IZ VSEBINE: - vodstvo SKD v Šentjurju - proračun '95 - revolucija na mostu - kdo je kaj na občini - čigavo je Slivniško jezero? - predstavljamo šentjursko notarko - osmošolci so povedali - nagradna križanka, anekdote - top lista cen šentjurskih trgovin ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI SDSS Šentjur POSLOVNA STRAN lili .............................................................................. nnnnnnnnnrtMfl*« QB BHEVE BRZHVH0ST3 Dan državnosti je naš najpomembnejši državni praznik, ko se spominjamo sklepa o ustanovitvi samostojne slovenske države. Ta odločitev sprejeta pred 4 leti, je bila uresničitev zgodovinske želje slovenskega naroda, da bi lahko tako kot večina drugih evropskih narodov, živeli v lastni državi. Kot se spominjamo, je takšni odločitvi sledila vojna, iz katere je zrasla Slovenija kot mednarodno priznana država. Danes se naša država lahko pohvali z mnogimi uspehi, ki smo jih dosegli v tem relativno kratkem času. Za najpomembnejše smatramo, da živimo v miru, demokraciji ter določeni gospodarski stabilnosti. Kljub temu se v današnjem prehodnem času srečujemo z mnogimi dilemami in problemi. Zavedati se moramo, da jih Jbomo morali sami rešiti na demokratičen način. Samostojna država ne pomeni samo dobrobit za državljane, ' ampak tudi odgovornost za sedanje in prihodnje rodove. | Mnogi imajo občutek, da bi v naši državi morala vladati večja enotnost, takšna kot je bila v času osamosvojitve. Različna mnenja so normalna, dokler so postavljena na demokratičnih temeljih in spoštovanju različnega mišljenja. In vendar bi za našo mlado državo bila potrebna večja enotnost pri temeljnih in dolgoročnih usmeritvah razvoja države. Iskreno upamo, da bo do tega tudi prišlo. .Vsem občankam in občanom čestitamo ob Dnevu državnosti z željo, da ob tem prazniku usmerijo svoje misli in dejanja za uspešen razvoj naše države in po svojih najboljših močeh pripomorejo, da bomo na svojo , državo lahko upravičeno ponosni. fVabimo vas na osrednjo občinsko svečanost, ki bo v Dramljah v soboto, 24. junija. Pričela se bo ob 1530 uri z nogometnim turnirjem šentjurskih strank, nadaljevala pa z govori župana, predsednice občinskega sveta, | predsednika sveta KS, nastopi godbe na pihala in drameljskega pevskega zbora ter veselico v večernih urah. OOl ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 ŠENTJUR, Ul. Dušana Kvedra 6a Tel: 063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur POSEBNA UGODNOST Menjava baterij / brezplačno graviranje ^ prediranje ušes zj prodaja darilnih bonov Izjemno ugodna menjava starega zlata za novi naldt - 50% POPUST Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! odkup zlata po usodnih cenah! eveTkiCHRna [1101 k fl (nasproti Zdravstvenega doma) Ul. Leona Dobrotinška 5,63230 Šentjur Telefon: 063/742-401 CVETJE, VENCI, tBANŽIBANJE... Tudi ob sobotah do 17" ter nedeljah in praznikih od 8 do 111 NOVO! NOVO! A Trubarjeva Tel.: 063/741-119 Šentjurske L NOVICE UVODNA STRAN 1 L 0 kresu morda krivičen, krivičen do ljudi, ki so to idejo z golimi rokami dvignili na oltar. Skrivnosten je ta najdaljši poletni dan, še skrivnostnejša je kresna noč. Na šentjanževo so cvetice polne čarobnih in zdravilnih moči. Čez čarobnost praprotnega semena, nabranega v kresni noči ob polnoči, po možnosti kje na kakšnem križpotju, pa ga sPloh ni. Dekletu, ki nosi takšno seme v nedrjih, je celo fant Ugotovljen! Kresna noč zmore vse! P kresu oziroma dan kasneje pred 4 leti se je Slovencem zgodil čudež lastne države. Bilo bi verjetno pretirano, če bi rekel, da smo o njem sanjarili celo tisočletje; zagotovo je bilo vmes mnogo poletij brez sanj. Tudi kasneje, ko so nekateri že sanjali ta sen, Je bilo mnogo tistih, ki so spali nemo. Celo tistega čudovitega 25. junija pred 4 leti je bilo takih zaspancev na pretek in tudi danes nam jih ne manjka! Takrat je skrivnostna moč, ki skorajda nima racionalne razlage, morda privrela iz obilne letine Praprotnih semen in njihove nenavadne Demosove žetve v kresni noči in preplavila našo domovino. Ne, izraz "preplavila" je Da Slovenci ne znamo ceniti tega zgodovinskega čudeža lastne državnosti je težko razumljivo. Kot da nad nami še vedno leži mora tistega Cankaijevega rekla o hlapcih, biču in gospodatju. V Šentjurju nismo praznovali še niti enega dneva državnosti! Ko sem zato prejšnja leta nergal, mi je visoki občinski funkcionar očital, da ne razumem novih časov, ker so časi parad in proslav dokončno minili. Zdaj se praznuje doma, v zaprtem krogu, za televizorjem ali na vikendu na lestvi, s čopičem v roki. Če je tako, potem jih res ne razumem, jih ne bom razumel in jih nočem razumeti! Morda pa 25. junij še ni praznik, ker je naša oblastna miselnost še ujeta v minulo fantazmo "bratstva in enotnosti" in se še ni otresla hlapčevstva! Toda iz leta v leto in iz stoletja v stoletje, o tem sem prepričan, bo sij 25. junija vse svetlejši, slovenski kres vse bolj čaroben, čudovit in skrivnosten! Zame je takšen že danes. Franc Kovač Zemlja Brani zemljo, ki te hrani! Zaradi preteklosti in pri-hodnjosti, zaradi svojih korenin, da bo na njej gospodar, ne hlapec, tvoj sin. A.Hvalc A^ti/ vam bo misel na 25. junij 1991 v veselje! Uredništvo NAJEM!? "Ata, a vi imate tudi to parcelo v najemu za 99 let?" "Ja, a ko bo poteklo, bom podaljšal še za enkrat!" Naslednja dvojna poletna številka Šentjurskih novic izide v torek, 8. avgusta 1995 „ Šentjurske novice izdaja d.0.0. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Prane Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje ŠL 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277______________ NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):_ Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Šentjurske NOVICE POLITIKA HfH j Hude besede v obanskem svetu. NU za Šentjurske novue. 6. seja občinskega sveta seje zgodila v dveh delih. Ker so se v ponedeljek, 28. maja uspeli prebiti komaj do 6. točke dnevnega reda, preostalo pa jih je še ravno toliko, so soglasno sklenili, da bodo s sejanjem nadaljevali naslednji ponedeljek. Že prve točke dnevnega reda so se vlekle nenavdno dolgo. Župan je opozoril na nevzdržnost "črnega" prehoda preko vogljanskega mosta, ki so si ga napravili Hruševljani in zaradi katerega grozi občini železnica. Pobud svetnikov, nekatere se vlečejo že skozi več sej, ker občinska uprava nanje odgovarja precej ležemo in nepopolno, je bilo za dve polni uri. G. Artnak iz LDS je predlagal, da bi bila naslednja seja sveta v Loki, g. Maruša (SKD in lastnik gradbišča ob Slivniškem ježem) je povzel pobudo Alposa, da se na ježem uredi javno kopališče (verjetno na račun občine), g. Erjavec (ZL)je protestiral, ker se kabli v Šentjurju še vedno razvešajo po betonskih nosilcih, g. Frece je ugovarjal preohlapni sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi (zahtevana stopnja izobrazbe je podana alternativno in je prilagojena trenutno zaposlenim), g. Mastnak in Gorečan sta govorila o reševanju Eleganta, o čemer pa po predlogu podžupana Pungartnika sredstva javnega obveščanja naj ne bi pisala, Gorečan je opozoril še na preobremenjevanje lokalnih in krajevnih cest, g. Vrečko na slabe označbe na obvoznici, g. Rezar na nekontrolirano izkoriščanje kamnolomov, sam pa sem zahteval, da se končno enkrat že objavijo rezultati revizijskih pregledov v šentjurskih by pass firmah. Prisotni visoki občinski uradniki so na večino vprašanj in pobud znali(ali so si vsaj domišljali, da znajo) odgovoriti kar pri priči, kar zagotovo pomeni, da z njihovimi pisnimi odgovori, ki sledijo, nihče ne bo prav zadovoljen. Sprejemanje občinskega proračuna je bilo burno. Zlasti sporna je bila odločitev usklajevalne komisije, da ves denar za modernizacijo cest za letošnje leto nameni za asfaltiranje ceste ob Slivniškem ježem ter za cesto do Dobja, pri tem pa so pozabili napraviti predlog prioritetne liste cestnih modernizacij za naslednja leta. Svet je predlog komisije zavrnil in sprejel amandma g. Gorečana, da se sredstva razdelijamed vse KS. Ta amandmaje bil vzrok hude krvi, saj je g. Artnak nekajkrat v jezi krepko udaril po pultu ter zagotovil, da bo organiziral za dan državnosti trajno blokado ceste ob Slivniškem ježem, g. Zdolšek pa je odstopil kot član usklajevalne komisije. Po celi vrsti očitkov (župan, Zdolšek...), da so odločitve svetnikov nerazumne, je predsednica sveta predlagala ponovno glasovanje o že sprejetem Gorečanovem amandmaju, ki pa zdaj podpore ni več dobil. Predlaganih je bilo še precej amndmajev, ki pa po vrsti niso dobili podpore. Skozi so prišli le amandma g. Koržeta, s katerim je polovico zneska namnjenega ohranjanju kulturne dediščine uspel rezervirati za Slomškovo hišo, ter amndma g. Čokla, kije 1,2 milijona za Ljudsko univerzo rezerviranih sredstva uspel zamrzniti za nekaj časa. Šentjurske novice so ostale brez občinske finančne podpore. Le g. Artnak iz LDS je glasoval zanje, vsem ostalim svetnikom, tako pozicijskim kot opozicijskim pa očitno Šentjurske novice "dol visijo". Še pred sprejetjem proračuna je bila seja prekinjena in se je nadaljevala v ponedeljek, 5. junija. Svetniki so na klop dobili nekak spisek želja za investicije in modernizacije lokalnih cest, ki so ga po razmeroma kratkem postopku spejeli, kljub temu, da spisek ni bil niti argumentirano obrazložen niti ni določal prioritet. Tudi proračun kot celota zdaj ni bil več sporen in je bil takorekoč soglasno sprejet. Precej na široko je bila pod naslednjo točko obravnavana problematika telefonije. Svetniki so z zaupanjem sprejeli obrazložitve ing. Palčnika iz Telecoma ter se odločili, da bodo v naslednjih letih skupaj s proračunskimi redstvi ter t.i. sredstvi za demografsko ogrožene v naslednjih dveh letih dali Telecomu okrog 100 milijonov SIT nepovratnih sredstev, temu znesku pa bodo morali bodoči telefonski naročniki primakniti še vsak po 2600 DEM. Skratka gre za ogromne denarje, ki naj bi v prihodnjih dveh letih prinesli dovolj telefonskih priključkov tudi na južni del občine. Zanimivo je, da kljub temu, daje Telecomu padel v naročje kar zajeten posel, ing. Palčnik kot predstavnik te firme, ob tem ni pokazal nobcnga posebnega zadovoljstva. Z nekaj lahnimi pripombami so bili sprejeti koeficienti za nagrajevanje občinskih funkcionarjev. Župan bo imel koeficient 7,5, podžupan 7,2 ter tajnica občine 7,1. (Izhodišče je 31 800 SIT). Svetniki so določili koeficient tudi za predsednico Sveta (7,2) in to kljub temu, da so bili opozorjeni, da je odločitev v nasprotju s statutom. O poročilu in načrtu Sklada stavbnih zemljišč ni bilo prave razprave. Čeprav gre za precejšnje denarje, sklad razpolaga kar s 46 milijoni tolarjev, iz poročil skrajda ni bilo mogoče razbrati, kam bo ta denar šel. Slišati je le bilo, da dosedanji upravni odbor Sklada ni posloval ravno najbolje ter da zato iščejo novega strokovnega sodelavca. Če sem prav razumel pripombo g-Gorečana, do pravega razpisa za to delovno mesto ni prišlo, ker je "razpis" bil naravnan na določenega človeka. Ob koncu so svetniki potrdili še povprečno gradbeno ceno stanovanj (94 622 SIT) ter za 8,2 % povečali prispevek staršev za oskrbovalnino v vrtcih. F. K. V Elegantu nit novega Kar nekajkrat srno poskušali pri direktorici Šmercevi zvedeti, kaj se v Elegantu dogaja, pa s pristojnimi informacijamu ni bilo nič. Tudi predsednica sindikata ni hotela dati izjave. Tako mimogrede sem za informacije pobaral skupino delavk, ki je v vrsti stala pred vrati, pa so le dejale, da se ob 15 jurjih plače ter režimu, kakšnega doslej v obratni še niso imeli, enostavno ne da preživeti. Še preden smo se lahko naprej pogovorili,je prišla mimo "jezna" gospa, ki nas je ročno "razhajkala", češ da oviramo delovni proces. Zvedelo se je le, da g.Gorečan pri sanaciji Eleganta v imenu občine ne sodeluje več, ker je s 1. majem prevzel drugo delov Žalcu, da pa se občina in B trnka Celje, kot naj večji upnik in dejansko tudi že lastnik Eleganta, še vedno trudita z ustanavljanjem vzporedne