'IGA
IjpVl • Štev. 86 (1477)
PHIMDHSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST sreda 26. aprila 1950
Cena 15 lir
{glava SlovaiisKo-it;ili janske ljudske fronte
ZAENOTNOIN BORBENO FRONTO
Proti italijanskemu novemu fašizmu in iredentizmu ter proti izkorišča-% tržaškega vprašanja za oživljanje nacionalne mržnje med narodi
Mouansko-italijanska ljudska fronta
za Tržaško ozemlje da je razvoj dogodkov, v zvezi s šovinistično in ire-110 kampan}°- ‘sproženo ob priliki upravnih volitev I^OOšlcvanskc-m področju Tržaškega ozemlja od strani '~J°*ene italijanske imperialistične reakcije, vključivši ko-^°rmistiino vodstvo KPl in njene — Vidalijeve — agen-Trstu, zopet pokazal, kako služi tržaško vprašanje ita-Imperialistom za ponovno oživljanje fašizma in nji-Sp okspanzionističnih teženj.
FeJna kampanja laži in klevet proti jugoslovanskemu pod-Tržaškega ozemlja in Jugoslaviji, divji šovinistični na-tržaškem mestnem svetu proti predstavniku Slovan-lijanske ljudske fronte, šovinistične stavke in zborov a. Istrskemu okrožju, v katerih složno sodelujejo de-■Wcj (industrijci), delodajalski sindikati "Delavske zbomi-k°minformistični «Enotni sindikati» ter vse iredenti-ta/ tonlijanske reakcionarne stranke, šovinistični in ireden-% p	v	italijanskem	parlamentu, kjer predstavnik
>	Prepričuje	zastopnike italijanske buržoazije, da je
X?*0t'ajije guvernerja, odstranitev okupacijskih čet in zdru-ob-‘h con najboljši način, da se doseže priključitev ce-STO-ja k Italiji sklicujoč se pri tem na «patriotična» Br’° ®*f, nam dokazuje, da je na pohodu nov italijanski fa-m 0,J vsestranski podpori kominformizma in ki s? odlikuje j *i°fi rasistični mržnji do 'vsega, kar je slovanskega.
Ugotavlianju teh dejstev se nam v celoti kaže vsa temi °rTlinform.ističnega izdajstva interesov delavskega raz-ln demokracije sploh, slovansko - italijanskega bratstva, (i't enak°Pravnosti in prijateljskega sodelovanja me,d naro-!%i) miru’ iz<lajstvp, ki služi reakciji in imperializmu, pod-1^. annt nacionalne mržnje ter vojnohujskaški politiki. Ko-orm'-sti uporabljajo napredna in .revolucionarna gesla ma demokratičnih organizacij samo za varanje delav-jd:;0 ln demokratičnih ljudskih množic, da jih tako laže. zava-** Protiljudske pozicije.
Slovansko-italijanska ljudska fronta, ko odločno obsoja takšno šovinistično in iredentistično politiko italijanske imperialistične reakcije in kominformističnih izdajalcev,
poziva
vse delovne ljudi mesta in dežele, demokrate, Slovence in I-talijane anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja, da se zopet združijo, v enotno in borbeno fronto proti novo porajajočemu se italijanskemu fašizmu in iredentizmu, da se odločno borijo proti izkoriščanju tržaškega vprašanja za oživljanje nacionalne mržnje med narodi in izvajanje protiljudske in imperialistične politike, proti izdajstvu kominformistov. Da odločno branijo pridobitve ljudske oblasti v Istrskem okrožju in se borijo za dosego istih demokratičnih pozicij na anglo-ameriškem področju STO-ja. Dosledno in vztrajno se. je treba boriti za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja n neposrednem sporazumu med tu živečimi narodnostnimi skupinami in prizadetimi sosednimi narodi Jugoslavije in Italije, proti vsakemu tujemu mešetarjenju in vojnohujskaški politiki, za mir in bratstvo med narodi.
Slovansko-italijanska ljudska fronta:
KOMUNISTIČNA PARTIJA STO-JA;
SLOVANSKO - ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA U-NIJA;
OSVOBODILNA FRONTA; SLOVENSKEGA NARODA;
ANTIFAŠISTIČNA SLOVANSKO - ITALIJANSKA ZENSKA ZVEZA;
ZVEZA SLOVAN SKO-ITALI JANŠKE. ANTIFAŠISTIČNE MLADINE;
ZVEZA PARTIZANOV STO-JA;
ZVEZA B1V. POLITIČNIH PREGANJANCEV.
Delo Ljudske skupščine FLRJ
tsmeri resnične socialistične demokracije
novi poslanci prisegli - Izjave podpredsednika zvezne vlade Blapola Nešloviča
•»RAD, 25. — Verilikacij-_ ora novoizvoljene Ljudske :ine FLRJ, ki sta včeraj na ,b‘><lnih se)ah Zveznega sve-^ rodoy dobila nalogo pregLe-Uj,®°ro’čila zvezne volivne kotni6 2 vsemi volivnirr.l akti, sta Jrjp ?aključila delo. Odbora sta *Jo	poslanske mandate
Poslancev, ki so bili R*,'M na volitvah 26. marca 1
?j.utrai sta- predsednika $0 Zvil	odborov	sklicala
»Oov „2ne,ga sveta in Sveta na-> boročiu1 Se bo Preflta' h!!: w«hla VKerifikac>jsk!h odbo-jj^lancev °. Prtsega ljudskih ,v.eh PoanrM0|i*ev Predsednikov, v°v za vsS6dnikov in treh taj-.,Ves )ug<wk svet.
^avno Pozornn«?ski tisk Posveča e skupseint, . zasedanju Ljud-^dsednika amid..izjavam P0<3‘
ajmohnikiprogresiv'
b,VStanke !l»rinskeSa
‘<usa.
Javnega
delavca Zil-
,rll*i Poslanih
FLRJ
V '^UN os
W?°V Domk-/ Iz uradnih VsP za iuJIOida Je-bil ithe-v Lrl J ovanskeSa po-
¥6stnik k,^i ?nu dr' Brilo).
Vseslovanskega mi-V.rilei >v> ZUnanie zadeve. Vlomila i nadomestil Obra-
' B«ograd‘ ie W rKjP°kli-
ri*skem bataljonu
NŽ”aii	*tirifni leti na.
spomenik JjOha, j/? om ruskega VTO^sa	bil v sestavu
fini bredstl}' ,e tedanji so-k v medna-
^^iitveni komisiji v SnJbedei ,e za ta naš na-Sa fhe n . deja,l, da za :ki lkt; n;l , ke ni trcba % iPrirei ,akršnih spomeni-So v^darh nik^kršnih pro-SuMi * ?<* cb tej priliki, \i>snd	ruskega
li si-^1 izdajalci, ki
KZjJej borit■dornovino in se 1% om; ■ 2 nemškim na-
tsbnlprešli na
jpVrepri£i 4V ^le takrat, ko naZ) *»	iugo-
bil„'..:maoali. Dejal L * &°, da njihovo izdajstvo
SSkotra^ m°°li OP™-
h S draUp ° bc>rbo ob za-l' tluhi svetovne vojne
%' Viii zltnik^V\ hlm°r SO % %'	si re^
$itk$'dnas- korninformisti C»« Ni« ™.mo nalašč ho-V,nV-at<WjonJri	!f:om ru-
4i f-Ho nism spomenika in M in chr°siave ill^irediti
s Jn Sovilt 1 intemacio-^P^ski zvezi, da
Po reZ6 k°t dvajset JfZ*° u.Ciji Komin-% 'Ja v P-‘dUrn'lnd‘ Prirediti ru k ,,	Prlncdnikom
Vč,P,aJc	Mnenia	smo.
na<tal,nji km
«Boiba» piše v uvodniku, da bo nova Ljudska skupščina, naslanjajoč se na teoretično ln praktično podlago družbeno-go-spodarske ureditve Jugoslavije, ki temelji na vrsti zakonov, ki jih je izdala prejšnja skupščina, nadaljevala delo za izgradnjo gospodarske zakonodaje socialistične Jugoslavije. List dodaja, da bo jugoslovanska gospodarska zakonodaja brezdvomno vsebovala nove oblasti gospodarskega živ-jenja in vsega gospodarskega sivcema v državi.
Danes je na seji kluba poslancev Ljudske fronte novo izvoljene Ljudske skupščine član politbiroja ln podpredsednik zvezne vlade Blagoje Neškovič pozval nove ljudske poslance, naj s krepitvijo vezi z ljudstvom svojih vo-livnib enot z vsestransko aktivnostjo pri delu Ljudske skupščine prispevajo, da se delo Ljudske skupščine razvije v smeri resnične socialistične demokracije. Poudarjajoč, da je razpuščena Ljudska skupšina z zakoni, ki jih je sprejela, izvršila revolucionarno delo zgodovinskega značaja, |c Neškovič pripomnil, da so se medtem seveda slišale pripombe, da je bilo delo skupščinskih sej v določenih dobah monotono. Neškovič je pripomnil, da ni potreb, no izzivati škandalov ter brezna-čeinih prepirov, kateri se najdejo v buržoaznih parlamentih, pač pa je potrebno, da ljudski poslanci doprinesejo k temu, da se delo Ljudske skupščine nadaljuje v smislu resnične socialistične demokratičnosti, to je da Ljudska skupščina dobi še bolj delovni značaj.
Pozval je ljudske poslance, člane kluba Ljudske fronte, naj bodo aktivni v treh smereh: Da politično delajo med svojimi volivci, da vzpostavljajo čim naj-posrednejše stike s svojimi vo-
livci v zvezi z njmovimi problemi, ki so vezani z delom ljudske oblasti, in da pomagajo ter nadzorujejo delo organov ljudske o-blasti v svoji volivnl enoti.
Neškovič je predlagal, da se zaradi čim neposrednejše zveze med poslanci in volivci omogoči volivcem, da pošiljajo poslancem pisma brez plačanja poštnih pristojbin,
Velike zmage
vietnamske ljudske vojske
SAIGON, 25. — V pregledu vojaškega položaja v Vietnamu poroča radio «Glas Vietnama*, da
se pojav demokratične rcPUDii-k- Vietnama na mednarodnem pozorišču v začetku leta 1950 poudarja z velikimi zmagami, ki jih je izvojevala vietnamska vojska. V prvem četrtletju tega leta so vietnamske sile osvobodile obširno področje na sektorju Liaokaj-Madzing. Na jugu je demokratična vojska izvršila močne napade v pokrajinah Kanto, Travin, Sontrang in Bijenhor. Radio dodaja, da so sile vietnamske republike blokirale vsa veli7 ka mesta v južnem Vietnamu, ki jih kontrolirajo Francozi. Zaradi tega je francoska komanda zapustila svoj prvotni načrt, da poš. lje ojačanja z juga na sever.
Malalan, Bidovec, Gombaccl, Košuta!
PAJETTA VAS JE RAZKRINKAL!
FAJETTA: «Gia, ma rannes-lione non c’e sta ta! La verita š tfhe con la^nomina del gover-taatore e 1’evacuazione delle truppe si sarebbe realizzata una sftuazione che avrebbe aperto la via alla successiva annes-sione _del territorio airitalia.
KAKO BOSTE SEDAJ VARALr SVOJE PRISTASE, DA NE PRODAJATE OZEMLJA KLEROFASISIICNI ITALIJI?
«Ce je Vidali Za Italijo, ga bomo obesili na prvi drogu!, so govorili tržaški delavci takoj po objavi resolucije Ko-minforma. Zadnji Pajettov govor je nepcbitsn dokaz, da smo imeli in da imamo prav; ko smo trdili in trdimo, da Vidali prodaja Tržaško ozemlje De Gasperiju
TRŽAŠKEGA
Komentarji	inozem
o volitvah v Istrskem okrožju
Kljub sovražnemu razpoloženju in samovoljnim komentarjem so bili zapadni novinarji prisiljeni priznati, da so se volitve vršile v popolnem redu, s čimer so postavili na laž, ,.poročila" italijanskih novinarjev
TRST, 25. — Ko danes po desetih dnevih, ki so minuli od upravnih volitev v Istrskem okrožju, prelistavamo inozemske časopise, vidimo, da rji ti od daleč ni ves svetovni tisk nasedel lažem in klevetam tako rekoč vsega italijanskega tiska o volitvah v Istrskem okrožju. Ponovno se je pokazalo namreč, da sprejema svetovno javno mnenje zaradi preobilnih izkušenj o «resničnosti poročanja* italijanskega reakcionarnega in kominformističnega tiska to poročanje z velikimi rezervami. Zato ne govori ta tisk niti o terorju niti o ranjenih, niti o mrtvih, niti o ponorelih, kajti vse to so videli samo italijanski novinarji. Ostali novi. nar ji kljub temu, da večji del njihovih uredništev in agencij zelo rad objavlja vsak pojav, ki bi se mogel označiti kot argument proti volitvam za resnično ljudsko oblast, javlja v glavnem nasprotno od italijanskih poročevalcev.
«New York Times* piše: «Ni bilo vidnega dokaza zastraševanj). • «t u'ed Presse*: '(Volitve niso označene z nikakršnimi stvarnimi neredi* — ((Reuter*: ((Slovani in Italijani so danes v popolnem redu prihajali na volišča zaradi izvolitve nove okrajne ljudske oblasti v jugoslovanski coni STO-ja*. Za razliko od «pustih ulic in mračnega razpoloženja*, o čemer piše rimski «Popolo», dopisnik ((Reuterja* Ronald Priston javlja: «Sel sem skozi vasi ki so veselo okrašene z volivnimi gesli v slovenskem jn italijanskem jeziku ... Italijanski novinarji, med katerimi tudi predstavniki kominformističnih listov kakor tudi drugi inozem ski novinarji iz Trsta in Beo-
Napetost v londonskem pristanižču
14.000 pristaniških delavcev stavka - Vlada pošilja v pristanišče vojaštvo - Danes bo v zbornici glasovanje o zaupnici vladi
LONDON. 25. — Angleško notranjo politiko karakterizira jutrišnje glasovanje o proračunu v spodnji zpornici in pa stavka pristaniških delavcev. Večina londonskega tiska piše, da bo glasovanje o proračunu odločilno. Predvidevajo pa, da bo vlada kljub težkočam le dobila večino.
V spodnji zbornici je danes popoldne minister za delo Isaack izjavil, da je število stavkajočih pristaniških delavcev v londonskem pristanišču naraslo na 13.489. Minister je izjavil še, da je vlada poslala v pristanišče na delo 2000 vojakov ter da je odločena storiti vse mogoče, samo da bo delo v pristaniščih normalne potekalo. Tem izjavam je ta-
koj odgovoril Churchill in zagp-tovil, da bo opozicija dala vladi močno oporo v tej zadevi. V zvezi z vladno ofenzivo, kateri se je seveda pridružila tudi opozicija, je urad za delo londonskih pristaniških delavcev poslal stavkajočim ultlmatum s kategorično zahtevo, naj se takoj vrnejo na delo, ali pa da bodo izgubili u-godnosti, ki jih sedaj uživajo.
Včeraj Je bilo v pristanišču 72 tovornih ladij, na katerih je delo počivalo. Na 13 ladjah so delali v omejenem' obsegu, tako da je samo na 26 ladjah delo potekalo normalno. Zadnja* poročila pravijo, da je število stavkajočih narastlo na 14 tisoč, delo pa počiva na 84 ladjah. Zaradi tega
bodo v pristanišče poslali 1000 vojakov, dokler ne bo v pristanišču 20.000 vojakov, ki bodo nadomestili pristaniške delavce Vsega skupaj je okoli 26.000 pristaniških delavcev.
Liberalna skupina poslancev, ki šteje 7 članov, je nocoj sklenila, da bo jutri glasovala proti vladnemu proračunu,
*Daily Worker» pi5e, da se bosta baje Churchill in Eden sestala z Bevinom, s katerim bodo razpravljali o angleški zunanji politiki pred sestankom treh ministrov za zunanje zadeve v Londonu. List obtožuje AtUejeevo vlado, da je s tem pravda prav že začela s koalicijsko politiko s konservativci.
grada, so dobili dovoljenje, da vršijo opazovanja na vseh voliščih v tej coni. Bilo jim je dovoljeno prihajati na volišča irj opazovati volivce, ko dobijo glasovnico, ko jo odnesejo za zaklon in ko jo zalepljeno vrnejo v volivno skrinjico. Tuji dopisniki so mnenja, da se na ta način zajamči večja stopnja tajnosti*.
Reakcionarni «Washington Post* poudarja, da ameriški novinarji niso mogli najti dokaza ki bi potrdil obtožbe nekih italijanskih novinarjev, da so jih y jugoslovanski coni tepli In žalili. -— Radio Pariz pa je javil: «Volitve so se vršile brez resnih incidentov, glasovanje se je vršilo normalno in tajnost glasovanja je bila posebej zajamčena)). — AFP: ((Novinarji, ki so obiskali volišča, so lahko ugotovili, da je bila tajnost glasovanja zajamčena*. Skoro vsi pariški dnevniki od ponedeljka poudarjajo, da so volitve v Istrskem okrožju potekle v miru. N. pr.:
«Combat»: «Kuvertei z glasovnicami niso bile prozorne, kakor so pripovedovali po Trstu*.
«Figaro» priznava:	((Predstav-
niki tiska so bili pri volitvah lahko prisotni. Novinarji so poudarjali, da je načelo tajnosti v celoti spoštovano*.
