3I> O p 1 g» 1, Iz Novomeškega okraja. Kakor razvidim iz Vašega cenjenega lista, še vedeli niste, kdaj tega okraja učitelji zbonijemo. Če tudi je uže zborovanje končano, Vam vsejedno najprvo dnevni red povem. Učiteljska skupščina za Novomeški okraj je bila v 2. dan sept. t. 1. ob 9. uri zjutraj v Novem Mestu v gimnazijski risalnici po sledečem dnevnem redu: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji šol. 3. Kako naj se uri pri učencih razumno mišljenje? (Poroča g. Martin Judnič). 4. Kaj je učitelju storiti, da se doseže vzajemno delcvanje šole z domačo vzgojo? (Poroča g. Valentin Zaverl). 5. Poročilo knjižniškega odbora o stanji knjižnice in o izvršenem nakupu knjig. 6. Volitev a) stalnega, b) knjižniškega odbora. 7. Posamni predlogi, kateri pa morajo vsaj štiri dni popreje pismeno naznanjeni biti c. kr. šolskemu nadzorniku. Točno ob 9. uri v naznanjeni dan je zbor otvoril novi c. kr. okrajni šolski nadzornik blag. g. And. Senekovič, ravnatelj gimnazije v Novem Mestu, s srčnim pozdravom na prisotno učiteljstvo, želeč, da bi bilo zborovanje na korist ne samo učiteljem, temveč vsemu okraju, vsej deželi in domovini. Prisotno je bilo razun štirih gg. oo. frančiškanov in enega pomožnega učitelja (katerega ne veže dolžnost), vse učiteljsko osobje tega okraja. Skupščino je počastil s svojo navzočnostjo i jako priljubljeni preblag. g. J. Ekel, c. kr. vladni svetnik in okrajni glavar, kateri nas bode, v našo žalost letošnje leto zapustil, ker pojde v pokoj. — G. predsednik si izvoli namestnikom g. J. Franke-ta, nadučitelja iz Sv. Petra. Po nasvetu učitelja g. V. Zaverl-a, bila sta z vzklikom za zapisnikarja vzprejeta gg. Ancelj iz Podgrada in F. Jazbec iz Sv. Petra. 0 poročilu g. nadzornika nekoliko na kratko. G. prvosednik omenja o prernembah učiteljstva, vršečih se v tem okraji ter se z laskavimi in jako pohvalnimi besedami spominja lani še med nami bivšega jako blagega starosto J. N o v a k a, zastopnika učiteljstva y c. kr. okr. šolskem svetu, kateri je letos prominol. V znak sožalja dvigne se učiteljstvo s sedežev. Na to omenja g. nadzornik o šolskih ukazih za nas važnih; prvi govori o dopustu na večrazrednicah, drugi pa o pregledanih učnih načrtih. Ker so učni načrti lansko leto učiteljem prepozno v roke prišli, bo pač treba, da si letos vsak po novih urnik sestavi. Drugo leto jih bo treba djati na dnevni red. Uradne knjige našel je g. nadzornik večinoma v redu. Kdor nima vse v redu, naj, kar je tako vsakemu posameznemu uže povedano bilo, tadi izvršl. V zapisnikih mora biti povsodi tudi red veronauka zabilježen, kar se ni našlo povsodi. Tudi šolske zamude ne smejo izostati. Koliko je učencev in učenk v tem okraji, nam kaže statični pregled. Šolskih otrok je bilo v tem letu 3234 dečkov in 3219 deklic, skupaj 6453 otrok; javne šole je izmed teh obiskovalo 2389 dečkov in 2286 deklic, vkup 4675 otrok; v privatne šole je hodilo 111 dečkov in 177 deklic, vkup 288 otrok; v višjih šolah ali privatno doma poučevanih je bilo 63 dečkov in 12 deklic, vkup 75 otr&k; telesno in duševno poškodovanih je bilo 89 dečkov in 70 deklie, vkup 129 otrok; v 7. in 8. letu šole oproščenih je bilo 436 dečkov in 465 deklic, vkup 901 otrok; normalno razvitih je bilo brez pouka 176 dečkov in 209 deklic, vkup 385 otrok. — Ljudskih šol je isto število ko lani. Dvorazrednica v Toplicah se je razširila v trorazrednico. Vso šole imajo 48 razredov. Ako preračunimo, pride počez na vsakega učitelja (na vsak razred) 135 otrok. Iz tega je razvidno, da je v našem okraji še premalo šol. Nekatere šole, posebno jednorazredne so še prenapolnjene, kar slabo vpliva na ugodni uspeh. Tudi neredno šolsko obiskovanje, čegar vzroki so malomarnost, zanikrnost, revščina itd., pripomore k dosegi