firme. __________________________________________________EJL POLITIKA Vodstvo SKD v Šentjurju V petek, 9. junija je takorekoč celotno vodstvo Slovenskih krščan-skih demokratov bilo na obisku na Celjskem. Delegacijo je vodil Predsednik Peterle, v njej pa so bili poleg poslancev v državnem zboru še njihovi ministri ter nekateri drugi visoki krščanskodemokratski državni uradniki. Po dopoldanskih obiskih na celjski, vojniški in šmarski občini ter v različnih podjetjih, so proti večeru pripotovali tudi v Šentjur. En del skupine je obiskal Alpos in Emo, Peterle in poslanci pa s° obiskali obnovljeno Ipavčevo hišo, kjer sta jih slovesno pričakala g-Ludvig Mastnak in Anita Koleša. Zdelo seje, da so s pristnim zanimanjem prisluhnili gospe Koleša |er si z veseljem ogledali prenovljeno hišo, pa tudi obisk v vinoteki se j>m je prilegel. Z enourno zamudo je kar številna skupina gostov (Peterle, Polajner, Kociper, Skukova, Frim, Vencelj, Tovšakova, Brodnik in drugi, krščan-sko demokratski ministri so že prej odpotovali zaradi službenih obveznosti) prišla v Hotel Alpos, kjer jih je s ploskanjem pričakala nabito P°lna restavracijska dvorana. Med obiskovalci je bilo seveda največ šentjurskih pristašev krščanskodemokratske misli, manjkalo pa tudi ni mnogih drugih znanih imen iz občinskega ter regijskega gospodarskega ln političnega sveta. Med njimi smo opazili poleg domačih občinskih veljakov še župane iz sosednjih občin, kar nekaj šentjurskih in celjskih direktorjev, skoraj celotno vodstvo šentjurske Združene liste ter še Precej takšnih, kijih na Veselem večeru SKD, kakor so imenovali svoje srečanje v hotelu Alpos, pravzaprav ne bi pričakovali. Pogrešali smo pa Vodstva občinskih strank LDS, SLS in SDSS. Program, ki ga je s Profesionalno veščino vodil g. Šneberger z Radia Ognjišče, so pričeli šentjurski pevci, nadaljeval ga je Primož Hladnik, "En hribček bom kjrpil" z njegovih citer je spodbudil k petju vso dvorano, 9 letno Majo, kije prav profesionalno odpela in odigrala svoji pesmici, pa že skorajda n‘hče ni slišal in poslušal, ker je odpovedalo ozvočenje, splošna debata 23 mizami pa se je že preveč razmahnila. Govora župana Malovrha in Predsednika SKD sta bila sicer retorično brezhibna, vsebinsko pa nista odstopala od že premletih klišejev o zgodovini Šentjurja, približevanju Evropi itd. Morda je bilo opazno le, da je Peterle med vrsticami napovedal na naslednjih volitvah zmago SKD, kot sredinske stranke, ki jo napadajo z leve in desne, a ona uspešno vztraja v "sredini reke, kjer je tok najmočnejši", a se ni niti z besedico dotaknil morebitnih prihodnjih koalicijskih povezav s strankami slovenske pomladi ali sedanjimi koalicijskimi partneiji. Povezovalec programa g. Šnebergerje poskušal prisotnost še spodbuditi k razpravi, g. Voga iz Slivnice je tudi nekaj storil v tej smeri, a vsebinskega dialoga z obiskovalci večera le ni bilo mogoče vzpostaviti. Ob zvokih "Specter sounda" iz Hruševca (ime imajo sicer takšno, kot da bi prišli najmanj iz New Yorka), "mehe" je po svoji navadi nategnil tudi Lojze Peterle, je veselje trajalo tja do polnoči, ko so gostje iz Ljubljane odšli, na plesišču pa je ostalo le še nekaj najbolj zagnanih mlajših parov. Veseli večer SKD je bil po spontanem rajanju na večer slovenskega plebiscita leta 1990 v istih prostorih eden od neodmevnejših politično - družabnih dogodkov zadnjih let v Šentjurju. F.K. Z obiska v Ipavčevi hiši LDS na Slivniškem jezeru V petek, 9. junija, je bilo pri Ribiškem domu Tratna tradicionalno spomladansko družabno srečanje članov, prijateljev in simpatizerjev LDS. Ob prijetnih, večno zelenih hielodijah izpod prstov spretnega Mitje Mastnaka in mladega citrarja Primoža Hladnika iz Trnovca, ob Primerno obloženih mizah ter v lepem spomladanskem vremenu, se je v Paviljonu ob jezeru p, zbralo okrog 30 ^i'1 Povabljencev. Zanimivo je , da je Lilo kar polovica gostov starejših, prav mladih pa skorajda i : mč. Pričakovati bi " Lilo, da se bo tudi pred mikrofonom razplamtela sproščena razprava z gostom iz Ljubljane, predsednikom KVIAZ - a g. Tonetom Anderličem, pa v prvih treh urah srečanja s takimi pričakovanji ni bilo nič. Tik pred sončnim zahodom so se LDS - ovci popeljali po jezeru z "Jezersko kraljico" ter nato nadaljevali svoje snidenje pozno v noč. Z letne konference SDSS Prve volilne konference po ustanovitvi občinskega odbora SDSS leta 1990 seje udeležilo manj kot 20 % članov, zato so prisotni sicer poslušali in razpravljali o poročilu predsednika Pungartnika, a so sklenili, da bodo v jesenskem času konferenco ponovili. Do takrat bodo poskušali animirati svoje člane, pridobiti tudi nove ter izoblikovati svojo občinsko identiteto. Čeprav je bil predsednik Pungartnik v svojem poročilu z delovanjem stranke prav zadovoljen, so prisotni menili, da ni razloga za kakršnokoli evforijo. Zadolžili so dosedanji Izvršni odbor, da takoj pripravi delovni načrt stranke ter osnove občinskih programskih usmeritev, ki bi jih sprejeli v jeseni. Pozvali so svetnike SDSS, da v občinskem svetu odločneje delajo na tem, da se bo šentjurska SDSS znebila odvisnosti od koalicijskih partnerjev ter postala subjekt občinske politike. Na konferenci so tudi sklenili, da bodo organizirali na predvečer Dneva državnosti kresovanje na Rifniku. F.K. ' ____________________________________________________________________________________ Kdo je kaj na obiini I. Funkcionarji 1. Župan: Jurij Malovrh, prom. ing., izobrazba ni pogoj, predlagani koeficient 7,5 2. Podžupan: Oto Pungartnik, dipl. politolog, izobrazba ni pogoj, predlagani koeficient 7,2 S.Tajnica občine: Brigita Jelenc, dipl. oec, izobrazba ni pogoj, koeficient 7,1 II. Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti 1 .Vodja oddelka in strokovni sodelavec za družbene dejavnosti: Edi Peperko, višji upravni delavec (VI), zahtevana izobrazba višja (VI) ali visoka (VII), koeficient 5,0 2.Strokovni sodelavec za kulturo, zdravstvo, turizem in kadrovske zadeve: Martina Ljubej, ekonomist (VI), zahtevana izobrazba VI ali VII, koeficient 3,25. 3.Strokovni sodelavec SEGPG ( analize, pospeševanje gospodarstva) (VI ali VII): ...., koeficient 3,25. lil. Oddelek za okolje in prostor 1.Vodja odd. in strok. sod. za okolje in prostor: Marija Rataj, ing. gradbeništva (VI), zahtevana VI ali VII, koeficient 5,0. 2.Strok. sod. za urbanizem: Andreja Preložnik, dipl. arhitekt(VII), zahtevana VII, koeficient 3,25. 3.Strokovni sodelavec za stanovanjske in premoženjske zadeve: Marjana Mastnak, pravnik (VI), zahtevana izobrazba VI, koeficient 3,25. 4.Strok. sod. za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči:.. VII ali VI, koeficient 3,25. 5.Strok. sod. za ceste: Radovan Peček, gradbeni tehnik (V), zahtevana izobrazba VI, koeficient 2,75. 6.Strok. sod. za gospodarjenje s komunalnimi objekti:.........,(VI), koeficient 2,75. 7.Ekolog:....(VI), koeficient 2,75. 8.Strok. sod. za urbanistično dokumentacijo:.... VI ali VII, 2,75. IV. Oddelek za finante 1. Vodja in strok. sod. za proračun: Majda Kop, ekonomist (VI), zahtevana izobrazba VI ali VII, koeficient 4,70. 2. Finančni referent: Marija Soline, ekonomski tehnik (V), zahtevana V, koeficient 2,20. 3. Mira Zapušek, ek. tehnik (V), zahtevana V, koeficient 2,20. 4. Referent za krajevne skupnosti in zdrav. zavarov.: Marjana Šumej, ek. tehn.(V), zahtevana V, 2,20. V.Urad župana 1.Pravnik: Nadja Rabuza, dipl. pravnik(VII), zahtevana VI, 3,25. 2.Sekretar občinskega sveta: Janez Škoberne, kmet. tehnik (V), zahtevana izobrazba VI, koeficient 5,00. 3. Administratorka: Stanka Kukovič, ek. teh. (V), zahtevana V, 2,20. 4. Administratorka: Irena Erjavec, ek. tehn. (IV), zahtevana V, 2,20. 5. Administrator: (V), 2,20. b.Tehnični delavec: Stane Kramperšek, poklicna šola (IV), 1,8. 7.Tehnični delavec:..IV, 2,20. S.Referent za civilno zaščito:.V, 2,20. Koliko zaslužijo naši funkdonarji in uslužbenti? Te zanimive številke, pravijo, so tajne, so pa vsaj približno izračunljive, če vemo, da koeficient 1 pomeni trenutno 31.800 tolarjev plače bruto. K zmnožku moramo prišteti še dodatke na delovno dobo (do 20%) in na uspešnost (za funkcionarje do 50%). Plače uslužbencev po našem okvirnem izračunu znašajo od 70.000 do 190.000 SIT bruto ali okrog 40.000 do 120.000 SIT neto. Plače funkcionarjev so nekoliko bolj "konkretne", a še vedno ne popolnoma. Župan Malovrh ima koeficient 7,5, kar pomeni, da naj bi skupaj z vsemi dodatki (na leta službovanja in t.i. uspešnost) lahko dobil največ okrog 400.000 SIT bruto, podžupan Pungartnik in tajnica občine Jelenčeva pa okrog 350.000 tolarjev. Župan Malovrh, ki je poklicni poslanec, dobi v občini le 33% od vsote, ki bi mu šla, če bi bil zaposlen v domači občini. Po sklepu občinskega sveta na zadnji seji pripada plača s koeficientom 7,2 tudi predsednici sveta Tatjani Oset. Ker bo svojo funkcijo opravljala neprofesionalno, ji bo mesečno kapnilo v žep okrog 100 tisočakov bruto. OŠ Hrušovec finišira Na razpis za in dobavo in montažo opreme (gre za pohištveni del, ne za didaktični) v skupni ceni okrog 50 milijonov tolarjev, tako za šolske prostore kot za telovadnico in kuhinjo, je prispelo 18 ponudb, od katerih je gradbeni odbor (Grdina, Zdolšek, Ratajeva, Peperko, Krampi, Gradišnik in Gajšek) v drugi krog odbire vzel 4 celovite ponudnike ter 4 delne. Med njimi so bili tudi Alpos, Lesnina, LIK Atlas in Studio TST Velenje. Pri končni odločitvi se je po pričakovanju gradbeni odbor odločil za Alpos, ki ima v gradbenem odboru kar dva svoja vplivna moža ter že nekaj obveznosti na občini. Del opreme bo Alpos napravil sam. Po izjavi g. Peperka, je bila ponudba Alposa najugodnejša, saj je povsem zadovoljila tudi posebne zahteve investitorja glede izvedbe računalniških miz in opreme garderob. Šola bo do pričetka šolskega leta gotova, slovesna otvoritev naj bi bila predvidoma L septembra. Čeprav se je govorilo, da telovadnica letos še ne bo nared, je g. Peperko te govorice odločno zanikal. Dejal je, da se bo morda res zgodilo, da telovadnica do 1. septembra še ne bo povsem opremljena, toda do pričetka pouka bo zagotovo zadovoljivo pripravljena za neoporečno uporabo. Pričakuje, da bi v mesecu septembru lahko imeli v njej že prvo večjo športno prireditev državnega pomena. Idejni projekt OŠ Prevorje je nared Pripravil ga je Slovenija projekt iz Ljubljane, učitelji in krajevna skupnost so ga že obravnavali in v načelu sprejeli. Šola bo imela 511 m2 šolskega prostora, 2 razreda, prostor za malo šolo, kjižnico, kabinet za učitelje, delovni kabinet, okrog 70m2 velik večnamenski prostor, kuhinjo ter manjši poster za potrebe krajevne skupnosti. V drugi fazi se bo zgradila tudi manjša telovadnica (144 m2), ki pa jo bo možno kasneje po potrebi tudi povečati. Šola naj bi stala okrog 65 milijonov, gotova pa naj bi bila najkasneje do leta 2000. Z deli se bo pričelo že letos, večina gradbenih del pa naj bi bila, po besedah g. Peperka z Občine, opravljena že prihodnje leto. Polovico sredstev bo prispevala država, polovico pa občina. Šentjurska POLITIKA 1 NOVICE .v-'' ■ Revohnija na mostu Most preko Voglajne pri Bohoiju je bil kljub temu, daje bil že nekaj tednov prav trden, še vedno neprehoden. Zaradi trenj med občino in Cestnim podjetjem, ki bi verjetno rado izsililo plačilo Preko 200 miljonov obvozničnega dolga, do priključka mostu na Promet ni in ni prišlo. Občanom iz Hruševca je prvič prekipelo Ze pred tremi tedni, prišli so na most s svojo mehanizacijo, zasuli Jame ob njem ter ga odprli za promet. Zaradi zahtev Železnice in postnega podjetja - cesta ob železnici še ni urejena, na mostu, ki se ni povsem gotov, naj bi prihajalo tudi do večjih škod - je občina dala postaviti pred most ustrezne prometne znake ter fizično z Nasutjem večstokilskih skal zaprla most. Barikada pa ni vzdržala dolgo. Zvedeli smo, daje okrog 100 hruševljanov pod vodstvom ^■ Horvata, F. Škobemeta in občinskega svetnika ing. Maruše Prišlo na most z vso potrebno mehanizacijo, odstranili so Prepreke in prometne znake, priložnostno okrasili most, slavnostno prerezali trak ter na licu mesta zapili svojo delovno zmago. Od takrat naprej se je možno preko mostu na svojo °dgovomost po bližnjici pripeljati v središče Šentjurja. Razvaline po zmagi nekoliko v stiski, ker revolucijo vodijo tudi njihovi ljudje, policija pa menda ne uspe najti prestopnikov. Primer je izjemno zanimiv in bo prav gotovo spodbudil k akciji še prenekatere druge nezadovoljne "oboževalce" pravne države. Kot vse kaže, je njihova zmaga dokončna, kajti tako na občini Kdt na policiji menda ne nameravajo ukrepati. Na občini so Kmetijska zadruga in GG TOK končno skupaj ^ nedeljo, 11. junija, je bil v kulturni dvorani v Šentjurju izredni občni zbor manov Kmetijske zadruge Šentjur, na katerem so odločali o združitvi bivšega TOK Šentjur in Kmetijske zadruge. 