Navajamo te citate ne zaradi tega, da bi z njihovo pomočjo dokazali resnico, temveč da bi dokazali, kako celo zahodni •tisk, ki je pogosto in prepogosto tak(> lačen ((dokazov* o «terorju» socialistične države, prisiljen :— kljub vsem svojim samovoljnim komentarjem — priznati dejansko stanje. S tem pa se demantirajo laži italijanskega tiska.
SDreraemhe v vladi csr
PRAGA, 25. — Predsednik češkoslovaške republike Gott-wald je javil, spremembo vlade. Minister za državno obrambo Ludvik Svoboda je prevzel podpredsedstvo vlade in ministrstvo za vzgojo in šport. Podpredsednik vlade Zdenek Fier-linger je zdrknil na ministrstvo za verske zadeve. Ministrstvo za obrambo je prevzel minister za sodstvo Aleksej Cepička. Celo reakcionarni I Tega -je nadomestil Stefan Reis,
lllaša prvomajska gesla
zivei prvi maj, dan pregleda ljudskih sil v borbi za demokracijo in mir !
Pokažimo, da smo odločeni obnoviti moč in borbenost naših slavnih množičnih antifašističnih organizacij, ki so prestale veliko preizkušnjo antifašistične vojne, okrepimo Siovansko-italijansko antifašistično unijo, OF, organizacije antifašističnih žena in mladih antifašistov !
POKAŽIMO, DA SMO ODLOČENI OBNOVITI MOC IN BORBENOST NAŠIH RAZREDNIH ENOTNIH SINDIKATOV, KI SO SE PORODILI IZ SLAVNE DELAVSKE ENOTNOSTI. SAMO TAKO SE BOMO LAHKO UPIRALI KOALICIJI IZKORIŠČEVALCEV IN ZATIRALCEV LJUDSTVA !
NAJ BO 1. MAJ OBSODBA POLITIKE IMPERIALIZMA, KI HOČE MEŠETARITI Z NAŠIM OZEMLJEM NA ŠKODO LJUDSKIH INTERESOV, DEMOKRACIJE IN MIRU !
NAJ BO 1. MAJ IZRAZ VOLJE NAŠIH ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH DELAVCEV, PODPIRATI SVOJE BRATE V JUGOSLOVANSKI CONI TRŽAŠKEGA OZEMLJA, KI SE BORIJO ZA OKREPITEV LJUDSKE OBLASTI, ZA SOCIALIZEM, PROTI SPLETKAM IMPERIALISTOV IN IZKORIŠČEVALCEV TER NJIHOVIH NOVIH ZAVEZNIKOV KOMINFORMISTOV !
NAJ BO 1. MAJ IZRAZ NAŠIH ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH DELAVCEV, PODPHETI SVOJE BRATE V ITALIJI V BORBI PROTI REAKCIONARNI VLADI, ZA BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE, ZA DELO, KRUH IN MIR, ZA DOSEGO DEMOKRACIJE IN SOCIALIZMA!
NAJ BO 1. MAJ IZRAZ VOLJE NAŠIH ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH DELAVCEV, PODPRETI SVOJE BRATE V JUGOSLAVIJI, KI VODIJO VELIKO BITKO NE LE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA IN SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE V SVOJI DOMOVINI, TEMVEČ TUDI ZA ZMAGO SOCIALISTIČNIH ODNOSOV IN ENAKOPRAVNOSTI MED SOCIALISTIČNIMI DRŽAVAMI, ZA OKREPITEV SOCIALIZMA V SVETU, ZA OKREPITEV BORBE NARODOV, KI JIH ZATIRA IMPERIALIZEM, ZA NJIHOVO NEODVISNOST IN ENAKOPRAVNOST !
NAJ BO L MAJ IZRAZ VZTRAJNOSTI IN 2ILA-VOSTI NAŠIH DELAVCEV IN KMETOV, KOMUNISTOV IN ANTIFAŠISTOV V SKUPNI BORBI NARODOV PROTI IMPERIALIZMU IN VOJNI, V BORBI ZA MIR, NEODVISNOST IN ENAKOPRAVNOST NARODOV, PROTI VSAKOVRSTNEMU ZATIRANJU IN IZKORIŠČANJU, ZA DEMOKRACIJO IN SOCIALIZEM !
NAJ BO 1. MAJ NOVA ZMAGA PROTI OPORTUNIZMU IN BIROKRATICNI KOMINFORMISTICNI REAKCIJI, LIKVIDATORJU ENOTNOSTI IN DOSLEDNE BORBENOSTI LJUDSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA !
Živela borbena enotnost vseh demokratičnih sil našega ozemlja !
Živela Komunistična partija Tržaškega ozemlja, vztrajni in neomajni branilec in nadaljevalec slavnih borbenih tradicij našega delovnega ljudstva in dosledni borec za pravice in svobodo delovnega ljudstva!
Delavci! Naj pomeni 1. maj začetek splošne borbe proti gladovnim mezdam, za 60 tisoč lir plače na mesec, kar je življenjski minimum za družino, proti odpuščanju in za zaposlitev brezposelnih !
Delavci! V znamenju 1. maja napnimo vse naše sile za to, da ustvarimo take pogoje, da bo našla tržaška mladina zaposlitev, da bo imela vsaka delavska družina dostojno stanovanje po nizki ceni, da bo poskrbljen^ za obstoj starih delavcev, invalidov in pohabljencev !
Tako kakor Paj etta misli tudi Vidali
Nella Zona B del Territorio ▼i sono le truppe di Tito, nella Zona A le truppe anglo-ameri-e&ne; lo sgombero di queste truppe, la fine del regime d’oc-cupazione, la ricomposizione dejl*unit& delle due Zone so sio preliipinari indispensafoili a* qualsiasi ritorno del Territorio, o anche solo di una parite del Territorio, allltalia>>
TAKO KOMINFORMISTj Z VARANJEM TRŽAŠKEGA LJUDSTVA PROSLAVLJAJO LETOŠNJI PRVI MAJ
Lepak z italijansko zastavo brez zvezde vam dovolimo, so dejali na predsedstvu cone.
SLOVENSKE ZASTAVE PA ABSOLUTNO NE !
V tem je izražena vsa diskriminacija. ki jo današnji oblastniki vršijo proti slovenskemu delu prebivalstva v Trstu, in prav proti tej diskriminacijski politiki bo naše ljudstvo enotno in odločno manifestiralo na letošnji prvomajski proslavi.
Zato pozivamo vse demokrate, da se udeležijo letošnje prvomajske proslave !
To so gesla,
ki jih današnji oblastniki
sovražijo
Včeraj smo poročali, da je predsedstvo cone dovolilo samo 6 od 13 predloženih prvomajskih gesel. V odgovorut ki ga je predsedstvo cone poslalo tajniku odbora za proslavo L maja ni naveden razlog, zakaj je bilo črtanih 7 od 13 predloženih gesel. Odgovor je kratek in se glasi,:
»Pooblašča se zgoraj omenjena oseba (tajnik odbora za proslavo 1. maja), da lahko nalepi 6 (šest) od 13 predloženih lepakov ... Ne izda se dovoljenje za lepljenje ostalih 7 lepakov*,
Odgovor je jasen;
»O mangia quest’osso, o salta questo fossos.
Proti tej cenzuri predsedstva cone, demokratične organizacije Trsta ne bi smele niti protestirati, ker po mnenju šefa kabineta predsedstva cone g. Lo Ferde Nicolu, predstavljajo te organizacije emanjšinos. Torej «manjšini» ni dovoljeno zahtevati svojih pravic, ampak se mora pokoriti evečinis, ki danes sedi na oblasti in blagohotno deli svoje upravičen. Ni kaj reči. Predsedstvo cone pač pojmuje demokracijo tako. kakor so jo pojmovali v Trstu njihovi pi-edniki celih 30 let; to se pravi; diskriminacija, dosledna in povsodl Značilno je, da je predsedstvo cone cenzuriralo prav tista gesla (katera so zgoraj na-
V Trstu je bilo veliko protestno zborovanje, katerega so se udeležile vse reakcionarne stranke in vse one ((tajne* ali javne organizacije, katere imajo izrazito imperialistični protijugoslovanski program. Tem je na čelu zloglasni cComitato liberazione nazionale*, ki zahteva ne samo jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja, pač pa celo Istro in še Dalmacijo. Tej izrazito fašistični demonstraciji je. prisostvovalo nekoliko De Gasperijevih članov parlamenta in senata. Demokristjanski tržaški župan ing. Bartoli je izjavil, da je obiskal De Gaspe-rijn, ki mu ie izrecno obljubil, da bo jugoslovanska cona Tržaškega ozemlja dokončno pripadla Italiji — na podlagi tri-stranske obljube. Tudi PaPpž je sporočil, da bo pravica — zmagala z božjo pomočjo. Ta ing. Bartoli se medtem ne omejuje samo na jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja, želi si še mnogo več: «Domovina naj se vrne v Trst, v jugoslovansko cono, v vso Julijsko krajino, da bo nehalo jokanje živih in mučno bdenje mrtvih*. S tako provokatorsko imperialistično usmerjenega zborovanja ne pošiljajo samo resolucije na OZN. komentar \ pač pa tudi posebne delegacije De Gasperiju in Sforzi Ti jih
PO SLEDOVIH GROFA SFORZE	(5}
PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
pa
prisrčno in demonstrativno sprejemajo, poslušajo in jim obljubljajo, da bo uresničeno to, kar si žele. Ne De Gasperi ne Sforza se ne obotavljata, da bi pokazala, kako tesno je povezana italijanska vlada s temi provokacijami, s temi raznimi organizacijami, ki nimajo pač drugega cilja kot razpihovanje mržnje in sovraštva med Italijo jn Jugoslavijo.
Krona vsega tega na ie bil Sforzov govor ,v Milanu 7. t. m, Ta govor ie italijanski tisk najavil kot senzacijo že nekaj dni preje. Italijanski nacionalistični tisk je napovedoval, da bo to končni obračun z Jugoslavijo. Sforza sicer ni govoril ,1 osmih milijonih bajonetov*. Kakor smo pa videli iz njegovih zamer Mussoliniju, ima vendar le rad to. kar v starih učnih knjigah o diplomaciji imenujejo ((železno roko v bar-žunastl rokavici*. Dejansko da. nes Italija nima učinkovitih moči, s katerimi bi lahko koga prestrašila, toda Sforza je vse-
eno nekaj strašil. Smisel njegovega govora je v teh besedah:
Obstoji tristranska izjava grof Sforza imam veliko zaslug zanjo Po tej izjavi, posebno «e, Če se ji pridruži Sovjetska zveza (katero Sforza v tem smislu tudi poziva), bo Tržaško ozemlje, angloameriška in jugoslovanska cona priključena k Italiji. Ker -> to tako, nai se. preden se to zgodi, Jugoslavija le. po sporazume z Italijo, naj se odloči zapustiti svojo cono Tržaškega ozemlja in nai jo prepusti Italiji.
Sforza misli, da smo z«i časa Rapalla, da se bo Jugoslavija prestrašila in da bo »prostovoljno* in ((prijateljsko* pokleknila pred njim in ga celo zaprosila, naj kar vse vzame, če jo velike sile ne bi k temu prisilile. Ker misli, da je izredno prebrisan, opozarja Sforza Jugoslavijo, da je ta njegova ponudba ((velikodušna*, da ji naredi veliko uslugo, ker jo ne izpostavlja poniževanju in
treh zahodnih velikih sil. jaz Ji omogoča, da se «sPorazumno» odreče jugoslovanski coni in
pravi:
((Izhodišče za sporazum bi moral biti bistveni pristanek na tristransko izjavo*.
Čudno, sam Sforza je uvidel da je stvar nenavadna ter pravi, da bodo Jugoslovani gotovo vprašali: Kakšne vrste sporazuma naj bi bil to, {P ena od dveh držav preje sprejme stališče one druge? Sforza na na to «modro» odgovarja:
((Sporazum bi predvsem obstajal v splošnem sporazumu pri čemer bi Jugoslovani nepri-merno več dobili kot mi».
To sc zares težko razur-’ * Jugoslovani bi se odrekli svoii coni Tržaškega ozemlja in po Sforzovi logiki bj dobili več kot Italija in ne samo več temveč ((neprimerno več*.
Grof Sforza ima sicer tudi neke podrobne mešetarske predloge in verjetno misli, da je v tem to, kar bo Jugoslova-
ne navdušilo, da bodo prepu-* stili svojo cono Tržaškega ozemlja.
»Treba je omeniti, da bi neposredni sporazum vključil prilagoditev meje s koristmi prebivalstva teh krajev. Posledice te prilagoditve oa bi bilo stalno jn vse bol j koristno sodelovanje med obema državama.... Ko bi se enkrat načelno sporazumeli bi lahko popravili nekatere čudne razmere ter bi nekatere manjše narodnostne skupine z obeh strani lahko homogeno izpolnili*.
V navadni govorici rečeno pomeni: »Grof Sforza ni zato, da bi Italija dobila jugoslovansko področje Tržaškega ozemlja, takšno kakršno ga ie zazna, movala mirovna pogodba, želi si neke obmejne popravke. Baje nekakšne izmenjave slovanskega ozemlja z italijanskim. Glede na Sforzovo zatrjevanje, da je jugoslovansko področje mo». bi lahko od njega pričako-Tržaškega ozemlja »itallanissi. vali. da bo Jugoslovane vpra-
šal, naj mu ((prijateljsko*, ((sporazumno*, poklonijo še en del Istre, ker kakor vidimo njegov tek raste po italijanskem pregovoru: ((L’appetito vien man-giando*. Ko torej zahteva jugo-slovansko podrdčje in neki »do. datek* k temu, obljublja Sforza, da bi on v tržaški luki ustvaril neke »širše osnove, kot so one v mirovni pogodbi* za mednarodno sodelovanje, govori o železniškem sporazumu, tarifnem sporazumu itd. Spomnil se je celo slovenskih šol. ki bi bile zagotovljene (spomnimo se, da je tudi no napadu Sforza tako govoril o šolah, delal Pa je drugače). Svoje ((velikodušne nonudbe* pa je zaključil z zatrjevanjem, da to še ni vse, temveč da gre za mnoge druge stvari, ki so več vredne kot nekaj dolin (...alnsomma, cir-ca tutta una sfera di vita che conte ben pdu di p0che valla-te»), Sforza spet dokazuje, da se v vseh 3o letih ni niti za las spremenil: zanj je bila naša zemlja «vrsta dolin*, Jugoslo-
vani pa nekaj, kar se lahko prepušča tujim apetitom.
On vse to imenuje pod D0g0. 2em prijateljstva in dobrih odnosov, ker je med sosedi prva dolžnost jasnost »Kaj bi govorili, Jugoslovanom jP Vse jasno! In zato jih grof Sforza ne bo zavedel z ((velikodušnostjo* in niti ne preplašil z zares smešnim patetičnim krikom da je italijanski narod «močan’na rod 7, močno vlado*. («Un p0-polo forte con un governo for-te»). S kakšnim prepričanjem govori Sforza, lahko naprej vidimo iz njegovega poudarjanja, da je to »najdrznejša iniciati-ya», da je to «primer svetu one širine razgleda, v kateri se bo jutrišnja Evropa čudila*. Se nekdo je iz Milana «drzno fra-zirai o začudenju Evrope.,.*.
Do te »najdrznejše iniciative*, opremljene s strašilom trj. stranske izjave (z namigava-njem na njeno razširjenje na Sovjetsko zvezo) jP Sforza prišel v času, ko je ugotovil, da le že delj časa, odkar ie postala blago za arhive brez vred-nosti Dejansko ni danes več na položaju v Rapallu In vedno skusa streljati s prazno puško. Na tej strani pa se np boji niti polnih pušk. a kaj šele praznih.
(Nadaljevanje sledi)
I. M.
Usnjena z velikimi črkami), ki pozivajo italijanske in slovenske delavce Trsta ter vse demokratično ljudstvo na odločno borbo Za obnovo razrednih snidikaiov; na podporo delavcem. jugoslovanske cono Tržaškega ozemlja, za okrepitev ljudske oblasti, socializma in borbe proti spletkam imperialistov in njihovih zaveznikov kominformistov; na podporo svojim bratom v Italiji, v borbi proti reakcionarni vladi, za delo, kruh, mir in za dosego socializma; na podporo juaosla. vanskim bratom v borbi za izgradnjo socializma v domovini in za okrepitev socializma v svetu; na skupno borbo narodov proti imperializmu, vojni, borbo za mir, za neodvisnost in enakopravnost narodov, proti vsakemu zatiranju in izkoriščanju, zc demokracijo in socializem; za zmago nad oportunizmom in komtnformistično reakcionarno birokracijo, ki uni. čuje enotnost in dosledno borbenost delavskega gibanja.
Kakor vidimo .je predsedstvo cone prepovedalo prav tista gesla, ki se nanašajo na tradicionalno borbo tržaškega proletariata jn proletariata vsega sveta Proti izkoriščanju bur-zoazije in gesla doslednih borcev Za socializem proti komin-formističnemu revizionizmu, ki prav v Trstu dobiva obliko odkritega agenta imperializma in svetovne buržoazije.