slabih uspehov. Krajni šolski sveti v poboljSanje tega lehko mnogo store. Učitelj naj pa vestno to delo izvršuje, a nikakor pa naj ne bo prestrog. Da niso bili uspehi povsodi taki, kakoršni bi itneli biti, so bile krive i nalezljive bolezni (osepnice) ali bolezni učiteljev, ker mnogo šol je bilo raej letom za daljši ali krajši čas zaprtih. (Dalje prih.) Iz Leskovca. (Konec). Ženska ročna dela se le še na ¦', šolah ne uče. Kmetijski nadaljevalni šoli ste dve i. t. d. Uspehi. Ker so bile šole dalje časa radi osepnic zaprte, bil je z ozirom na kratek čas uspeh v obče povoljen, na nekaterih šolah cel(5 prav povoljen. Ufiiteljstvo je bilo sploh marljivo ter se je lepo vedlo, zato so bili tudi vzgojni uspehi povoljni. Gospod nadzornik navaja slabe in dobre strani opazovane metode na posameznih šolah in poudarja natančnpjši navod za obravnavanje vsakega predmeta. Posebno poudarja sledeče: Branje bodi prav naglasovano, smislu primerno in spretno. Estetična berila naj se uporabljujejo pri vajah v branji, a realistična večinoma za dotične ure. Učne ure, določene jezikovnemu pouku, uporabljati se iuiajo le za t<i predmet. Ako se imajo realistična berila obravnavati v urah, ki so določene za jezikovni pouk, smejo se odbrati le taka berila, ki so se uže prej dobro razložila v realističnih urah. Nazorni nauk mora biti na najnižji stopnji poseben predmet, pozneje se združi z berilom in z realijami, a na najnižji stopnji se pa nikdar opuščati ne sme. Slovnica se mora uže na nnjnižji stopnji gojiti, a potem se ne sme v pravopisje zaiti. Vsekako se mora prosti stavek na iiiijnižjih stopnjah vsestransko obdelati, vedno pa bodi pouk praktičen. Predvaja spisju je zapisovanje, katero se mora pridno gojiti, to že veleva učni načrt. Podlaga pravopisju je pravilno govorjenje učitelja in učenca. Pravilno govorjenje obsega: 1. pravilno oblikoslovje, 2. pravilno skladnjo, 3. pravilne izraze in 4. v slovenščini popolno iz- govarjiinje II, deležnika preteklega časa na »1«. Memorirano naj učenec počasi, smiselno in prosto pripoveduje. S spisjem se je treba ravnati po učnem načrtu; na vsak način se mora dospeti na višji stopnji do pisem in do raznih opravilnih spisov. Računstvo. T<i predmet naj se gojf veliko bolj na pamet, ne pa le po knjigah. Namen Močnikovih računic je, da se vporabljajo zlasti za naloge. Pridno se mora gojiti na nižji stopnji prištevanje in odštevanje. Realije. V zemljepisji naj se v 3. šolsketn letu vzame Kranjsko in Avstro-Ogerske kronovine sploh. Le potera je mogoče na višjih stopnjah obravnavati Evropo in druge dele sveta. Iz zgodovine morajo otroci na nižji stopnji vedeti najvažnejše podatke iz naše cesar.ske rodovine, kakor ime presvetlega vladarja, ime cesarske rodovine i. t. d. Za fizikalna ueila naj se postavi vsako leto mala vsota v proračun itak za šolsko knjižnico in šolski vrt. Vnanja oblika zvezkov mora biti prikupljiva. Kabijo naj se le jednaki zvezki. Lepopisje naj sfi vadi vkupno s predpisom na tablo pred očmi otrok. Tudi naj se ne risa samo v zvezke št. 1. ampak rabijo nuj se daljnje številke, da se preide do zvezkov brez pik. Poje naj se na pamet, cesarsko pesem morajo znati vsi otroci, in tudi telovadba naj se ne opušča. Ženska ročna dela se morajo vkupno poučevati, ta predmet je obligaten za vse učenke ; izdelki pa naj se hranijo do konca leta. Ne samo spisni, ampak tudi lepopisni, risanski in računski zvezki naj se popravljajo ter se pristavi v nalogi datum in red. Pa tudi učenci naj naloge satni popravljajo. G. nadzornik razlaga, kako popravljati naluge, da prinašajo otrokom tudi kaj koristi, ter želi, da so šolski zvezki shranjeni do sklepa šolskega leta. Disciplina je bila dobra, deloma prav dobra. V obče naj učitelj mirno stoji pred