70 Prisotnih članov se je soglasno odločilo, 'la sprejmejo referendumski izid članov GG TOK o pridružitvi k KZ Šentjur. V razpravi je bilo sicer slišati nekaj Pomislekov predvsem gozdnih P°sestnikov(Bevc s Prevotja in Mastnak lz Lokarij), da se jim v novi zadrugi °betata posredništvo in dokaj zaprta rPonopolna organiziranost, ki bi lahko ,rnoli za posledico manj ugodne cene in Plačilne pogoje. Nekateri (Žmahar) so °Pozaijali na morebitne prikrite dolgove GG in na pretirano administrativno zaposlovanje, a so jih drugi, predvsem Usti, ki po lastnih izjavah gozdov nimajo l^oga iz Gorice, Skoberne iz Dramelj, penica s Ponkvice in drugi) pregovorili, da •j,6 združitev optimalna rešitev za šentjursko zadružništvo. Tudi dosedanji Poslovni rezultati gozdarjev (ing.Jurko: lani smo imeli 5 milijonov SIT dobička) s° govorili v prid združitve. Gozd je derazdružljivi del kmetije (Leskovšek, direktor Pušnik), zato bosta od 30. junija dalje tudi GG TOK in KZ Šentjur postala en gospodarski subjekt - KZ Šentjur, so sklenili. V Zakonu o gozdovih iz leta 1993 je bilo določeno, da se ustanovi javna gozdarska služba, gospodarsko dejavnost bivših GG pa naj opravljajo novo ustanovljene Gozdarske zadruge samostojno ali pa združene v Kmetijskih zadrugah. Člani GG TOK Šentjur so se najprej s pisnim izjavljanjem odločili za samostojno GZ (od stotih je izjavo podpisalo 76 članov), po temeljiti akciji in pritožbi KZ Šentjur, ki ju je spodbudil direktor zadruge ing. Pušnik, pa je prišlo do pritožbe na registracijsko sodišče v Celju in obnovitve postopka. Registracijsko sodišče sicer ni ugotovilo procesnih nepravilnosti, je pa pritrdilo obema strankama (KZ in GG), ki sta soglašali, da se postopek ponovi. Na ponovljenem referendumu je glasovalo 53 kooperantov GG TOK (od stotih), od tega se jih je 42 izreklo za združitev s KZ Šentjur, kar bi spet utegnilo povzročiti formalne procesne težave (za združitev bi moralo glasovati najmanj 51% kooperantov). Ker pa soglasje o združitvi v resnici obstaja, se ob to formalnost verjetno ne bo nihče spotaknil. GG TOK prinaša v "zakon" 78% vrednosti gozdarske hiše v Šentjurju, 9 % vrednosti počitniških domov v Novem Vinodolu in na Rogli, 3% mehanične delavnice v Celju, 2 miljona stanovanjskega fonda ter 4 zaposlene delavce. Kot se za ohcet spodobi, smo odločitev zapili in zajedli,lastnoročno nam je postregla gospa računovodkinja Zadruge, F.K. pir pa kljub deževnemu vremenu ni trajal prav dolgo, kar morda tudi lahko pomeni, da zakon le ni bil sklenjen iz prevroče ljubezni. F.K. Bo bazen letos sploh odprt? Na drugi razpis za podelitev koncesije za športni park v Šentjurju se je kot pravi ponudnik v smislu razpisa prijavil spet samo NK Šentjur, kar pomeni, da tudi drugi razpis ni uspel. Poleg njega v natečaju sodelujejo Fit studio za najem prostorov, Stanovanjska zadruga "Rifnik" s celovito upravljalsko ponudbo, ter "Plavalec d.o.o." iz Celja za najem bazena in bifeja. Na občini smo izvedeli, da bodo občinskemu svetu predlagali, da spremeni svoj sklep o podelitvi koncesije za Športni park ter dovoli drugačne oblike gospodarjenja s športnimi objekti. Pravijo, da bodo zadeve urejene do kopalne sezone. Nekoliko bolj skeptičen je g. Vareško, sedanji upravljalec bazena, saj pravi, da sanitarne pomanjkljivosti, ki bi jih morala urediti občina (ograja, dovoz za rešilni avtomobil, skladišče...) še vedno niso urejene in se prav lahko zgodi, da bazen ne bo dobil dovoljenja za obratovanje. Kljub temu je zagotovil, da bo ne glede na zmešnjavo okrog odločanja o gospodarjenju s športnim parkom, sam skušal zagotoviti šentjurskim otrokom kopanje. F.K. s,.KOMENTIRAMO NOVICE “ 1 ' L : - ” T • ' ■ ■ „ - Komu so napoti Šentjurske novice? Na zadnji proračunski seji smo z našim časopisom odpadli kot "usran golob". Prejšnji dve leti so odborniki kljub vehementnemu nasprotovanju izvršne oblasti vendarle imeli razumevanje za pomen in vlogo časopisa pri ustvarjanju demokoratičnega "filinga" v občini ter so s proračunskim prispevkom 10 odstotkov od potrebnih sredstev pomagali držati Šentjurske novice nad vodo, sedanji občinski svetniki pa so se edinega časopisa v občini odrekli brez oklevanja. Ne nameravam obširno prognozirati, če nas bo zaradi tega vzel hudič, kajti nisem prepričan, ali nas bo res , saj vse kaže, da so občani svoji oblasti navkljub pripravljeni z višjo ceno časopis le obdržati pri življenju. Ne morem pa molče mimo dejstva, daje med vsemi občinskimi svetniki en sam samcat človek, in to predsednik LDS g. Artnak, zmogel dvigniti roko za občinski časopis, čeprav smo si tudi pri njem zagotovo nabrali nič manj zamer kot npr. pri Krščanskih demokratih, ki so že od nekdaj najbolj vroči nasprotniki Šentjurskih novic. G.Artnak je le ocenil, da gre pri tem odločanju veliko bolj kot za zamere za razumevanje pomena medijev v sodobni družbi in politiki. Kot kaže, je morda res, da smo v Šentjurju glede slednjega zastali v razvoju ter je sedanja občinska oblast le odraz prepričanja občanov, da je potrebi po informiranosti že zadoščeno, če pozorno prisluhnejo oznanilu ali preklicu pred cerkvijo. "Kako boš pa sedaj pisal, ko si član sveta?" meje s vprašanjem presenetil svetniški kolega. "Kako neki, tako kot do sedaj, objektivno," sem mislil povsem resno. Prisotni pa so planili v prešeren smeh! Da pišem po naročilu kogar koli, si nikakor ne dovolim očitati. Da, seveda je jasno, da pišem tako, kot resnico dojemam z vsemi Proračun '95 Sprejem občinskega proračuna naj bi bil osrednji politični dogodek leta v občini, kajti pri razporeditvi javni sferi namenjenih občinskih sredstev naj bi prišle do izraza osnovne težnje posameznih političnih grupacij. To je čas, ko je od lepih, volilcem namenjenih besed, potrebno preiti k preglednim interesom in dejanjem. Če poskušam oceniti letošnja javna proračunska dogajanja s tega stališča, potem moram ugotoviti, da v Šentjurju politike še nimamo. Seje pa prav gotovo mnogo tega odigralo v zakulisju, kjer je lahko prišla do izraza kupčevalska sposobnost strank in posameznikov. Pri razporejanju občinskega denarja v občinskem svetu pravzaprav sploh ni prišlo do oblikovanja vidnejših usmeritev te ali one vrste. Občinska uprava je skupno vsoto 656 milijonov SIT, ki nam jih je odmerila država, bolj ali manj rutinskko razdelila po vzorcih iz preteklih let. Svetniki so potem poskušali tu in tam od tako narejenega kolača odščipniti kak tolar več za svoj kraj - in vsega je bilo kaj kmalu konec. Občinski svet je takorekoč kljub dolgim, včasih tudi načelnim in ostrim razpravam, v celoti sprejel tisto, kar mu je ponudila občinska uprava. Le - ta pa pri mnogih postavkah, vsaj tako kaže, celo sama ni vedela, ali pa ni želela povedati, zakaj se je odločila ravno za predlagani znesek (npr. sklad stavbnih zemljišč, svojimi čutili, marsikdaj gotovo tudi drugače, kot je morda objektivno pravilno, toda nikoli s hudobnimi naklepi. In tudi nikoli, res nikoli Šentjurske novice niso bile zaprte za različna ali nasprotna mišljenja! Le da se jih gospodom oblastnikom, tudi drugim, ni dalo zapisati! Toda oblast je oblast in strankarski veljaki strank Slovenske pomladi, ki so v Šentjurju na oblasti, očitno niso glede komuniciranja z javnostjo prav nič pomladno navdahnjeni. Občinski svetniki, pozicijski in opozicijski, odgovornost za odločitve pa nosijo predvsem tisti, ki imajo oblast, so npr. med drugim brez težav namenili pol milijona tolarjev za funkcioniranje organizacije Zveze borcev, skoraj cel milijon za godbo na pihala in celo dva stotisočaka za majoretke... - pa niti tolarja za časopis. Taka odločitev je lahko le odraz precej čudaškega razumevanja pomena določenih inštitucij za javno življenje, ali pa, kar je še bolj verjetno, grobega izključevanja vsega, kar ni ustvarjeno po njihovem miselnem vzorcu. Tako v prvem kot drugem primeru gre za neprikrito vračanje v mrak predpreteklih časov. Zanimivo je bilo na zadnji seji občinskega sveta, ko sta tako g-Maruša iz SKD (da je lastnik nepremičnine ob Slivniškem jezeru) in g. Gorečan iz LDS (komentar o Elegantu) najodločneje protestirala zaradi izkrivljenega poročanja Šentjurskih novic, iz uradnega zapisa iz Urada župana pa je povsem jasno razvidno, da vest v Šentjurskih novicah v načelu sploh ni bila sporna. Le gospodoma svetnikoma ni bilo všeč, kako so bile besede postavljene in sta si dala duška tako za govornico kot pri glasovanju. Seveda imata do tega vso pravico, toda naj se ne čudita, če se bomo čutili dolžne poskušati izenačiti rezultat ter njuno sprenevedanje čim jasneje razkrivati šentjurski javnosti. štipendijski sklad). Neke generalne usmeritve, strategije razvoja ali načel, katerim naj bi svetniki pri odločanju sledili, enostavno ni bilo opaziti. LDS je sicer tik pred sprejemom proračuna predlagala nekatera trajnejša načela delitve, kar pa je bilo za resnejši premislek absolutno prepozno in takorekoč neresno. Niti uprava in še manj občinski svet nista bila v stanju, da bi se proračunske delitve lotila v osnovi drugače, kot se je to delalo doslej. Torej je letošnji proračun z nekaterimi manjšimi odstopanji nekakšna kopija iz prejšnjih let, stranke pa so ob njem še enkrat potrdile svojo popolno vsebinsko obrobnost pri odločanju o bistvenih občinskih zadevah. Za delo občinske oblasti je namenjenih 75,9 milijona tolarjev, ali na vsakega občinskega uradnika skoraj 4 milijone. Nobene prave primerjave nimamo, ki bi nam lahko pomagala realno ovrednotiti to postavko. Pri izvajalskih organizacijah si je na novo uspela izboriti prostor v proračunu Ljudska univerza, ki bo zase ter za godbo in majoretke dobila 2,5 milijona tolarjev. Nova postavka je tudi Zavod za kulturo, ki pa z dodeljenimi stotimi tisočaki verjetno ne bo vragu repa spulil. Precej sprememb je pri plačilih v gospodarski infrastrukturi, zlasti pri financiranju cestne izgradnje. V letošnjem letu se bodo sredstva namesto za asfaltiranje novih odsekov lokalnih cest v celoti porabila za investicijsko vzdrževanje lokalnih cest. Tako bo za cesto ob Slivniškem jezeru šlo 17,3 milijona, ter 6,5 milijona za cesto na Dobje. Napravljena je nekakšna prioritetna lista modernizacij KOMENTIRAMO cestnih odsekov v prihodnjih letih, ki je kljub temu, da pravzaprav ne določa ničesar, le nekako pomirila zagrete lokalne interese. Zlasti je bil sporen podvoz pod železniško progo, ki se je uvrstil visoko na 3. pozicijo, kljub temu, da dokončne odločitve o njegovi izgradnji občinski svet doslej še ni decidirano sprejel. Odločitev, da se v prihodnje gre v obsežnejše modernizacije manj številnih odsekov, je s strokovnega in ekonomskega stališča zanimiva, je pa vprašanje, če je dovolj stimulativna za samoudeležbo krajevnih skupnosti. Pod Postavko "ceste" sta tako letos prišla le sanacija cest zaradi plazov (10 milijonov) in most pri Bohorju (8 milijonov). Vse Preostalo sta pobrali slivniška in dobovska cesta. Od drugih investicij velja še omeniti OŠ Prevoije (5 milijonov), dom upokojencev (20 milijonov), OŠ Hruševec (38 milijonov), prispevek za izgradnjo telefonskega omrežja (15 milijonov) ter izgradnja vodovoda iz Hrastja (18,5 milijona). Nova postavka v proračunu je tudi občinski štipendijski sklad, ki naj