Prepoved teh gesel je ponoven jasen dokaz najožje poue-zatie tržaških reakcionarnih krogov in kominformistov v borbi proti demokratičnemu ljudstvu, v gonji proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni Tržaskcga ozemlja in proti jugoslovanskim narodom. Reakcionarji in korninformisti korakajo danes skupno v borbi pro-li vsemu, kar je dosledno demokratičnega in kar predstavlja slavno zmago ljudstva nad poraženim fašizmom. Pod temi nesli se danes pripravljajo tržaška reakcionarna buržoazna in kominformistični revizionisti na vpraznovanjen delavskega praznika 1. maja.
Zato je dolžnost vsakega res. nično demokratičnega Slovenca m Italijana, da se udeleži le-tošnje prvomajske manifestaci. je, ki bo manifestacija;
slovansko - italijanskega bratstva,
borbe proti diskriminacijske, mu postopanju današnjih tržaških oblastnikov;
borbe proti varanju tržaških delovnih množic s parolami o guvernerju in plebiscitu, s katerimi bi hoteli korninformisti prodati Tržaško ozemlje klero-fašistični Italiji!
^dicionalni prvomajski telovadni’ nastop bo na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu
PRIMORSKI DNEVNIK
KOLEDAR
Šovinistična manifestacija v občinskem svetu in blatenje spomina partizanskih borcev
Zdi se, da mera zadnje čase na vsaki občinski seji priti do podlega psovanja ■ ljudske oblasti v jugoslovanski coni ali pa do blatenja partizanske borbe. Tako ie na včerajšnji seji za to poskrbel občinski svetomlec Ferlan, tisti, ki se je nekoč na vsa usta hvalil proti vsakemu, ki ga je hotel poslušati, da je videl maršala Tita od blizu. Ko je namreč !'župan Bartoli sejo žp zaključil in je večina svetovalcev že vstala, da odide, se je spomnil Ferlan, da ima še nekaj povedati. Spregovoril je nekaj besed glede 25. aprila, dneva vstaje v Severni Italiji. V svojih sklepnih besedah je na dvoj, torej kominformovski način, počastil spomin borcev «za svobodo Trsta in Italije«.
Zupan Bartoli, ki se dotlej na vse to ni spomnil, se je pridružil Ferlanovim besedam ter prečital pismo, ki ga je za to priložnost poslal županom italijanskih mest. Ne bi bil Bartoli, če ne bi tudi v to pismo nasul neokusnosti o deportirancih, o Reki, Pulju. Rovinju in drugih mestih Istre m Če ne bi govoril o ljudstvu etostran in onstran Timava in tostran in onstran Mirne«. Govoreč na splošno in dvoumno o krvavih dejanjih, se ni pomišljal oblatiti borbo slovenskih in italijanskih partizanov, ki so v skupni borbi proti nacifašizmu prelivali pač tudi svojo kri in ki so v borbi proti fašistovskim zverem dali tudi na tisoče lastnih mladih življenj. Toda <7-župan Bartoli teh življenj ne objokuje, temveč objokuje tiste, ki so morali dati svoje nečastno življenje v borbi z junaškimi slovenskimi in italijanskimi partizani
Navodila telovadcem
1. Kakor vsako leto tako naj matere tudi letos sešije-jo deci, ki bo nastopila pri telovadbi 1. maja, copatke iz belega blaga.
2. Vsi telovadci in telovadke naj dvignejo obleke na okrajih.
3. Vsi telovadci, člani in članice, morajo biti v nedeljo ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza bodo izvedeli na okraju.
4. Deca, ki bo nastopila na prvomajski prireditvi, mora biti v ponedeljek ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza zve na okraju.
Ob izjavi Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov STO-ja
Prvi maj naj bo dan
enotne borbe vseh delavcev STO-ja
za likvidacijo oportunizma in socialdemokratskega izdajstva
V našem listu smo včeraj objavili izjavo Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov, ki ostro obsoja namene tiskovne kampanje in Šovinističnih protidelav-»kih manifestacij. Tržaški kom-informizetn si prizadeva, da bi potegnil delavstvo na pozicije italijanskega kapitalizma in nacionalizma, s čimer hi napravil neprecenljivo uslugo tukajšnji reakciji. In prav za to are, odkar so se kominformistični «sindikalisti» postavili y službo delodajalskih agentov, ki so Jih znali spretno potegniti na stran italijanske buržoazije. Sicer to res ni bilo težko, odkar so po infonmbirajevski resoluciji zapustili pet dosledne borbe za pravice tržaškega delovnega ljudstva in odkar so sc pričeli sramovati svoje prejšnje borbenosti. Pri tem so celo tako zaslepljeni, da niti ne vidijo, d'a so bila prav šovinistična gesla reakcije tisto sredstvo, ki je na žalost v pretek losti imelo kolikor toliko uspeha pri razdvajanju delavcev s ■podeželja z mestnimi delavci ter med slovenskimi in italijanskimi delavci. Toda istočasno, ko so taka gesla razcvvu. jala delovno jjučtstvo, so obenem pripravljala pot fašizmu.
S cepljenjem borbenih organizacij in z blatenjem jugoslovanske cone STO-ja se tržaški kommforroizem postavlja na stališče, na kakršno bi se tudi danes postavljali — jn se tudi postavljajo — fašisti. Do teh primerjav nujno pridemo, ko pomislimo na sobotno »stavko«, ki jo je razglasila Delavska zbornica, sindikat delodajalcev in Pa vsa združenja delodajal-
cev. Važno je seveda »protc-stirati proti terorju v coni B», vprašanja delovnih pogodb, gladovne plače itd.
Ti ljudje so celo pozabili na pomen prvega maja in bodo za prijazen smehljaj s strani šovinistične reakcije celo prvi maj zlorabili za protijugoslovanske napade. Sindikalni akcijski odbor poziva delavstvo na budnost in na potrebo, da se odločno dvignejo proti izdajalcem delavskega gibanja. V zaključku svojega razglasa pravi Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov:
1. maj naj bo 1. maj enotne
borbe vseh delavcev Tržaškega ozemlja za likvidacijo oportunizma in socialdemokratskega izdajstva, proti vplivu katere koli kominformistične organizacije v coni A, za razkrinkavanje kominf or mističnih razbi-jaških namenov, tako da bodo mogli delavci obeh con čimprej razglasiti poraz politike italijanskega kapitalizma. Fe tako bo mogoča obnova enotne fronte vseh delavcev in vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja, le tako bo omogočeno ponovno zavojevanje izgubljenih pozicij ter konsolidacija in razvoj na novo pridobljenih.
VSE MSE ZEME
v plemenitem tekmovanju za praznik prvega maja
VELIKI USPEHI ASIŽZ III. OKRAJA
Zenc III okraja, ki obsega po večini delavsko četrt mesta z uspehom tekmujejo za prvi maj, ki naj bo tudi konkreten izraz njihove predanosti stvari demokracije, bratstva med tu Živečim; narodi, borbe prot; keminformističnemu potvarjanju resnice, za neodvisnost na-rodov.
Lotile so se tekmovanja z velikim zaupanjem v lastne sile in v privlačno moč resnice, do katere se bo prej alj slej moral prikopati. Številke same nam to dejstvo potrjujejo. Vpisale so v tem času tekmovanja že 20 novih članov v OF in 20 v SIAU ter 30 otrok v pionirsko organizacijo. Pridobile so 3 nove člane za kulturni kro-
kulturni krožen «Marušič». Za razširitev naprednega tiska so pridobile 15 novih naročnikov in sicer 10 naročnikov za «Na-šo ženo» in 6 za Primorski dnevnik. Predale so 30 izvodov ((Prešernove zbirke«. ' Izgotovile so 20 rdečih zastav jn nacionalnih zastav ter nabrale preko 20 kg živeža. Do sedaj so nabrale 69.250 lir za kritje stroškov prvomajske svečanosti.
Pri vsem tem tudi na lastne sektorje niso pozabile. Nabavile so 7 knjig za administracijo, katero hočejo imeti v redu radi lažjega in boljšega pregleda preko vsega dela. Pionirske organizacije so se spomnile in opremile pionirje in pionirke s predmeti, ki jim služijo za de.
^iedaildce -	-	'Jladio-
Sreda 26. aprila
Klet, Sekana
Sonce vzide ob 5.02, zatone ob 19.04. Dolžina dneva 14.02. Lnna vzide ob 11.53, zatone ob 2.29.
Jutri četrtek 27. aprila
Peregrin, Raduna
SPOMINSKI DNEVI
1$42 je štajerski bataljon napadel rudniške naprave v Trbovljah. Druga skupina je napadla nemško postojanko na Sv. Planini, kjer je uničila posadko.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo v Nabrežini bo imelo sestanek svojih članov danes 26. t. m. ob 20 na sedežu. Na sporedu je zanimivo predavanje iz naravoslovja, ki ga bo imel profesor Tone Penko. Odbor vabi člane in prijatelje, da se sestanka udeležijo polnoštevilno.
Prosvetno društvo v SV. Kri-
žu vabi svoje član# na sestanek.
Tržaški pionirji so bili na izletu v Dekanih
V nedeljo so pionirji iz III. okraja priredili izredno uspeli izlet v Dekane. Vreme sicer ni bilo lepo, a volje večine pionirjev ni bilo mogoče zadržati. Ze v soboto je namreč večina pionirjev in pionirk, ko so videli, da ne obeta vreme nič dobrega, odločila, da se izlet na vsak način napravi.
V nedeljo zjutraj so se, že eno uro pred odhodom, pričeli zbirati pionirji in pionirke na Senenem trgu in pol ure pred napovedanim odhodom so bil-1 t>si, ki so se izleta udeležili, zbrani. Bilo jih je 53. Točne ob 9. uri je avtobus odpeljal mlade izletnike proti Škofijam.
V smehu in s petjem je vožnja do Škofij hitro minila. Po izvršenih formalnostih na bloku je mlada karavana krenila peš proti Dekanom. Nihče ni bil utrujen, povsod samo zadovoljstvo.
Na obronku vasi so nas že čakale pionirske izvidnice iz Dekanov in pod njihovim vodstvom nam ni bilo težko najti njihovega sedeža. Vtis smo dobili, da so se Dekani za to nedeljo spremenili v pionirsko mesto.
V prostorni sobi je domači pionir izrekel dobrodošlico in z iskrenimi besedami pozdravil mlade tovariše iz Trsta. V imenu pionirjev iz Trsta se je za pozdrave zahvalil pionir Sergij Cesar, ki je v znak medsebojnega prijateljstva v imenu tržaških pionirjev izročil domačinom darilo. V imenu pionirk pa je pozdravila gostitelje pionirka Diana Jerkič in i‘m izročila šopek cvetlic.
Po izmenjavi pozdravov so bili pionirji pogoščeni, nakar so se med seboj hitro seznanili in sprijateljili. Zamaknjeni v razgovore, igranje in petje, niso niti opazili, da zaradi dežja ne morejo nikamor. Najtežje poglavje pa je bilo slovo. Vsem je čas prehitro minil in vsem je bilo žal, da se je bilo treba pripraviti na odhod. Prijateljske vezi so se namreč utrdile in otežkočile slovo. Toda tudi to je bilo treba premagati in v spremstvu pionirjev iz Dekanov so se mladi Tržačani pripeljali v Škofije.
Razigranost pionirjev ie bila tolikšna, da niso čutili nobene utrujenosti in da so, čim so stopili v Trstu iz avtobusa, takoj pričeli pripovedovati svojim materam, ki so jih čakale, podrobno o spojih doživetjih in vtisih ter o svojih načrtih za bodoče izlete.
Prisilne izselitve bodo mogoče prepovedane
Na zadnji redni geji upravnega odbora predsedstva cone je predsednik cene dr. Palutan poročal odbornikom o stanovanjskem problemu. Povedal je, da je zahteval od VU, da prekliče odlok o nasilni izselitvi, čeprav bi o njej odločilo sodišče. Prepoved o nasilni izselitvi naj bi veljala do 31. julija tekočega leta, to je do dneva. ko upa, da bo zgrajeno že precejšnje število novih stanovanjskih poslopij. Dalje je upravni odbor razpravljal o trgovskih licencah, dr. Palutan pa je posebej dal nekaj pojasnil glede oddaje del tvrdkam izven cone, proti čemer protestirajo tukajšnji industrijci in obrtniki. V okviru dnevnega reda je upravni odbor potrdil sklep pokrajinske deputacije, na podlagi katerega bodo nastavljeni štirje novi bolniški strežniki v pokrajinskem zdravniškem skrbstvu zaradi boljše oskrbe nezakonskih otrok.
Končno je odbor potrdil sklep občinskega sveta, ki prepušča petrolejski družbi «So-cieta italo-americana« 284 kvadratnih metrov prostora na Senenem trgu za dobo 20 let.
Dramska družina v Borštu fe nastopila z velikim uspehom
žek ((Oton Zupančič« in 4 za §ka in dekliška rečna dela.
Otroškemu vrtcu v Izoli pa so podarile deset gumijastih žog,
V nedeljo 23. t- m. zvečer je radovedno občinstvo do zadnjega kotička napolnilo prenovljeno dvorano v Borštu. Marsikoga je presenetila njena čedna notranjost. Rahlo valovanje temnordeče odrske zavese je dalo slutiti, da so zadnje priprave na odru v polnem teku.
Zadonel je gong in radovednemu občinstvu se je odgrnila scena Za veselo enodejanko v treh slikah ((Trije snubci«, ki jo je do Milčinskem priredil za oder Ivan Vouk.
Prijetno presenečeni smo bili že ob pogledu na lepo primorsko kmečko sobo, ki so jo znali domačini tako učinkovito postaviti na oder.
Se bolj pa so nas presenetili igralci s svojo naravno igro ir? lepo izgovarjavo. Zlasti Spela, ki jo je podala Zobec Olga, je bila prepričevalna, in mladi igralki svetujemo, naj skrbno razvije svoj igralski talent. Zelo dobra je bila mati Reza, ki jo je igrala mladinka Kosmač Vesna in vsem je bila zelo všeč klepetava Vrtačka v osebi Sed-
mak Marije. Originalni in zelo zabavni so bili Vsi trije snubci: Mate, Lipe in Lovro, ki so jih prav dobro podali mladinci Kosmač Mirko. Zobec Bruno in Zobec Srečko. Pohvaliti moramo dobre kostume in maske vseh igralcev; morda bi bilo še bolje, če bi mati Reza predstavljala že nekoliko osivelo ženo.
Lep uspeh te uprizoritve in igralski talent, ki so ga več ali manj pokazali vsi igralci, naj bo v vzpodbudo k študiju daljšega odrskega dela.
Ze kot uvod v kulturni večer je nastopil številni, mešani pevski zbor iz Boršta, ki je pod spretnim vodstvom svojega pevovodje Petarosa Draga ubrano zapel šest pesmi. Prav lepi in sveži so zlasti ženski glasovi, ki so mestoma skoraj preglasili moške glasove. Brez dvoma ima ta pevski zbor možnosti uvrstiti se med naše najboljše pevske zbore. Zal. pa so bili nekateri poslušalci zelo «nekulturni», ker so med petjem motili s svojim govorjenjem tako pevce kot poslušalce.
Veselo razpoloženje in zadovoljstvo nad lepim potekom prireditve je stopnjeval še nastop domače godbe, ki je zares lepo in zelo dobr0 odigrala nekaj komadov. Za zaključek je skupina mladink izvajala ritmične vaje ob spremljavi harmonike. \
S tem lepim programom naj se prosvetno društvo iz Boršta kaj kmalu predstavi tudi na drugih odrih.	nu	—
ki bo danes 26. \ m. ob 20. Predaval bo profesor Egidij Košuta o vzgoji otroka v družini. — Ljubitelje slovenske knjige opozarjamo na knjižno razstavo, ki bo odprta v sredo in četrtek 26. in 27. t. m. od 18. ure dalje na društvenem sedežu. Razstavljene bodo knjige novejše izdaje in knjige Prešernove knjižnice. Vabljeni so vsi, da si razstavo ogledajo.
ki so dokaz tega, kako je treba gojiti bratstvo med Slovenci in Italijani. Na prvomajskem stadionu so opravile 145 delovnih ur, toda vse to so le delne številke njihovih uspehov, ki jih vse vzpodbujajo in kličejo dalje po začrtani poti:	Ne-
dvomno je. da žene drugih okrajev ue bodo zaostale za njimi.
Tu je torej vir tistih milijonov. o katerih ugotavlja tržaška stran «Unita», da jih krademo jugoslovanskim naredom. Na take izmišljotine daje najboljši odgovor naše ljudstvo samo s svojim delom, ki v požrtvovalnosti skoraj ne pozna meja. Naj ,se n. pr. obrnejo do tiste mame v Križu, ki je popolnoma sama nabrala 5850 lir. Takih mam pa je v naših vrstah še veliko.
Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo imelo v soboto 29. t. m. ob 20.30 kulturno prireditev v svojih prostorih v Frankolovem. Nastopili bodo pionirji z recitacijami in petjem, pevski duet solisti in društveni pevski zbor.
Barkovljani, v soboto vsi v diuštveni dom !
Prosvetno društvo »Rojami in Prosvetno društvo «Simon Gregorčič«, vabita svoje člane iz Škorklje, Rojana in Grete na skupno predavanje, ki bo danes 26. t. m. ob 20 v Ul. R. Manr.a 29. Predaval bo prof. dr. Andrej Budal. Naslov predavanja: Zapadni Slovenci in italijanska ustava.
Pridite vsi in točno!
