268. številk«. ijjnMiana. v sredo 21. novembra 1900. XXXIII, leto. isnaja vsak d au zvečer, lzirafii nedelje in praznike, tet velja po potu projouian aa avairo-ograa« deZeu» «sa vao leto HB K, oa pui leta Id K, as Ceux ieta 9 K 80 h, za jeaen mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vso leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jodenkrat tiaka, po 10 fe. $9 H dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aJi večkrat tiska. — Dopisi naj se îzvolé frankovati. — Rokopis ee ne vračajo. — Uredništvo in upravnlâtvo jo na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlstvu naj ee blagovolijo pošiljati »jaročnine. reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove alice St. 2, vhod v apravniRtvo pa s Kongresnega trga Rt. 12. ^Slovenski Narod" telefon àt. 34. — RNàrodua Tiskarna1* telefon ôt. 85. Državnozborske volitve. Ponesrečen klerikalni volilni shod v Bukovju. Iz Notranjskega, 20. nov. Studenski župnik Rihar oznanil je v nedeljo v cerkvi, da bo isti dan popoludne ob 7,5. uri shod volilcev v Bukovju ter vabil može volilce, osobito iz vasij Bukovje in Gorenje. Ljudstvo se je župnikovemu vabilu v obilnem številu odzvalo, prišlo je to liko volilcev, da je bila soba natlačeno polna, veliko pa jih je moralo zunaj sobe stati. Ob določeni uri pride sklicatelj shoda, gospod žopnik v spremstvu moža po imenu Mrhar. Ustopivši v zborovalno sobo, bil je spoštovano pozdravjen, kljub temu pa tudi neprijetno iznenaden, ko je videl poleg svojih faranov tudi par mož iz Postojine. Kakor da bi mož zašel v zadrego, tako skromno molče je sedel pol ure pri mizi za vratmi, in v potu svojega okroglega obraza zbiral dobre misli in krepke besede, katere naj bi ga rešile iz kočljivega položaja. Volilci so potrpežljivo čakali, in le sem ter tja čuti je bil kak poreden dovtip. Končno vendar-Ie vstane, pojasni pomen shoda in predlaga, naj bi zborovalci volili njegovega Mrharja predsednikom shodu. (Občna veselost). Kljub opetovanemu pozivu dvigne se le par rok. S teškim srcem konstatuje da „Mrbar nima večine*. (Zopst občna veselost). Nekivolilec predlaga predsednikom g Ivana Jurco iz Gorenj, in ta bil je, seveda; skoraj jedno-glasno voljen. Prvi prosi in dobi besedo župnik g Rihar. Na dolgo in široko govori celo nro o ustavnih pravicah, o morebitnem absolutizmu, o nevarnih liberalcih, ki se vežejo z Nemci, o ^Slovenskem Narodu", o propadanju kmetij in potrebnem zadružništvu in o katoličanstvu, ki naj prešinja kmetskega poslanca. Tudi je hotel ljudstvu dokazati, da g. Božič ni pravi katoličan, ker ie h: «?1 k pravo3lavju prestopiti. Komaj pa je to izpregovoril, že se je upilo vse vprek: »Pa povejte tudi zakaj!" Ko dolgočasnega govora le m bilo konca, in tudi nikakor ni mogel priti do predloga svojih kandidatov, ga prosi go^p predsednik, naj bi svoj govor kmalo končal, ker žele tudi drugi govoriti. Kmalo potem zaključi svoj govor in pred laga kandidatom za kmetske občine doktorja častnih besedij, duhovnika Žitnika, za peto skupino pa izumitelja cenene žlindre, advokata dr. Šusteršiča. „No, ta dva bosta gotovo kmeta rešila", se oglasi nekdo, in samo ob sebi se razume, da je sledila tej šaljivi opazki občna veselost. K besedi se oglasi g. Arko iz Postojine. Najprvo skuša pojasniti pomen državno-zborskih volitev, sestavo državnega zbora, krivično razmerje, da je kmetski stau v državnem zboru tako slabo zastopan, težave kmetskega stanu v obče, in navaja kvarne posledice slabih trgovinskih pogodeb, ki jih sklepa naša vlada s sosednimi državami, in ki uničuje našo živinorejo, vinogradništvo, lesno trgovino itd. Nadalje omenja, da sedanji volilni red daje raznim skupinam in stanovom pravico in priliko, izbirati si iz svoje srede zastopnike v državni zbor. Mesta volijo meščane, trgovci dobe svoje zastopnike po trgovskih zbornicah, duhovniki so zastopani po svojih škofih in kardinalih v gospodski zbornici, delavci in nižji sloji skušajo dobiti zastopništvo s pomočjo pete skupine, in le ubcgi kmetski stan, kateremu se je v državni zbornici itak premalo mandatov določilo — še ni prišel do prave zavesti, da bi iskal poslanca v svoji sredi. Kmetje morajo ta nedostatek odpraviti. Eme tovalce naj le kmet zastopa Seveda, pravi govornik, ne mislim, da je kmetovalec le oni, ki nosi irhaste hlače in visoke Škornje, marveč vsakdo, ki se praktično a kmetij stvom ukvarja, in ki čuti in mora prenašati vse težave kmetskega stanu. Poleg stanovske sposobnosti naj pa ima kmetski poslanec tudi ono izobrazbo, ki je parlamentarcu neobhodno potrebna, da zamore svojo nalogo uspešno izvrševati. Ker govornik ne pozna mej Slovenci druzih veroizpovedanj, nego katolike, je čisto naravno, da so tudi narodno napredne stranke kandidati katoličani. Seveda, po mnenju n^m nasprotne stranke so le oni pristni in .katoliško pre-šinjeni" katoličani („0 tem bo pa že B^g sam sodil", oglasi se nekdo .Prav imate!" j „tako je!", pritrjevalo se mu je vsevprek.) : Govornik je nadalje zavračal mnenje pred- | govornika župnika Ribarja, da g. Božič ni pravi katoličan, ker je hotel prestopiti v pravoslavje in dokazal, da baš Podraška afera spričoje, kako pošten katoličan je Božič. Podraga je hotela postati vsled zastarelih in krivičnih farnih razmer ter vsled skrajno krivične bire samostojna duhovnija, a vse opravičene prošnje na pristojno cerkveno oblast romale so v koš. Gospod Božič na čelu vrlih Podražanov ni odnehal, in v skrajni sili pretil, da prestopijo vsi v pravoslavje, ako škofijstvo ne vstreže njihovim opravičenim in pravičnim zahtevam. Le njegovi odločnosti in možatemu postopanju vrlih Podražanov se je cerkvena oblast končno vdala. Podraga je postala samostojna kato- j liška duhovnija; samostojne pa so postale vsled tega tudi druge kaplanije in kuracije v Vipavski dolini. Vprašam Vas, možje volilci: Li zasluži tako odločen mož, ki se je toliko trudil in nevstrašeno bojeval, da je dosegel svoji rodni vasi samostojnost katoliške duhovnije, kako očitanje? Se bo li kdo potegoval s tako gorečnostjo za katoliško duhovnijo, če ni katoličan ? Nikokor ne. Grda nehvaležnost je in podlo obrekovanje, kdor mu v tej zadevi kaj očita. Tako odločnemu in delavnemu možu treba ska-zati naše spoštovanje Ce si nadalja ogledamo g Rožič* kot kandidata, vidimo, da je on ugleden kmetovalec in vsestransko izobražen mož ter ima vse potrebne lastnosti za poslaništvo; hvaležni mu moramo biti, da on poslaništvo prevzame, in zadovoljni, da smo dobili pravega moža-kmetovalca v našem volilnem okraju, tako da nam ni treba poslanca izven okraja iskati. Govornik predlaga, naj se današnji shod izreče za kandidaturo gosp. Ivana Božiča za kme ske občine Notranjske in za kandidaturo g. Luka Jelenca v peti skupini. (Obče odobravanje). Predsednik g Iv. Jurca dal je na glasovanje najprvo Kandidaturo Žitnikovo, a zanj ni mogel gosp. župnik na noben način našteti več, nego 6 glasov. Pri glasovanju o kandidaturi g. Božiča pa je vse klicalo: „Ž ivio Božič!", vse je dvignilo roke zanj, iz vzemši par farovških. O kandidaturi dr. Šusteršiča niti na govorim Župnik Rihar je dolgo cincal in se bal, predno je prišel z imenom dr. Šusteršiča na svitlo. V resnici bi tudi napravil lastni stranki in sam sebi veliko uslugo, ko bi previdno molčal o tej nesrečni kandidaturi Komaj je spregovoril, da njegova stranka priporoča dr. Šusteršiča, že so se volilci poredno smejali. („Ka pa ta, ki zna poceni žlindro ponujati", se nekdo oglasi. Občna veselost). Ko je dal g. predsednik na glasovanje kandidaturo dr. Šusteršiča, katero je neki volilec po vsej pravici imenoval „Božjo šibo za kmeta", smo videli, da je dvignil roko le g. župnik in njegov Mrhar, in če tudi je g. župnik opetovano kmete izzivajoče gledal in povdarjal: „ Možje, tega Vam jaz priporočam, ta je naš kandidat", ni niti svojih pet kmetov mogel pripraviti, da bi dvignili roke, vse bilo je zaman. Ko je g. župnik mej glasovanjem jednega svojih poživljajoče gledal, češ, zakaj da ne dvigne roke. se mu ta nekoliko skrivnostno sladko ginjen cpra-vičevaje odreže: „Hulič naj ve, kako to gre. jaz teh stvari j ne razumem a; in res je tako, kmet ne more razumeti, zakaj duhovni gospodje kmetom s tako silo ponujajo kar dva tuja dchtarja za poslance, ko J nam ne manjka doma poštenih in ann sobnih mož Res, počasi se ljudstvo zaveda, a vendar se. * Iz Dolenjega Logatca, 18. nov. Dne 17. t. m. bil je v Dolenjem Logatcu zvečer ob 8. uri v gostilni „pri Kramarju" volilni shod, na katerem se je svojim vclilcem predstavil kandidat narodno-napredne stranke, gospod Iv. Božič. Kljub jako neugodnemu vremenu zbralo se je nad 60 posestnikov. Ko je župan g. Ad. Mullev, zbran;m volilcem predstavil gosp. Božiča sprejet je bil ta z burnimi „živio"-klici. V daljšem, jako poljudnem govoru narisal je g. Božič zbranim volilcem svoj program, katerega so vsi navzoči z vidnim zanima- Mlada Hrvatska ti Dane3 ee nahaja hrvatsko