bi bil namenjen predvsem vsakoletnim najboljšim učencem • občinskim nagrajencem z vseh šol. Zanimiva je še ena ugotovitev: stranke za svoje delovanje namenjajo v proračunu vsako leto razmeroma manj sredstev (letos dobijo 2,8 milijona, indeks 108), odmirajoča Zveza borcev pa vsako leto relativno več (letos 0,5 milijona, indeks 135). Sicer pa je občinski proračun skorajda nemogoče komentirati, kajti javnosti so na razpolago le "suhe" številke brez opisnih obrazložitev. Ob preklanju ob njegovem sprejemanju in ob razmeroma skromnih sredstvih, ki jih bodo razporejale krajevne skupnosti, se ni dalo izogniti pomisleku, da krajevna samouprava, kot jo prakticiramo v Šentjurju, ni niti za las dmgačna od prejšnje komunalne ureditve. Morda je šla še celo korak nazaj, saj jemlje krajevnim skupnostim tako poslovno samostojnost kot iniciativnost. Ce bodo tudi vnaprej prevladovale centralistične težnje, kot jih lahko opažamo v letošnjem proračunu, bodo KS res kmalu le še debatni klubi. F.K. Poznate šentjursko notarko? Ker je zagotovo še ne poznate, vam bi .1° radi predstavili. Izmed večih kandidatov, ki so želeli opravljati to Pomembno javno službo v Šentjurju, je bila izbrana in imenovana gospa Jasna Bečaj - Božičnik, 35 letna sodnica iz Slovenske Bistrice. "Verjetno se sprašujete, zakaj sem se odločila za to službo v Šentjurju. Doslej sem 9 let delala na sodišču v Slovenski Bistrici in sem si zaželela spremembo. Notarsko službo sem sprejela kot izziv, kot bolj dinamično delo. Nekaj časa se bom gotovo vozila v Šentjur, ni pa sključeno, da se kasneje ne bi tudi z družino preselila sem. Pri iskanju poslovnega prostora sem bila prijetno Presenečena nad tukajšnjo pomočjo (Mastnakova, Stoparjeva) in imam o Šentjurju lepe začetne vtise." Bi lahko v nekaj stavkih povedali bralcem Šentjurskih novic, kaj Pravzaprav pomeni notarska služba oziroma, kaj in kako boste delali? "Težko je na kratko opisati vso notarjevo dejavnost. Naj le povem, da smo notarji osebe javnega zaupanja, ki nas imenuje država. Skrbimo za pravno varnost in zanesljivost pravnega prometa in to javno službo opravljamo kot svoboden poklic. Prevzemamo celo vrsto dosedanjih dejavnosti sodišč in upravnih organov. Nekateri posli pa so celo veljavni samo, če so sklenjeni v obliki notarskega zapisa, npr. premoženjske pogodbe med zakonci, pogodbe o izročitvi premoženja, darilne pogodbe za primer smrti in drugo. Notarski zapis je izvršilni naslov in na njegovi osnovi je možna direktna sodna uzvršba brez pravdanja. Novo je tudi to, da morajo biti akti in sklepi gospodarskih družb zapisani v obliki notarskega zapisa. Razna overjanja podpisov, izdajanja potrdil, hramba listin ter sestava in hramba vseh vrst listin so del notarjeve vsakodnevne dejavnosti." Vem, da je nemogoče povedati vse, kar boste delali, morda pa bi kazalo našteti nekaj po vašem mneju najpogostejših notarskih opravil, in pa seveda tudi cene takšnih uslug. Slišati je bilo namreč, da vaše usluge ne bodo ravno poceni. "Naše tarife so enake advokatskim, v nekaterih primerih pa smo tudi relativno cenejši. Osnova za pristojbino je prometna vrednost obravnavanega predmeta, ali pa porabljen čas (če vrednost ni določljiva). Vsake začete pol ure je vrednih 50 točk ali 3325 tolaijev. Najpogosteje se bodo oveijali podpisi na najrazličnejših pogodbah. Overitev podpisa bo stala najmanj 665 SIT in največ 16 625. Če je npr. prodani avto vreden 330 000 tolarjev, bo znašala pristojbina 1995 SIT. In za konec še, kdaj pričnete z delom kot šentjurska notarka? "Z rednim delom pričnem 1. julija letos. Poslovne prostore bom imela v hiši na Dušana Kvedra 6b, last Barbare Moser. Moj delovni čas je predpisan z zakonom in sicer bom v uradu vsak dan od četrtka do ponedeljka od 9. do 12. ure, ter popoldne od 14. do 16. ure. Ob petkih bomo delali od 9. do 12. ure ter od 13. do 14. ure. Za izjemne primere bom na razpolago tudi izven rednega delovnega časa. Rada bi še povedala, da notarska služba v Šentjurju deluje že od 1. junija, opravlja pa jo notarka Jožica Škrk iz Slovenske Bistrice. Urad je odprt vsak torek od 8. do 16. ure." F.K. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN m TEHNIČNA TRGOVINA! Cesta Kozjanskega odreda 87a| tcrmiK Šentjur Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo | keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, barve, lake, akustiko, belo | tehniko in gosj. odit v, s« e potrebščine. |- cement Hitija |- apno Zagorje |- plafoniere !"! Zaposlimo tipa, moškega, starega do35 tet. 888888888388888888888S888388883S8888S888S8 Ipavčeva 3 63230 Šentjur Tel.: 063/743-089 VSE ZA NOVO SOLSKO LETO g O O /,3uao v sodoto pa oa/^uao ,^uu. j L*_*..... ..... ....... - nahrbtniki in torbice JOKES, SISLEV, BEVERLY - paketi z zvezki po šolskem programu - barvice, flomastri JOLLY, VVALKER, SCHNEIDER - nalivniki, svinčniki JOLLV, REVIMOLDS, SCHNEIDER g: - peresnice, šolski copati in vse ostalo kar potrebuje sodobni šolar Možen nakup na tri čeke, activacard ^ POSEBNA, UGODNOST! V/ JUNIJU dodatnih 5% popusta ob 5- obletnici obratovanja Nudimo vam tudi ves pisarniški material ter UGODNO RAČUNALNIŠKO OPREMO! faltdhd TRGOVINA STORITVE či.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743- 15 1. tel.: 741-151 VAM NVD1: izvajanje plinskih napeljav izvajanje oljnih napeljav ____ izvajanje clektroinstalacij UGODNO IZ TRGOVINE: radiatorji KORADO 600/1000 bojlerje 80 I el. plinski gorilniki oljni gorilniki reflektorji telefoni litoželezne specialke 25 KW plinske peči 12.350.00 811 14.999.00 817 79.890.00 817 45.450.00 817 od 1.786,00 817 od 6.999,00 817 48.389.00 817 Vse cene so z davkom! Na zalogi tudi ves ostali material za elektroinštalacijo, vodovod in centralno. Brezplačno vam izdelamo predračun za plinsko napeljavo! ::X44-X4-:<-X'>:-x4-x^x-X'X-x-:<-xW4-x"-XvX.x.x-x.:.::::.:.:.:.:.:x.:-:.:.:.:.:.:.:.x.:.:.x-:<-:N-:4-:-:4.x-:4.:vX4vXv:44-x-xwx<.bX4.:.:.x-:-:-:-x-:-x.:-:-Xv:-:-:-:< TrGOHlAI), d.o.o. 7 v Leona Dobrotinška 21, Šentjur j 1. predelave inštalacij ogrevanja na plin, od projekta do zagona 12. izvedbe sistemov centralnega ogrevanja | 13. dobava in vgradnja več vrst plinskih peči] 1 (talnih litoželeznih in stenskih) in goničevi VAILLANT, JUNKERS, OCEANS, BERETTA-| KALARD, BONGIOANNI, VVESHAUPT, FBR NUDIMO VAM MOŽNOSTI 1 KREDITNEGA ODPLAČEVANJA I PREKO SLOVENSKIH PLINOVODOV IN POPUSTE ZA GOTOVINSKA ZA VSE INFORMACIJE NAS POLKIČETE NA TELEFON 743-235; 743-615 I Z VSEH VETROV 8 ponkovškega pohoda Kar precej spodbudnih besed je bilo že slišati o tradicionalnem rekreacijskem Ponkovškem pohodu, ki ga vsako leto okrog 15. maja organizirata KS in Občinsko združenje slovenskih častnikov. Ker naj bi bil letošnji pohod združen tudi s centralno občinsko počastitvijo 50. letnice konca 2- svetovne vojne, so svojo ekipo prijavile tudi Šentjurske novice. Kombinacija stalnih in občasnih sodelavcev je dala razmeroma mlado in udarno ekipo, ki je po tihem računala na visoko uvrstitev. Barbaro smo določili za kapetana, Sajz, Grega, Kos in jaz pa smo bili poslušna četica. Ob 8 , ko smo štartali izpred šole, smo bili 17. Prijavljena ekipa. Streljanje z zračno Puško nam ni šlo ravno najbolje od rok, a smo bili s 50% možnih krogov navsezadnje povsem zadovoljni. En strel za vsakega člana ekipe in to s puško, ki se Je sprožila že, če si jo bolj grdo pogledal, je bilo odločno premalo, da bi lahko pokazali svoje prave strelske sposobnosti. Po dobrih 15 minutah hoje nas je pri Podkrajškovih na Okrogu čakala prva "diverzija" - nekaj kozarcev domačega vina je P°t koj napravilo krajšo in lažjo. Pri Šucu smo kegljali. Malce prepotenim Pohodnikom bi se že prilegla senca pod lipo Pred Šucovo domačijo in kaj tekočega za Pod zob, a so nas organizatorji in domačini Po skrajšanem postopku odpravili kar na usfaltu. Podaljšani postopek je vodil tudi mimo Šucove senčne mize, a naša ekipa ni bila dovolj prodorna, da bi se uvrstila tja. 50% izkupiček se nam ni zdel tako slaba popotnica za naprej. Do Cecinja smo prehiteli že 16 ekip in ko so nam "bombe" odlično padale povsem blizu centra, smo že začeli razmišljati o uvr- Ekipa Šentjurskih novic na cilju stitvi v sami špici. Pri pikadu nam je šlo prav odlično, pri Zdolškovih nad Slatino, kjer so nas domačini obilno "zalili" s špricarjem, pa smo menda prav blesteli pri podiranju škatlic s teniškimi žogicami. Še rahel spust in že smo bili na cilju. Ura je bila komaj enajst, 2 uri in pol je bil odličen čas in če sodim po tem, da dolgo za nami ni bilo nobene ekipe, je bil verjetno tudi najboljši. Tudi naša zaloga točk je bila ohrabrujoča. Ob Gustlovem golažu ter hladnem deitu smo spokojno in samozavestno čakali na tekmece, ki so počasi kapljali v cilj. Z vsako ekipo, kije prišla, je naše samozadovoljstvo bolj in bolj kopnelo. Takorekoč skoraj vsi so nas za šalo premagovali in sanje o ugledni uvrstitvi so se razblinile. So ti Ponkolani res tako s hudičem, ali je "prednost domačega igrišča" tako odločilna? Mize pred Lovsko kočo so se vse bolj polnile, prišel je tudi Cverle, a brez kitarista in smo "non - stop" poslušali le njegov "play back". Golaža je bilo za "džabe" tudi za repete, pijače za tolarje pa kolikor si hotel in zmogel. Malo nižje so lovci vztrajno "napadali" glinaste golobe, ponkovški osmošolci pa so z razmeroma bogatim srečelovom poskušali nekaj " prikšeftati" za zaključni izlet. Bilo je prav živahno in prijetno. "Ne, proslave ne bo, so Šentjurčani odpovedali! Razdelitev diplom bo po 13. uri." Ko je okrog 2.ure sonce le že nekoliko premočno pripekalo in še ni bilo opaziti nobenih znakov pričetka podeljevanja priznanj, smo se odločili za "evakuacijo". "Ta pravi" takrat z veselico menda še niti začeli niso! LDS o proračunu Politika je umetnost kožnega, je menil eden od voditeljev liberalnega gibanja 70 ~ tih let, g. Stane Kavčič. To je še kako veljalo na zadnji seji občinskega sveta, ko smo se morali LDS - ovci tolči za svoja stališča. Lred razpravo o proračunu smo imeli povsem jasno izoblikovane svoje predloge, ki smo jih ves čas razprav vztrajno uveljavljali. Le - ti so bili, da mora proračun odsevati strategijo razvoja celotne občine, enakomeren razvoj vseh vasi in krajev, večjo razvojno naravnanost, racionalnost. preglednost ter uravnoteženost postavk in dejavnosti. Posebno smo se zavzemali za bolj samostojno in kreativno razpolaganje s sredstvi določenega pomena in približevanje neposrednega odločanja in odgovornosti posamezni interesni skupnosti, npr. KS. Prizadevali smo si zato, da bi bilo več sredstev namenjenih kulturi in vitalnim interesom, kot so npr. ceste. Medstrankarski dogovor, da se bomo vsi zavzemali za pripravljen predlog proračuna, je padel že na začetku. Tako smo se bili prisiljeni na različne načine potegovati za svoja stališča. Krmariti je bilo potrebno med posameznimi krajevnimi inter- esi, saj je v našem krogu praktično največ predsednikov svetov KS, ter se sočasno zavzemati za področje družbenih dejavnosti, ki ga vodi predstavnik naše stranke. Kadar se je potrebno odločati med interesom stranke ali okolja, ki ga svetnik zastopa, velja pravilo, da ima prednost kraj oziroma okolje. Praktično je izgledalo, daje sprejetje proračuna, predvsem pa postavitev določenega koncepta in zasledovanje ciljev, v naših rokah. Tako nam je misel Staneta Kavčiča služila kot vodilo, ko smo morali v medsebojnih, celo namišljenih polemikah, iskati načine uveljavitve naših predlogov. S tem smo postavili koncept in sestavljali proračun. Ustaviti smo se morali na točki, ki ji lahko rečemo, da je možna realnost različnih interesov in razmerij. Zelo nas moti dejstvo, da so bili nekateri naši pravilno vloženi predlogi izrazito neenakopravno obravnavani s strani predsedujoče, ker jih ni hotela dati v razpravo in odločanje, medtem ko seje o njenih predlogih kljub nasprotovanju glasovalo. Dajemo veliko črno piko za vodenje seje. Jože Artnak Šentjurske VROČA TEMA NOVICE _ Čigavo je Slivniško jezero? ponudbo za izdelavo strokovnih podlag Poletni vrvež ob jezeru sanacije Slivniškega jezera, potem pa seje še dvakrat pojavila pobuda svetnika To retorično in nekoliko provokativno Skratka, bilo je kar dovolj razlogov, da (izklicna cena 1,1 milijona SIT), Ivan vprašanje seje postavilo kar samo potem, smo si želeli ogledati vso zadevo bolj od Moser ( 63 300 SIT) in Oto Pungartnik ( ko so se na zadnjih sejah občinskega sveta blizu. 