DANES OBČNI ZBOR
Prosvetnega društva Iv. Cankar
Prosvetno društvo «Ivan Can. kar« javlja, da bo danes ob 20. uri redni občni zbor. Prosi članstvo da se ga polnoštevilno in pripravljeno udeleži- Vstop z vabilom. -------
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.45 bo dramiti skupina Besozzi - Marchio J# stopila z delom Fodora no peroi>.
OBVESTILO
Slovenskega gospodarskega združenja
Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7. pravil zborovanja 'strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in za obravnavanje perečih vprašanj posameznih strok. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani dotične stroke, bodo v uradnih prostorih SGZ v Trstu Ul. F. Filzi 10-1. v naslednjem redu: jutri 27. aprila ob 15. uri stroka finančnikov;
jutri 27. aprila ob 20. uri stroka veletrgovcev;
v	petek 28. aprila	ob	20.	uri
zadružna stroka;
v torek 2. maja ob 15. uri stroka gostilničarjev;
v torek 2. maja ob 20. uri stroka jestvinarjev;
v	sredo 3. maja ob 14.30.	uri
stroka pekov;
v sredo 3. maja ob 20. uri stroka maloprodajalcev;
v	četrtek 4. maja	ob	15.	uri
stroka prometnikov;
v	četrtek 4. maja	ob	20.	uri
stroka prodajalcev kuriva;
v petek 5. maja ob 17. uri stroka mesarjev;
v petek 5. maja ob 20. uri stroka obrtnikov.
Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri - je potrebna navzočnost vsaj polovice članov stroke. Ce bi skup ščina ne bila sklepčna v prvem sklicanju, bo sklepčna eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Odsotne člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati za to pismeno pooblastilo; vendar ne sme imeti noben pooblaščenec več kot pet pooblastil.
Tajništvo
UMOR V ULICI CAPITELLI
Zločinci ubili 64-letno zbirateljico cunj
Policija še ni izsledila krivcev strašnega zločina
Razstava slik
Lojzeta Spacala bo odprta do nedelje 30. /■51
Opozarjamo vse umetnin, da je v «Scorpione» odprta dji. ška razstava tržaškega s‘‘ karja LOJZETA SEAC#* Umetnik, ki je znan P° ® jih delih tako v Trst« tudi v inozemstvu,
vso .pozornost in za*°. vabljeni, da si to razsts^ ogledate.
izlet*
i
„A<lria“
Opozarjamo vse izletnike,, se prijavijo za obisk Pofjm Ljubljane, Bleda, Celja in*j
ribora, ki bodo v mesecu®*?
Podrobne informacije tovalni urad «Adria-Expi^, Ul. F. Sever0 5, telefon Vpisovanje je podal jš®® 30. t. m.
STRELSKE VAJE NA STfj^ SCU V MALEM REP-Nl ,
TRST, 25. (PIO). — vaje z mornarji, metalci ®' )f puškinimi granatami se šile na strelišču v Male®
nu 28. aprila L. 4. in 1950 od 8. do 17. ure.
NOČNA SLUŽBA:	^
Cedro, Trg Oberdan 2, ,t®k m in 62-74: Galono, Ul.
te'. 96-252: Picciola, Ul.
tel. 90-207: Pizzul-Cignola.^ p
14, tel. 75-24; Serravallo,
vana l, tel. 48-05; Harabtfjjjj
Barko vi jati in Nicoli v
imata stalno nočno službo-
II RADIO &
JUG0SL. CONE TRS-"
(Oddaja ha srednjih val#
212.4 ra ali 1412 W* SREDA 26 . 4. 195» ^
'6.30: Jutranja glasba;
rodila v ital. "in “objava sjjSj časa - P01?,
7.00: Napoved
slov.; 7.15: Jutranja glasj1!,,jJ 'nn-	-	■	—- -en.
Včeraj proti večeru so člani letečega oddeika civilne policije s svojo emergenco privozili okoli 19 v Ul. Capitelli 4, kjer so zaradi požara, ki je nastal v nekem stanovanju v prvem nadstropju že našli gasilce, ki s0 v neki sobi goreče cunje in papir takoj pogasili.
sobe ter ugotovili, da je požar zanetila zločinska roka, ki je prej umorila 64-letno cunjarko Katarino Fabjančič. Pod ožganimi cunjami in papirjem so namreč člani civilne policije našli zgoraj omenjeno žensko v mlaki krvi z razbito-lobanjo.
Policisti so pričeli s pregledom | Njeno truplo je ležalo vznak
Krasno uspeli šahovski turnir v okviru «Sportnega tedna ZDTV»
V skupini A sla prejela nagrado moštvi dijaki A in svobodni poklici A, v skupini B pa dijaki C in novinarji B
Sinoči ob 19.3Q se je pričel na stadionu «Prvj maj« šahovski moštveni brzoturnir. katerega se je proti pričakovanju udeležilo 9 moštev, in ie znak velikega zanimanja za to lepo igro. Vsako moštvo ie štelo štiri igralce, ki so bili razporejeni po moči. Turnir je potekal hitro in gre zasluga predvsem vodstvu turnirja, nič manj pa tudi discipliniranosti igralcev.
2e PRVO KOLO je prineslo
Neuspeh pogajanja
med Itaiiju in Avstrijo
Tržaški tranzitni stroški se obračunavajo v dolarjih
Z Dunaja poročajo, da je dne 22. t. ra. zaključila svoje delo konferenca italijanskih in avstrijskih delegatov na pogajanjih za sklenitev nove trgovinske pogodbe, potekle 31. pr. m. Pogajanja so se bila pričela 13. marca. V nasprotju s pričakovanji niso privedla do nikakega bistvenega rezultata in so se izkazale napovedi o novi ureditvi zunanje trgovine med obema državama na podlagi klirinškega sistema, za prezgodnje. Pri stvari je zelo obžalovati da so se izkazali razni načrti' ki jih je predlagala mešana av-strijsko-tržaška konferenca pred temi pogajanji v Grazu, za slepilne balone.
Vprašanje plačilnega prometa med Italijo in Avstrijo postavljajo zaključki pogajanj, ki nekako »molče« podaljšujejo veljavnost
dosedanje pogodbe za nadaljnje leto dni, na dolarsko podlago: vsa izmenjava blaga se bo obračunavala v posebnem dolarskem računu. Kaže da se torej nikakor ni bilo mogoče sporazumeti glede tečaja med liro in šilingom.
Na isto podlago so postavili plačevanje pristaniških stroškov in brodnin. V ta namen bo ustanovljen poseben račun v dolarjih ki bo kril te izdatke.
Ponovno treba poudariti ob tej priliki negodovanje avstrijskih krogov zaradi težav pri prometo-vanju preko Trsta odnosno zaradi plačil v zvezi s tem. Ne teorija ne praksa ne moreta izpodbiti dejstva, da bi bila neposredna tržaško-avstrijska pogajanja in ureditev tega vprašanja najbolj prikladna in koristna za obe strani.
Obvestilo INAM-a
Zdravstvena ustanova INAM nam je poslala v objavo naslednje obvestilo v zvezi z netočnim člankom, priobčenim v listu «Giornale * di Trieste«:
Glede na članek objavljen v dnevniku «Giornale di Trieste« št. 947 z dne 20. t. m. sporočamo predvsem, da omenjenega poročila ni razširila naša direkcija in ne dala zanj pooblastila.
Z namenom, da se objasni položaj, nastal v zvezi z omenjenim poročilom, ugotavlja direkcija INAM, da je krajevni posvetovalni odbor na seji z dne 19. t. m. potrdil odločitve direkcije, glede uveljavljenja norm, predvidenih za povrnitev stroškov zavarovancem, ki so se med stavko zdravili pri zasebnih zdravnikih in možnost pritožb s strani zavarovancev po predpisih ukaza ZVU št. 51 z dne 14. januarja 1947.
Vprašanje škode povzročene po vojaščini v Lonjerju - Katinari
OBVESTILA KMETSKE ZVEZE
Zaradi skoro nepretrganih vojaških vaj na zemljiščih na «Hude,m letu« so kmetovalci iz Lanjerja in Katinare utrpeli veliko materialno škodo. Pri mnogih živinorejcih se resno postavlja vprašanje, kako naj prehranijo svojo živino. So primeri. da je posameznikom letno uničenih od 30 do 50 stotov sena pa tudi več, ne da. bi zato prejeli odgovarjajočo odškodnino.	\
Ze leta 1946 so skupno in posamezno prijavili povzročeno škodo in komaj v preteklem letu so nekateri prejeli nakazilo, vendar tako neznatno, da v bistvu ne predstavlja več kot 10 do 15 odst dejansko utrpele škode, o pozneje povzročeni škodi pa sploh ni govora. Zaradi tega vabi KZ svoje člane in prizadete, da se zglasijo v njenem uradu za ureditev
tega perečega vprašanja, kakor tudi za pravočasno prijavo povzročene škode v poslednjem času.
Skupna zemljišča v Vižovljah
V preteklem in v tem letu je nabrežinsika občina zaradi graditve raznih stanovanjskih objektov zasedla del jusarskih zemljišč in prizadeti so bili upravičeno zaskrbljeni, komu bo dan denar za razlaščena zemljišča, oziroma v kakšne namene bo uporabljen.
K?- se jp v tem pogledu zanimala pri pristojnih organih, kakor tudi pri nabrežinsko-de-vinslki Občini, ali bo denar stavljen na razpolago jusar-skim frakcijam in za kakšne namene bo lahko uporabljen. Na podlagi prejetih zagotovil od strani omenjenih činiteljev,
je izkupiček zg razlaščena zemljišča naložen v prid frakcije za razna izboljševalna in obnovitvena dela.
V tej zvezi KZ priporoča svojim članom kakor tudi ostalim prizadetim jusarjem, da se tne%eboj.no sporazumejo in po-
sveftijejo. da bo denar res smotrno uporabljen. V ta namen bo v prihodnjem tednu sklicano posvetovanje upravičenčev.
VSTOPNICE ZA TRG NA DEBELO.
Glede na bližajočo se sezono zelenjave in sadja ponovno priporočamo članom in prizadetim kmetovalcem ter vrtnarjem, da si pravočasno preskrbijo. oziroma dvignejo vstopnico v uradu KZ v Ulici F. Filzi 10. I,
Govorijo	o
ker si želijo povratek fašizma
Ljudje se zgražajo nad nesramno obrekovalno kampanjo proti ljudski oblasti v jugosl. coni STO-ja
Včeraj sta se zglasila v na- 1 otrok, ki bi hoteli iz naročja šem uredništvu dva tržaška j «madre patrie«.
meščana in zgražajoč se nad nizkotnimi očitki šovinistične kampanje zaradi volitev v Istr-kem okrožju, zahtevala, naj se jim vendar predeči vsa zlcdej-stva, ki so jih italijanski fašisti počenjali v Istri, ne da bi komur koli zato dajali odgovor.
Nanizala sta kup dogodkov, kup nečloveških zločinov nad Slovenci v Istri in posebej v Istrskem okrožju do leta 1922, ko so na primer iz Kcpra poslali v Marezige ob priliki volitev kamion švadristov, da so z bombami odganjali Slovence z volišča. Dejstvo, da so se vaščan; dvignili kakor en mož ter se vrgli na morišče in tri od teh pobili, dovolj jasno priča, do kakšne mere je rasel teror nad našimi ljudmi pod takratno Italijo. O resničnost; tega dogodlka ni treba iskati potrdila pri domačinih v Marezigah, ker bi znal o tem kaj več povedati eden izmed pobeglih škvadristov, ki še danes živi v Trstu in je zaposlen pri CRDA.
Potem sta pripovedovala tovariša o izrabljanju šole in cerkve v šovinistične namene in to na način, ki gotovo ne najde primere V kateri koli drugi državi. V Koštaboni je leta 1923 ob zaključku šolskega leta u-Čitelj prepovedal cerkvenemu zboru sodelovati pri šolski maši, češ da bo odslej on pel z učenci. In skozi vso mašo je potem preipeval z otroci italijanske himne, medlem ko je župnik iz Pomjana povedal s prižnice, da sq sedaj tu gospodarji oni in da ne bodo trpeli
In potem skozi vsa naslednja leta pretepanja, preganjanja vseh skupaj in vsakega Slovenca posebej, kakor se je to v ostalem dogajalo po vsej Julijski krajini- Tovariša tudi nista prišla zato, da b; se o tem ponovno govorilo, da bi se zopet osvežil spomin na vse pre-stano nečloveško trpljenje, krivico in zločine, ker jih v splošnem tud; sama poznata, čeprav nista Slovenca. Prišla sta z zahtevo, naj se tem propalicam enkrat za vselej postavi vprašanje: kdo je vendar sprožil in netil z vsemi silami skozi toliko let vso >to mržnjo. Kdo je pričel zapirati, preganjati pretepati in potujčevati in iz kakšnega vzroka? Kakšne krivice so do konca prve vojne prizadejali Slovenci Italijanom? Kako so oni izvajali in izvedli volitve v posameznih krajih?
In po vseh teh grozotah, po vseh nečloveških zločinih si u-pajo naduti domišljavci protestirati skozi cele tedne in pred vsem svetom za to, ker sta e-rien ali dva lažniva in ščuvajoča italijanska novinarja dobila v Istrskem okrožju nekaj klofut, ki jim jiji je v sveti jez; prisolil nemara eden izmed tistih, ki so ga pred 15 ali 20 leti pretepali in napajali z ricinovim oljem.
zanimive rezultate:	novinarji
B . gledališče B 4:0; svobodni poklici A - svobodni B 4:0: novinarji A - dijaki C 3:1; gledališče A . dijaki B 2:2. DRUGO KOLO: dijaki A - gledališče B 4:0; dijaki C - gledališče A 3:1; svobodni A - novinarji A 3:1; novinarji B - svobodni B 2:2. TRETJE KOLO: dijaki A -svobodni B 4:0; novinarji A -novinarji B 4:0; svobodni A -gledališče A 3:1: dijaki C . dijaki B 3:1. ČETRTO KOLO: svobodni A - dijaki B 4:0; svobodni B - gledališče B 3:1: novinarji B . gledališče A 2 in pol:l in pol; novinarji A - dijaki A 2:2. PETO KOLO: novinarji A - gledališče B 4:0; dija. ki A - gledališče A 4:0; svobodni A - dijaki C 4:0; novinarji B . dijaki B 2:2. SESTO KOLO: dijaki A • dijaki B 4:0; gledališče A - gledališče B 4:0: novinarji A . svobodni B 4:0: novinarji B - dijaki C 3:1. SEDMO KOLO: dijaki C - gledališče B 4:0; dijaki B - svobodni B 3:1: dijaki A - svobodni A 2 in pol: 1 in pol; novinarji A - gledališče A 2:2. OSMO KOLO: gledališče A - svobodni B 4:0: dijaki A - dijaki C 4:0; svobodni A . novinarji B 4:0: dijaki B -gledališče B 3:1. DEVETO KO-
na sredi sobe ter je bilo obrnjeno proti vratom.
Z natančnejšo preiskavo so ugotovili, da je dobila starka prvi udarec v neketn kotu šobe, kjer so našli tudi sledove kvvi. Nappav.ila je še aekfij korakov, tako da je prišla na sredo sobe, kjer ji je do sedaj še neanan zločinec zadal smrtonosni udarec, pokril njeno truplo s cunjami in papirjem ter vse skupaj zažgal, v upanju, da bi tako zakril svoj ‘zločin. Policisti so našli v sobi tudi cvva kuhinjska noža in okrvavljen pokrov za posobo.
Umorjenko, ki ie stanovala skupaj s svojo 65-letno sestro Vincenoo, so po zdravniške)!) pregledu, ki je ugotovil, da je nastopila smrt med 15. in 17. uro, prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer bo ostala na razpolago sodnim oblasfeun. Policija nadaljuje s preiskavo, da b; izsledila, zverinske zločince.
TRŽAŠKA BORZA
Zjati šterling 7325-7375, papirnati šterling 1570-1600, dolar 642-645, telegrafski dolar 045-646. švicarski frank 148-150, 100 francoskih frankov 179-182, avstrijski šiling 22-23, zlato 830-832.
Vpisovanje
v novi slovenski otroški vrtec ari Sv. Ani
Jiltri 27. t. m. od 9. ure dalje bo ravnateljstvo osnovne šole pri Sv. Ani vpisovalo otroke v nov slovenski otroški vrtec, ki bo pri Sv. Ani. Vabimo starše, da vpišejo svoje otroke!
LO: novinarji A - dijaki B 4:0; svobodni A - gledališče B 4:0; dijaki C - svobodni B 3:1 in dijaki A - novinarji B 3:1.
Po seštetju vseh teh rezultatov sta torej v skupni A zasedli prvo in arugo mesto moštvi dijaki in svobodni poklici s skupnim številom 27 ln pol točk. tretje novinarji A 24 Četrto gledališče A 15 in pol točk. V skupini B (kamor ie bila prišteta tudi skupina C) pa: 1. dijaki C 15 točk, novinarji B 14 in pol dijaki B 11, svobodni poklici B 7 in gledališče B 2 točki.
Prireditev Je lepo uspela ln upamo, da- bodo v soboto 29. t. m. zopet vsi prišli in se spoprijeli y borbi posameznikov z izkušnjami, ki so si jih pridobili na včerajšnji prireditvi. V soboto bo namreč ob 19. uri splošni šahovski brzoturnir . za naslov zmagovalca ki bo prejel »Pokal 1 maja«. Nagrajeni pa bodo tudi Igralci, ki bodo dosegli nadaljnja prednja mesta.