učenci, uči naj brez knjige v roki in stavi naj vprašanja vsemu razredu. Odgovorov ne sme ponavljati ali otrokom na jezik polagati. Uradni spisi niso bili povsod v redu in želi, da se matrika s prihodnjim letom napravi nova in se za vsako hiš. št. določi jeden ali dva lista. Za ponavljalno šolo morajo biti posebni uradni spisi, namreč: razrednica, zapisnik in tednik. Učitelj naj tudi skrbi, da pride izkaz šolskih zamud pravočasno na c. kr. okr. š. svet in naj v posebno rubiiko še zapiše >učitelju znan ali ni znanjen vzrok«. Slednjič priporoča g. nadzornik rabo okrajne učiteljske knjižnice. Tudi naj se uradni dopisi vedno pravočasno vračajo iu zahtevana poročila točno predlagajo, kar 66 pa povsod ne godi. Vsakemu učitelju ima biti prava vzgoja mladine prva skrb, ž njo vzporedno naj se skrbno neguje pouk. Nadalje se g. predsednik sklicuje na posamezna natančna poučila, katera je dajal pojedinim šolam in učiteljem ob priliki letošnjega nadzorovanja svojega, zlasti glede pravilnega in jednotnega ravnanja z uradnimi spisi, pa tudi glede vzgoje in pouka. G. predsednik pozdravi vstopivsega c. kr. okr. komisarja g. A. Kleina, kot namestnika prvosedniku v c. kr. okr. šol. svetu. Dalje slede obravnave pnsameznih predmetov. a) Važiiost pravilnega govorjenja v ljudski šoli v vzgojnem in poučnem oziru. 0 tem predmetu poroča g. Fran Medič ter v splošnem obrisu navaja vpliv pravilnega govorjenja na vzgojo in priporoča tia prošnjo g. c. kr. godbenega učitelja A. Nedvčda v Ljubljani njegove »Slavčket v nakup za učence. Konečno se g. nadzornik zahvaljuje poročevalcem za njihov trud, učiteljem pa za pazljivost in potrpezljivost ter želi, da bi današnja kunferencija obrodila obilo sadii ter sklene zborovanje ob 2 '/4 popoludnc. G. Kaligar kot namestnik prvosednikov zahvaljuje se v imenu zbranega učiteljstva g. c. kr. okr. šolskemu nadz>iiniku za izborno vodstva konferencije. —r. Iz Čateža pri Trrbnjem. V naši šolski občini — v peterih vaseh so se raej otroci prikazale koze, katere bolj in bolj razsajajo. Zaradi tega smo morali po ukazu c. kr. okrajnega šolskega sveta s šolskim poukom prenehati in šolo zapreti. Umrla sta uže dva učenca, mnogo pa jih je bolnih. Iz Boštanja. Blagodejno društvo »Narodna Šola« podarilo je naši šoli za malo vsoto. obilo šolskega blaga, za kar se javno zahvaljuje A. prmelj, šolsko vodstvo. predsednik k. š. STČta. Iz Ljubljane. V god presvitle cesarice Elizabete so se javne in zasebne šole udeležile sv. maše. Učenci in učitelji I. mpstne 5razr. ljudske šole so imeli v novi cerkvi presv. Jezusovega Srca sv. mašo. pri kateii so učenci lepo ubrano peli. in na pouk. Slednjič poudarja, da se ima z otrokom takoj pri vstopu v šolo začeti pravilno govoriti in razlaga način takega govorjenja. b) Fizikalni pouk v ljudski šoli, oziroma obravnava pismene delitve v ljudski šoli. Ker je večina skupščine za to, da odpade prvi del poročila, poroCa potem g. dr. Romih o pismeni delitvi in meritvi v ljudski šoli. G. govoniik v daljšem metodično- pi-aktičnem navodilu razpravlja na šolski tabli to težavno računsko operacijo. Začne z delitvijo jednotnih števil ter prehaja k vedno sestavljenejšim. Na vsaki stopinji navaja dotifine predvnje, ki imajo biti pudlaga pravilni in lehki delitvi. Od celih števil preide na desetinska in konečno na drobce. Vsako izvajanje podpira z mnogimi vzgledi. Njeguvi razpravi je konferencija z odobravanjem sledila. c) Izbor in razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke raznih kategorij ljudskih šol v Krškem šolskem okraji. G. nadzornik razloži najprvo pomen tega predmeta in povod, da je prišel na dnevni red. Z ukazom z dne 18. sept 1888. 