262 000 SIT). vztrajno ponavljale različne nedorečene Tratna je mešano podjetje, ki je Tudi druga prodaja je ostala več ali manj razprave okrog Slivniškega jezera. nastai0 ieta 1990. V njem imajo približno v domačem krogu: g. Moser je član Najprej so prav svetniki iz Slivnice (g. cna] če niso upoštevali z Nivojem, in se je pnccla pre(jkupne pravice bivših lastnikov -razmahe vati privatizacija, raziaščencev, če so prodajali je zanimanje za RTG 1 ratna nepremičnine v vodnem varstvenem pasu, Pnčelo naraščati. a]j pa cei0 stavbe, ki jih sploh več ni bilo. , , , . . . , V oktobru 1992 je bila v Uradnem listu Vse te Qi možnosti nismo “speli izključiti- Artnaka da naj se pojasm vloga ^ prodajo 8 stavbišč Lahk.° b' “ Pos'avl'° moral"° sentjursk,h občinskih funkcionarjev pr, objezera, 2. novembra je bila licitacija 7rasa"Je: al' /o dosežene cene najemu in prodaji objektov ob jezeru. Ker „ r^v|jena in en dan ^rcd sprcjctjem družbenega premoženja realne? sozeprei vsi vedeli ,da sosi veliaki vseh J ... ... .v. r J J , j,.,. , , c,. v. ■ , Ziakona o privatizaciji, ki je vrst razdelili obale Slivniškega jezera pod . .. J , ... .. • , r, povsem ustavil promet s nadvse ugodnimi pogon, te bilo seveda f , ■ ■ ,..xx. • v , , . ■ , ■ kmetnskimi zemljišči m pričakovati, da se ob lezem res nekaj v. . , v, • . „ m ’ _ i J , , . . J večji promet z družbenimi kuha . Na Artnakovo pobudo je sicer J .v . . ... ,. ,, rr . r.t • nepremičninami, so postali direktor RTG Tratna g. Štravs pisno . F ... f hišč Držan odgovonl. da so vsi postopki prtklaje teki, jzj Marol zakonito, pobudnik pa z odgovorom ni bil , ^ , . , K b , * Ivan, pravmk v Železarni ter zadovoljen, saj se vedno m izvedel, T * rti it,. , . i Ivanuša i g a in ivi 11 a n kakšno vlogo pri vsej zadevi igrajo x , c , v. ,. o f . 1 .. „J .. . .,vto ... Štravs, oba uslužbenca občinski funkcionarji. Tudi m nihče niti RTr v sf.whixx1 sn torei zavrnil niti potrdil zatrjevanja nekaterih, . . „, x.u„ , , . • v. , , ,J , ... .. ostala v domačih rokah, da bivši lastniki parcel (pred razlastitvijo .. . x ... ,, i * im .-.v., Kakšna je bila cena/ leta 1975) svojih zemljišč niso mogli T . J . . ... • , A -u ur Izklicna cena je bila dobiti nazaj, lahko pa so jih uporabljali ,. Jn•.......... ii • i j v • 11 x r* v i i • • lldpidv 11 C/II d n d POUldLl i,- vikendaši . Nic manj razburljive niso ° bile govorice, da so si ljudje s pravimi . • informacijami, zvezami in pravim ° cin^ e8ac®m ca> Pr aJna Bolj zanimive, toda uradno povsem občutkom za biznis (tu se ni izpustilo ime ^aJe l,a P®'zJavi §• ravsa ° rog o neci0stopne so t.i. dolgoročne ali 99 letne g. Moserja) z ugodnimi najemnimi V1SJ1?1Z lc.ne". 11 slctjr najemne pogodbe. RTG Tratna ima pogodbami uspeli zagotoviti za 99 let stavhšce s poslopjem imelo cen« 261 000 sklenjenih okrog 40 najemnih pogodb, najlepše parcele ob jezeru. Tudi govorice i. ’ ar° 0X° X SIT S1 največ z okoliškimi kmeti, ki kosijo svoje o težavah, ki jih imajo z nekaterimi 600 SIT ter StraVSOVa 53 600 S1T" nekdanje travnike, nekaj pa je tudi bolj poslovnimi partnerji RTG - jevcev 26. marca 1993 je bila 2. licitacija, na komercialnih, ugiba se, da z lastniki kriminalisti (Jezerska kraljica, rekreativni kateri so postali lastniki stavb in stavbišč. Po besedah direktorja Štravsa je center pcxl jezom) so pridodale svoje. uporabniki stavbišč: Grega Moser večina teh pogodb bila sklenjena že pred Jezerska kraljica in eno od "stavbišč" ustanovitvijo RTG Tratna. So poslovna skrivnost podjetja in jih zato ni bil Pripravljen pokazati. Na podlagi teh Pogodb bodo najemniki lahko uveljavljali Prednajemno pravico pri državnem Skladu kmetijskih zemljišč. Te pogodbe bi utorale biti tudi vknjižene v zemljiški knjigi, a jih tam ni. Slišali smo več razlogov, zakaj do vknjižbe ni prišlo. Eden izmed njih je, da ni bila opravljena formalno - pravna ponudba z licitacijo, temveč le z dvostranskimi dogovori med interesenti. Drugi, nič manj verjeten razlog pa je, daje RTG Tratna sklepala te Pogodbe po lO.novembru 1992, torej Potem, ko je po Zakonu o privatizaciji bil lastnik kmetijskih zemljišč že državni Sklad kmetijskih zemljišč. Tudi to smo slišali, da je vknjižbe preprečil bivši Predsednik Izvršnega sveta osebno. Že lansko leto je bilo večkrat slišati, daje dr. Moser (ali njegov sin) nameraval na Podlagi take pogodbe postaviti ob jezeru kamp, kar pa se doslej ni zgodilo. Kako je s temi pogodbami, smo vprašali g. Kodriča, predsednika Ribiške družine Poglajna, za katerega je znano, daje tudi eden izmed dolgoročnih najemnikov. Prav nič ni bil skrivnosten in nam je pokazal svojo dokumentacijo. Svojo 1500 m2 veliko parcelo v bližini Ribiškega doma je vzel v najem 15. decembra 1992 za dobo 99 let. Vrednost parecele je cenilec Viktor Lovre ocenil na 96 000 SIT, uradno določena najemnina za vso najemno dobo pa je znašala 125 400 SIT, ali okrog 1300 tolarjev na leto in jo je najemnik 31. 12. 1993 tudi plačal. S Skladom kmetijskih zemljišč še nima nič urejeno, kaže pa, da bo Sklad za zemljišča, ki so bila zakupljena pred 11. marcem 1993, ko je stopil v veljavo zakon o Skladu kmetijskih zemljišč, z nekdanjimi najemniki avtomatsko sklenil najemne pogodbe po razpisnih pogojih, toda le najdlje za 10 let. Tu se pojavlja nov zanimiv moment. V lanskem letu je bilo ob Slivniškem jezeru opravljenih kar nekaj prekategorizacij zemljišč. Nekateri gozdovi so postali parki, travniki pa neplodna zemljišča, ki naj bi ne bili več zanimivi za Sklad in naj bi jih le - ta kot neuporabne z dolgoročno najemno pogodbo prepustil RTG Tratna, ki pa bo potem naprej že na nek način izpolnjeval svoje 99 letne pogodbene obveznosti. Čigavo je torej Slivniško jezero? Samo jezero je v formalnem smislu državno, RTG Tratna bo za uporabo VROČA TEMA njegovih vod slej ko prej potrebovala koncesijo, stavbišča na obali imajo že lastnike, za zemljo pa se še bije prikrit boj. Na osnovi dokumentov, ki so nam bili dostopni, lahko le trdimo, da doslej do privilegiranih odprodaj zemljišč ali gozdov še ni prišlo, da pa je bilo storjenih kar nekaj poskusov, kako bi se posamezniki na obalah "Kozjanskega morja" dokopali do ugodnejših štartnih položajev. Prav gotovo je nekaterim to že uspelo, težko pa je trditi, da so se pri tem posluževali "mafijskih" metod. Če je pri "razprodaji" Slivniškega jezera lahko ta hip kaj sporno, je to morda le precej mlahav odnos upravljalcev tega družbenega premoženja, ki se očitno prav nič ne trudijo čim več iztržiti za družbeno premoženje. Toda za prave "maherje" še ni nič prepozno. Na eni strani je pred nami še privatizacija lastnikov RTG, po drugi strani pa še ni prav nič jasno, če bo tam daleč v beli Ljubljani skriti Sklad kmetijskih zemljišč lahko uspešno pariral očitno prisotnim apetitom. Doslej namreč Sklad kmetijskih zemljišč Slivniškega jezera formalno še ni prevzel, ter zato o raznih prekategorizacijah, ki bi utegnile biti zelo sumljive, morda še nič ne ve. Franc Kovač Splošno / (Jem e nt n i n a rstvo\ tovarne EMO Šentjur ) mu niojz 63230 Šentjur tel./fax: 063 74 1-233 doma: 063 74 1-976 mobitel: 0609 6 12-692 “ betonska opeka 4-0x30x20 " betonska opeka 40x25x20 ■ betonska opeka 40x20x20 ~ betonska opeka za silose hlevske Jame premera od 3,5 do 7m 52x20x20 ~ betonski robniki: vrtni 100x25x5 cestni 1 00x30x10 'betonski mejniki 45x10x10 * betonske mreže 000x210 " modul Ormož ~ cement (vreča 50kg) " apno (vreča 33kg) 75.00 SIT 00,30 SIT 00,50 SIT 75.00 SIT 303.00 SIT 484.00 SIT 242.00 SIT 4.851,00 SIT 58.00 SIT 583.00 Sit 484.00 SIT V zgoraj navedene cene je vračunan prometni davek. Az\-J!*4*L /Vw“^L Im ARJE PRI JELiAH Šmarje pri jelIah M* M* I.IKS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Šentjur čestita vsem državljankam in državljanom ob Dnevu državnosti. V čast praznika bomo nakazali 10.000,00 SIT v humanitarne namene Društvu za pomoč duševno prizadetim v Šentjurju za izgradnjo delovno varstvenega centra. 0<5>3/ -7 0^». - vodenje poslovnih knjig - računalniške storitve - prodaja pisarniškega materiala - prodaja in inštaliranje računalniške opreme IZ NAŠIH KRA/EV Osmošolci so povedali Prestavite se v mislih malo (ali pa tudi tudi radi pritožili. In koga bodo najbolj malo več) nazaj v preteklost, pogrešali? Sošolke in sošolce seveda. Predstavljajte si, da ste ponovno stari 14 VESNA ČUJEŠ OŠ SLIVNICA let in da ob nadležnemu zvonjenju budilke skočite, namesto v eleganten kostim, v najbližje kavbojke, v torbo v naglici zmečete par zvezkov in peresnico, v preveč, ker tam nikogar ne poznam. Mala matura se mi je zdela koristna, saj sem se med pripravami na teste velikpjnaučila in ie™1"... Najbolj všeč mi je bilo pri urah zemljepisa, kjer smo se med poukom j --------,— ~, ... ,------------------- . tudi večkrat nasmejali. Vpisala sel najboljšem primeru popijete kozarec bom na Gimnazijo Center in kar malo |........ mleka (če je mama le preveč tečna) ter me je strah, kako bo na srednji šoli. zdrvite proti tisti ugledni stavbi, polni Veselim pa se že poletnih počitnic, ki " * učenosti, kjer vas bodo "matrali" celo jjh bom večji del preživela skupaj s dopoldne. No, sedaj pa naredite še en mišji sošolci in prijatelji. Naš štab bo korak naprej in znašli se boste na koncu šolskega leta, ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja in tik pred zadnjimi, osnovnošolskimi počitnicami. No, pa smo tam. Pred nami so ponovno vsa tista velika vprašanj a: "Na katero šolo naj se vpišem? Kaj bi sploh rad postal v Slivniško jezero, kjer se vedno radi kopamo. METKA GUČEK OŠ SLIVNICA Trenutno mi je najbolj žal za dežurstvi, ki so nam jih ukinili, v srednji šoli in kasneje pa bom najbolj pogrešala sošolke in sošolce. Tedaj se II bomo srečevali le še na avtobusni postaji, imeli komaj kaj časa za pozdrav in se najbrž kaj kmalu ne bomo več poznali. Želela bi se vpisati na Srednjo zdravstveno šolo. Rada bi tudi povedala, da vsi zelo pogrešamo pokojnega razrednika Lavbiča. MATIC ISKRA OŠ SLIVNICA Če bom zbral dovolj točk na mali maturi, se bom vpisal naI. Gimnazijo v Celju. Trenutno pa se ukvarjam .. ............ ................ predvsem s tem, kako v dveh Branko, Matic, Vena in Metka iz Slivnice ]mesecih izprazniti možgane, da jih bom v srednji šoli spet lahko začel polniti z neštetimi podatki. Mislim, da življenju? Kako bo na srednji šoli? Se bomo s prijatelji še kaj videli?". Spomnite se svojih odločitev in želja tedaj in jih primerjajte s tem, kar ste danes dosegli v življenju. Ste se pravilno odločili? Ce bi vam bila dana še ena možnost, bi prehodili vem, kako mi bo to uspelo - z "žuriranjem" skozi cele počitnice. BRANKO GRAČNAR OŠ SLIVNICA Všeč mi je bilo, da smo lahko kupovali . —~~***-1 ----------7-I------- V 3VV 1111 JV L/11V7, VI«. Olliv-r t isto pot? Se vsaj še spominjate prijateljev sladoled kar v šoli, da so nam zgradili tenis iz prvih dni šolanja? igrišče in kupili računalniško opremo. Sprehodila sem se po osnovnih šolah in Ponosen sem tudi na svojo razredničarko, malo povprašala te naše osmošolce, kako ki Je umetnica. Seveda je bilo v zadnjem se kaj oni počutijo in kakšne so njihove času kar veliko dela z malo maturo in moje želje in strahovi. Priznati moram, da sem naletela na zelo prijetne in zabavne sogovornike. Vsi so soglašali, da je v osmem razredu ocene me malo skrbijo. Vpisal bi se rad na Srednjo tehniško šolo v Celju. MAJA GRAČNER OŠ PLANINA PRI SEVNICI najboljše to, da imaš malo več pravic, kar Najraje bi ostala kar tukaj, saj se zelo najbrž pomeni tudi več izostankov od dobro razumemo tako s sošolkami in pouka, kijih seveda,kolikor mi spomin še sošolci kot tudi z učitelji, čeprav mislim, služi, ni nikoli dovolj. "Ob koncu leta je da nekateri med njimi nimajo dovolj veliko učenja zaradi male mature", so se avtoritete. Izbrala sem si I.Gimnazijo v Celju, vendar se srednje šole ne veselim Metod, Maja in Jernej s Planine mislim, da mi bo to samo koristilo. JERNEJ BRILEJ OŠ PLANINA PR1 SEVNICI Ker imam rad spremembe in sem se učiteljev na osnovni šoli že naveličal, se srednje šole kar veselim. Seveda bom pa še prišel kdaj nazaj na obisk. Vpisal sem se na srednjo lesarsko šolo. Kar sem pa pogrešal na osnovni šoli, je računalniška oprema, ki so jo nabavili šele letos. Najbolj všeč pa so mi bili dobro organizirani športni dnevi in sploh vsak podoben vzrok za izostanek od pouka. METOD HROVATIČ OŠ PLANINA PRI SEVNICI Osnovno šolo bom kar pogrešal, predvsem sošolce, s katerimi smo učiteljem zagodli marsikatero neumnost. Pri enem izmed predmetov smo na primer malce golfali pri ocenah, pa učitelj tega sploh ni opazil-Vpisal pa se bom na Srednjo tehniško šolo v Celju. ANDREJ ZUPAN OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR Učiteljev na osnovni šoli gotovo ne bom pogrešal, saj mi njihov odnos do nas kot učencev ni všeč. Izjema je naša razredničarka, ki me je dostikrat "rešila" kadar sem kakšno ušpičil. Vpisal se bom na ekonomsko šolo, ki se je že veselim, kljub temu, da nas učitelji strašijo pred tem, kako bo na srednji šoli. Nekateri celo povzdigujejo le I.Gimnazijo v Celju, kot da bi bila nekakšna "kraljeva" gimnazija. Pred tem pa se že veselim izleta v Anglijo med počitnicami. Šentjurske NOVICE IZ NAŠIH KRA/EV Marko Mastnak oš pranja Malgaja Šentjur Učitelji na osnovni šoli se mi zdijo Preveč nepravični in pristranski, še Posebej učiteljica za biologijo, ki Povrhu vsega še kar naprej sprašuje. Seveda smo tudi učenci marsikatero ušpičili učiteljem, kot na primer te(laj, ko smo enemu izmed njih Nastavili žebljiček na stol. Počitnice o°ni preživel kar doma, jeseni pa bom Sc* na srednjo šolo Borisa Kidriča. Mateja ferjan oš pranja Malgaja Šentjur PRIMOŽ AVŠIČ OŠ PONIKVA DARKO ROBIČ OS DRAMLJE Najraje bi ostal kar na OŠ, saj smo imeli tu z učitelji dokaj človeške odnose in si lahko kateremu kaj nazaj rekel, na srednji šoli pa so profesorji bolj na distanci in se hitro komu ||i;|| zameriš. Med počitnicami bom VfjtiE 1 zjutraj spal do lih, igral Ilir* računalnik, pazil sestrico, igral * “"‘košarko in hodil v kino v Celje. BATISTIČ OŠ MATIJA „ ... DRAMLJE Cene gre za kakšno preverjanje znanja, so ^er sem med pridnimi učenci, se mi je učitelji na osnovni šoli kar v redu. Šploh Tudi jaz se bom vpisal na Gimnazijo °snovna šola mogoče malo manj zamerila, sedaj, ko je že vse zaključeno. Vpisal se Center. Malo me skrbi, če se bo treba kaj ^Ujub temu pa se mi zdijo nekateri učitelji bom na Gimnazijo Center kot večina več učit, še posebej pa me je strah neke nepravični. Sama sem se odločila za mojih sošolcev, med|HHBBH| Gimnazijo Center. počitnicami pa bom užival' ; i -:Jgj|| " OŠ FRANJA kol še nikoli »življenju, f' ' „ M sr mesna božič Malgaja Šentjur simon Zupančič os ^njbolj bom seveda pogrešala sošolke in PONIKVA s°šolce, s katerimi smo imeli dobre Osnovna šola se mi zdi °dnose, česar pa ne morem reči za nekatere brezveze in na obisk 0stale učence na šoli. Nepravično se mi je sigurno ne bom prišel. Na 2cfelo, da je večino denarja na šoli šlo za maii maturi je bilo preveč računalnike in atletiko, za ostale učiteljev in se sploh nidi- v 'sj nejavnosti pa manj ali nič. Med dalo prepisovati. ZaradiF P°čitnicami se bom posvetila predvsem višje sile (mame in očeta) ■—I : spal. UROŠ GORENAK OŠ DRAMLJE Hvala bogu, da je tega že enkrat konec. Tu v Dramljah je bilo moje življenje popolnoma povezano z OŠ. Še med vikendi sem moral paziti kaj delam in govorim, sicer so me učitelji naslednji teden v šoli že čudno gledali. Zdaj me pričakujeta dva najlepša meseca v letu, čas počitnic seveda, potem košarki in v jeseni nadaljevala šolanje na pa septembra na Medicinsko šolo v Celje. •Gimnaziji v Celju. GREGA JAZB1NŠEK OŠ DRAMLJE SUZANA ROŽANC OŠ PONIKVA Cimprej od tod. pravim. Živim tu zraven Gsnovna šola je bila super, še posebej šole, vsak dan jo moram gledat, prav tako Sedaj, ko smo osmi razred. Šla bom na pa te učitelje, ki jih imam že "poln Gimnazijo Center, čeprav bi najraje ostala kovček". Med počitnicami se bom hodil kur tukaj. Sošolke in sošolci so bili kopat na Slivniško jezero, vozil se bom z ^Hkratni, mala matura katastrofa in edino motorjem (inf. za pol. - brez čelade) in kar mi ni bilo všeč na osnovni šoli je bilo preganjal dekleta. Upam, da bo na jezeru to> da smeš "imeti" fanta šele po pouku. letos sezona "zgoraj brez". se bom vpisal na Gimnazijo Center, mec\ učiteljice za katero vsi pravijo, da je vsa počitnicami pa bom pic vsem vražja. A še prej so tu počitnice, deset dni v Grčiji, en mesec na morju... Barbara Gazvoda 250 pevcev na Ponikvi Predzadnjo nedeljo prejšnjega meseca seje v ponkovški farni cerkvi zbralo kar 10 cerkvenih zborov iz vse šmarske dekanije. Najprej so imeli skupno peto mašo, nato pa se je še predstavil vsak zbor posebej z dvema pesmima. Poznavalci pravijo, daje bila ta njihova prireditev enkratno pevsko doživetje. Ponkolani so se pokazali tudi kot dobri gostitelji, saj so po končani reviji pripravili svojim gostom iz drugih župnij izjemno bogato in pestro zakusko. Samo različnih vrst mesa so pripravili preko 50 ovalov, da o krušnih in vinskih specialitetah sploh ne govorimo. Cerkveni pevci so bili le nekoliko užaljeni, ker so vse pripravljene dobrote morali pospraviti kar pod milim in deževnim nebom. Z VSEH VETROV Iz poroiila o delovanju Knjižnite Šentjur Knjižnica ima 34 984 enot temeljne knjižne zaloge, od tega je 12 633 enot namenjenih mladini. V lanskem letu so svoje zaloge obogatili s 1424 naslovi in 2048 izvodi. Odraslih obiskovalcev je bilo 14420, mladih do 15 let pa 7578. Na dom so posodili odraslim 18 520 leposlovnih knjig ter okrog 6000 neleposlovnih knjig in publikacij. Mladi so si sposodili 13 755 leposlovnih del ter okrog 4500 drugih knjižnih enot. V knjižnici je bilo 15 prireditev za mladino, 6 različnih likovnih razstav ter dva literarna večera. Na literarnih večerih so se predstavili domači ustvarjalci: prof. Rafko Vodeb s pesmimi in J. Mastnak ter G.Bezenšek z aforizmi. Vse stroške teh prireditev so pokrili sponzorji. Za svoje delovanje so v Knjižnici porabili 14,4 milijona tolarjev, od tega 4,6 milijona za nabavo knjig. V poročilu je ravnateljica g .Tatjana Cmok potarnala, da Knjižnica že vrsto let iz proračuna ne dobi toliko denarja, da bi lahko zadovoljivo obnavljala svoj knjižni fond. V prihodnjem letu načrtujejo računalniško modernizacijo knjižnice z vključitvijo v računalniško knjižnično mrežo. Biti človek za človeka V majskem tednu Rdečega križa so šentjurski učenci pisali tudi spise na to temo. OO RKS Šentjurje izbral in nagradil najboljše stvaritve, dva nam dopadljiva spisa pa bomo v tej in prihodnji številki objavili tudi v SN-Nagrajenci: Barbara Jevšnik, Jernej Jančič in Sara Ojstršek iz OŠ Dramlje; Minca Zupanc in Patricija Škomik iz OŠ Šentjur; Ana Jazbec iz OŠ Ponikva, Katja Kladnik in Maja Skale iz Slivnice; Maja Janša, Saša Pertinač iz Dobja; Špela Kotnik s Kalobja; Anita Romih in Tanja Špan s Planine; Ines Čepin z Blagovne; Zdenka Grobin s Preverja; Darinka Tepeš, Aleš Brile in Gabriela Lorger s Kmetijske šole. Tudi jaz sem že bila v stiski Pri Rdečem križu ljudje pomagajo ljudem, ki so v stiski. Meni je bilo zelo hudo, ko sem bila bolana in sem sama ležala doma-Šele takrat sem začela razmišljati o sošolcih in celo o šoli. Prijateljica m je prinesla cel kup risbic. Narisali so mi jih sošolci. Kadar mi je bilo dolgčas, sem jih prebirala. Bila sem zelo vesela, da so se spomnili name, ko sem bila v stiski. Sklenila sem, da bom tudi jaz obiskala sošolce, ko me bodo potrebovali. Sedaj cele popoldneve pišem Nini, ki je v bolnišnici. /nes Čepin, 2. r., OŠ Blagovna F.K. Uspešni učenci OŠ Dobje Učenci OŠ Dobje so se udeležili 4. državnega tekmovanja mladih tehnikov v Murski Soboti. Predstavili so 5 raziskovalnih nalog in dosegli lepe rezultate. V panogi " Tehnološki postopki" so s tehnologijo pridobivanja žganja in demonstracijo osvojili 1. mesto. Nalogo sta predstavila Damjan Leskovšek in Klemen Vodišek (8. r.) in sta postala državna predstavil Ervin Kladnik (7. r.) in je bil tretji. S področja panoge "Energetika" sta nalogo "Pridobivanje električne energije s pomočjo vetra" uspešno predstavila Klemen Žibret in Marjan Leskošek (6.r) in osvojila 3. mesto. V panogi "Učenčeva domača delavnica" je z nalogo "Izdelava ladje Santa Marija" Aleš Plahuta (8.r) osvojil peto mesto. prvaka v tej panogi za leto 1994/95. Panogo "Oživljanje starih tradicionalnih tehnologij" z nalogo "Izdelava copat iz ličkanice" je predstavil Roman Novak (7.r) in osvojil 2. mesto. V "Strojništvu" je nalogo "Ročno rezanje zunanjih in notranjih navojev" Pri sami izvedbi raziskovalnih nalog in tekmovanjih nastanejo veliki stroški, ki dodatno bremenijo posamezne šole. Predvsem je to problem šol z manjšim številom oddelkov. Potrebno bi bilo poskrbeti za dodatna sredstva, s katerimi bi zagotovili materialne pogoje za delo. Pri krožku sodeluje več učencev, ki svoj prosti čas preživljajo v tehnični delavnici. Pri delu pozabijo na čas in šolske skrbi in se veselijo končnih izdelkov. Njihov trud je bil letos poplačan z odličnimi uvrstitvami na državnem tekmovanju, kar jim je hkrati tudi velika spodbuda za nadaljne inovativno delo. Mentor: Boris Pušnik Obiskal nas je Primož Suhodolčan Učence OŠ Dobje je v sredo, 7. junija, obiskal Primož Suhodolčan, ki ga poznamo po Petru Nosu, Popku in madvse priljubljeni knjig1 Košarkar naj bo. Primož je zelo zabaven človek. Otroci smo ga vzljubili že po prvih besedah. Povedal je velik0 smešnih stvari o ljubezni, o svoji kokoški, katero je učil nesti jajca, o Ranti itd... Zabavali smo se tako starejši kot mlajši-Nekateri so se nasmejali do solz, saj je bil njegov nastop sproščen, zanimiv in mislimo, da ni bilo nikomur žal, da se je srečal z njim. Ob odhodu nam je bilo težko, saj je s svojo lahkotnostjo in preprostostjo napravil resnično veselo vzdušje, za kar je dobil bučen aplavz. Mislim, da česa takega ne bi bilo napak ponoviti. Za novinarski krožek Maja in Ana TozoBiti V življenju je mnogo stvari na katere je treba pozabiti-So stvari, ki dajejo moč in so stvari, ko najbolj je temna noč. So stvari, ki jih ne razumemo, ker smo premajhni, a v njih življnenje boli. So stvari na katere je treba pozabiti, pozabiti, da sploh lahko živiš. I.Uduč Šentjurske L NOVICE VAŠA STRAN ■"WT;.’:7!TTT lil ~T . - ’ ' , H ■ " p "Na griiu" bo spet veselo Tradicionalno SREČANJE MLADIH TALENTOV na vrtu bifeja "Na griču" na Ponikvi (Dobovec) bo 16. julija ob 15. uri. Glavni organizator, lastnica bifeja Lizika Golež ob pomoči Turističnega društva Ponikva, vabi glasbene skupine, posameznike in pevce, da pridejo na prireditev ter pokažejo svoje talente. Tudi humoristi so zaželjeni. Za nastop se lahko prijavite na naslov "Na griču" - Lizika Golež, Dobovec 3a, Ponikva, ali pa na telefon 792 056. Glavni sponzor prireditve "Rogaški vrelci d.o.o." bodo nagradili z lepimi nagradami po tri najboljše v vsaki skupini, vsi nastopajoči pa bodo tudi prejeli priznaje za nastop ter manjše darilo. Po prireditvi bo vrtna veselica, na kateri bodo igrali Fantje izpod Rogle. Mali oglasi Prodam mlatilnico za popolno čiščenje in snopo vezalko BČS. Karel Salobir, Grobelno 137, tel 794 159 Najstarejša Kalobianka je praznovala V zadnjih dnevih meseca maja, ko je sonce še sramežljivo poljubljalo zelene travnike in gozdove, je praznovala rojstni dan naj starejša Kalobčanka Amalija Hercog. Dopolnila je častitiljivih 93 let. Zdi se, daje Špajekova Milka tu že od vedno. Vsa ta leta živi na hribčku pod gozdom in včasih je prišla tudi v Trno. Danes njene noge niso več tako pri močeh in že dolgo le njen pogled boža spodaj ležeče hiše. Ob njenem prazniku so jo obiskali tudi