12.00: Opoldanski konce®; Pojejo znani basisti; 12.4J- re4 čila v ital. in objava 13.00: Napoved časa - P ,«<$1 slov.; 13.15:	Koncert	j.*-	O
dueta Doles—Jagodič spodarski pregled Igra Veseii kvintet; tiska v ital.; 14.45: Pregle“ v slov.
17.00: Pestra glasba; l‘i
leert Rj; 9 J >dič: I3:*1«
1 (SlOV')J i
j: i**JF
litične aktualnost" (ital-J K
15 minut tangov; 18.00: k* ljudstvom (ital.); 18.15:.. # ski koncert Pavla Sivi^L*1. Poročila v hrv:; 19.00:
T-. . .„Gln * cHr
medigra: 19.15: Poročila ,5,
1Q 30-	\r	clnv	-	1-"	Št™
19.30: Poročila v slov.; venska lahka glasba: oj Brahms: Dvojni koncert hj 1» lu Op. 102; 20.30: OrizZ®AiK» (ital.); 21.OO:	Literarna^	ofi
(slov.); 21.30: Igra ster: 22.00: Življenje Ni. 12“
skih narodov (hrv.); 22.2®' letnih suit: 22.45: Igral?, v i-j
v.): U* guffj  Igrajo v %
ritma; 23.00: Zadnje vest' jp
23.05:^ Zadnje vesti v1**°gjrf|'
Jutrišnji spored; 23.15: in romance
LJUBLJANA, j rel. postaja AJD0VS|y
(Oddaja na valih ' 212,4; 202,1 !»•>
Huda nesreča 13 - letnega dečka
Predvčerajšnjim ob 19.50 je postal žrtev prometne nesreče 13-letni šolarčefe Josip Siško-Vič iz Ul. Cancellieri 9. Nesreča se-mu je pripetila na Istrski cesti, ko ie v višini' «Vatikana» skušal prekoračiti cesto. Bil pa je toliko nepreviden, da se ni prej prepričal, če -je cesta pro-
SREDA 26. 4. 195°
PIONIRJI 3 OKRAJA
želijo svojemu tovarišu Josipu Siškoviču, ki se je ponesrečil predvčerajšnjim zvečer na Istr-ki cesti, skorajšnje okrevanje.
sta. v istem trenutku namreč, ko ie deček tekel čez cesto, je po njej privozil avtomobil TS 4557, ki ga je šofiral trgovec Ervin Bratuš iz Ul. Belli 6, ter dečka z vso si]0 podrl na tla. Isti avtomobil je nato ponesrečenca pripeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno čeljust, možganski pretres ter še več drugih poškodb.
Ključnico si je zlomil
Včeraj ob 1440 popoidn so na ortopedski ofdslck tržaške glavne bolnišnice pripekali 17-letnega dijaka B»?o Josipa iz Ul. Torrebianca 19 Zdravniki, ki so ga takoj preiskali, so ugotovili. da ima ponesrečenec zlomljeno In spahujmo levo ključnico, ter se bo zaradi teh poškodb moral zdraviti okrog 35 dni. Do nesreče je prišlo na dvorišču slovenske šole v Ul. Lazzaretto Vecchio 9, kjer so dijaki igrali košarko. Med igro se je Josip Baša zaletel v nekega igralca nasprotne ekipe, padel na tla ter tako dobil zgoraj imenovane poškodbe.
6.00: Bučnica; 6.05:	0^
telovadba; 6.15: Poroči]8 S| vn sporeda; 6.30: Veder 7.00: Poročila in radijs-«1.
7.10: SlcvenSka umetna J na glasba.	,t;-S
12.00: Opoldanski konc? . Poročila; 12.40: Slovci}5* jff kalni kvintet; 13.00: 4-a edj odbore: 13.20: Glasbena 13.30: Slovenski avtorju.j5| Orkester mariborske rau j staje: 14.00: Zabaven sPJj,
l0‘
ja «Veseli -kvintet«; 14 J„
ni pregled; 14.40: P. 1
Romeo in Julija; 15.00-	„
15.10: Koncert altistke	a
18.00: Glasbena obdaj«	.
nir je; 18.20:	Ljudska
Ularlihp 70 lP.VO
18.40: Skladbe za' levo IH;5*1 ia Škerjanc; 19.00: Poro5,,. l?;i|
Glasbena medigra; lO-3 Mfl spored tamburaškega j VI 19.50: Jezikovni pogOmar. »CI
f
slavo 27. aprila; 22.00:	5'il
ročil iz Beograda; 22-Fj t-ska narodna in zabav«
23.30: Najnovejša por<K
= KI NO ^
«IgraJ“
lu.uv:	dt7,iAuvni	ijfltr
Prenos svečane akadem ,(tr
1 o\tr\ 07 otirilo* 09 fK)! pl" Jtl
Rossetti. 16.30:
igio«. C. Gable. , gA,, Excelsior. 15.30: «VeliKi,,-«1'
Hi-nnor-, Dai.1/ At/O	™
Grcgor.v Pečk, Ava r>tn Fenice. 16.30: »Kako 5	$
Ameriko,), Macario. ^pit jn*" Fllodrammatico. 16.00:
vojni ženin«, G. Gra" ridan.	J
♦ ica»-Alabarda. 15.30: «KreSn . Jones.	.	d18,	-
Garibaldi. 15.00: «^fp?3n8 $
Z vagona je padel
Včeraj zjutraj ob 8.40 s0 J-avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 64-letnega težaka Triscija Ma-teja iz Ul. S. Lazzaro S. Ponesrečenec se bo moral zaradi več poškodb po vsem telesu zdraviti okrog 10 dni. Zdravniškemu osebju je pov dal. da Je prišlo do nesreče v Ul Flavio Gioia, kjer je pri delu padel z nekega vagona.
tpv«, D. Farrar m |Skc	,
Ideale 15.30: »Oriem8	(I
uso'
C. Wilde.
Impero. 15.30:	,,
Gcbbi.	nilsK’
Italla 16.00:	»Čudni	a
nes», Re-i Skelton- - ”
Vialc!' lš'30: «SaKat*Jj; “'«l!r
Vlttorin VenetO. 1 ,'cG
H-
i
nsO»‘
Vittorio Veneto.
nevesta« Van J°n'" »jk • N'
Adua. 16.00:
»Krva'" ; /
’ Dolores” De! R«°povrateK
Armonia. 15.30: «JKj‘	I1
rančev«, John	lj(
Azzurro 16.00: «Re‘
v barvah.
Delvedere. 16.00.
Pat O’ Brien-Lumiere. 15.30. -	s«
ra morilce«.^. nn.	d
»Ob morju«, no mesto«,
«T2J0° si:
((ZadoJa
l6.°V'ŠiC’ «-
a l^S1*!
v Trstu).. „cudo^ra 4)!
v Trsiu i. .	i
Marconi. i5.30:	gjji*
 — lvers»-	p
Vi* n
vyck, Vi*n Scott. -g. l(plovf Massimo. I®-®"-raibske otoke« ((Op Novo Cine. >»■ Hass0- .
P°W16.00: «Vz0-5
Odeon.
'«ROf?*an i" f(
Radio. l«-%ef0"S>v* sta«, A. dc	f,.
Marcon. ..cai*0"
1/
Marcon	sa,gv.-
Savona 16-t'u; r,ack£..a, t-in Veronika w0t)»	^
Venezia. »Žene	gi	j/,
Vittorla. l«-00pr°oti *?> to v borbi Pj7ali(or° J Sv Vid. 16.00: «Ral»
vali. D. uurbin-
PRIMORSKI dnevnik
26. aprila 1950
DELOVNO LJUDSTVO USTVARJA S SVOJO BORBO NOVI SVET!
Zasedanje bujskega okrajnega odbora in izvolitev novega izvršilnega odbora
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. • TEL. 70
je tekmovala od vasi do vasi
'	av gotovo so prispevale k
■	wemu uspehu zadnjih voli-
Prvi vrsti množične or-
Predi40^6’ so na ';erenu raz’ i	? svoje delovanje ravno v
namer>. Vsaka od njih: mla-
2pp ^AM, ženska ASI2Z,
j_ V .SIAU in sindikalne po-
v so na neštetih zfcoro-
in ses^anklh. predavanjih
lj .“fisijah prikazale vsemu
jjfrr1’ V prvi tfrsti volivnim
t?avi^encem smisel in pomen
volitev, v tem pogledu bo-
iz naslednjih podatkov or-
^tzacije SIAU, ki se nana-
samo na 2a:dnjih 15 dni
‘'“ Volitvami spoznali ogrom-
v “tej ki ga je v tako krat-
»easu izvršila že sama ta
'aizacija.
koprskem okraju smD vi-delovanje na vsakem Jr~h. v Ankaranu je bilo . ,®Sno zborovanje, katerega Je udeležilo 385 oseb, dalje V Škofijah so imeli dve ti	V	Dekanih	celo šti-
'ov	je	na eni od teh
I 0ril minister DR Slovenije hedt gent' Pole? dyeh kino-Jlav so organizirali tudi ie i a sestanek, katerega se
<0v n '!° okoli i0° domači-obrilo,	so	y	navedenem
stnv?S-U ln še Preje z 292 Dro-nSCi ^‘sPevali 1285 udar-PBuh ur. v Pobegih je .na
k 1	sesianku sodelova-
i0 . U{^ležencev, poleg tega eu še posebno kinopred-so se pripra-
vile . 'rotila,
Za volitve z dvema sestan-
StnaT'- ls*° *ako Topolovec in
SrintJe’ medtem ko so bil; v »vcu kar štirje sestanki.
Wb0 1Vna Sta fe^la *udi Boržt in
ii„ r‘ v Borštu so poleg mno-tovia sevslanka imeli tudi zboji, le studijskega krožka, ki GlJ^vabil nad 80 oseb. Za C«. KamPel-Salaio in Ce-®lAtjl’	k3er ie organizirala
*<ni	en° ranc®ično zboro-
(jj. se odražajo Korte s šti-/i sestanki, na katerih je bi-avzočih 241 domačinov. Od to80 nekateri tovariši prispe-
Sela °*i 89 ur prostovoljnega
|L' 2a Pučami in Koštabono, »£ so bila tri zborovanja, Gažon z enakim številom BfcpV. kalerili se je udele-
V
članov SIAU, poleg
klovadci in športniki
pripravljajo za nastop 1. maja
je zboroval študijski s 120 osebami.
V
Manžan je podprl volivno borbo s tem, da je samo on-dotni SIAU organiziral dve množični zborovanji, enako Osp in Strunjan. V zadnjem omenjenem kraju se je odzvalo 180 tovarišev in tovarišic. V Sergaših s0 domačini povzdignili pomen volitev s tem, da so prispevali 378 prostovoljnih delovnih ur. Izven tega so imeli dvoje zborovanj. V Malijah je
dotne baze organizirale 6 množičnih sestankov, v Kaštelu samem pa so prispevali vrhu tega 300 ur prostovoljnega dela. Martinčiči, Lovrečiča, Nova vas, Pomjan in Kostanica so imele po 5 zborovanj. V Pomjanu so imeli še vrhu tega kulturno prireditev in kinopred-stavo. za prostovoljno dejo pa So prispevali 10 ur. Pri udarniškem delu so sodelovali tudi
bilo na množičnem sestanku | nekateri člani SIAU v Mar.tin-nad 100 oseb, 26 prostovoljcev pa je napravilo okoli 80 ur u-darniškega dela. .V Sečjolah so imeli dvoje množičnih zborovanj in sestanek študijskega, krožka, v bližnji Sv. Luciji pa sedem sestankov, na katerih je bilo več kot 400 oseb.
V Kopru je nepravilo 129 članov 356 delovnih ur, razen tega pa ie organizirala ondbt-na baza sedem množičnih zborovanj. Omeniti je treba še bližnjo Valdoltro, kjer je na sestanku študijskega krožka bilo 220 domačinov.
Podobno je bilo delovanje V Tinjanu, Semedeli. Novi vasi,
Pomjanu, Bosamarini, Sv, Tomažu, Sv. Petru. Škocjanu, Sa-lari, Padni, Krkavčah, Bertokih itd. Skoro povsod pa so na teh sestankih in zborovanjih izvolili ljudske inšpekcije. Skupni podatki zgoraj omenjenih krajev znašajo 72 množičnih sestankov in zborovanj , ž 2864 udeleženci, zraven tega 14 študijskih sestankov z udeležbo 1230 oseb. Pri tem pa je še 526 prostovoljcev žrtvovalo v _ počastitev volitev 2813 udarniških ur. Ce nadalje preudarimo, da je bilo izvoljenih 21 skupin ljudske inšpekcije s 64 člani, potem si lahko ustvarimo približno sliko vsega podrobnega dela, ki ga je V pičlih 15 dneh izvršila samo SIAU v vohvm borbi.
V ' bujskem okraju je tamkajšnja SIAU prav tako zastavila vse sile za uspeh volitev.
V Brtonigli je sklicala 9. zborovanj, V Grožnjanu in pri Sv.
Mariji na Krasu pa sedem, v Grožnjanu so imeli tudi kulturno prireditev in kinopred-stavo. Pri Sv. Mariji pa so poleg kulturne prireditve pri-spevstfTže 100 ur udarniškega dela.
V Kaštelu in Basani-H s<» on-
čičih in Lovrečiči. V zadnjem kraiu so žrtvovali 120 ur.
Kaldanija se je pripravila za Volitve s štirimi zborovanji, istotako Marušiči in Radini. Po tri sestanke so pripravili v U-niagu, tukaj tudi 75 ur udarniškega dela, dalje v Zambratiji, Krašici. Beli zemlji in Gomili, Za temi pridejo kraji Kuber-ton, Morno, Bužinija, Kuči-breg, Medežija, Brda, Gamibo-ča, Vinela in Mote, kjer sta bila po dva sestanka. Brda so dala 40, Gamboči pa 198 ur prostovoljnega dela, katero je opravilo samo 15 tovarišev. Za tem pridejo številne vasi, kjer so baze SIAU organizirale po eno množično zborovanje.
Skupni podatki vsebujejo 132 zborovanj in sestankov s 4037 udeleženci in s 243 prostovoljci, ki so izvršili 1709 udarniških ur. Pri tem je v zadnjih petnajstih dneh pred volitvami pristopilo 42 tovaršev in tovarišic y brigade Ljudske fronte. Končno ie treba prišteti, tri kulturne prireditve in tri ki-nopredstave.
Vse to ogromno delo je vodila okrajna SIAU v Bujah. V tem samem kraju je bilo 16 zborovanj s 1032 udeleženci, vrhu tega Pa so 103 prostovoljci dali 595 ur prostovoljnega dela.
Sporedi prireditev
pred 1. majem
Danes, v sredo, 26. aprila je dan Zveze primorskih partizanov. Partizani bodo imeli dopoldne po vseh bazah prostovoljno delo. Zvečer bodo množični sestanki, na katerih bodo obravnavali organizacijska vprašanja, izvajanje gospodarskega plana in priprave za 1. maj. Skupno s tem bodo po vsem okraju proslave OF, da bo taka deveta obletnica ustanovitve dostojno praznovana. Te proslave bo izvedla okrajna SIAU.
Počzveza SHPZ v Kopru poziva vse kulturne organizacije, da sodelujejo pri teh proslavah s kulturnimi programi!
Jutri, v četrtek, 27. aprila pa bo dan tiska. Po vsem okraju bodo v razprodaji knjige, brošure in listi. Poleg tega bo tudi prostovoljno udarniško delo. Zvečer bodo po vseh vaseh či-talni krožki.
S to razporeditvijo popravljamo istočasno včerajšnje podatke o sporedu.
Korte
Po uspelih volitvah vse za praznik 1. maja
Volitve so še vedno glavni predmet razgovorov na sestankih tudi v naši vasi. Vsi ljudje so bili zelo radovedni, kako je bilo z volitvami drugod po okrožju, zato je krajevno tajj-ništvo SIAU sklicalo množični sestanek, katerega se je udeležilo zelo veliko število vaščanov. Tovariš Korenika Ivan, tajnik SIAU je navzočim podrobno poročal o poteku volitev in prav tako o izidu volitev v našem okrožju. Ljudje ao bili zelo zadovoljni nad veliko zmago, ki j0 je dosegla Ljudska fronta na teh volitvah.
Na sestanku smo govorili tudi o tekmovanju in pripravah za praznovanje prvega maja. Glavna naloga vseh članov SIAU v teh dneh'je: tekmovati v vsem in to posameznik' proti posamezniku, vas proti vasi, da bo prvi maj res tisti praznik, ko bo vsak delovni človek občutil, da je to — njegov dan.
Prostovoljnega dela, ki je bi-
lo v nedeljo se je udeležilo 43 vaščanov, ki so delali nekateri po tri in drugi tudi po štiri ure. Trije vozovi z vprego pa so prevažali nalomljeno kamenje. Dež ni prav nič oviral pridnih prostovoljcev, ki so na vsak način hoteli izpolniti sprejete obveze. Vse delo je bilo v korist priprav za gradnjo našega zadružnega doma.
Mladina je imela po končanem prostovoljnem delu redne telovadne vaje za nastop za prvi maj.