javno živ-. -.uje sredi velike in globoke krize. V tej krizi pa začenjajo loviti reakcionarni, nazadnjaški elementi. Do zadnjih dob na Hrvatskem ni bilo niti slišati o klerikalizrau Reakcionarstvo se je sicer že pojavljalo v imenu preteklosti, raznih slavnih tradicij mo rale naroda v imenu vseh možnih, kolikor toliko še „vlečočih" stvarij, no, na koncu pa se je reakcionarstvo pojavilo še v imenu vere. Hrvatski katoliški shod je prav dobro poslužil mračnjakom, a vendar, kakor bi v drugem slučaju bilo pričakovati, ni prinesel prav nič luči, prav nič jasnosti v zamotano hrvatsko javno življenje . . . Klerikalci predobro poznajo hrvatsko javnost, zato pa tudi delajo oprezno in previdno. Vedo, da je treba popreje vodo popolnoma skaliti, potem se šele prav imenitno lovi . .. V ti reakcionarni dobi, v tem času, ko stara hrvatska inteligencija mirno gleda počenjanje nazadnjaških življev ter jim Še celo tu pa tam pozitivno pomaga, se je našlo nekaj Ijudij, nekaj mladih duš, ki so se osmelili, nastopiti ter po edafci, kaj jih teži. „---Mi hočemo svobodo v najširšem in najčistejšem pomenu besede. In zato smo tudi mej seboj nevezani in neodvisni v vseh specijalnih vprašanjih. Hočemo svobodo razvoja, ali v prvi vrsti notranjo svobodo individija, iz katere sledi zahteva, da smemo reči tudi javno svoje iskreno mnenje o vsaki stvari in osebi. Kriticizem, odločni, javni, otvor-jeni, brezkompromisni kriticizem je naš znak! Ali hočemo kritiko, ki vodi do nekih pozitivnih rezultatov. Nastopamo pa z ono plodno skepso, ki samo zato dvoji in analizuje, da v nove, boljše združitve združuje dcbre, zdrave, sveže elemente. „Mi stojimo na narodnostnem, na hrvatskem temelju, ker v duši in v krvi svoji čutimo, da izhajamo iz tega naroda, — priznavamo, da smo Hrvatje, ali nočemo, da nekoliko ljudi ali nekoliko tradicionalnih idej določa smer in obseg našega dela v našem narodu. Naše hrvatstvo in naš patriotizem sta realna in globoka, a nista le lepi frazi. Protiverski nismo, hočemo pa., da svobodno in kritiško razpravljamo tako o verah in konfesijab, kakor tudi o vseh drugih stvareh. Proti morali nismo, ne razumemo morale pa kot zunanjo uniformo; morala je za nas stvar vesti vsakega posameznika ! „Po globokem našem prepričanju je naša prva dolžnost: s kritiko in odkritosrčnostjo izčistiti našo zadušljivo atmosfero in osvežiti vse naše javno in privatno življenje; s kritiko delati pri nas in pri drugih na stavbi jasnih, edinostnih in ne-jednostranskih nazorov, tudi da se ti mo rejo, znajo in hočejo otvorjeno priznavati in dostojno braniti; z intenzivnim delom na vseh poljih odgajati popolne, odločne in samostojne posameznike ter delati na to, da se jim omogoči sloboden razvoj in nastop. In nadalje hočemo pa z ekstenzivno popularizacijo pridobitev človečanstva skušati stvoriti inteligentno in napredno občinstvo, ki bo moglo može dela razumeti in jih hotelo podpirati. Stoječ pa na principu slobode, smatramo ženski spol jednakopravnim z moškim in zato .hočemo delati za pravo emancipacijo žene." Tako je nastopila „Mlada Hrvatska". »Mlada Hrvatska" ni morebiti novorojeno dete. Kdor je motril malo natančnejše vse hrvatsko javno življenje zadnjih let, je opazil par utešljivih pojavov, ki so se — pojavili, nekoliko časa živeli, izginili, pojavili in zopet izginili ... Spominjam na mesečnik »Hrvatska misel", na alma- nah zjedinjene mladine hrvatsko srbske, na „Narodno Misel', na tednik „N aro dno Misel", na mesečnika „Novo Dobo" in »Novo Nado" ter na „Glas". Vsi ti pojavi so bili kratki; življenju njihovemu je prerezala vedno nit madžaronska vlada v Zagrebu ... Le „Nova Nada" je živela sorazmerno najdalje kot taka; — živi pa še sedaj, živi v , Mladi Hrvatski'', ki je bila do sedaj zbrana okrog nepolitiškega časopisa ,.Svjetlo" v Karlovcu. „Mlada Hrvatska" ni politična stranka; znači le pokret v svrho boljšega poraza-mevanja življenja in naloge človeka v tem. Stari Dušan L o p a š i d je prepustil svoj list, ki v Karlovcu že petnajsto leto vrši svoje dolžnosti, ,.Mladi Hrvatski", a katero je že od prvih početkov v prijateljski zvezi. „Svjetlo" je bilo že pred leti prvo zatočišče, list, kamor so se s svojimi prvimi mislimi zatekali sedanji pokretadi „Mlade Hrvatske". Te dni pa je „Svjetlo" prineslo poročilo, da se je rodilo „Novo Svjetlo", ki je prevzelo njegove leposlovne sotrudnike pod svoje okrilje. „SvjetIo" bo poslej zopet neodvisen in nepolitičen lokalni list kar-lovški, njega literarni del, „N o v o S v j e 11 o", pa bo izhajal poslej dvakrat na mesec v Zagrebu. I. V. Djem poslušali. — Ko je govornik sklenil, ter ga je gospod župan Ad. Mulle,y proglasil kandidatom za kmetske občine, in še po-sebe za Dolenji Logatec, zaorili so burni „živioa klici in ploskanje. — K sklepu priporočal je še g. Jos. Smole zbranim volilcem mnogobrojno udeležitev pri volitvi ter gosp. Iv. Božiča kandidatom. Brez vsacega najmanjšega ugovora, pač pa poln navdušenja za narodno napredno stranko, razšel se je potem volilni shod. Dolenjelogatčani smo pač ponosni na to, da imamo mej seboj v resnici narodne možake, ne pa takozvanih .figovcev", ka teri pri takih prilikah le .zgago" delajo. — Živeli narodno napredni volilci Dolenjega Logatca! * Izza kulis naše proštije. Iz Novega mesta, 19. nov. Pisali smo Vam že, da bi naš milost-Ijivi g. prost strašno rad postal poslanec dolenjske mestne skupine. Že šest tednov šteje gumbe na svojih talarjih ter vprašuje ta orakel: ali bi kandidiral ali ne. Iz dobe njegovega kanonikovanja v Ljubljani še ostali talarji, oziroma gumbi na njih, pra vijo jednoglasno: ne; novi, na Dunaju napravljeni pa: da. To pa je prišlo tako : G. dr. Elbert se rad pokaže lojalnim. On išče ljubavnih zvez z višjimi političnimi uradniki, in one dni je res ekscelenca baron Hein v proštiji obedoval in prenočeval. Ko je bil cesar v Gorici, se je dr. Elbert seveda tje peljal k prijatelju g. dru Missiji. Tam je skušal v spremstvu kardinala se spoštljivo dotakniti fraka ministrskega predsednika dra. pl. Korberja, o katerem veljavni nemški in češki listi pišejo, da ima le še malo časa življenja. Novomeščani hočemo delati vodovod. Poskusili smo, da država kaj prispeva. Bližnja občina Šmihel-Stopič tudi strada dobre pitne vode. Bilo je pričakovati, da od rine državni melioracijski fond nekaj tisočakov v svrho zgradbe vodovoda. Povpraševali smo tam na Dunaju, kaj je s tem. Pokazali so nam prazne blagajne, pokazali na Gališko, kateri so dali pred nedavnem nekaj milijonov v svrho zboljšanja tega in onega ... Da-najska „Zeit" in .Wage" sta te milijone komentirale. Volitve so bile razpisane. Pred 14 dnevi je imela dunajska .Wage" članek, v katerem pripoveduje, da se državnim blagajnam sploh slaba godi. List ni bil konfisciran! No, mi Novomeščani torej vemo, da država tako hitro ne bo dala kaj denarja za naš vodovod. Vemo tudi, da ne more dati, ker je melioracijski zaklad prazen, ker ni nič v njem. Lump, ki več da, kakor pa ima. Iz tega prav navadnega razmerja hoče naš milostljivi g prost kapital kovati za svojo kandidaturo, češ, mene volite in melioracijski fond bo zopet poln in stotisoč boste dobili meščani za vodovod! To strašno pametno misel Širi go?>p. dr. Elbert mej meščani. Prosil je ministrskega predsednika dra. pl. Korberja, ali ga po nekem vi? dnem možu — prositi dal, naj mu piše, kaj je s subvencijo za naš vodovod. Korber rad piše. Dobil je g prost pismo od Korberja. Na 2*/i strani kvart-pole se raztezajo dolge periode tega stilista, katerega v „Zeit* in .Wage" tudi zaradi njegovega čudnega sloga maltreti-rajo, in jedro tega pisma je, da je državni melioracijski fond popolnoma prazen, in da se v korist novomeškega vodovoda zdaj še nič dati ne more. Vsak pameten človek bi vrgel to pismo s primernim spremstvom v besedah in mislih v koš. Naš g prost pa tega ni storil, ampak je dal to pismo našemu klobučarju Frančiču. Pomenljivo je pogledal Čez očala in rekel: Glejte, Če nimajo meščani veljavnih poslancev, pa se tako zgodi. Z vodovodom ni nič. Le nesite to pismo doli v mesto in povejte, da sem jaz dr. Elbert z ministri v korespondenci! Razvozljajte si to važno mojo lastnost. — Frančič gre s pismom okolo, ali on in drugi si mislijo: melioracijski fond naj zlodej vzame, ker je prazen, in ni ga človeka na Kranjskem, Se manj pa duhovnika, ki bi ga toliko napolnil, da bi tndi za novomeški vodovod imel kaj tisočakov. In volilci se smejejo na ves glas in Frančič zraven. Iz tega pisma, iz tega razmerja, da mu je minister neko pismo pisal, izvaja naš pro&t velike svoje zasluge za Dolenjsko, I o katerih je .Slovenec" v št. 258. namiga val. Hvala Bogu, zdaj vemo, kake so te zasluge. Zvedljivo smo se vprašali, kje je te zasluge videti. Zdaj vemo, pri čem da smo. Zdaj pa hitro, g. Župan in ves ob Činski odbor v frake in hitro v proštijo, da na kolenih prosite milostljivega gosp dra. Elberta, naj prevzame kandidaturo ! — On bo napolnil melioracijski zaklad Cislit vanije in on potem provzročil, da. se bo v Novo mesto raztakal denar iz njega. Glejte, toliko smo stikali po kandidatu in tako blizo smo ga imeli! „Warum in die Ferne schweifen, sieh' das Gute liegt so nahe." * * * Iz Škocijana pri Mokronogu, 20. novembra. Tudi pri nas se je vest o mirnopeškem Shodu hitro raznesla. Bil je namreč koj drugi dan Martinov semenj v Bučki. Na ta semenj so prišli tudi nekateri mirnopeški občani — kar naravnost od shoda — ter se oglasili mimogrede pri nas v Škocijanu. Z radovednostjo in veseljem smo jih poslušali, ko so nam pripovedovali, kako se je klerikalcem shod izjalovil, in kako so kmetje pokazali kot jeden mož, da si ne dajo teptati svojih pravic. Zgražali smo se pa nad počenjanjem duhovnov, ki imajo sedaj za zadnjo popotnico — šmirnico!! Vsi smo bili veseli, da so ravno na Dolenjskem kmetje pokazali, da nam duhovniške suknje in fa rovške kuharice — ki imajo komando — že presedajo. Mi samo častitamo Mirnope-čanom! Živeli!! Ko smo sedeli zvečer po semnju v družbi ter se pogovarjali o volitvah, med drugim o mirnopeškem shodu, pravi neki kmet: „Bog ve, kaj bo naš Kos dobil, da nam bo dal mesto zadnje popotnice; morda ima že tudi kje kako .