predstavniki Društva invalidov in seje spomnili s skromnim darilom ter iskreno čestitko. Tej pa se pridružujemo tudi mi in ji želimo mnogo zdravja in veselja v jeseni življenja. Saša Tržan V sredo, 21. junija ob 20. uri, bo v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu predstavitev pesniške zbirke Jerneja Borovnika " Pesmi, igrarije misli". Vabljeni! Sporočila matične službe Poročili so se: Janez Hostnik iz Arclina in Bernarda Arzenšek iz Šentjurja, Jože Fidler iz Dobovca in Erika Kranjc iz Luterja, Milan Obrez iz Dobrine in Marija Guzej iz Zg. Tinskega, Jože Planko iz Javorja in Jožica Novak iz Bodreža, Miroslav Kranjc z Rifnika in Anica Arzenšek iz Rakitovca, Jože Kadenšek in Karmen Skale iz Dolge gore, Simon Kolar s Pletovarja in Barbara Lavre iz Šentjurja, Rudi Mulej iz Okroga in Jelka Belak iz Svetelke, Klemen Langus iz Hotunj in Mateja Močnik s Ponikve, Branko Zajc z Ravn in Karolina Strašek iz Uniš. Umrli so: Stanislav Šantej (65) iz Vrbnega, Vida Golob (73) iz Bezovja, Jakob Senica (70) iz Šentjurja, Alojzij Mravljak (70) s Pešnice, Leopold Recko (71) iz Bukovja, Angela Zdolšek (66) iz Bobovega, Valentin Čretnik (71) iz Šentjurja, Erika Štruc (53) iz Šentjurja. Prometna zmešnjava v Šentjurju Tudi preprost prebivalec Šentjurja in okolice je zgrožen nad zgrešenim Projektom obvoznice skozi Šentjur, ki tega imena niti ne zasluži. Ceste gradimo vendar zato, da razbremenimo promet in poskrbimo za varnost ljudi, tu pa je iz dneva v dan slabše, vse več je gneče in karambolov. Nekaj dejstev v razmišljanje odgovornim: h Nas krajane ni nihče obvestil, da nam bodo z obvoznico zaprli cesto, ki obstaja že več sto let. Enostavno so si vzeli to pravico in nam podaljšali pot v središče Šentjurja za 4 km. 2. Porušili so most čez Voglajno in obljubili, da bo nov zgrajen v dveh mesecih. Zdaj je od takrat minilo že Pol leta. 3. Ali ne bi ustrezal tudi manj zahteven in cenejši most? In zakaj ga ne odprejo, če so potrebna le še manjša dela? 4. Kdo je dal pripeljati pred most več stotov težke kamne? Na lanskem protestnem zborovanju je župan obljubil most v 3 mesecih ter podvoz v 3 letih, do takrat pa prevoz osebnih vozil čez progo in ob železniški postaji. Prebivalci Hruševca bomo potrpeli še tri leta, toda le pod pogojem, da bo most v kratkem odprt in bo urejena cesta mimo železniške postaje. Tu se naj dovoli promet le za osebne avtomobile z omejitvijo 40 km. Tovornjaki naj vozijo skozi Novo vas. To, kar se sedaj dogaja z mostom čez Voglajno, je obsojanja vredno. Upamo, da so zaviralci odprtja mostu le peščica nesposobnežev, ki smo jih Hrušovljani sposobni onemogočiti. Do sedaj smo s prostovoljnimi akcijami, lastnimi rokami in lastnim denarjem složno veliko zgradili (kanalizacija, telefon, cesta...), složni pa bomo tudi pri zahtevah za izpolnitev obljub in popravo krivic. B.S. v imenu najstarejših prebivalcev Hruševca. Neodgovornost in posledire (aktualnejši odlomek iz pisma) Gradnja šole v Hruševcu je udarec v obraz skrbi za ohranjanje kmetijskih površin. Oddelku za kmetijstvo postavljam vprašnje, kako vidi svoje naloge? Prostor, ki je zabetoniran s to gradnjo, bi lahko bil priskrbovalec Šentjurja z zelenjavo. Če se načrtuje še nadaljnja pozidava levega brega Voglajne, potem naj predesedstvo občine razmisli, ali je prav, da uničuje še zadnje kmete in uvaža pridelke od drugod. Betona in opeke se ne dajesti. Oddelek za urbanizem mora imeti v svojem sestavu tudi gospodarstvenike, ne pa ljudi, ki o teh zadevah nimajo pojma. Tudi zrak v Hruševcu je zastrupljen od izpušnih plinov. Kaj dela inšpekcija? Ali res ni nikogar, ki bi poklical krivce na idgovomost? ing. Kocmur 2000 obiskovaltev na Slivniškem jezeru Prvo soboto v juniju je na Ribiškem domu na Tratni gostoval Alfi Nipič. Prava množica zabave željnih obiskovalcev, ki je niso pričakovali niti organizatorji, seje zgrnila na jezero ter se kljub prostorski stiski lepo zabava vse dokler jih ni temeljito razredčila huda nočna ploha. Šentjurske NOVICE MALO ZA ŠALO MALO ZARES H*S Večer z Anico Žula Anica Žula je simpatična in lepa mlajša gospa, toda kljub temu boste razočarani tisti, ki ste od naslova in večera z njo pričakovali kaj malce žgečkljivega. Anica Žula je namreč umetnica, ali vsaj nekaj takega, če že ne čisto prava umetnica, in večer z njo se ni zgodil v kakšnem prijaznem gostišču ob prižgani sveči, temveč v šentjurski knjižnici. Barve na svili, to je njena posebnost in priznati ji je treba, daje dobra. Sicer še nisem nikdar slišal zanjo in veijetno tudi nikdar več ne bom, pa nič ne de. Sicer pa, roko na srce, katerega od naših slikarjev razen domačih g. Šaleja ali Ipavca v Resevninem bifeju sploh kjerkoli srečujem? Če jo je v daljnih Radencih odkril naš Goce ter ocenil, da je prava za umetniški večer v šentjurski knjižnici, je to dovolj in ko lepa gospa Žula pride, je treba biti tam. Tu ni kaj. Stisnili smo se med "zgužvane" knjižne police kot prestrašene ovce. Sami ugledni in umetnosti žejni meščani, doktorji, inženerji, literati, umetniki...,pač tisti, ki kaj damo nase. Sami redni gostje umetniških večerov v knjižnici, če odštejem umetničine sorodnike, ki so tako kot večina umetniških sorodnikov ob takih priložnostih hkrati kar trikrat v Šentjurju: prvič, zadnjič in nikoli več. Pogrešal sem le g. Grdino, kije, odkar so ga nesle volitve, izgubil ves smisel za umetnost. Občino je zastopala gospa podžupanova. Ko se tako razkropljeni med policami prestopamo z noge na nogo, pride prav lepo do izraza prefinjeno umirjen nastop pravih akterjev večera. Za uvod so fantje iz glasbene šole lepo odbrenkali dve melodiji, nakar je nastopila gospa ravnateljica. Kot vedno, je bila tudi ta večer svečana in suverena. Prav lepo je povedala nekaj izbranih besed o gospe Žula ter nas vsa presunjena popeljala v umetničin svet z doživeto recitacijo neke Kosovelove pesmice, čigar zvezo z gospo Žula nikakor nisem utegnil razbrati. Toda ona že ve, kaj dela, zato sem se hvaležno pridružil navdušenemu aplavzu. Če je všeč drugim, zakaj bi ne bilo tudi meni! O umetnici je s tehtnimi in strokovno - umetniškimi besedami spregovoril g. Goce. Njene linije, barve, kompozicija, materiali ter izpovedna doživetost so "super" in je povsem samoumevno, da kot navaden prozaičen zemljan nisem čisto nič "štekal". Govor pa je bil res lep in smo spontano spet zaploskali. Umetnost je potrebno dojemati celovito! Nato je spregovorila umetnica. Z naravno skromnostjo je priznala, da ima moža in družino ter da rada riše. Med tem ko smo ploskali so pridno bliskali "fleši". Prav je, da se velike stvari ohranijo zanamcem! "Bi gospo Žula hotel kdo kaj vprašati?" Ne, kot preverjeni ljubitelji umetnosti prav dobro poznamo vse tegobe umetniškega ustvarjanja. Razstava je odprta. Kot se za velike dogodke spodobi, smo tudi tega zalili v knjižničnem predverju. Gostil nas je sponzor, Radenska iz Radenc. Kako čudovito, torej je glas o izjemnem šentjurskem občinstvu in našem enkratnem dojemanju umetnosti res prišel celo do daljnega Prekmurja. Mlade gospe s polnimi pladnji so krožile med nami. Kljub temu, da sem bil še vedno pod vtisom umetniškega "frlinga", sem z apetitom pospravil dva sendviča. No priznati moram, da mi je domala polovico drugega sendviča padlo na tla in sem z majonezo namazan kos šunke, ki mi ga ni bilo usojeno použiti, spretno neopazno brcnil pod mizo. Res bi bilo neokusno, če bi prireditev omadeževal s pobiranjem jedil po tleh. Po dveh kozarcih rujnega, sumim, da je bil tudi od tam nekje blizu Ormoža, sem se p^senečeno zazrl v skrivnostno otožne obrazke lepotic, ki so z zaprtimi očmi zasanjano zrle s tenkočutno poslikane svile. Da, to je umetnost! Malo prej sem komaj kaj opazil in se mi še sanjalo ni, o čem govori Goce, zdaj pa tale enkratnost. Na to spoznaje se pije! Neustavljivo sem se zastrmel v lepotičine skrivnostne temne oči, ki so skozi priprte veke sijali v predoru težke kombinacije barv ter spoznal, da bo z menoj vsak hip konec, ča nekaj ne ukrenem, če mi nekdo koj z besedami ne opiše doživetega občutja. Previdno sem se približal skupini spoštovanih gospa, ki so vneto razpravljale ravno pred "mojo sliko:" Neverjetno, praviš, daje shujšala za 26 kilogramov. Tudi jaz jih moram dati nekaj dol. Ampak, zdaj je pa preveč suha! Ženska mora biti primemo podložena...!" Da, vsekakor, seveda je tako. In Zakaj je dans g. profesor prišel kar v bundi? No, to pa tudi jaz menim, da se ne spodobi. In da je podoživljanje umetniškega dela prestopajoč se med knjižnimi policami nekaj posebno izzivalnega, bo gotovo tudi res, saj se tudi meni vedno zdi, da tam nekaj ne "Štirna". Urica je minila kot blisk in treba se je bilo posloviti. Zunaj je deževalo, nikjer nikogar, zato sem vse do doma lahko v miru ponavljal:" Vehementne poteze in obenem prefinjeni detajli, skriti v občutenih oblikah, nežno zabrisani prehodi, smisel za kompozicijo, izreden občutek za skladnost barv...". Nekaj od tega umetniškega dogodka, roko na srce, resje bil daleč največji tisti teden (če ne celo mesec) v Šentjuiju, sem moral v izbranih besedah ohraniti za Šentjurske novice. In tudi sem. Sv. Jurij press S policijske postaje V pretklem obdobju so policisti obravnavali 26 kaznivih dejanj, 121 cestno prometnih prekrškov, 37 kaljenj javnega reda in mim, 46 prometnih nezgod, odvzeli so 43 vozniških ter 20 prometnih dovoljenj. Odkrili so tri poslovne goljufije, raziskali 2 vloma, smrtno nesrečo v Emu in rešili eno tatvino avtomobila. Vsak teden so vsaj 1 uro merili hitrost na obvoznici ter vsakikrat ujeli okrog 20 kršiteljev. Stara ljubezen ne zarjavi 7. junija zvečer je 27 letni Roman R. iz Paridola sklenil ponovno podariti svojo ljubezen bivši partnerki Stanislavi. Ker pa le za njegovo naklonjenost ni pokzala pravega razumevanja, jo je je pričel obdelovati z izvijačem. Krvaveča je obležala na tleh, Roman pa je nadaljeval z razmontiravanjem kuhinje vse dokler se niso pojavili policisti. Pravočasno jih je opazil in pobegnil v gozd. En policist se je z avtom odpeljal do prvega ovinka, drugi pa je že po nekaj minutah v sobi dočakal zavrnjenega jeznega ljubimca ter ga pospremil na hladno v Celje. Nikoli na postaji! Fritz L. je sladko spal na šentjurski železniški postaji vse dokler se železničarjem ni zdelo, da je njegov spanec le nekoliko pretrden. Poklicali so dr. Fidlerja, ki je zaspanega Frtza uspel nežno prebuditi in "spakirati" na vlak. Toda Fritz je prišel le do Ponikve. Tam je ves postopek ponovil. Policistom seje milo zasmilil in so mu omogočili prevoz ter spanje v znanem prostorčku v Celju. Šentjurske NOVICE VINKO JAGODIČ: SPOMINI T1-: T"' Vinko Jagodič: takšen je bil naš čas! (3. nadaljevanje) Kmetijstvo Predsednik OLO Šentjur Peter Hlastec se Je mnogo ukvarjal s kmetijstvom. Tudi na tem področju je bilo pomanjkanje kadrov VeHko. S skrajšanega dvoletnega Programa kmetijskega srednjega šolanja sreo dobili 12 diplomantov, ki so se ^Činoma zaposlili v novo formiranem kmetijskem kombinatu. Vse kmetijske zadruge v občini so se morale najprej družiti v KZ Bodočnost, kasneje pa je po Pridružitvi posestev Slom, Anderburg in Planina ter po priključitvi posestva kmetijske šole nastal Kombinat s sedežem J' sedanjem starem delu poslopja Tola. direktor Kombinata je bil Milan Grasseli, *ri je pri predsedniku OLO uspeval s sleherno zamislijo. Priznati moram, daje s svojo retoriko in prepričljivostjo imel Veliko podporo tako pri kmetih kot pri 2aPoslenih ter je povsem neovirano razvijal in uresničeval svoje zamisli. Zamisel klavnice, ki naj bi pokrivala Irentjursko in šmarsko območje je nastala nenadoma. Prav hitro je bilo pridobljeno stavbno zemljišče in še preden je bila Urejena dokumentacija, se je pričela ndarniška priprava terena. Tako mimogrede je bilo tam odstranjeno tudi neko versko obeležje. Takoj po pričetku gradnje je zlasti v °krajnem komiteju ZK nastalo razburjenje. Okrajni sekretar ZK Franc Simonič, predsednik okraja Miran Cvenk 'n ing. Milovan Zidar (kasnejši kmetijski minister) so nam grozili, da