Tako delamo pri nas za še večje izboljšanje življenja in s tem utrjujemo našo ljudsko oblast.
(Pmeh in pevka!
V nedeljo, 30. aprila 1950 ob 9. uri bo v slovenski gimnaziji v Kopru skupna pevska vaja mešanih in moških pevskih zborov koprskega okraja. Vadili bodo pesmi za prvomajski nastop.
Za prevoze v Koper in nazaj bo poskrbela Podzveza SHPZ v Kopru.
Kakor v Kopru, tako je bilo v nedeljo 23. aprila tudi v Bujah zasedanje novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora. Zasedanje je bilo v dvorani zadružnega doma. Skupščino je otvoril dr. Pasquali Edoardo iz Umaga, na kar je bila izvoljena verifikacijska komisija, ki je pregledala mandate izvoljenih delegatov. Ko je bilo izvoljeno še delovno predsedstvo, katero so tvorili tov. Biloslav Narcis, Potleka Peter in Metlika Marija, je podal politično poročilo tov. Gorian Antonio, ki je uvodoma povdaril, da si ljudstvo bujskega okraja na dan 16. aprila drugič po osvoboditvi svobodno izvolilo svoje predstavnike, ki prevzemajo vodstvo javnega življenja tega okraja.
S kompaktno udeležbo na volitvah, je dejal tov. Gorian. so množice Bujščine dale jasen in odločen odgovor vsem manevrom in grožnjam sovražnikov. Visok odstotek volivcev, ki so se udeležili volitev in sicer 97.25, od katerih je dalo 91,27 odst. svoj glas za Ljudsko fronto, potrjuje še enkrat, da se ljudstvo bujskega okraja ne bo pustilo zapeljati s provokacijami reakcionarjev in tržaških kominformistov, kateri imajo
j samo namen oddvojiti ljudske množice cd ljudske oblasti. Ta udeležba, je nadaljeval tov. Gorian, ni rezultat pritiska, kakor bi hoteli prikazati tržaški in italijanski imperialistični in reakcionarni krogi, ampak je uspeh politike tiste ljudske oblasti, ki je v vsem Istrskem okrožju posvečala vedno vse svoje sile za koristi delovnega ljudstva. Prebivalstvo se zlasti v Bujščini zaveda, da ga je ljudska oblast osvobodila stoletnih izkoriščevalcev in pijavk. Poleg tega je samo v bujskem okraju dala 1630 družinam 7.763 hektarjev zemlje«.
Za tem je toy. Gorian navedel uspehe, ki jih je na vseh področjih gospodarske dejavnosti dosegla ljudska oblast in še pripomnil: »Okrajni ljudski odbor, ki je imel doslej izrecno upravni značaj, bo moral prevzeti sedaj odgovornost za gospodarski razvoj v okraju in prevzeti v svojo neposredno kompetenco vsa podjetja kolektivnega značaja.
V prvi vrsti bo moral posvetiti vse svoje sile izvedbi letnega gospodarskega plana. ki predvideva 115 milijonov dinarjev investicij. Te naložbe so v. -glavnem namenjene elektrifikaciji vasi. razvoju industrije, obrtništva, pospeše-
vanju kmetijstva, zadružništva itd, Vse te cilje, je zaključil tov. Gorian, bo mogoče doseči 2 nesebično pomočjo bratske socialistične Jugoslavije. Lahko smo prepričani, da nam jugoslovanski narodi ne bodo odrekli svoje moralne in materialne pomoči, kakor naj je niso odrekli do danes!«
Navzoči so nagradili tov. Go-riana za njegovo stvarno poročilo z dolgotrajnim pritrjevanjem. Po dnevnem redu je bila nato na vrsti izvolitev novega izvršilnega odbora, katerega sestavlja 15 članov. Med drugimi so bili soglasno izvoljeni vanj tov: GORIAN ANTON, MEDICA ERMINIJ, KOZLOVIČ ANTON, POTLEKA PIETRO, DIMINIC VJE-KOSLAV itd..
Tako sta sedaj oba okraja našega okrožja upravno formirana. ki sta tu. da delata samo za korist vsega ljudstva.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov. Rojac Marcela iz Gažo-na je v nedeljo 23. aprila 1950 izgubila na poti iz Kopra do Gažona osebno izkaznico.
Poštenega najditelja prosi, da izroči najder.o na postaji NZ v Šmarjah ali na podružnici Prh morskega dnevnika v Kopru.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
Brca iz Istre, ki je zadela
lilj0^8 tesa, da je 1. maj praz-tepa ?e®a delavstva in delov-iraznik Stva SP1*. je to tudi '»a	Zato	bo	prav
let ******
Wa
svojo
Pri tej priliki zoprno m0x 0rEamzacijsko in Področij ‘elovadno-šport-Sa ne vem J ,em trenutku ^majskih 2a sPored vseh lisa nrav t i r°Slav' kakor nam ^atki vseh tVnani stevilčni
Hat-	telovadcev, telo-
ki bodo na.
m športr,ikov'
11 ‘a dan
RVo j	Povzdignili	pro-
sedaj
vsekakor s kole. »°iQ Prvo :a50dno tekmo, ki je
kjer
etapo zaključila v ^ pričakovalo dir-s “»d 1500 ljudi, in »>ro‘u •i'*031 <lan s1*«-1 v
\ d;. kjer se je kljub ve-Ada v'11 zl3ralo veliko Ijud-i.ijr tJ°2dravi tekmovalce.
I^gom«.!6 nast°Pilo v r.ede-Nia u . m°štvo našega te odigralo tekmo Predstavnico cone a. ^“ai- r-’Ca naše cone je iti d ono iz cone A z izi-
!Nti' dl' .Čemer Je treba pri-v ' ‘teži«'1 Je njbral sodnik za-"rv6ni vključiti tekmo žp V Polčasu
k-opr,. .
'5 t‘ter,) 3e nastopil isti dan e». \r Proti enajstorici ^	> ki . me je razmočilo
Ik* cležjj6 zaradi nepresta-
tj-.,rabno Postalo skoro ne-vf> >„>* va» ima moštvo
M«r J ° razvitih
80 bili
goji, ko bi bil «Proleter» lahko izenačil razliko golov, ki je bila 2:1 v korist gostov iz «Dra-ve».
Nadaljnje športne prireditve so določene takole: 27. t. m., v četrtek ob 10. uri, bo sindikalna tekma v odbojki, popoldne pa se bo «Proleter» srečal z enajstorico nogometnega kluba «Rudar» iz Trbovelj.
V nedeljo, 30. t. m. bomo ob 10. uri imeli priliko videti lahkoatlete, in sicer iz Reke, Pulja in STO-ja v medsebojni tekmi. Popoldne zopet ob 15. uri bo igral «Proleten> proti nogometašem «Zelezničar.ia» iz Maribora.
1. maja se bodo pokazali naši veslači iz Pirana, Izole ir.' te-10 iz Reke. Popoldne ob treh istega dneva bo velik telovadni in športni nastop, kjer bodo sodelovali pionirji od 8. do 14. let, potem mladina od 14. leta naprej. S posebno točko bodo nastopili:	Jugoslovanska	voj-
ska, narodna zaščita, Pomorski tehnikum iz Pirana, Italijanska obrtno-nadaljevalna šola, te o-vadke «Proleterja». Medtem, ko bo imela mladina glavni nastop s prostimi vajami, bodo športniki STO-ja, iz Reke in Pulja v presledkih med posameznimi točkami tekmovali med seboj v raznih disciplinah lahke atletike.
Prihodnje dni bomo še objavili točen spored.
Ali je vrabec škodljiv m ali naj ga zatiramo
Od našega dc pisnika iz Škocjana pri Kbpru smo prejeli sle. deči dopis:
V bolj ugodnih legah in dobro pripravljeni zemlji, , je pšenica že . začela poganjati klasje. Kmalu bo tudi cvetela inv pričela delati zrnje. To bo kot nalašč za vrabce, ki že komaj čakajo, kedaj bodo planili z dreves in se — zastonj na-zobali -sladkega zrnja.
V Istri ni gozdov. Te nado-mestujejo po dolinah in ob odtočnih jarkih zasajene vrbe in druga drevesa. Ta drevesa pa kot nalašč služijo za zavetišče vrabcem. Lahko ji vidimo, kako so se že začeli zbirati v bližini njiv posejanih s pšenico. Ne samo to. Opazili smo tudi, da se vrabci pojavljajo v vedno večjem številu in so v zadnjih letih napravili ogromno škode na pšenici.
Ob tem kar sem zgoraj povedal ugotavljam: Dejstvo je, da r>e vse	koristne ptice
kot je vrabec preganjajo in zatirajo, vrabce pa se pusti lepo na miru. To nikakor ni prav. Znano mi je, da so v naprednejših državah napravili že pred vojno načrte za pekonče-vanje vrabcev, kar pa je zaradi vojnih razmer ostalo le na papirju.
Ali ne bi se našla kaka možnost, da bi tudi pri na.s začeli z zatiranjem vrabcev?! To bi bilo nujno potrebno glede na veliko škodo ki jo posebno v zadnjih letih povzročajo na pšenici. Prav bi bilo, če bi o tem spregovorili naši kmetijski strokovnjaki in povedali svoje mnenje. Jaz in tudi drugi pridelovalci pšenice v Škocjanu smo mnenja, da bi bilo potrebno potresti na mestih, kjer se zbirajo največje trume vrabcev, zastrupljene pšenice. Tako bi se kmalu rešili tega velikega škodljivca, ki nam odjeda še pred »zoritvijo naš beli kruh.
Tako, jaz sem povedal svoje. Rad bi pa, da bi se o tem oglasili še drugi kmetje in zadru-[ garji..
«Pravica coni B! Osvobodite■ pred barbari! Ven s Slova-ni!» Ta gesl'i so bila napisana na letakih, ki so se včeraj zjutraj razširili po goriš ki uticah, predvsem po kor:«. Popolnoma razumemo srd šopiri tič ne drhali v zvezi z volitvami v jugo lovanski coni Triaskeg : ozemlja, saj je združer.a reakcija dobila s strani istrskega ljudstva dovolj močno brco v odgovor na vsa njihppa podtikanja, spletkarjenja in m. poskuse, da ti s-te: o jem pre tra šili delovno ljudstvo Istrskega ekrežja, dv bi volilo proti last ni svobodi in t reči ter za povratek starega stanja,, ki v velikih primerih ubogemu ljudstvu ni pu\til r.iti roleca šiu-ljen~a.
V svoji onemogli jezi ptč na morejo drugega, kot da se zaganjajo v to ljudstvo jn da ga zmerjajo z «barbari» in kričijo aven s Slovani»
9
Kolikšna je, moralna, stran avtorjev teh nepodpisanih letakov, pa je razvidno iz same■ vsebine. Na vsak način je kaj takega zmožen zapisat i i najbolj zagrizen reakcionar i naj hujši kominformist. Prav nob:-ne razlike človek ne more opaziti. Zato po pra.ici lahko sklepamo, da je to skupno de.o
združene fronte, pri kateri imajo svoje roke vmes i voditelji šovinističnih strank i voditelji kominformovske politike pri nas. To trditev samo še bolj podkrepljuje dejstvo, da je organizirala Dejanska zbornica v Tržiču zborovanje, na katerega je povabila tudi «svobodne» sindikate. iz česar je. razvidno, da v takih primerih fcominfor-mistični voditelji ne stojijo, na repu, ampak na čelu alibije pro-iti ljudski	oblasti■ Istrskem
okrožju.	■	n-- • ■ -
VseSing omenjenega, letaka Pa ni samo nesramen ra pa d na slovensko in italijansko ljudstvo jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja,ampak predstavlja tudi grobo sramotenje slo-verskega l,udst a v Italiji, kajti pod besedo «barbari» mislijo šovinistični	nepridipravi vse
Jugoslovane, torej tudi Slovin-ce v Italiji. V svoji nesramnosti in izkazovanju sovraštva do drugega so živečega naroda gredo ti. ljudje še dalje in kričijo naravnost uVen s Slovani!«.
Vprašamo te ljudi kaj smo mi napravili, da smo ostali v Ita-
pohlepa po neitalijanskih krajih, potem bi bila njihova dolžnost v.saj, da bi nas priznali in nam dali onih pravic, ki namkot razvitimu svobodoljubnemu nared-’ pripadajo.
Oni pa. nas ravno nasprotno še hiijo zatirajo, nam jemljejo najosnovnejše pravice, ki smo si jih priborili ■ narodnoosvobodilni borbi in nas Povrh vsega še,.naganja jo z «Ven .s Slo-earli«. Tafta Jevedno bila in' je ilalijaTiška 'uradn-p j.oli-t ika,
Tedenska seja Pokrajinske deputacije
Predvčerajšnjim popoldne se je sestala k svoji redni tedenski seji pokrajinska deputaciia. Seji ie predsedoval odv. Culot.
Na dnevnem redu je bilo preučevanje organskih tabel osrednjih urajov pokrajinske umobolnice, otroških jasli, laboratorija za higieno, inštituta za gluhoneme, inštituta dečje-ga zavetišča «Duca d’A®sta» in strokovno-umetniškega inštituta v Gradiški.
liji? Vsekakor naša volja to ni . bila. Ravno nasprrotno se je ita- Nadalje je pokrajinska de-lija za te kraje toliko pote jo- putacija odobrila plačilo raznih vala, kot da bi biti res «teira zalog in popravljalnih del iz-italiana«, Ce smo morali Slo- j vršenih za tQ administracijo. venci postati žrtve, njihovega Sejo ao zaključili ob 19.
Giustizia per la
Zona B!
Liberazione dai barbari!
Fuori gli slavi!
Strašilo za vrabce
Včeraj okoli 11 dopoldne, ie nekaj pokov iz možnarjev na goriškem gradu neverjetno prestrašilo vse goriške vrabce. Uboge revčke, ki se že itak zaradi slabega vremena stiskajo pod strehami, je sedaj doletela še ta nesreča, da jih niti tukaj ne pustijo pri miru. Marsikateri sc je toliko prestrašil, da mu je kar kri v žilah zastala, drugi pa so kakor brez glave začeli letati nad dvorišči ia strehami.
Šaljivec, ki je vse to dogajanje videl, je hitro pripomnil; uGlej,- kako dobro strniito za vrabce.. Toda malo prezgodaj so načeli. .Veliko bolj bi koristili,. če bi možnar uporabili na poletje, da bi z njim odganjali škodljivce z žitnih polj.«
(Omenjeno streljanje z mož-narjem je bilo namreč y zvrni z manifestacijo t'a gradu, kjer so proslavljali petletnico »osvoboditve Gorice«. Nihče med Goričani ne pomni, da bi bila 25. aprila osvoboditev Gorice, ampak šele prvega maja s strani Jugoslovanske armade. T.«-liko zaradi zgodovinske toe nosti!).
Jugoslovani na milanskem velesejmu
Predsinočnjim se je preko meje na bloku pri Rdeči hiši vrnila v Jugoslavijo večja skupina Jugoslovanov, ki so se več dni mudili na obisku milanske, ga velesejma. Skupino jugoslovanskih obiskovalcev so sestavljali predvsem trgovinski izvedenci.
KULTURA
Mladi vzori
2e precej tednov je, odkar so objavili gorički srednješolci 4. številko II. letnika «M!adih vzorov«. Tistim krivim prerokom in črnogledem, kt so’ že lani napovedovali lističu kratko življenje, se njihove napovedi niso uresničile, In prav je, da Se niso.
V glavnem ^ tudi ta številka drži dosedanje oblike in snovne’ razporeditve, le da ima več -»ilustracij« ali prerisb. Med njimi naj omenimo celostransko »Kapelico sv. Duha na goriškem gradu«. Skoda, ker pi poleg kratkega opisa ali kakšna zanimivost iz zgodovinn kapelice ali gradu.
Izmed pesmi je najboljša «Roža», kjer Jelvica ne dela sile niti jeziku niti cbljki in je tudi umetniško lepa, ker je spontana in iskrena. Kaj takega ne moremo trditi o.drugih dveh pesmih «Sopek materi za igod« ir. o pesmi ((Pomlad«.