šmirnico" pripravljeno! Kaj, ko bi imel v Döbra veh, tam v tisti hiši, ki je toliko žensk, pa nobenega moškega, kaj posebnega skritega?" Toda mi smo rekli, da se ne ustrašimo ne š m i r niče in ne Kosa, in bomo volili z veseljem našega narodnega moža, našega Zupančiča, ki je sam kmet, ki je že sam za plug prijel, kateri sam vidi in skuša, kako se kmetu godi v teh slabih časih in pa pri teh obilih davkih! Po v še bil je naš poslanec, toda nikdar se za nas ni nič z m e.n i 1. še na zadnji katoliški shod ga ni bilo, da bi bil pomagal Žitniku in Vencajzu — kmetskemu prijatelju ali „pat kmetov v jednem klobuku" — otrobe vezati. — Zupančič pa je skoraj vsak teden pri nas ter se kot načelnik okrajnega cestnega odbora ozira vedno na naše prošnje! On odzdravi kmetu. Povše pa samo lemenatarjn! Saj duhovni Zupančiča poznajo, in prepričani smo, da bi ga vsi volili, če bi hotel kandidirati pod njihovo komando! Pa pri nas je lahko zagotovljen, da dobi večino glasov. Ali se še spomnite g. Bojane, kako je bilo lansko !eto, ko ste šli ruvat v Ljubljano proti kmetijski družbi, katero družbo ste hoteli spraviti pod nadzorstvo in oblast farovških kuharic? ! Veste li še, koliko kmetov, trdnih kmetov, je šlo takrat v Ljubljano in so Vas na cedilu pustili, vsi, iz vzemši Vašega farškega krčmarja — ki je včasih precej hud, in bojda sedaj prvi in najbolji konjerejec na Dolenjskem, ali celo na vsem Kranjskem, odkar je Sel z Bojan cem v Ljubljano — (?) — in pa dobrov-škega Zamana, pri katerem se Vi tudi ponoči radi malo pomudite!! Malo grdo ste gledali, pa kaj hočemo, je že moralo tako biti, ker je bila taka ljudska volja! Le bo dite prepričani, da boste sedaj pri v o litvah ravno tako pogoreli, kot ste lani v Ljubljani! Ne moremo Vam pomagati, če se boste potem zopet kislo držali! Pa saj „čas ozdravi vsako rano", in tudi ta poraz boste polagoma pozabili! Po mislite vendar, da ste tudi Vi k me taki sin; zakaj rujete tedaj proti kmetu?! Pred par dnevi mi pravi neki sosed: „Jaz bi že volil Zupančiča, saj ga dobro poznam, ali imam dvoje otrok v Soli, in se bo kaplan potem nad njimi znesel". Jas sem mu povedal, da se tega ni treba bati, in pričakujemo od kaplanov, da si nobeden ne predrzne svoje jeze tolažiti v Soli nad otroci! Ker sicer bomo mi prišli s „šmir nico" in .laternico", kadar se bo Kos vozil pozno v noč is Dobrave ali pa fiele v Do bravo, ali pa Bojane se poslavljal tam na praga od „Zamanove matere" — farSke kuharice!! Iz Celja, 20. novembia, Jutri v sredo se vrši v Mariboru euoharistični shod lavantinske duhovščine, da prosi Najsvetejšega odpuščanja svojih grehov. . . Shod se vrši v dobi volitev, „to je dejstvo, če tudi nenameravano (?)" Nikdo ne dvomi, da je tak shod za našo duhovščino to je za mariborsko kliko in tiste, „ki prisegajo na njen čredo" zelo zelo potreben. Mariborska klika in njeni mameluki so se v zadnjih letih tolikokrat pregrešili, da je res zadnji čas, da si prosijo odpuščanja pred Najsvetejšim. In da ne pozabijo katerega greha, hočemo jim priti na pomoč! Mariborska klika in njeni mameluki so delali v teku zadnjih letih z nepoštenimi sredstvi! Mariborska klika in njeni mameluki so falzifioirali brzojave in podpise, da so spravili v deželni .zbor" svojega Žičkarja. Mariborska klika in njeni mameluki so prelomili na zaupnem shodu v Celju dano častno besedo, da so spravili v državni zbor .svojega' Žičkarja. Mariborska klika se je odtegnila Slomšekovi slavnosti. Mariborska klika in njeni mameluki delajo tudi letos z nepoštenimi sredstvi, da bi bil voljen zopet „njihov" Žičkar. V imenu mariborske klike sta vzgojitelja mladih duhovnikov, .izvrstna" profesorja Matek in Zidanšek na shodu v Celju opravljala delo denuncijantov in obrekovalcev. In kako perfiino in brezznačajno agi-tira glasilo mariborske klike, .Slov. Gosp." pod uredništvom duhovnika Korošca in kako laže in si izmišljuje zaupnice za Žičkarja je vsem — razun mariborske klike in njenim mamelukom — le predobro znano! Duhovnik Korošec vedoma laže, da napadamo vero; napadamo le brezzna-čajnost nekaterih gospodov, kateri pa niso vera. In še mnogo drugih grehov bi lahko uašteli; toda že navedeni zadostujejo, da bi vendar enkrat oblekla mariborska klika in njeni mameluki spokorno obleko, prosila odpuščanja ter obljubila po boljšanje. Mi bi ne imeli potem ničesar zoper ta shod. Toda »hod v Mariboru bo političen shod lavantinske duhovščine pod pret vezo eucharistije; ta skod bode novo agi-tacijsko sredstvo za Žičkarja. O tem nas potrjuje zadnji .Slov. Gospodar". .Naj se nam ne zameri, da nam tudi ob tej priliki (eucharističnega (?) shoda) sili j politično Črnilo v pero". — .Duhovščina I priredi shod ob Času, ko so se valovi za-1 čeli zaganjati v njo". ,To koincidenco vender smemo omenjati kot dejstvo če tudi nenameravano". (?) Vse dosedanje delovanje mariborske klike ni imelo zažeijenega vspeha: Žičkar ima malo upanja, da bi zmagal v V. ku-riji. Zato je sklicala mariborska klika euoharistični shod, da bo na tem shodu rotila tudi dosedaj neutralne duhovnike, naj posežejo s svojo silo v agitacijo, j Duhovščino se torej iz Maribora ne j bode vrnila skesana in poboljšana temveč bojevita in bojaželjna. To smo hoteli povedati, da ve posvetna inteligenca, kaj ima pričakovati od eucharističnega shoda v Mariboru! Ca-veant consules! V iUiublJanl« 21. novembra j Nov zdravnik Avstrije. ] Radi narodnostnega in jezikovnega boja na Avstrijskem je izšla že cela vrsta I brošur, v katerih so razni parlamentarci j priporočali vladi raznovrstna sredstva, ki I naj bi ozdravilo našo državo sedanje bo I lezni. Tudi grof Rudolf Czernin je izdal tako politično-medicinsko brošuro, v kateri I priporoča Čehom, naj se odpovedo svoji zahtevi glede državnega prava, ki se mn zdi preživelo. V jezikovnem vprašanja priporoča Czernin kot I zdravilo: določi naj se oficialni I posredovalni jezik, ki pa rabe dru-I gin jezikov pri drž. in a v ton. oblast vih ne I izključuje. Da se reši država parlamentovih I man, pa naj se ustava začasno si-Litira. Mir v političnem medvladju bo združil vse narodne in politične tendence. Tako Czernin. Sredstva francoskih klerikalcev v boju proti vladi in proti svobodomiselnim strankam so, kakor povsod, najnižja in najpodlejša. Ostudna obrekavanja, nro staška podtikanja, nesramna spletkarjenja, uničevanje eksistenc in končno zavratni umori — to so sredstva klerikalcev, s katerimi dosezajo svoje cilje. Najnovejši naklep francoskih klerikalcev na vlado pa se je vendarle ponesceöil, dasi je bil vpri-zorjen z vso možno hudobnostjo. Klerikalci so si izmislili namreč nekak nov Panama, ki naj bi vpropastil vlado Waldeck Rousseaua. Po klerikalnih časopisih se je raztrosila vest, da se v kolonialnem ministrstvu prodajajo visoki redovi, ter da dela glavno kupčijo z redovi sin kolonialnega ministra Decraisa. Waldeck Rousseau je bil nemudoma pripravljen, da se začne v parlamentu na interpelacijo v tej zadevi obravnavanje. Tu sta kolonialni minister Decrais ter trgovinski minister Millerand ovrgla vso grdo klerikalno spletko, predsednik Waldeck-Rousseau pa je vrhu V3ega še povedal povod vse obrekovalne kampanje: „Boje se izvestnih dogodkov, ki so blizu, in gotovih debat, ki se bodo vršile. Obre-kujejo, ker obvisf vedno nekaj. A iz seda njega obrekovanja se moramo česa naučiti, kajti obrekovalci ne bodo vedno tako nerodni kakor to pot. Sknšali bodo zadeti splošno politiko vlade. Nedavno sem bil opozorjen, naj pazim na-se. Ministrstvo zadene baje kazen, ker se je drznila raznim krogom pokazati svoj pogum. „Groze" mu z bodalcem, a s tem kabineta v njega smotrih ne ustrašijo. Waldeck Rousseau je dobil več grozilnih pisem, da bo umorjen, ako bo vlada konfiscirala premoženje .mrtve roke". No, ne boji se nobene grožnje ter stopa dalje po poti, ki reši francoski narod more klerikalizma. Zbornica je sprejela Waldeck Rousseauovo izjavo s 394 glasovi proti 8, in mu izrekla zaupanje' s 377 gla sovi proti 31. Vojna v Južni Afriki. Angleški konjeniški oddelki so začeli v manjšem številu preganjati Bure, upajoč, da jih tako lažje nženo kakor v velikih četah, ki se premikajo prepočasno in brezuspešno. No, tem majhnim konjeniškim oddelkom se menda ne bo godilo dobro, kajti Buri jih bodo nedvomno polovili več kakor si Roberts misli. Največ Burov je sedaj v okrajih Middleburg, Standerton in Heidelberg. 