1. št. 1836 je namreč vis. c. kr. dež. šol. svet ukazal, da naj z ozirom na pregledane učne niičrte c. kr. okr. šolski nadzorniki o zgornjem predmetu imajo posebne konferencije z ¦vilimi in izkušenimi učitelji. Uspelii teh predposvetovanj imajo biti predmet natančnejše obravnave v okrajni uoiteljski kmiferenciji in dotične nasvete naj okr. šolsko oblastvo z lastnim mnenjein piedloži c. kr. deželnemu šol. svetu v potrjenje. V namen predpnsvetovanja določil je c. kr. okr. šolski svet z 12. junija t. 1. št. 625 štiri posebne oddelke: za Krški, Kostanjeviški, Mokronoški in Radeški okraj, kateri je vsak zase v posebnih shodih imel sestaviti dotične načrte za vse kategorije ljudskih šol v dotičnem okraji. Tvarino za te načrte je imela pripraviti vsaka posamezna šola v svoji domači kunferenciji. Teh posebnih shodov se je imel udeležiti vsaj vsak šolski voditelj ali njegov namestnik. Vsi štirje oddelki bi morali iroeti še pred konferencijo skupno sejo pod predsedstvom g. c. kr. okr. Sol. nadzornika. Ker pa čas temu ni piipuščal, vzprejel se je ta predmet vsejedno na dnevni red letošnje konferencije, in g. nadzornik pozove odsekove poročevalce, da poročajo o tvarini svojega odseka v dotični odsekovi seji. Za jednorazrednice porofia g. A. Grčar iz Mokronoga. G. Abratn misli, da bi prišlo samo do poročila, ker itak ni mogoče vsega si zapomniti, in g. Levec se strinja z Abramovim predlogom ter meni, naj se navede samo število objektov. Dalje so poročali za dvo-, tru- in štirirazrednice gg. Požar, Abram in Ravnikar. Konečno govori o tem predmetu g. nadzoniik sam ter pravi, da mora učitelj na tanko vedeti, kaj in koliko ima vzeti. Ko so o tem predmetu govorili in razne nasvete stavili še gg.: Ravnikar, Račič, Gantar in Pavčič, sklene se po nasvetu g. K. Kaligerja, da ima učne načrte na podlagi dosedanjih izdelkov sestaviti posebni odsek, obstoječ iz dosedanjih 4 poročevalcev pod predsedstvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika. Po nasvetu g. Požarja se sestavljeni učni načrti hektografujejo in za jedno leto obdrže ter po jeden eksemplar vsakej šoli izroči, po kojem se ima v prihodnjem letu poučevati. Pri prihodnji okrajni konferenciji se bode o teh načrtih znova posvrtovalo. G. dr, Romih stavi predlog, naj bi imela realistična berila podobe, a cena knjigam ostani neizpreinenjena. 0 tem je še govoril g. Gantar in predlog se vzprejme. d) Določilo učnih knjig in učnih sredstev. G. nadzornik opomni, da se učne knjige ne rabijo, kakor bi se morale. Slovenska slovnica naj bi se povsod vpeljala, če tudi je draga. INa vsak način pa se mora uvesti 4. računica. Po nasvetu g. dr. Romiha se ima visuka vlada naprositi, d:i udobri za šolsko rabo »Šopek šoi. pesen« od F. Stegnarja. Slednjič se še obdrže vse učne knjige, koje so se do sedaj rabile. 0 rabi pisalnih zvezkov bili smo raznih misli. Eni so priporočevali Grubbauerjeve, drugi Prettenhoferjeve, tretji bili so za Musilove itd. Ker pa tu ni prišlo do sklepa, prepusti skupšcina določitev zvezkov in risank za bodoče leto sl. c. kr. okr. šol. svetu, oziroma c. kr. šol. nadzorniku. e) Okrajna knjižnica šteje 957 knjig v 1308 zvezk.h ter se je od učiteljstva precej marljivo uporabljala. Dohodkov je imela 249 gld. trošknv pa 188 gld. Pregledovalcema računov se določita gg. Saje in Lunder. V odbor so bili izvoljem: gg. L ipajne, dr. Romih, Medič, Cepuder in gsdč. Šmidingei-. V stalnem odboru ostanejo prejšnji oclborniki; zastopnikom v c. kr. okr. šol. svet za ostalo funkcijsko dobo pa je bil izvoljen g. Lapajne. Posamezni predlogi (gg. Požar, Špecler, Grčar in Rozmnn), opiraje se na prelužitev počitnic od 1. avgusta do 15. septembra se vzprejmejo. G. nadzornik razdeli šolskim vdditeljstvom po eden iztis letnega poročila o dež. vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu za 1. 1887.,