Črtica ((Lastnik je zahteval svoje nazaj« se lepo čita in je polna zdravega realizma m se Tanja v njej približuje narodnemu jeziku. Bolj po svetobolju diši «Mati», ki sicer ni slaba kot opis čustev bolnega otroka. O »Zariki« bomo govorili, ko bo končana, ker le pisatelj napovedal nieno nadaljevani«
Flavija nam v glasbenem kotičku opisuje Griegove lirske skladbe, Bojan pa zaključuje svoj pregled dosedanjih Pre-
Obcestno drevo in pijani kolesar
Predsinočnjim se je na svo-1 ulici majal sedaj na levo in sejem kolesu vračal domov neki daj na desn0 stran, dokler ni delavec iz Verse, Prišel je v | na svoji poti srečal debelo ob-
Gorico po opravilu in ko je vse dobro opravil, je na poti domov utrujen sklenil, da se odpočije v prvi gostilni ob cesti. Svojega sklepa se je tudi držal. Nekaj ur po vstopu v gostilno se je odločil, da gre domov. Zasedel je spet svoje kolo in &e odpeljal po Oglejski ulici proti Furlaniji. Toda na kolesu se je mož, ki ga je naj-brže precej popil, slabo znašel. Mnogo truda ga je stalo pokoriti kolo svoji zaradi prevelike količine zaužitega vina ošibelj volji. S kolesom vred se je na
»u •	atletov,
\| J trenutki in po-
I """"iiiiiiiiiiiim  ...........................................................................................................................................
b?nitaš tl^“’ se ie zaveselil *San,° da se izve! u Z#C moram pove-S|»,‘ ^oijb.. Pravica po
S in*ledatj ‘ bi| da>. da bi
Jhdr,. r*zaij’ kako so ga se-
h 6a"°- Sicer ,kor se mu Je *	Pa	res	ško-
(sl c "V,
rSt" "k0 ,tpt ~
’ ‘Prej jih izve-
nani!» Pomiril pro-
mo šele po letih.«
»Skoda, škoda!« je gonil plemeniti zlatar. «Ljudem je treba pokazati, da imamo pravico, ki se preprositi ne da! Kam pridemo, če bo našim generalom vseeno, se li prelije pest krvi več ali manj? — in sedaj, kaj pravite vi, mojster Remp?«
Tu se je obrnil k mlademu možu, ki do sedaj še ni bil iz-pregovoril besede. Nekako zase je sedel na svojem mestu, ter
zrl zamišljeno predse. Le tu in tam je nekoliko pil iz svoje čaše. Dobro sem ga poznal, ker nam je bil naslikal lepo podobo sv. Magdalene pod Gospodovim križem na Volniku in pa še lepšo smrt sv. Stefana pri desnem stranskem oltarju v poljanski cerkvi sv- Martina. Ti dve podobi sta bili faranom prav zelo všeč in tudi predragi nista bili. Pisal se je za Janeza Jurija Rempa.
»No, mojster Remp,« je govoril Frueberger, »kaj pravite vi? Morda pa le napraviva zdaj majhno kupčijo, katera se nama do sedaj še ni posrečila, dasiravno sva o nji že veliko govorila. Kaj bi vi rekli k majhni, pa ne predragi podobici, na kateri bi se videl Fink von Finkenstein, kako je z odbito glavo ležal na tleh in kako mu je rabelj s srcem klestil po gobcu? Maestro, koliko bi hoteli imeti za tako podobo — recimo podobico?«
Gospod Remp je takoj odgovoril:
«Za odbito glavo, za iztrgano srce in morda še za par škafov krvi — čakajte no, koliko bi hoteli vi plačati?«
»Nekaj bi že plačal«, je oogo-voril zlatar, o katerem se je vedelo, da je skopuh, »preveč pa ne. Casi so slabi, in za denar je trda«.
»No, vidite«, se je šalil slikar, «se že tresete za denar, kakor je vaša navada! Morda napraviva ka.i cenejšega? Kaj bi rekli k mesnici, kjer pobija mesar velikega vola? Ce bi vam zadoščala vol in sekira, od mesarja pa samo roka, ki sekiro vihti, bi bilo to dosti cenejše, gospod deželan!«
Beseda »deželami je zlatarja spekla, »el jo je v zamero ter vprašal:
«Vi se morda hočete šaliti, maestro Remp? Ali šala nasproti takemu možu, kakor sem jaz, nikakor ni na mestu. Ali
ni tako, gospodje?« Pogledal je po vrsti svoje prijatelje, ki so zamolkjo pritrjevali: »Da, da!«
Gospod Remp je vstal.
»Kaj mi je za vašo sodbo, kaj mi je na vaši Skofii Loki? Pri Sv. Volniku sem potegnil denar za svojo podobo in za Selce bosta dve ravnokar gotovi, potem pa sem prihranil in nastrgal skupaj, da lahko odrinem v Italijo, kjer vedno sije sonce, ali pa v Flandrijo, kamor ine vlečejo dela nebeških mojstrov!«
Ni spoštoval starosti in tudi plemstvu ni dajal tiste časti, katera mu gre, ali vendar mi je bil mojster Janez Jurij Remp pri tisti priliki všeč! Ko je odšel, so zabavljali ostali za njim kakor vrabci, če jih preženeš z enega grma v drugega. Gospod Frueberger pa je očitno iskal koga, nad katerim bi znesel svojo slabo voljo. Izbral si je mene ter se delal, kakor bi me šele sedaj opazil. Zaiskrilo se
mu je v očesu, ko me je po nemški plemenitaški navadi vprašal:
»Kdo pa je on?«
V meni se je prebudila ošabnost, ker bi ne bil pisal resnice, če bi zapisal, da nismo v dolini ošabni in visoki.
Nestrpno je ponovil: «Se enkrat vprašam: kdo pa je on?«
Molčal sem še vedno in se vedel, kakor da bi beseda ne veljala meni. Ko pa je starec tretjič ponovil svoje vprašanje, je v meni vse zakipelo in končno prekipelo. Odgovoril sem:
GOSPODA FRUEBERGERJA GRDO RAZŽALIM.
»Kdo je on? Pri nas se pripoveduje, da je prišel nekdaj bos in raztrgan v Škofijo Loko in da je bil hvaležen za kos kruha, če ga je dobil. Nato je navsezadnje kelihe in monštrance zlatil in pritiskal ljudi tako, da je od cesarja kupil gosposki stan. Pri nas pa se tudi pripoveduje, da stare hlače niso nove
in naj se -nanje prišije še tako široka nova krpa. To je on!«
Srce se mi je ohladilo, ko sem tako izlil svojo jezo nad ošabnim starim možem. Pa je prišel dan, ko sem se bridko kesal, da pri tej priliki nisem krotil sam sebe, kakor je dolžnost vernemu kristjanu!
Gospodu Fruebergerju je kri zalila obraz in začel je kričati na vse pretege: »Kašper! Ka-šper!« Lasulja mu je zlezla z glave in, ko je nerodno odpiral tobakiro, se je tobak usul po mizi.
Pritekel je gostilničar in temu je zlatar zaukazal, da naj pokliče hlapce, da potegnejo mene, neumnega in neotesanega kmeta od mize.
VVohlgemut je odločno odgovoril:
«Tega ne morem storiti, tega ne storim! lidor Khallan je moj sorodnik, je moj prijatelj, vaša plemenitost!«
Nadaljevanje sledi
cestno drevo in se zaletel vanj.
Mimoidoči so ponesrečencu priskočili na pomoč in ga odnesli v bližnjo bolnišnico sv. Justa, kjer so mu zdravniki obvezali precej globoko rano na čelu in izjavili, da Ro ozdravel v petnajstih dneh.
i SOSt
V občinsko bolnišnico v Ul. Brigata Pavia se je včeraj zatekla 55-letna gospodinja Rafin Carissima iz Ul. sv. Ivana št. 7. Zdravniki so ji morali razkužiti jn obvezati številne rane na glavi, za katere je ženska izjavila, da jih ji je povzročil njen sostanovalec Cadrio, ki da jo je pred pretepom tudi pošteno opsoval. Ozdravela bo v nekaj dneh.
Tečaj za čebelarje
V nedeljo 23. aprila so pri pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo otvorili napoveda ni tečaj za čebelarje.
Pokrajinski inšpektorat . ob tej priliki obvešča vse interesente, da je podaljšano vpisovanje z r. ta tečaj, katerega se lahko udeležijo čebelarji, začetniki in ljubitelji čebelarstva sploh.
Vpisovanje je brezplačno in pr; pokrajinskem konzorciju čebelarjev v Ul. Duca d’Aaosta 55, in sicer samo če d‘o nedelje 30. aprila do 10. ure. V nedeljo ob 10. uri bodo namreč na tem tečaju pričeli z rednim poučevanjem. Nadaljnje poučevalne ure bodo določili sporazumno z obiskovalci tečaja. Ob zaključku tečaja bodo tečajniki prejeli nagrado za obisk. •
šernovih izdaj. Precej prostora je v tej številki zavzel zgodovinski del s »Prijamovim zakladom«, kjer Danilo opisuje delo raziskovalca Schliemana. . V sestavku o ((Polhograjskem gradu« nam Nino lepo opisuje lepoto ljubljanske okolice in omenja tudi slovenskega političnega delavca Tomana ;n pisateljico J. Turnoirajsko. ki sta tukaj živela. Vendar pa mu priporočamo, naj prihocKjič . pazi tudi na smisel stavkov, ker »travnikov sredi potokov in jezov«, si ne moremo zamisliti.
Iz »Pomenkov« povzemamo, da narašča zanimanje za Jist zlasti med nižješolci. To je lepo in dobro. Vendar p« bi še pripomnili, naj bi se sodelavci v večji meri lotili obdelave živih problemov, problemov našega ljudstva, njegovega življenja in razvoja naše kulture. Pred našo mladino » postav-Ijajo vedno novi problemi in naloge. Naše pisanje in naše hotenje mora biti tesno povezano 7. življenjem, predvsem pa z življenjem in delom našega ljudstva, pa z mladino, ki ima možnost, da se v svobodi razvija in napreduje. Ali ste že kdaj prisluhnili temu klicu novega življenja? Pohitite, da ne bomo preveč zaostal:, na ne postanemo suha veja!
Razdeljevanie ameriške koruza
jro».iajniati inspu>ioruj za poljedelstvo v Gorici sporoča vsem kmetovalcem naše pokrajine, da se pri kmetijskem konzorciju v Gorici in njegovih podružnicah še vedno nadaljuje razdeljevanje ameriške semenske koruze.
Kmetovalci so naprošeni, da si čimprej nabavijo omenjeno koruzo. Od šestin vrst ameriške koruze, ki je kmetovalcem na razpolago, se koruza zgodnje vrste najbolj prilega peščeni m malo rodovitni zemlji, medtem ko sta vrsti pozne koruze in koruze srednjega zorenja najbolj prikladni za rodovitno, globoko in mokro zemljo.
Nadalje zgoraj Omenjeni inšpektorat sporoča, da so tudi letos koruzo škropili s posebnimi tekočinami, ki obvarujejo koruzo v zemlji pred raznimi zajedalci. Ker je snov teh škropil strupena, ■ se koruza he da uporabiti v prehrani.
Kigres orisMiikov v Livornu
Livornska trgovinska zbornica organizira v dneh 24-27. ju-nija t. I- kongres pristaniških uprav italijanske republike. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki so na lanskem kongresu ostala nerešena:	regulacijski
načrti ter funkcionalna koordinacija zalednih zvez pristanišča, operativna in finančna uprava luke, gradnja in uzdrže-vanje naprav, naloge pristaniških ustanov.
KINO
VERDI. 17: «Tarzan in čarobni vodnjak«, L. Barker.
VITTORIA. 17: «Moje telo te bo ogrelo«, I. Russel.
CENTRALE. 17: «Kapitan Ed-die«, F. Mac Murrav.
MODERNO. 17: «Krog se zapira«, G. Ford.
EDEN. 17: »Zvonovi zvonijo ob zori«, N. Foch.
-.-rzi/nedrvert-
Velik
na letošnjem
uspeh nove velesejmu v Milanu
Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
MILAN, 25. — «Sedaj pa boste videli paviljon-, ki je po mojem mnenju v vsej palači narodov najlepši«, je govoril predsednik letošnjega mednarodnega velesejma v Milanu senator Gasparotto skupini inozemskih obiskovalcev, ki jo je vodil iz paviljona v paviljon v PALAZZO DELLE NAZIONI, v ogromni palači, y kateri razstavlja letos 34 inozemskih držav s 1800 razstavljalci. To svoje mnenje je predsednik milan. skega velesejma poudaril tudi v svojem govoru 13. t. m., ko je jugoslovanska delegacija, ki je priredila razstavo na velesejmu organizirala- »Jugoslovanski dan« in ko je odgovarjal jugoslovanskemu poslaniku FLRJ v Rirnu dr. Mladenu Ivekoviču. Pa ne samo senator Gasparotto,
Ogromno je zanimanje, ki vlada za milanski velesejem na vsem svetu, kar nam pričajo že omenjene številke o udeležbi inozemstva, predvsem pa ogromno število 6200 razstav-ljalcev. Pripomniti je treba da je uprava velesejma morala zaradi pomanjkanja prostora odkloniti prošnje nad tisoč raz-stavljalcem, kar dokazuje, kako ostra je mednarodna konkurenca med številnimi industrijsko visoko razvitimi deželami in slovečimi tovarnami vsega sveta in kako velik je uspeh mlade socialistične industrije nove Jugoslavije spričo te ogromne mednarodne konkurence.
Jugoslovanski paviljon obsega 800 kv. metrov. Razstavljeni so proizvodi vseh osnovnih panog jugoslovanskega gospodarstva: kmetijski pridelki, na-
izdelave, na milanskem velesejmu razstavljeno v dvanajstih različnih barvah, Veliko povpraševanje vlada zlasti za izdelke jugoslovanske lesne industrije in obrti, s katero Jugoslavija uspešno konkurira na svetovnem trgu.
Ne bomo posebej poudarjali ogromne gospodarske važnosti, ki jo ima jugoslovanska razstava v Milanu, ker smo o zanimanju italijanskih gospodarstvenikov za proizvode jugoslovanskega gospodarstva že mnogokrat pisali in smo mnenja, da ni potrebno posebej omenjati kako je to zanimanje prav na milanskem velesejmu prišlo do svojega najvišjega izraza. Saj je že poslanik FLRJ v Rimu dr. Mladen Ivekovič v svojem govoru, ko je otvarjal »Jugoslovanski dan«, poudaril povečanje trgovinskih izmenjav
temveS z vseh strani čuješ od obiskovalcev jugoslovanskega paviljona nenehno poudarjanje, idai je letošnji jugoslovanski paviljon V resnici nekaj izrednega in da prekaša vse ostale inozemske paviljone. To smo imeli priliko slišati pet minut nato ko smo vstopili v «Palačo narodov«, kjer se je dobesedno gnetla množica domačih in tujih obiskovalcev ter občudovala okusno razstavljene jugoslovanske proizvode, a vsakdo je držal v rokah časopis »Rasse-gna jugoslava«, ki vsak teden izhaja v Rimu v redakciji dopisništva Tanjuga.
mizna vina, les in lesni proizvodi, usnje in usnjeni galanterijski proizvodi, vzorci jugoslovanskega rudnega bogastva, proizvodi tobačne industrije, precizni proizvodi, industrije precizne mehanike in nekaj proizvodov jugoslovanske težke industrije, kakor tudi jugoslovanska folklora. Največje zanimanje vlada prav za folklorni del razstave, medtem ko so obiskovalci naravnost presenečeni nad krasnimi izdelki usnjarske industrije. Poudariti je treba, da je svinjsko usnje, po katerem je Jugoslavija znana po vsem svetu zaradi posebnosti
na podlagi jugoslovansko - italijanskega trgovskega sporazuma, k! je bil podpisan v avgustu 1949.
•
Posebej hočemo omeniti še važen politični pomen, ki ga ima letošnja jugoslovanska razstava v Milanu, saj je Jugoslavija dežela, o kateri vsak evropski pa tudi ameriški dnevnik vsak dan objavi vsaj po en članek najmanj; to velja zlasti za italijansko dnevno časopisje. Od tod tudi tisto še posebej veliko zanimanje, ki pa ne izhaja samo iz radovednosti, temveč predvsem iz simpatij širokih italijanskih ljudskih množic za jugoslovanske narode, ki se tako dosledno in odločno borijo za svojo resnično neodvisnost, bodisi prej proti fašistom in nacistom, bodisi sedaj proti katerim koli imperialistom s zapada in z vzhoda. Prav ta doslednost in odločnost
je tisto, kar je Jugoslaviji pridobilo in vsakodnevno pridobiva vedno novih simpatij ne samo v Italiji, temveč po vsem svetu.
Prelistali smo knjigo, v katero vpisujejo obiskovalci svoje vtise o razstavi in v kateri smo našli na prvem mestu podpis predsednika italijanske republike L. Einaudija.
«Bella!»
Tako je na drugi strani te knjige napisal «Titov partizan« De Garda Neddo, kot je ponosno samega sebe označil.
«Ottima esposizione«, čitamo dalje v omenjeni knjigi in podpis:	«Un amico della Jugo-
slavia«.
«Z veseljem diham v tem paviljonu vsaj malo jugoslovanskega zraka. Vidim v mislih ponovno tisto smejočo se Dalmacijo«, je napisal Francoz Ed. S. Montoudiny.
»Pridružujem se občudovanju zelo dobre razstave«, «z občudovanjem za krasno razstavo, ki kaže ogromno jugoslovansko delavnost« in podobno, čitamo dalje v knjigi v vseh jezikih. Večina si želi boljših in tesnejših odnosov med sosednjima državama.
«Avete lavorato molto« beremo dalje. Poslanik dr. M. Ivekovič pa je zapisal:
«Naša letošnja razstava na velesejmu v Milanu prekaša tako po organizaciji, ureditvi in po pomenu (propagandnem in trgovskem) vse naše dosedanje razstave v Italiji. Drago mi je, da to lahko ugotovim, ker razstava priča ne samo o kolosal-nem razvoju našega socialističnega gospodarstva, temveč tudi o organizacijski sposobnosti naših ljudi sploh in strokovnjakov še posebej«,
©OSFOD1RST¥0
F TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANČNI
Sl razvoj italijanske IroDvinske in
' Ob drugi obletnici ERP-a, ki so jo uradno proslavljali tudi v Italiji prav te dni, nam prihajajo v roke podatki o Ta-' voju zunanje trgovine v letošnjih prvih dveh mesecih. Ti podatki so kaj slabi, zato se ni Čuditi, če je bil Zellerbachov govor v Rimu tako grob. Italija je uvozila v prvem dvomesečju za 148 milijard lir (75 milijard januarja in 73 milijard februarja), izvozila pa le za 102 milijardi lir blaga (53 milijard januarja ). Lani v istem času je uvozila za 132 milijard in izvozila za 103 milijarde, s primanjkljajem 29 milijard, ki je letos zrasel na 46 milijard lir.