3000 Burov pod poveljnikom Erazmom stoji ob reki Olifant blizu Midlle-burga. Seboj imajo 1000 vozov in 12 000 glav goveje živine. Angleška posadka Vry-heida je morala mesto zapustiti ter se umaknila na bližnje hribe, kjer je oblegana. Živil ima za 60 dnij. Angleži so Burom zagrozili, da bodo mesto porušili, ako bi se ga polastili iznova „Voss. Ztg." poroča, da Angleži ne požigajo le gospodarskih poslopij tistih Burov, ki so v vojni, nego tudi onih, ki so ujetniki na Ceylonu ali na sv. Heleni. Samo v tridesetletni vojni se je vršila vojna na toli ostuden in brezčasten način Zemljišča okoli Johannesburga kupujejo angleški častniki. General Buller se je vrnil na Angleško in imel že več nagovorov. V Southamptonu je navajal tudi vzroke, zakaj so bili Angleži večkrat te-peni. Buller pravi, da so angleški vojaki večinoma meščani, ki ne vidijo daleč, dočim so Buri vajeni gledati na daljavo. Bur vidi dve milji dalje kakor Anglež. Razen tega znajo Buri govoriti ka fraki jezik, Angleži pa ne. Vsled tega so bili Buri vedno boljše informirani Iz Kapstadta poročajo 16. t. m. : Buri so glavno železniško progo med reko Oranje in Bloemfonteinom na 20 različnih mestih porušili. Tudi železniška proga med Belmontom in Kimberleyem je porušena. Akcija Burov se širi .Daily Express" poroča, da bo imenovan lord Roberts za vojvodo, lord Kitchener za ko-manderja, Baden-Powell pa za viteza reda hlačne podveze. Dopisi Iz Loškega potoka, 19. novembra. V .Slovencu" z dne 14. t. m. St. 263 oltarno dopis iz LoSkegapotoka. Nimamo namena baviti se temeljito z raznimi neslanimi dovtipi mladega gospoda pesnika-kaplana. Resnici na ljubo konStatnjemo le BjS" Dalj« v prilogi. t£» Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 268, dn6 21. novembra 1900. toliko, da je bil tega duhovitega (?!) dopisa namen, oblatiti nekatere osebe (namen posvečuje sredstva) in ker si gospodek menda možem, kateri jim pogledajo v oči, ne upajo kaj podtikati, začeli so pri osebah, katere imajo vezane roke, kot uslužbenci javnih uradov. Brihtna glavica, ta mlad gospodek! No seveda, za kulisami pa .generalštab", sije pravo izmislil. „Prepir mora biti", to je geslo današnjih žalostnih časov. Tako si je tudi gospod Frančišek mislil. Ker je gospod župnik dosedaj mo zato postopal — javno vsaj —, čutil se je gosp. kaplan naravnost poklicanega, da zaneti med mirnimi Potočani prepir, da si bo zamogel s tem kot hrabri vojščak sv. Lenarta zadobiti zaslug, ter odlikovanj na višjem mestu. Prav dobro so mu došle volitve. BTa čas moram porabiti, da si zagotovim trajni prepir, in naj velja še toliko stopinj" — Že dolgo časa vidimo gosp. kaplana laziti po dnevi in ponoči po naši .črni gori" in sedaj smo popolnoma na jasnem, kak namen ima. Njegov dopis nam govori odkrito: .Boja želim, le v boju je veselje, ob, brez boja je gorje (v tem mu gotovo prihaja na misel mučeniški venec!) „Kaj ne, lepo bi bilo za Vas? Mi naj se prepiramo in Vi se bodete radovali svojega sadu. Ne, gospod! Niso nas Vaši dopisi spravili iz ravnotežja. Potočan je kmet, kateri se ne da tako ceno kupiti Vam v zabavo. Seveda Vam je vsako sredstvo prav, tudi nezakonito, da le dosežete svoj cilj. Dokaz temu je Vaša skrajna predrznost, s katero se še celo bahate, da ste samolastno vdrli v občinsko pisarno tak čas, ko je bil gosp. župan po opravilih, in občinski tajnik uradno odsoten. Kateri §§. Vam to dovoljujejo? Ni li tako postopanje uprav nasilno? Kaj bi gospodje gori na Tabru rekli, ako bi se kdo samolastno po dal v farovž prebrskavati račune, ki še nikdar belega dne niso videli, in tako željno hrepene po svežem zraku? V takem slučaju Vam daje zakon prostost pritožiti se, ne pa se nezakonitih sredstev posluževati. No glede tega je dolžnost županstva, da stori svoje korake. Kakor čnjemo, preme-tali ste vse uradne spise. (Radovedni smo, kaj poreče načelnik pisarne. Gotovo je že zvedel za uradno preiskavo od Vaše strani.) Bil je namreč odsoten in je dospel 18. t. m. domov. Prava krščanska ljubezen (?) dala Vam je povod, podtikati tajniku g. Kvedru pijanost. Za Božjo voljo! Možu, ki je že nekaj skusil sveta, in je kot pošten uradnik skozi 33 let po raznih uradih služboval, vendar ne bodete šteli v „smrtni greh", če se mu kaj takega pripeti, kar se je že Vam mogoče tudi, ali vsaj poroštva nimate, da ostanete nedolžen nasledkov božje kapljice! Kaj pa gospica upraviteljica Antonija Arko? Res čudno, da Vam tudi ta mirna upraviteljica, ki ne prestopi praga domače hiše, ne imponira. Pa kaj hočemo? Človek ni za vse ljudi, in tako bi tudi Vam bilo menda ljubši, da sedi na stolcu oseba Vam po volji, kakor ste se baje izrazili in skoraj še ime imenovali. No tukaj nas tolaži zavest: »človek obrača, Bog obrne " Odobravati moramo možati nastop iste v uradu. Ko ste hoteli namreč stopiti samolastno za ograjo, kakor v občinsko pisarno, Vam je odločno odgovorila, da privatnim strankam ni dovoljen ustop, in da se Vam ne more ugoditi, da bi Vi po uradnih predalih prebrskavali tujo last! Tako je prav ! Še mlada gospica Vas je zavrnila. Kaj ne, to boli? Pa ni drugače. Vsak urad se mora spoštovati, in utegnile bi Vas te mlade pu-nice učiti dostojnega obnašanja. S tem, g. kaplan, smo z Vami danes obračunali, pa kakor bodete sami pripoznali, milostno. Sedaj se pa obračamo do gospoda župnika. Gospod župnik ! Se li spominjate svoje besede? ,V občini in fari mir", to je bila Vaša plemenita Vaša beseda, in mi smo držali obljubo. „Ne v javnost naših slabosti, naj si bode od jedne ali druge strani." Ne dvomimo, da Vi želite miru, in prepričani smo, da v bistvu v naši občini človeških slabosti ni veliko predrugačevati, kajti vsaki občini velja geslo: „Ni vse zlato, kar se sveti" in to velja tudi pri nas. Govorite sedaj, ko je od Vaše strani počilo, odločilno besedo. Odgovorite nam ! Kdo je bolj izkušen ? Ali možje, kateri so že osiveli od trudapolnega prizadevanja za vsakdanji kruh, ali g. kaplan, ki je zagledal pred par dnevi beli dan? Toda mi, poznajajoči nesrečo medsebojnega prepira, povzdignemo svoj glas, dokler je čas, kajti, kakor se je zgodilo sedaj imenovanima, zgoditi se zna na dalje drugim. Kaj nas pitate z liberalci ? Vam li nismo pošteno in radovoljno dali, kar je Vašega ? Kaj pa še hočete ? To Vam naravnost in odkrito povemo, da ne rabimo varuhov, do sedaj vsaj ne, hvala Bogu. Kmetje smo v hribih, 18 ur na dan moramo trpeti po gozdih, da prislužimo sebi in svojim toliko, da pošteno živimo, in Vaš mladi gospod nas radi tega napada? Je, to prav? Zapo-vejte mu, da se bode vedel, kakor mu veleva stan, ali nam pa povejte: ta bojni klic je moj glas! Stali bodemo trdno in varovali in ščitili geslo: Dajmo Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Naše pravice pa morajo ostati vsaj v toliki meri neoskrunjene, kolikor jih zaslužimo. Zapo-vejte g. kaplanu, da naj našo deco njemu v pouk verouka v šoli izročeno uči verouka in naj ne pita nedolžnih z raznimi psovkami z leče. K sklepu dostavljamo 8e to, kar nas boli. Na starodavnem Taboru bivate. Naši pradedje so zrli ponosno na tisto mesto, in tudi mi se spoštljivo obračamo kjer prebivate. In Vi? Začeli ste od tam pošiljati strele v dolino. Zapomnite si pa za vselej, da pod Vami živi narod, čvrst in čil, ki se zaveda svojih pravic in tudi zna spoštovati svoje predpostavljene, o čemur ste se lahko že sami prepričali. Ta narod ima pa v sebi krv, če jo razgrejete, da zna pokazati ob času, kaj je njegovega. Ako bi se ta začetek nadaljeval, povemo Vam naprej, da pride do prizorov, katerim bo mirnopeških bratov junaški nastop senca! Z Bogom za danes, g. kaplan. Darinka, črnogorska junakinja. Iz Selc, 19. novembra. Solze, grenke solze me polijajo po licih, in kapajoč na pero, se mešajo s tinto, katera pušča sledove velike žalosti po papirju. Dobri naš gospod župnik nas bodo zapustili. Silno sem ginjen, kadar slišim z občutkom peti Gorenpolarja .Kmetovo tožbo", a še bolj sem sedaj, ko bodo šli naš gospod. V tako kratkem času nas zapustita dva najboljših gospodov, kar jih pomnimo Selčani. Poprej gospod Fronc, zdaj pa gospod Matija Erzar. Gotovo smo se Bogu zelo zamerili, da nas je tako udaril. In še tako daleč bodo šli! Tja nekam na Belokranjsko, v Semič. Je-dino to mi še vliva