Poznavalci sodijo, da je trgovinska bilanca kazala vse večjo razliko in neravnovesje. Lanskoletna tendenca se je torej popolnoma preokrenila, namesto zniževanja primanjkljaja se ta povečuje. V 1948 je znašal primanjkljaj 252 milijard lir, lani se je znižal na 222 milijard lir. če se sedanji razvoj nadaljuje, bo znova in visoko zrasel. Trgomnska bilanca sicer ni edini del plačilne bilance, vsekakor pa je njen najvažnejši del, zlasti še v bodočnosti, ko bodo odpadle ERP-dobave.
V zvezi z naraščanjem uvoza v Italijo pripominja «24 ORE», da se tega ni veseliti. «v normalnih časih bi bil to znak ugodnega razvojni), pravi list, udanes pa je res le to, da nadaljujejo z uvozom nekaterega blaga, kakor n.pr. bombaža, žita, premoga, maščob in semen itd. — kar vse ostaja v skladiščih — ker ne vedo, kako naj bi potrosili dolarje. To ni zdrava gospodarska delaimost, marveč nasprotstva v mednarodni izmenjavi. Potem pa se tožijo,
čemu ni mogoče potrošiti funtov)) (Italija ima okrog 70 milijonov funtov neizkoriščenih dobroimetij).
ERP-specialisti v Evropo in Trst
Poročilo uprave ECA o načrtu etehnične pomoči)) Marshallovega plana navaja, da je v prvih dveh letih tega plana bilo na študiju v ZDA 854 evropskih specialistov, medtem ko so iz Amerike odposlali prav v tej dobi v Evropo 375 specialistov Američanov. V tretjem ERP-letu naj bi prišlo v ZDA 4000 evropskih specialistov, v Evropo na 70(1 ameriških strokovnjakov. Ti bodo seveda prišli za dolgo dobo, medtem ko prihajajo Evropci v ZDA Ig na nekajtedenske instrukcije.
V Trst bodo prišli med drugim trije ameriški industrijski «eksperti» z namenom, predlagati določene tehnične izpre-membe v proizvodnji tukajšnje industrije. Kaj več 0 4em zaenkrat ni znano.
Ustanovili so v Washingto-nu mešan ameriško-japonski konzorcij brodarjev, pri katerem sodelujeta dve japonski plovni družbi in ena ameriška. Ameriški delničarji bodo seveda prevzeli večinski paket delnic novega konzorcija in sicer
Zakaj se London razburja lino in zakaj ne Washinnlon
Nemčija je pod ameriškim pokroviteljstvom s fondi ERP in ameriškim kapitalom močno dvignila svojo industrijsko pro. izvodnjo. V zadnjih dveh letih ■e uvažala predvsem proizvodna sredstva, ne pa toliko potrošna, in zdaj pričenja groziti s svojo konkurenco na svetovnih trgih s svojimi cenenimi izdelki. To pa nikakor ne more biti po volji Veliki Britaniji. Pri nedavnih angleško-nemških pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo si je Velika Britanija prizadevala doseči, da gre ves nemški izvoz na tržišča britanskega imperija preko Anglije t. j. z njenim posredovanjem, kar prinaša provizijo in devize v strdihr> valutah. Po drugi strani pa so Angleži zahtevali, naj Nemci kupujejo surovine predvsem v deželah britanskega imperija. Končno so hoteli Nemčijo trdneje privezati nase s finančnimi vezmi na ta način, da bi bil londonski finančni trg znova dostopen nemškim bankam za kratkoročna posojila, kar je spričo veli-
kega pomanjkanja kapitala v Nemčiji-(pač. posledica finančne politike zasedbenih sil, ki favorizirajo vdor svojih kapitalistov) zapeljim vaba.
Toda to je v nasprotju z ameriškimi načrti o «evropski integraciji)), ki zavračajo vse bilateralne dogovore in povezave. Nemci se zato že čutijo dovolj močni, da nočejo biti angleška varovanka, in so pričeli tudi starimi himnami, na očitno jezo Britancev. Seveda ne zaradi petja...
Preobrat v radiotehniki
je povzročila elektronka
ne elektronke; v gni ln isti stekleni cev; sta trioda in pentoda obenem. Z vsemi temi izpopolnitvami so dosegli vedimo popolnejši in čistejši sprejem v radijskih aparatih.
V prvih desetletjih tekočega stoletja so radio poslušali v posebnih klubih in le bogataši eo imeli lastne sprejemnike. Toda z vsakim letom se je radio vedno bolj izpopolnjeval in bil dostopen vedno širšemu krogu ljudi.
IN NE SAMO V RADIOTEHNIKI
Sprva so elektronke uporabljal; samo v radiotehniki in sproti proučevali njene lastnosti. Ugotovili so da je elektronko možno in koristno uporabljati povsod, kjer hočemo brez kakršnih koli napak ojačevati šibke toke ali pa natančno me-
Tiansporii nuna in a dd Donavi
Poročajo iz. Duesseldorfa, da so v prvih treh mesecih letošnjega leta prevozi porurskega premoga po Donavi dosegli predvojni razmah. Te tri mesece so prevozili 260-000 ton. Obenem pa nemški brodarji tarnajo, da je prav malo tovorov za povratne vožnje. Na ta način bo lahko Jugoslavija po zelo ugodnih brodninah od-premljala večje pošiljke žitaric v zapadno Nemčijo.
Minilo je nekaj veič kot pol I mo tudi večmrežne. V zadnjih stoletja, odkar je na svetu za- desetletjih izdelujejo tudi dvoj-gorela prva električna žarnica z žarilno nitko. Nitka je bila najprej iz oglja, a so jo potem zamenjali s težko taljivo kovino. Ta prva žarnica se ni mnogo razlikovala od današnje navadne žarnice: žarilna nit v brezzračni ali s kakim plinom napolnjeni stekleni hruški.
Učenjake pa je zanimalo, kaj se godi v žarnici, ko nitka ža. ri, mnogo pomislekov so imeli.
Poskušal; so!- Najprej so v žarnico na enem koncu vtalili kovinsko ploščico ln opazovali Ko je žarnica gorela, je kovinska ploščica postala električna, čeprav ni bila v nobeni zvezi z žarilno nitko! Kmalu jim je dtvar postala jasna: ko se nitka ilgreje in začne žareti, se od nje odločijo elektroni (najmanjši elektrizirani delci) in se razsprše na vse strani po notranjosti žarnice, tako zadenejo tudi na kovinsko ploščico in jo naelektrijo.
Take poizkuse je delal že ameriški izumitelj Edison. Leta 1904 pa je angleški znanstvenik Fleming napravil prvo tako žarnico z vtaljeno kovinsko ploščico — imenovali so jo elektronko, ker so v njej opazovali tok elektronov. Zarilni nitki so dali ime kat oda, ploščico so imenovali anodo, tok med obema pa amodmi, ker teče pr°-ti anodi.
Znanstveniki so vrtali dalje.
Med' anodo in katodo so postavili kovinsko mrežo ln zopet poizkušali ter opazovali. Ce je katoda žarela in če mreže niso naelektrili, so elektroni še vedno skoraj neovirano brzeli proti anodi. Toda čim so mrežo naelektrili, se je stvar bistveno spremenila: vsaka najmanjša električna sprememba na mreži je povzročala velike spremembe v anodnem toku. Tako elektronko je leta 1907. izdelal Američan Lee de Forest in jo Imenoval triodo — ker je imela tri glavne dele: katodo, ano-čo in mrežo.
REVOLUCIJA V RADIOTEHNIKI
Iznajdba elektronke je pome nlla velik preobrat v’ vsej radiotehniki. Prvotno so bdi v rabi le detektorji, s katerimi so mogli sprejemati le oddaje bližnjih postaj in še to precej slabotno. In kaj so storili sedaj? Šibki tok z antene so preko mreže elektronke močno ojačili in že so lahko poslušali s slušalkami tudi oddaljenejše radiopostaje. Kmalu pa so začeti izdelovati sprejemnike več elektronkami in začeli poslušati na zvočnik.
Vzporedno z razvojem radia Pa se je razvijala tudi elektronka. Graditi so začeli take z več mrežami; danes so najbolj y rabi elektronke a tremi mrežami — imenovane pentode (ker ima jo pet sestavnih delov). V modemi radiotehniki pa uporablja-
riti najrazličnejše veličine.
Radiosprejemnikom so zelo sorodni tako imenovani ojačevalniki, ki prav s pomočjo elektronk ojačujejo šibke toke, to se pravi šibke V elektriko spremenjene zvoke. Z ojačevalnikom lahko ojačimo n. pr. zvok z gramofonskih plošč, s filmskega traku, ojačujemo preko mikrofc«na razne govore itd.
V zadnjem času so pričeli elektronko uporabljati v znanstvenoraziskovalne namene. Med vojno »o za hitra vojna letala napravili posebne priprave za merjenje pospeška hitrosti. Elektronika, ki je bjla glavni sestavni del naprave, je bila izredno zanimiva. Mreže niso bile trdno pritrjene na podlago, temveč so bile prožne. Pri najmanjši spremembi hitrosti so mreže zanihale in vplivale na ancdni tok; na posebnem zaslonu pa so Se sproti zarisavali zaželeni podatki o pospešku.
Danes to pripravo, še bolj izpopolnjeno, uporabljajo pri raketnih letalih, ki letajo s pre-
kozvočno brzino.
Ogromno je področje, kjer se uporablja elektronka. Uporabljamo jo za vsa natančna in majhna merjenja električnega toka in napetosti in tudi _ v elektromagnetizmu, poleg tega
pa elektronka tudi . . .
. . . MERI, STRELJA . . -
Pri tistih avtomatičnih strojih, kjer je potrebna velika natančnost in enakomerno delovanje, elektromehanične metode ne zadoščajo popolnoma; posamezni deli se obrabijo *in stroj ne deluje več tako natančno. Po novi metodi so stroji pove. zani s pripravami, v katerih elektronke brezhibno kontrolirajo delovanje stroja. Danes take priprave uporabljajo y mnogih tovarnah, predvsem v industriji papirja, pri vlečenju
žice, pri navijanju kablov — skratka povsod, kjer je potrebna velika natančnost in enakomernost.
Elektronke streljajo? Med zadnjo vojno so nekatere države gradile v- velikih vojnih letalih priprave za avtomatično sprožitev strojnic na tistih delih letala, kjer niso mogli namestiti strelca. Priprava je sestavni del velikega avtomata, sestavljenega iz elektrod, ki je streljal, meril in računal vse zahtevane podatke v zvezi z metanjem bomb.
O ELEKTRIČNIH MOŽGANIH IN ELEKTRONKI-RIZEVEM ZRNU
V vojnah morajo znanstveniki prav tako delati za fronto, med drugim je njih naloga preračunavati zamotane in obsežne tabele za topništvo, letalstvo in mornarico. Račun; so često zelo obsežni, tako da navadno ni-
ti z najmodernejšimi računskimi stroji niso zmogli dela.
Zopet jim je pomagala elektronka! Sestavili so zelo velik in kompliciran stroj, ki je postal kos še tako obsežnim in zamotanim računskim operacijam. Stroj je nameščen v posebni stavbi in v njem deluje okoli 18.000 najrazličnejših elektronk. Stroj računa vse in kolikor hočete — od navadnega seštevanja do integriranja. V dobrih dveh urah lahko izračuna toliko, kolikor bi navaden računar-profesor izračunal v 100 letih, poleg tega pa je še skoraj nezmotljiv. Res pravi električni možgani — toda kljub vsemu ostane le mehanizem in ne bo nikoli nadomestil človeka!
Ker je v takih in podobnih strojih potrebno zelo veliko število elektronk, in ker se povsod izraža težnja, da bi bili radioprejemniki po obsegu čim manjši, so pristopili tudi k resnemu zmanjševanju obsega elektronk. 2e pred vojno so skonstruirali tako imenovane «subminiatume» elektronke, ki so bile dolge I cm in debele pol cm. Uporabljali so jih v »žepnih« radioprejemnikih. Po vojni pa so izdelali če manjše: ene so velike kot riževo zrno.
Tehnika, prav posebno pa elektrotehnika, se razvija z naravnost blazno brzino.
60 odst. Konzorcij bo takoj & jel 15 6000-tonskih ladij z, P ponsko posadko, toda P°& nt ko drugo zastavo.
Ker smo že pri vesteh o t™ riških kapitalskih penelroPc treba omeniti še, da bo. riški trust šivalnih {(Singern pričel sodelovid' ^ nemško veletvornico istih*. jev ((Pfaff», ki bo na k prišla pod njegov ričani so ugotovili, da M1?" ški izdelki boljši od njihod**
Velika mellncijsk! v Mandžuriji
Nad 250.000 kmetov
cev kitajske narodnoosvobr
ne armade sodeluje pri jezu vzdolž reke Liao v | džuriji in njenih pritoku so s preplavljanjem pov2^ i velikansko škodo žetvi Hčj | kraju. Obseg del je oS*!,L( večji kakor gradnja na j
Tatung pri reki Jangce, , bila ob pričetku tega končana. Dolina reke L,.
reddc ..
ži M*
m®
ena izmed glavnih sr gatega poljedelskega, i* skega in kulturnega Mandžurije. Tudi samo ,J]t, Mukden, največje niestoj-džurije, leži ob enem i:WfyL. tokov te reke. v pokrajini ^ tung. Zaradi velikih v zgornjem teku reke ^ ^ njenih številnih pritokov ^
tranjosti Mongolije in V^' j. ni Jehol je bilo to področj* ( no poplavljeno, posevki PG ničeni, Kuomintang ni napravil, da bi se ta P° ) zboljšal, šele leta 1948, bila Mandžurija popolnoči ščena kuomintanških čet, j, li storjeni prvi koraki & ;i prečenje poplav reke L* ^ njenih pritokov. Takoj ustanovljena komisija * .jj n jakov, ki je izdelala obsežna dela. Več tisoč "Zpr so organizirali za hitro tev pripravljalnih del. grade vzdolž reke Lido „0^ dolg jez. Potrebnih bo J ;(I? delovnih dni, da ga boao -(lili. Graditi so pričeli cu marca in je delo seglo svoj vrhunec. da bo jez dograjen
meseca.
ZSSfl Do Mele*®, indusliilske i
Amsterdanska trgovino , manti, pa tudi londoi&jf antioerpenska. so v beh zaradi vesti, da , jj/r ZSSR pričeli izdelovat' ^ mante za industrijsko in sicer v zavodih za a^-jf energijo. Hkrati priča ^ isti krogi, da bo sovja^^fit nanja 'trgovina tovrstna ^
mante dala v prodajo na tovna tržišča. Omenjajb>j ZSSR nakupila na o.ntv,e $ ski borzi mnogo vrst taKl mantov, ki naj služijo k0 j,/ ci za tržno blago pri /f nju. Vel. Britanija je že v vedala izvoz dianian vzhodnoevropske države-
Ul) prihudu v Ljubljani)
se poslužujte podjetij mesta
naslednjih (jostinskih Ljubljane:
Restavracije
RIO« z barom, Šelenburgova ulica «SLAVIJA», Gosposvetska cesta «DAJ - DAM«, Cankarjeva ulica »ČINKOLE«, Poljanska cesta
Kavarne
»EMONA«, Cankarjeva ulica »EVROPA«, Gosposvetska cesta «NEBOTIČNIK« z barom, Gajeva ulica
Slaščičarna
«VOLGA», Cankarjeva ulica
Gostilne
«FIGOVEC», Tyršcva cesta »SAVICA«, Celovška cesta »SOKOL«, Preti škofijo »ROŽNIK«, Pot na Rožnik «PODROŽNIK», Pot na Rožnik »RUSKI CAR«, Mala vas 16, Ježica
Hotel
»SOČA«,
Sv. Petra cesta
Prenočišča
»PRI STAREM TIŠLERJU«, za prehodne goste
Restavracija za uslužbence na potovanju »STARI TIŠLER*, Kolodvorska ulica
j
ISKRA
tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko
HRAM
IZDELUJE:
električne vrtalne stroje za kovino in les,
električne števce ;
ampermetre, voltmetre in druge elektric-ne instrumente;
avtoelektriko: dinamo za avtomobilski motor, zafranjač, vžifralno tuljavo, napetostni regulator;
kinoprojektor za normalni film s tonskim ojačalnikom ;
telefonske aparate raznih vrst z vsen11 deli in mnogo predmetov, ki smo ph do sedaj uvažali iz inozemstva*
Naj živi 1. maj, praznik delovnih zmag:
  	«	k	m	—	Telefon Štev. 93-803. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska Št. 73-38
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, it Hi. nad^ J;el^a°nvsak mm viSine v širita I stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
7. n** o *. r,	širine	1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
TlsksMTrZa&kl tiskarski zavod. - PodruZ.: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel,
OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 Odg. urednik STANISLAV RENKO,
70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 diu; FLRJ: Izvod 4.50.	^
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoz‘oZO,Z. Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tW<a