hladilni balzam v žalostno srce, ker bodo postali — dekan. Privoščili bi jim mi več, da bi bili nekdaj škof ali celo kardinal. Tako jih imamo radi. Tolažba mi je tndi tc, ker je rekel onegov, da bode za slovesen odhod sežgal par novih čevljev, in pokadil za gospodom. Bodo vsaj videli, kako smo jih res imeli radi. Med drugimi dobrotami sa gospod Matija Erzar preskrbeli bralnemu društvu lepši prostor, kakor ga je imelo do sedaj celih 23 let. Povrne naj jim sam Bog to dobroto, mi jim ne moremo. Gotovo se ne jokam sam za njimi. Koliko se mora še le jokati Jakob Pajar, kateri je hodil po dobre svete v farovž. On bode gobovo izlil vso žalost v premile pesmi, katere bode pel osamljen in zapuičen. Žalostni bodo Bu-kovčani, ker izgube takega prijatelja svoje šole. Žalostni bodo Praprotnicam, kakor takrat, ko jih ni povabil na .katoliški shod". Žalostni bodo Češnjičani. Žalostna bode vsa selška dolina, in tndi po hribih bodo žalovali. Sora bode vsled obilih solza narastla. Kako bodem pa žalosten jaz, naj bode to v dokaz, da imam pripravljeno celo rjuho, s katero bodem brisal — solze žalosti. Očitno žalostno ginjeni selški farman. Iz Slovenske Bistrice, 19. novembra. Gosp. kanonik Hajšek hoče tukajšnjo čitalnico uničiti. Že celo leto ruje zoper njo in njene ude. Nobeno sredstvo mu ni preslabo, da bi dosegel svoj namen. V najnovejšem času se poslužuje laži. Rekel je, da ne more biti več ud, ker je čitalnica naročena na .Slov. Narod" in .Učiteljski Tovariš". Gosp. kanonik Hajšek dobro ve, da je to neresnica — laž, in od čitalnice se mu je to tudi oficialno naznanilo. Na .Slov. Narod" so namreč naročene privatne osebe, katere se zbirajo v Čitalnici, in ga tam berč. To bo pa vendar dovoljeno! Kajti g kanonik Hajšek še do danes nima nobene posebne pravice do pcsojilničnih prostorov. „Učit. Tovariša'1 pa je naročil in plačal dr. Barle, ker so ga nekateri ndje Čitalnice zahtevali. Dr. Barle, kateri je pri g. Hajšeku „oseba gratissima", kadar prinese denar v njegov nenasiteni žep, se je oziral na občutljivost nekaterih udov ter sam plačal in daroval čitalnici ome- njeni list, samo da se ohrani edinost v Čitalnici. To je resnica. To ve tudi g kanonik Hajšek Kljub temu agitira zoper čitalnico, češ, da je naročena na „Slov. Nar." in „Učit. Tovariša". Gosp. kanonik Hajšek torej vedoma laže. Tndi njegova nova kaplana verujeta laže m svojega šefa, ter sta izjavila, da ne moreta podpirati društva, katero je naročeno na omenjena lista. Gosp. kanonik Hajšek! Osiveli ste že, in ure vašega življenja so štete. Ali vas ne peče vest, če hočete z lažjo uničiti narodno društvo ? Ali po vaši moralki laž ni greh ?! Dolgo smo vas pardonirali, upajoč, da se vendar spametujete. Nemcev se bojite, ker so radikalni; pred Stigerjem se vam tresejo hlačice. Toda pozabili ste, da se tudi v naših žilah pretaka radikalna kri! Preveč ste že, g. kanonik, škodovali narodni stvari v Slov. Bistrici, da bi vam še nadalje do-prinašali. Koliko koristnega za Slovence v narodnem oziru bi bili lahko storili kot desetletni načelnik okrajnega zastopa! Namesto tega ste pospeševali nemškutarijo, ter vedno vprašali Stigerja za svet in uva-ževali njegove želje. Ali je Stiger, odkar je načelnik, vas vprašal za svet? Uničili ste nam, g. kanonik, narodno življenje; ubiti nam hočete še čitalnico. NajodličnejSe Slovence ste na grd način sumničili in grdili povsod, kamor ste prišli. Ko bi pa bili mo rali dati odgovor, ste se zbali „ričeta", ter dejali, da niste ničesar rekli. Na mariborski ordinarijat ste vedoma napačno poročali o bivšem kaplanu, nemčurju Bratko-viču, kateri se je po noči „sladkoginjen", prepiral v krčmi, ter delal razne škandale. Ko bi bili resnico poročali — dokazi so se Vam ponujali — g. Bratkovič bi bil šel v Maribor k duhovnim vajam, in škof bi mu ne bil prigovarjal — kakor se je sam bahal — naj gre na Teharje. Toda Bratkovič vam je v denarnih zadregah po-mogel Vas je ,,farbal", — in Vi ste mu bili hvaležni — z neistinitimi poročili na mariborski ordinarijat. če je tak ,,mož" sposoben za dekana, o tem naj sodijo bralci in ordinarijat! Sicer pa mora g. kanonik Hajšek sam pripoznati; da je v Bistrici nemogoč, ker je prišel ob ves upliv! Nemci ga ne marajo kljub raznim uslugam, katere jim je storil. Stiger mu še na njegova opravičevalna pisma odgovoril ni. A tudi Slovenci ga ne marajo. Hajšekovo nesposobnost za okrajnega načelnika in nemškutarijo je razkril nek „medved", kateremu je kanonik s svojimi „solzami" pomagal do župnije. In Hajšekovo zahrbtno in perfidno delovanje in sumničenje zoper tukajšnje Slovence je le predobro znano vsem, da bi še kdo imel spoštovanje do njega. Spadate torej, ker ste že otročji — tako namreč pravijo Vaši duhovni bratje — med staro šaro! Prej ko greste v pokoj, je boljše za Vas in za nas ! In sedaj še eno opazko. Ko boste brali te vrste, tuhtali boste noč in dan, kdo se je drznil pisati zoper vas. Le sumničite, kakor vam ljubo in drago, če sumničenje po vaši moralki ni prepovedano Časi, ko so bili možje z rudečim kolarjem nedotakljivi, so minoli! Napisati smete tudi, g. kanonik Hajšek, popravek, toda svetujem Vam, sestavite ga bolj pametno, kakor istega proti „Domo vini", sicer ga še , Slovenski Gospodar" ne sprejme, kakor zadnjega ne, ker je bil — preneumen ! Z dežele. 19. novembra. (Ponižno vprašanje na častiti škofijski ordinarijat v Ljubljani.) Je li znano časti temu ordinarijat u, kje se je mudil kaplan Alojzij Rudolf iz Begunj nad Cerknico med 13. in 14. t. m., kje je dotični na dan 14. t. m. maševal? Sosebno pa, kje je gosp. kaplan prenočil? Prihodnje, g. Rudolf, ne bodemo prav nič več molčali o vaših ponočnih posetih, postavili vas bodemo pred svet v celi nagoti. Razumete?! Častiti škofijski ordinarijat pa naj slednjič stopi na prste temu, po vsem Kranjskem znanemu „gospodu". Ako pa vse ne bo nič pomagalo, popisali bodemo v kratkem ..škandale' gospoda Alojzija Rudolfa — brez pardona. Slovensko gledališče. Večkratne psihologične neverjetnosti, zavite v poetično krasen, idealizovan jezik, tvore" v večini Schillerjevih dram karakte-ristiški moment, ki Schillerja modernim ne dela priljubljenega in ki tudi modernemu igranju ni v prilog. Ali 100 let — junija jih je bilo, kar je zagledala .Marija Stuart" luč gledališča —, to je dolga doba, in čuditi se treba naravni neposrednosti, ki žaloigra vpliva ž njo na občinstvo. Priča pa to, kaka nepreprosna sila tiči v dramah Schillerjevih, ki bi bil morda dosegel Shakespearejevo vekovečnost, ko bi se mu bilo posrečilo sleči koturn, sneti masko in stopiti med ljudi. Nam pa priča to tudi, kako dobra da je že naša drama, da sili k takim razmišljanjem. Tajiti se ne da, drama v sinočni obliki bo postala naš kulturni element v socialnem in literarnem oziru. Naša drama je operi že za petami, in tej bom o kmalu zaklicali: „caveant con-sules!" — Sinočnji predstavi ni drugega oporekati kot „nejednotnost sloga" ; da zahtevamo že to, česar še na večjih gledališčih niso mogli odpraviti, je pač lepo znamenje. Da, jaz trdim celo, da se da pri nas tej zahtevi rafiniranega okusa laže zadostiti kot kje drugej, in to iz čiato pri-prostega vzroka, ker se pri nas razmere še niso petrificirale. Pri nas naj se samo drug drugemu približajo. Deyl, Danilova, Orehek i. dr. z ene in Rückova, Kovačič, Štefanac z druge strani in jednotnost sloga je v igrah klasičnega romanticizma gotova. — S tem pa nočemo morda zahtevati, naj gdč. Rückova otrese tisto blagodejno naravnost, ki nas je v včerajšnji njeni naslovni ulogi tako prijetno dirnila. Marija Stuart gdč. Riickove bila je samostojno premišljen, dasi na običajno pojmovanje te uloge naslanjajoč se umotvor. Umetnico je posebno označevalo tisto, čemur pravi nemški dramaturg „weises Masshalten". Velikega podpornika ima igralka v tem oziru v simpatičnem, plemenito zakritem svojem glasu, ki ji ne dovoljuje preveč dramatičnih ekscesov, kar je umetniški kakovosti njene igre le v prid. Z glasom, s previdnim, umetniško umerjenim stopnjevanjem, z div-nim, polno donečim izgovorom, ki je sinoči v ustih tujke tako v pravi luči pokazal krasni Cegnarjev jezik, — slednjič z igro ter s podržanjem, ki je v nastopu pokazalo nesrečno, potrto žensko, ob Elizabeti pa ono kraljevsko mogočnost, ki je naredila, da smo jo videli za glavo višjo od njene nasprotnice, posebno pa čut in duša, ki živita v njeni igri, — vse to tvorilo je Marijo Stuart, ki se lahko kje pokaže. Da je igralka v ulogi, ki ne sodi strogo v njeno igralsko področje, s takim uspehom nastopila, to potrja sodbo, ki smo si jo kedaj storili: da je gdč. Rückova umetnica do najmanjše žilice. (Konec prih.) Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. novembra. — Osebne vesti. Cesarski svetnik g. Vinko Skodlar, ravnatelj deželne prisilne delavnice v Messendorfu pri Gradcu, je šel v pokoj. — G. Josip Čerin, bivši koncertni vodja .Glasbene Matice", je postal regenschori župne cerkve v XIII. okraju na Dunaju. — Vencajzev shod v Ribnici. Ta shod, na katerem je bila večina liberalna, predsedstvo in govorniki pa vsi klerikalni, naj bo resen spomin vsem našim zavednim in inteligentnim pristašom, naj se udeležujejo tudi shodov, sklicanih po nasprotnikih; sicer si ljudje, dasi naši, ne vedo pomagati, in kar predlaga klerikalec, tisto obvelja, dasi se komaj tretjina navzočih zato izjavi. Biti morata povsod najmanj dva, pripravna za to, da eden prevzame predsedstvo, drugi pa govori. — Volitve volilnih mož na Goriškem so doslej za narodno napredno stranko jako ugodno izpadle. Doslej ima narodna napredna stranka tako v V. ku-riji, kakor v kmečkih občinah odločno večino. Volitve se Se nadaljujejo, a že koncem tega tedna se bo vedelo, kdo da zmaga pri volitvi poslanca. Narodna napredna stranka upa trdno, da zmaga, a napeti bo vse moči. Vsaka malomarnost se bridke maščuje. To se je pokazalo v občini Naklo. Ta občina je bila vedno napredna, letos pa so tam zmagali klerikalci, ker so bili naprednjaki tako zaspani, da jih Se volit ni bilo! Tndi pri nas se po- nekod nifi ne dela in se zanašajo, da bomo tudi tako zmagali, v tem ko delajo klerikalci noč in dan za svoje kandidate. — Iz Šmarjete pri Mokronogu. 19. novembra. Nad župnik Zaman sicer zelo komoden gospod, postal je nakrat tako agilen, da se mu kar vse čudi. On je v srečnem polažaju, da spada nekaj njegovih ovčic pod Šmarješko občino, torej pod mokronoški okraj nekaj pa pod občino Št. Peter pri Novem mestu in bodo torej imeli njegovi župljani voliti eni med vrlim kmetom Župančičem in penzi-jonistom Povšetom, drugi pa med uzornim veleposestnikom Globočnikom in starim onemoglim Pfeiferjem. Prirejuje že deset dni shode. Celo v gorsko vas Zalovče ni pozabil iti, dasi nimajo duhovniki za Žalovčane nikdar prijaznih, pač pa čudne besede: da vsi skupaj niso Sus pulfra vredni „in de slabše". Seveda zdaj se jim pa vsi hlinijo. Na Martinovo nedeljo bil je shod ,pri Pečniku", zadnjo nedeljo skušal je pa po nauku svoje verne v farovž, kjer jim je tako lepe reči pravil, kakor: d a d o h t a r T a v č a r s a m o lumparije uganja", da bo Zupančič molčal, kakor mutast svetnik, da doh-tar Slane dela nato, dabivsi k ,lutriš" veri prestopili in še veliko tacih k o z 1 a r i j , radi katerih utegne še priliko imeti jih pred sodiščem dokazati. Seveda delata župnik Zaman in njego v ka p 1 an vsena tihem po receptu slavnega deželno-zborskega moža poštenjaka Načeta Netopirja. Zadnjo nedeljo prišla sta jima pa vendar veleugledna na šinca vzorna gospodarja gospoda župan Maj zel j iz Belecerkve in občinski svetovalec Florijan Zorko iz Družinske vasi na shod. ko sta po farovškem shodu svoje verne napajala apri Pergarju". Toda komaj sta se naša pristaša, ki vživata v naši fari velik vgled v gostilno prikazala že sta zginila oba duhovnika pri zadnjih vratih, pustivša volilce same, ki so potem pravili o zgoraj navedenih cvetkah, katere so na župnikovem vrtu zrastle. — Kmetje culi so potem tudi drugo stran zvona. S tem bilo je pa tudi župnikovo hujskanje paralizo v ano. Gospod župnik! Premišljujte, če je za Vas in gospoda kaplana častno, ako sovražnika zagledajoč takoj puško v koruzo vržete in zbežite, korajžni ste le toliko časa, dokler ste sami. Če bi Vam pa utegnil kdo na prste stopiti, pa zbežite z bojišča. Slaba vojščaka sta oba gospoda, župnik in kaplan! Kmetje, k i s o j e 1 i p o-vsod že samostojno misliti, so tudi takoj po Vašem begu uvideli, da sta slabo stvar zagovarjala in bodo tudi nad al j-no postopanje po temvravnali. Ujeli ste se gospod župnik v od lastne roke nastavljeno si past. Slava! trikratna slava! našima pristašema, ki sta Vam .štreno zmešala". — Še nekaj! Naš župnik, — sicer za zmernost vnet, za deviške in devičarske družbe istotako — spremenil se je v zadnjih 14 dneh, da ga skoraj nihče ne pozna. Na vseh od njega prirejenih shodih napaja ljudi tako, da pijača kar z miz teče. Vse bom jaz plačal, se glasi. Ker je znan kot skopuh, vprašuje se opravičeno vse od kod nakrat tolika radodarnost? Naši ljudje culi so, da so pred petimi leti za od potresa hudo prizadete Ljubljančane škofijstvu poslani tisočaki nekam zginili. Gospod župnik, morda Vi kaj veste, kje se oni potresni fond nahaja? Pravijo da bo prišlo precej hiš na boben. Usmilite se vendar teh revežev. Mesto da se za volitve po hribih pehate, pojdite rajše v Ljubljano in pomagajte v škofiji zginole tisočake iskati. Morda jih boste našli, kakor so našli v Idriji na nekem vrtu tri „šace" v škatljicah. To bo človekoljubno, ob enem Bogu dopadajoče delo, ne pa volilno kujskanje proti našima kandidatoma, ki bosta naše interese — kot posestnika izmed naše srede — gotovo bolje zastopala, kakor mož, ki ni mogel več opravljati svojega posla v Gorici in so ga radi tega poslali v penzijon in onemogel gluh starček, ki je že davno zaslužil pokoj, torej oba penzionista. Naše geslo pa bodi: Nobenih penzionisto v! Volili bomo samo čile iz kušene kmetovalce, ki sami vedo, kje jih čevelj žuli. — Preko Save prlvandrani nem-čursko-napredni učitelj. S Štajerskega se nam piše: Tako imenuje „Slov. List" ali kakor ga po domače in z vso pravico imenujete, „Slov. dihur" — našega vrlega štajerskega rojaka g. dr. Romiha v Krškem. Torej sedaj veste vi vsi štajerski Slovenci na Kranjskem, ki se ne daste razsvetliti od dr. Šneteršičevega sv. Duha, kaj in od kod da ste. Ako pa bode prihodnjič ^smrdljivi dihur" zopet preko Save na Štajersko privandral, bodemo mu že odkazali prostor, kamor spada. — Deželni komite za 8. mednarodni kongres zoper alkoholizem. Kakor smo že poročali, vršil se bode 8. mednarodni kongres zoper alkoholizem prihodnje leto o Veliki noči na Dunaju. Za vsako posamezno kronovino sestavil se je deželni komite, če-gar naloga bodi, nabirati podatke o deželnih razmerah, tičočih se alkoholizma, kakor n. pr. množine porabljenih žganih pijač, piva in vina, nasledkov alkoholizma, (socialni propad, upliv na umljivost, kaznjiva dejanja itd.), dalje naj deželni komite razširja zanimanje za kongres zoper alkoholizem, ter naj nabira somišljenike za udeležbo pri kongresu in denarne prispevke za izdajo publikacij kongresa. Deželni komite za našo kronovino, kateri se je v svoji prvi seji dne 17. t. m. konstituiral, ima sledeče ude: Lu-dovik Marquis pl. Gozani, c. kr. dež. vlade svetnik, Peter Gras sel li, deželni odbornik in vodja mestnega užitninskega zakupa, dr. J. Kopfiwa, mestni fizik in deželni zdravstveni svetnik, dr. O t mar Krajec, c. kr. zdravstveni asistent (zapisnikar), dr. Janez Ev. Krek, profesor bogoslovja, dr. Alfred Mahr, c. kr. okrajni zdravnik, dr. Danilo Majaron, odvetnik (prvome8tnika namestnik), Fran Po d gor še k, mestni policijski svetnik, Alojzij Poljanec, vodja deželne prisilne delavnice, dr. Ivan Robida, ordinarij v blaznici na Studencu (zapisnikar), J. V i Sni kar, c. kr, deželni sodni svetnik, dr. Fran Zupane, c. kr. deželne vlade svetnik in dež. zdravstveni referent (prvomestnik). Vsa vprašanja glede tsga kongresa in prijave za udeležbo (udnina za kongres 6 kron) sprejema deželni komite za 8. mednarodni kongres zoper alkoholizem (Erjavčeva cesta štev. 13, zdravstveni oddelek deželne vlade). — Umrl je na Dunaju gardist gosp. Alojzij Lavrič, bivši administracijski uradnik .Narodne tiskarne" v starosti 29 let. N. v. m. p. — Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek se bo igrala izvirna narodna igra s petjem v 5 dejanjih „Rokovnjači", ki je že dve sezoni zanimala občinstvo ter polnila gledališče. Glavno vlogo, Nandeta bo igral g. R. Deyl, vlogo Poljaka g. Štefan a c, vlogo Rezike gdč. R û c k o v a, vlogo Urha Telečnjakarja pa g. K o v a č i c. Pevske točke bo to pot izvajala namesto g Pola-kove, ki gostuje v Zagrebu, gdč. E. Noë m i. — Jour-fixe slovenskega umetniškega društva bo danes, v sredo zvečerjv običajnih prostorih .Narodnega doma". Na vsporedu sta petje in glasba. Začetek ob 8. uri- Gostje dobrodošli ! — Promooija. Gospod Ernst Mayer iz Škofje Loke je bil v ponedeljek na gra-škem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva Čestitamo! — Prešernova slavnost na učiteljišču. Naša vest, da je bila učiteljiščnikom za-branjeno, proslaviti Prešernovo stoletnico, je kakor smo sedaj izvedeli, neosnovana. — Prestop v protestantizem. .Ost-deutsche Rundschau" poroča, da je dne 11. t. m. v protestantski cerkvi v Ljubljani vpričo cele verske občine deset oseb prestopilo v protestantizem. Isti list javlja, da je tekom leta 1899 prestopilo 35 oseb, letos pa tndi že toliko. — Pri občinskih volitvah v Mariboru so v tretjem volilnem razredu zmagali socialni demokratje z vsemi svojimi kandidati. — Ustavljena preiskava. Ant. Lukšič in Ivan Leharna iz Drska sta bila koncem minolega meseca aretovana, ker sta bila na sumu, da sta sokriva smrti Jos. Mirtiča, ki je v Kandiji pri Novem mestu utonil. Preiskava proti Lukšiču in Leharni se je pa ustavila, ker se je izkazala njiju nedolžnost. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" sklicuje na nedeljo 25. t m. ob poln 3. uri popoldne v areno „Narodnega doma'1 ustanovni shod, pri katerem bode mej dragimi stvarmi tndi voliti začasni odbor društva v smislu pravil, katera se bodo predložila. Oglasilo se je že toliko Članov, da je ustanovitev zagotovljena, prosi se vse gospode, ki so se oglasili in dobili vabila, da se gotovo vdeleže tega važnega shoda. — Dvoboj v mestnem logu. Po Ljubljani se danes govori, da je bil včeraj v mestnem logu mej nekim hrambo v-skim častnikom in sinom necega umrlega višjega uradnika, dvoboj na samokrese, častnik je bil neki v prsa zadet in poškodovan. Njegov nasprotnik je prišel ves razburjen domov in obupajo povedal vso stvar svoji materi, češ, da je človeka ustrelil. In vzrok? Cherehez la temine — iščite žensko, in če jo boste iskali, jo najdete v .Katoliškem domu", kjer se sploh gode .čudne reči", in kjer imajo na takarico Elzo K., ki je omenjenemu poročniku in njegovemu prijatelju zmešala glavi tako da sta se radi nje streljala. — Izložba firme Schumi & Comp je sinoči obudila veliko zanimanje in se je ljudstva pred temi okni kar trlo. Izloženo blago je jako okusno in elegantno aranžirano in predstavna fantazijo iz opere , Janko in Metka". — Povožen je bil 17. t. m. pri Trzinu 701etni berač Fran Vrabec. Vlak mu je odtrgal obe nogi. Vrabec je obležal mrtev na lici mesta. — Žepno tatico imajo zaprto na ro-tovžu. Ista je neka Tereza Jambrovič, doma v Totovcih pri Čakovcu. V ponedeljek je prišla najbrže v družbi še drugih tatic na sejem v Ljubljano, in je od zjutraj do po-poludne kradla po cerkvah in po sejmiščih. Popoludne se je hotela odpeljati, pa so jo prijeli. Tereza Jambrovič je bila že večkrat zaradi tatvine kaznovana injeiz avstrijskih krono v in izgnana. * Primanjkovanje učitelji ščnikov. .Č. U." prinaša iz Brna vest, da se je na tamkajšnjem učiteljišču vpisalo samo 29 gojencev, dočim se jih je bilo oglasilo druga leta po 100—120. Take vesti prihajajo tudi iz drugih krajev iz učiteljic. * Zopef eden — v dimniku. Iz Budimpešte poročajo 15. t. m. : Devet kmetov iz Igleucza je čakalo 11. julija 1898 ponoči na grškokatoliškega župnika Gustava Ja-szenesaka, ki je bil pri neki mladi omoženi ženski, katere moža slučajno ni bilo doma. Ko je župnik zagledal svoje opazovalce, je hotel pobegniti skozi dimnik. Toda kmetje so ga prijeli, ter mu vzeli suknjo, katero so poslali škofu. Zato je bil župnik prestavljen, kmetje pa so bili radi kršenja osebne svobode obsojeni na 14 dni zapora. * Poslanec dvakratni morilec. Posl. Palizzolo je obtožen, da je sokriv umora nekega bankirja in nekega Micetija. Morilec je bil doslej velevpliven italijanski parlamentarec. * Materina čast. V Raabu je 13 t. m. ustrelil osmošolec Ambrož Villanyi ljubimca svoje matere, privatnika Fr. Junga. Osmošolec je Junga večkrat podil iz materinega stanovanja, ker pa se mu je Jung smejal, ga je ustrelil. * Morska kača. V Parizu, na vrtu Jardin d' Acolimatation, kjer so zbrane eksotične rastline in eksotične živali, imajo sedaj umetno narejeno morsko kačo. Ta zverina je dolga 30 m in ima v premeru 2 m. Glava je levova z rudečo grivo, oči so strašne, na čelu pa sta dva petelinja grebena. Telo je iz kovine in lesa. V glavi sedi mekanik, ki vodi električne akumula torje. V notranjosti z velikimi luskinami pokritega telesa so klopi, na katerih mo rejo sedeti ljudje ter se voziti s to kačo po parku. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 21. novembra. Tudi laška stranka je postavila za peto kurijo svojega kandidata, zove se F i ne 11 i. Za ta mandat so torej štirje kandidatje: dr. Turna, dr. Gregorčič, socialni demokrat Kristan in Finetti. Dunaj 21. novembra. Ministrski svet ima danes sejo, v kateri se končno določi, kdaj se skličejo deželni zbori. Praga 21. novembra. Občinskemu svetu v Parizu se je poslala za Krii-gerja posebna adresa z mnogoštevil-nimi podpisi. Budimpešta 21. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Szell na Polonyjevo interpelacijo odgovoril, da se deklaracija na, živ-ljenska slabost. Dne 19. novembra: Leopold Štrukelj, delavčev sin, 16 dni, Cegnarjeve ulice št, 12, življen-ska slabost. V deželni bolnici: Dne 17. novembra: Anton Goršič, gosta?, 53 let, jetika. — Anton Golič, delavec, 39 let, p risad. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 306-1 m. Bradnjl ti kani tlak 7J«0 mm Starje Cas opa* I baro-zovanja i metra o. > S * S J Vetrovi Nebo II 20 9. zveCer 21 7. zjutraj 2. popol. 7356 7314 f7318¡ 9 0 sr. jzahôd oblačno S 9-0 8l.vzsvzh.j oblačno si. jug oblačno ?j 104 Srednja včerajšnja temperatura 8-3", normale: 2-6'. ZD-uLnaoaisa, borza dne 21 novembra 1900. 3kapni državni dolg v notah .... 98'10 Skupni državni dolg v Hrabra . .' . . 97 75 Avstrijska zlata renta......; 115 40 Avstrijska kronska renta 4J,'0 .... 98 25 Dgrska zlata renta 4°/,....... 116 20 Ogrska kronska renta 4'J:0..... 9035 Avstro-ogrske bančne doinice . 1693 — Sreditne delnica......... 668*50 London vista.......... 240-65 Vemški drž. bankovc za 100 mark . . 117*70 30 mark............ 23 51 80 frankov........... 19 19 Italijanski bankovci........ 90*65 0. kr. cekini........... 1138 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob času bolezni in smrti moje nepozabne, blage hčerke, gospodične Zinke Grum c. kr. poštne odpraviteljice se tem potom najiskreneje zahvaljujem. Dalje se zahvaljujem za poklonjene krasne vence in za obilo udeležbo pogreba, izrecno gospodu županu Ivanu Hribarju, tovarišicam rajnke, c. kr. poštnim odpraviteljicam, c. kr. postnim uradnikom in vsem drugim prijateljem in znancem. V Ljubljani, 21. novembra 1900. (2396) Viljem Grum. íf # Največja trgovina z izgotovljeno obleko. # GRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 9 * * * Iščemo 1 izvod Prešernovih poezij katere sta uredila Jurete in Stritar, vezano ali nevezano. (2404—1) Ig pl. KleiTimavr & Fed. Bambergova knjigarna v Ljubljani. iz voznega r?m veljaven od dne I. oktobra 1000. leta. Odhjd iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 13. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztli^l v Aussee, Solnograd; fiez Kle-.n-Reiflmg v S'eyr, v Line na Dunaj via Amsteiten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vla'^ v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, In>>most, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce!ov»c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograri. Lend- Gastein, Zeli • >b jezeru, Inomost, Bregenc, Curih. Geni vo, Pariz; čez Klein Keifliug v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v 2?cvo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjatraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jož. kol. Proga iz Trbiža. Ob o. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v;a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyr3, Ansseea, Ljubna, Celovca. Beljaka Franzeusfeste. — Ob ll. uri lt> m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mariji:.ik .arov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne m ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Izredna špecijaliteta! Ljutomerčan *strmeca letnik 1886! ^ Se dobi w Imtiljkali pri Edmund Kavčič-u v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti. Naznanilo. Vsak kašej | Vsako hripavost r,1°i11pa°„Yod uničevalec katara. Te izborne karamele za kašelj se dobivajo zavoj po 50 vin. v IJtililJniii v lekarnah M. 1-evHteU m V. pl. Trnkofz). (1930—4) Najboljši kalcijev karbid iz Jajc v Bosni vsaki kgr. daje zajamčeno 290 do 320 lituv plina. Kiilžanc cene. Glavna zaloga: Edgardo Prister v Trstu, via S. Francesco. (2340—2) Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko: Fran Zeleznik Ljubljana, Dunajska cesta št. 7. njigw m (2407—1) komptoarist ss«e sprejmeta v valjičnem mlinu v Kranju. Priporočata sto|o 1» o fl 2* * ** »alog« vsakovrstnih oblek za gospode, dečke in otroke. Mične novosti v konfekciji za dame. MT Solidna postrežba. Trgovskega mM dobro izvežbanega v železninski in špecerijski stroki sprejme takoj A. Casagrande v Ajdovščini Nizke cene. (2406-1) É 2eniina ponudba. Gospodična, srednje starosti, katera ima hišo na debeli, v prav lepem J^raju Dolenjske, yeli se seznaniti in omojiti j gospodom j nekolikim premoženjem ali s pen-3ijo, kteri bi imel veselje živeti na debeli. (2368 -2) Le resne ponudbe se sprejmejo pod naslovom „2US^T\" št. 100 na upravništvo ,,S^ov- Naroda". i !jt¿. odrec najboljši fabril^at najlepša fagona v veliki o beri in po najnižjih cenah priporoča (2069—7) KaH T^ceknagcl JY[e5tm trg $t. 24. Nihalne ure z glasbo so poslednja ; ovost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po pelobi, je iz orehovega lesa, lino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki inumeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena s prevoznim zabojem samo » jrld. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, s prevoznim zabojem samo « ftld. 8© kr. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — Velik llustrovan eenlk o urah, verlzlenh In prstanih I. t. d. brezplačno In franko. Josip Spiering, Dunaj, 1977 I. Bez., Postgasse Nr. 2. 9 a Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo kot želod«'«' krep«'«iJo«*e in tek vir.lMi- a Jajoee, dal)« kot prena%- U«*»»J** in te- lekarnarja Piccoli WWt i v Ljubljani u / ivornsga založnika; Nj. S7etosti papeža ^**-^^^' prlje pospe- šujoče sredstvo posebno onim, ki trpe na navadnem t«-le Nin* sil zuprtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-15) Naznanilo. Usojam si uljudno naznanjati, da sem gostilno „pri zlatem čolnu" (Goldenes Schiff) na Bregu stv. 2 z današnjim dnem na svoj lastni račun prevzela, in si bodem prizadevala čestite p. n. goste z dobrim vinom in Punti-gamskim pivom, ter z gorkimi in mrzlimi jedili zadovoljno postrefi. Prosim za naklonjeno obiskovanje z odličnim spoštovanjem Marija Paternost (2390 -2) gostilničarka. (Primorsko). (2391-3) Zalogo va pre najboljše vrste, dalje fižol nsiič, lečo in druge pridelke -v«e>«dbn«» sveže blago ima (2405-1) Ivan Baudek, Mestni trg, !•«•«! nil(n.:.-:i:. BF&~~ Pismena naročila se prosi naslovljati: !iiii'loi«l«ii «• j--S:« it. i i. C«en«e brez konkurence t Zanesljivo S* Ui 'MM* m § črna in bela vina iz istrskih in dalmatinskih vinogradov priporoča G. ^alaznik v Pulju (Pola). (2208—8) Št. 1017. (2356—2) azpis siužeb. Na mestni nemški dekliški 8razredr_ici je stalno popolniti dvoje na novo osnovanih učnih mest. Prosilke za razpisani mesti naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo Saj dO 10. Cl333.U^LM t. 1 pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 8. novembra 1900. Št. 1442 azulas. (2364 -2) Pri nicsfiii občini Kranjski je izpraznjena služba policijskega stražnika z letno plačo 720 kron, oziroma 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj uluže prošnje z dokazili sposobnosti do 1« decembra t« 1« pri županstvu Prednost imajo dosluženi vojaki in žandarmi. dne 15. novembra 1900 Uspeh po anoncah se doseže le, če so naznanila namenu prikladno spisana in tipografično primerno opremljena, in če se izberejo pravi in pripravni časniki. Da se to doseže, obrniti se je na anončno ekspedicijo Kndolla IHosse9 Dunaj, 1., SellerstUtte 9, katera tvrdka daje brezplačno potrebna pojasnila, da se doseže uspeh, ter pošilja na ogled inseratne načrte. Zaračunajo se samo izvirne vrstne cene časnikov in se dovoljujejo največji popusti pri večjih naročilih, tako da se, porabljajoč ta zavod, poleg druzih velikih prednosti doseže tudi to, da se prihrani na ZZ^^^z^i^^^ZZZI^^: inseratnih stroških. ZZZZIZZIIZZ^ZZZZZZZIZZ^ Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko in bogato zalogo različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah. U^ST Is. vsako uro jamčim jedno leto. TgŽ2Q Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s Dietnim jamstvom. FRANC OXJjOE>IV, urar v ^^f^orvif^f najboljši in najglasnejši iznajdeni VJlSlTlUlUlI. glasbeni aparat, kateri svira popolnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo. Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarja (123-90) Cena 65 nft«l.; avtomatičnega 120 ffld. # Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodajalnici. # Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža. 64 .ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani jš*g*a**»l**8*«» will«-« SB. vseh vrst rent, državnih pnpirjev, zastavnih pifteni, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najknlant-nejših pobojih. (1877—58.) 'osojilst na vrednostna papiij« proti nizkim o lire stim Za-^aro-raais proti ktirzni izpuhi. X-'roir.ese k vsem žiehunjem. 3p reje .m.a.«.Je d.en.a.rrs.iii. trlofC na viožne knjižico, na tekoči račun in na giro-konto s 4°, obrestovHii.jem od rine vlo^e do dne vzdiha. Esk^mpt merilc najkiilantneje. jEBorzxist, naročila. I Pozora vredno! oderce in ravnodržalnike po meri v najboljši Izvršbi točno Izdeluje in sprejema vsakovrstna popravila (2377—2) gospa Matildai Stu^i Dunajska cesta št. 26, I. nadstropje, II. stopnjice. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska eainposo registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema In izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po 41|2°|o od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od M—G popoldne. HranilniČne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1933-10) lJX*> IVI. H U d n i if , predsednik. m m 1 1 lili mu 11 mi 1 mm ni 11 i| 1 iiiiiiiii um i 1 m m n Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana hiša v Spodnji Šiški v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instructusom po primerni ceni in jako ugodni 1 pogojih :ra.eu p>rocL3j- Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magacin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi se da v najem ali se proda samo mesarija. Več pove lastnik JTo^eti Seidl (2351—3) v spodnji Šiški št. I50 pri Ljubljani. Na najvišje povelje Njeg. c. in kr. apost. Veličanstva. XZL c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna lot arija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkom? v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron. 0 kron v gotovini Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrelianje liotle nepreklicno 1&. decembra 1900. W> Srečka velja 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno. 2§»»*e«l*« se pošUfajo poštnine prosto. C. kr. ravnatelj sivo loterijskih dohodnih uradov. Oddelek državnih letenj. (2252—5) IV. 139 95.13 (2362-3) S privoljenjem c. kr deželne sodnije v Ljubljani dovoljuje se prostovoljna, tabu-larnim upnikom torej nekvarna, nadrobna po želji kapovalcev po parcelah alt skupinah parcel vršeča se dn>ž >a liild. Antonu f-abrijoleie Iz Itrevja lastnega posestva vlož. št. 131 kat obč. Leše obstoječega iz zidane HInc *t'. v I*era« sadnih vrtov, travnikov in gozdov, t^r y, duluča na Url mesta v Pcraclcl st. za. dan 29. novembra 1900. pričenši ob 9 uri dopoludne. Izkl:c a cena vsega posestva znaša 2864 K, pod kattro se posestvo ne proda Pred ponudbo je položiti 10% vadij. Sodn;ja si pridrži pravico prodajo v 8 dneh odobriti. Nadrobni pogoji leže tusodno na upogled. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I. dne 10. novembra 19u0 Podpisano županstvo naznanja, da se bodo letni in živinski sejmi v Trbovljah v prihodnje sledeče vršili: dne 3. svečana, to je na dan sv. Blaža. 17. sušca, „ „ „ „ sv. Jederti, 18. vinotoka, „ „ „ „ sv. Lukeza, „ 6. grudna, „ „ „ „ sv. Miklavža. Prvi sejm bode dnč 6- grudna t» 1.. ter se kupci uljudno vabijo. dne 10. novembra 1900. (2403-D Župan: Reč;. 11 11 Št. 35.858. (2352—3) Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove Jan. Bernardini-jevo v znesku 200 K. J os. J ak. Schilling- ovo v znesku 200 K, Jurij Thalmeiner-jevo v znesku 194K, Jan. Jost. Weber-jevo v znesku 204 K, do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos cmožile, so uboge in lepega vedenja. 5 Jan. Ni ki Kraško vič-evo v znesku 162 K, do katere ima letos pravico ubog kmetovalec iz St. Peterske župnije v Ljubljani. 6. Jan. Ant. Fancoj-evo v znesku 134 K, do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. 7. Jos. Sr. Sin-ovo v znesku 96 K, ka-teio je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. II. Ant. Raab-ovo v znesku 462 K, od katere dobi polovico uboga, dobro vzgojena meščanska hči ki se je letos omo žila; drugo polovico pa ub ga vdova me- 8 ščana. Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov vložiti je opremljene dokazili do 30. t. ni. pri magistratnem vložnem zapisniku. 9. Miha Pakič-evo v zne ku 260 R katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 10 Jan. Krst. Kovač-evo v znesku 31 »l' K katero je razdeliti med 4 v Ljubljani bivajoče revne cčete rodbinske ali 'vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 11. Marije Kosmač-eve v znesku 304 K do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola ii Ljub!ja:it ki lepega vedenja. 12. Helene Valentini-jeve v znesku 168 K. katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo staiišev, in še niso 15 let stari. 13. Ustanova za onemogle posle v znesku 100 K. katero je razdeliti med 4 ub^ge pos'e ki ne merejo več delati in so na dobrem glasu. potrebnimi cestni r^stgästra/t tt ZL-ôuLTolj^r^i dné 1. novembra 1900 Najmodernejše in najboljše kvalitete obleke Elašče špoi*tne obleke •fasilce tl^ireje ;o si 4= o o I SUKNENEGA BLAGA za moške obleke (I888-20) ZIMSKE SUKNJE Črno in modro tkano hla^o (Kammgarne), seviot od M. 3.— naprej. 3Sraj-veö.7a. zalo?st razneg'a "blag-a za "Vzorci stroškov prosti. Oddelelz za, sulsno nima KÄSTNER & OHLER, GRADEC. f>ri nakupovanju jc$en$I^ega in zim$l