lahko Pričnemo pospravljati kovčke, če ne bomo Uspeli ustaviti te gradnje. Edini zaveznik So nam bili Franc Leskovšek - Luka in pa ^5veda občinsko vodstvo ter vodstvo Kombinata, ki so zahtevali dograditev klavnice. S precejšnjimi težavami in ob jreskovškovi podpori je Klavnica pričela leta 1962 obratovati takorekoč povsem Prikrito. Bila je prostorsko in tehnično skromna, a je vseeno močno presegala šentjurske potrebe. Reševal joje predvsem Plasma mesa v Sežano, kjer je takrat cvetel maloobmejni promet z Italijo. Takrat je mdi nastala zamisel o enotnem šentjursko ' šmarskem kmetijskem prostoru. Šentjur naj bi razvijal klavniško - predelovalni obrat, Šmarje pa proizvodnjo in predelavo mleka. Nastala naj bi skupna delovna organizacija, do katere pa nikoli ni prišlo. Akcijo sta vodila oba predsednika občin (Hlastec in Lojen), toda dogovore so se sklepali s figami v žepih. Grasseli in Hlastec sta računala, da bo sedež v Šentjurju, direktor šmarskega kombinata Gobec pa seje dogovoru spretno izmikal. Videl sem, da iz te združevalne zamisli ne bo nič in sem predlagal, da prenehamo s temi jalovimi razgovori. Tak sklep smo končno tudi sprejeli in ga zapili v trški gostilni. Leta 1963 je bila izvedena preselitev Kombinata v nove upravne prostore. Kmalu po tem so se pričele težave z direktorjem Grasselijem. Z ozirom na svojo priviligiranost je postal vse bolj ošaben in vse manj pripravljen na sodelovanje. Še posebej prizadevno je pomagal rušiti naše povezave z okrajnimi inštitucijami, ki jih je tako kot občinske, močno podcenjeval. Ker je tudi v finančnem poslovanju dopuščal nemogoče in dvomljive transakcije, v nekaj primerih so bile ugotovljene tudi ponaredbe zapisnikov organov upravljanja v Kombinatu, sem na podlagi konkretnih podatkov zahteval od predsednika občine, da se ga zamenja. Grasseli se je upiral, toda končno le dal ostavko, ki pa v zapisniku sveta Kombinata ni bila zavedena. Na moje vztrajanje, da bom ostopil sam kot sekretar ZK, če direktor Kombinata ne bo razrešen, ga je po celi vrsti raznih intervencij občinski ljudski odbor končno s slabo večino glasov le razrešil. V.d. direktroja je postal ing. Jože Bučar, po volitvah pa je direktorovanje prevzel Peter Hlastec. Hkrati s Grasselijem je Kombinat zapustilo še nekaj delavcev, toda napoved, da bo Kombinat zato propadel, se ni uresničila. Dogajanja okrog izgradnje Klavnice in težave v Kombinatu so tako meni kot Hlastecu požrle nemalo živcev, kar se je odrazilo tudi na najinem zdravju. Oba sva doživela srčna infarkta, nekaj prav gotovo tudi po zaslugi sekretarja okrajnega komiteja Simoniča, ki naju je vztrajno preganjal. Ko sem lani prebiral v Novem tedniku kolumno ob njegovi osemdesetletnici, polno njegovih zaslug, sem videl, da pisec takratnih dogodkov ni poznal, ali pa jih ni znal prikazati tako, da ne bi prizadel čustev drugače mislečih. Komunalno podjeteje V okviru Komunalnega podjetja so delovali: čevljarska delavnica (kasneje TOLO), skupina gradbenih vzdrževalcev in vzdrževalcev vodovoda. Čevljarsko delavnico je vodil Miloš Šalej, ki seje ob reorganizaciji upokojil. Direktor novega Tola je postal njegov brat Rudi Šalej. Preostanek komunalnega podjetja je vodil pokojni Rudi Šturbej, ki ga je po raznih težavah nadomestil takratni tajnik občinskega sindikalnega sveta Vicko Puser. (se nadaljuje) cilpoz ALPOS COMMERCE, HOTEL ALPOS VALENTINA OROŽNA 4, 63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-905, 743-705, FAX: 063/743-619 MOBITEL: 0609/620-743 RIBIŠKI DOM OB SLIVNIŠKEM JEZERU fiLFI NIPIČ IN fiLPOS COMMERCE VflM PREDSTAVLJATA: 1.7. - Ansambel Rudija Jevška 5.8. - Šaleški odmev 8.7. - Ansambel Lojzeta Slaka 12.8. - Ansambel Nika Zajca 22.7. - Ptujski instrumentalni kvintet 19.8. - Ansambel Slovenija 29.7. - Gorenjski muzikantje 26.8. - Alfi Nipič Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN MiMRijAN Šentjur, Goričica 12a, Storitveno, trgovsko podjetje ^[^ofo^noiS TREBOVC JANI, direktor J 0 7 /J 0609 627924 TrjoviHA UMTMJAN vaw - več vrst avtolakov (navadnih, akrilnih, mtalic-baza) •20 vret metal kitov -11 vrst brizgalnih kitov (navadnih, {dtdinjh, dvokomponentnih) - vse vrste razredčil, trdilcev in čistil /C jg£' - brusne papirje 3M-SIA vseh granulacij - razne zaščitne materiale - več vrst olja, svečk in filtrov v , ^f(K!i im bfllMltn MMlIloIiflilO V fi««i UNITREJAN UM«, kepi« Mi RRodATE RAbljiKO Volilo l lASTNISkl« prlnosom! *************************||iik^:|iik****^^^******************** Direktor firme UN1TREJAN TrebOVC Jani vam nudi še ostala vzdrževalna dela na avtomobilih- mw AUTOKLEPARSTpppOUCARSTUO V delavnici firme UMmttfAN smo zelo dobro opravimo m tzramalnimtol. Ker imamo zelo dobre pripravne materiale za pripravo avtomobila pred lakiranjem - suho brušenje - vam tud* avtomobil kvalitetno polakiramo v „ajso,lob„v^ lakirno suMni AVTOLICAHJI POZORI Avto si lahko pridete polakirat tudi sami Nudimo vam brezplačno avtovleko poškodovanega avtomobila bd vas do nas! o kakovosti naše OTOK se Prepričajte samii TRGOVINA ZAMBI Ljubljanska 1, Šentjur Tel.: 063/743-472 T-shirt majice mornaraske torbe In borSe otroške platnene kape otroške kompleti platneni copati moške srajce slamnike 280,00 SIT od 1.500,00 SIT dalje od 426,00 SIT dalje od 1.200,00 SIT dalje od 620,00 SIT dalje od 1.750,00 SIT dalje od 750,00 SIT dalje poletne majice vseh vrst, kopalke otroške, ženske in moške, plišaste in ostale Igrače Urn Hm £$sl Torej pridite v trgovino ZAMBI, kajti za vas smo pripravili kolekcijo oblatil za vroče poletne dni. KOLIČINSKI POPUST DO 5% Preizkušeni strešnik Trgovina UŽNAH Planina, Tel.: 063/783-113 "'"'torni .. v»w t ' ;i. j Illllil Mili SiEDITI IH UMI,,, ""0 samo20%POlOg to,«o| |PokličiiE 065/785-1 1 5 Ali nam pišite: trg. UŽMAH, 63225 Planina | da vas poiščemo in vam pomagamo pri odločitvi.l Z VSEH VETROV Mola virusna bolezen - novo nevarnost za človeštvo? •te strah pred njo utemeljen? ^tediji nam ponujajo senzacionalne vesti ® n°vem ubijalcu človeštva - Ebola virusu, ko Srno komaj malo pozabili na grozno Mesojedo bakterijo, se nekako navadili 2lveti z mislijo na aids, raka in morda za dan izbrisali iz spomina grozljive otografije z naših cest. ^ints razsaja v Afriki, kjer so ga odkrili Pred^ dvajsetimi leti v Zairu in Sudanu, zdajšnja epidemija pa je že tretja. Virus ebola sicer napada predvsem opice in d^ge živali. Po mnenju zdravnikov je Problem v tem , da v Kikwitu (400 000 Prebivalcev, Zaire ), kjer epidemija razsaja, ljudje nočejo v bolnišnice, češ, da J e epidemija začela prav v bolnišnicah. Svetovna zdravstvena organizacija je takoj začela z masovno zdravstveno Vzgojno dejavnostjo in kampanjo, tako, da s° ljudje obveščeni o zaščiti in Preprečevanju, vendar sta njihova osveščenost in pripravljenost sodelovanja nepredvidljivi. bolezen je izbruhnila verjetno že pred Idttjem, ko je vest prodrla v svet. Na možno 'ofekcijo z Ebola virusom je posumil belgijski zdravnik, ki dela v Zairu. Stanje v Kikwitu je težko oceniti, stokovnjaki in poznavalci razmer(zdravniki, učitelji) pa svarijo predvsem pred senzacionalistično obliko obveščanja brez realne vsebine in se sprašujejo o moralni odgovornosti primerjanja zadnjih dogajanj in srhljivih slik življenja v Kikwitu s filmom Izbruh, čigar zgodba in sporočilo se neverjetno ujemata s poročili iz Zaira. Ali naša človečnost, humanost še lahko zaznata razliko med človeško tragedijo in znanstveno fantastiko? Ali obstaja realna nevarnost okužbe z Ebola vimsom tudi za nas? Ali za širši razviti svet? Strokovnjaki SZO pravijo, da je strah pred masovno okužbo pretiran, resni zaščitni ukrepi( izolacija obolelih, previdna nega bolnih, ustrezno ravnanje s kužnim materialom, karantena, ukrepi v potniškem prometu...) pa so potrebni. Prenos bolezni je možen le z direktnim stikom z okuženo krvjo in drugimi okuženimi telesnimi tekočinami. Ebola virusna bolezen začne nenadoma z visoko telesno temperaturo, mrzlico, slabim počutjem, bolečinami v mišicah. Po dveh, treh dneh sledita bruhanje in huda driska, pojavi se droben izpuščaj po telesu, nazadnje plahko pride do obsežnih krvavitev v različnih notranjih organih. Od 1. januarja do konca aprila je v Zaim zbolelo 189 ljudi, od tega jih je 59 umrlo. To številke bodo gotovo še porasle, saj so mnogi ljudje, ki so bili v direktnem stiku z obolelim ali so nezaščiteni negovali obolele, še v inkubaciji(2-21 dni). Nas Ebola prav nič ne ogroža in zaradi nje ni treba, da bi nas bolela glava. Dr. Draga Kovač Škoberne Za vsako bolezen roža rase! Z malo truda bo naše telo brez celulitisa! Pripravimo kopel iz listov hrasta, rožmarina, žajblja in materine dušice. V 1 litm vode zavremo 10 žlic hrastovih listov ter po 2 žlici rožmarina, žajblja in materine dušice, pustimo stati 30 do 40 minut, precedimo v vodo za kopanje in dodamo 6dcl mleka, v katerem smo razstopili dve čajni žlički masla. Po kopeli uporabimo proticelulitično kremo Afrodita. Pa veliko uspeha vam želi Kosobrin, Ulica Kozjanskega odreda 104- Hvalec. Šentjurski govedorejci v Švici Govedorejsko društvo Šentjur in KSS sta v mesecu aprilu 0rganizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo v deželo svetovno znanega Ementalca in simentalske goveje pasme. jtevi dan obiska smo si ogledali posestvo kmetijske šole v Eanqurtu v kantonu Graubunden. ^ šoli se izobražuje 130 do 150 dijakov, ki so nastanjeni v lnternatu na šoli. Šola ima 340 ha zemljišč, od tega je 259 ha obdelovalnih. Največ površin je namenjenih pridelovanju mrve. bedijo 350 govedi, od tega je 100 molznic rjave pasme. Pri Molznicah dosegajo visoko mlečnost 8200 kg mleka s 4,5% tolŠče in 3,6% beljakovin. Letni kontingent mleka, ki ga lahko Prodajo je 460 000 1. Za liter mleka dobijo povprečno 90 rapov (88,4 SIT). ^ hlevu imajo tudi molznici Klaudio s 8720 1 mleka in Oase z 991 1 mleka, ki sta bili na razstavi v Parizu. Oase je v vihru yteoka kar 150 cm in je križanka z ameriškim rjavim bikom Magnet. yelik poudarek pri reji molznic je namenjen prehrani in krmljenju. Zimski obroki so sestavljeni v suhi snovi iz 33% koruzne silaže, 33% mrve, 14% travne silaže, 11% briketi rane tfavne moke in 9% krmne pese. Molznicam z največjo mlečnostjo še dodajo 5 do 6 kg kompletne mešanice. S tako sestavo dosegajo visoko mlečnost s hkratno visoko vsebnostjo masti in beljakovin. Presnovnih motenj in problemov slabe plodnosti ne poznajo. Krave so vhlevljene v hlevih z dolgimi stojišči, spomladi jih večino dajo na planinsko pašo, kjer jih tudi molzejo in delajo sir. Imajo tudi hlev za rejo krav dojilj. Krave so v prosti reji, na globokem nastilju in izpustu. Zavetrna stran hleva je brez stene tudi pozimi. Ob veliki porabi slame za nastiljanje so ležišča mehka in primemo topla, saj se ob oksidaciji gnoja sprošča toplota. V hlevu za dojilje imajo tudi dva bika za naravni pripust Limousin in Blonde d’Aquiten pasme. Z velikim zanimanjem so si kmetje ogledovali vzrejo sesnih telet v plastičnih iglujih, ki stojijo povsem izven hleva in vanje vhlevijo teleta takoj po telitvi. Š tako vzrejo telet nimajo nobenih zdravstvenih težav. Na šoli imajo tudi 4 ha nasadov češenj in višenj ter 4 ha vinograda. V lastni kleti negujejo vina do visoke kakovosti. Na šoli dajejo velik poudarek praktičnim znanjem. V njihovih delavnicah se bodoči kmetje naučijo tudi zidarskih, tesarskih, ključavničarskih in drugih opravil. (se nadaljuje) Ing. agr. Zdravko Brglez Šentjurske NOVICE ŠPORT I, ......................... ................... ....................................... ' n - Dejan Mihevc v državni reprezentanci Na osnovi letošnjih rezultatov se je v mladinsko reprezentanco Slovenije uvrstil atlet AK Trgohlad D. Mihevc. 2. junija je nastopil na dvanajsteroboju državnih reprezentanc v Italiji ter osvojil 3. mesto v teku na 800 metrov. Ulični tek v Slovenj Gradcu Atleti šentjurskega Trgohlada so bili uspešni tudi na uličnem teku v Slovenj Gradcu. Katja Jevšnik (6. razred) je osvojila 2. mesto, Podčedenšek (8. razred) je bil tretji. Tone Ojstršek in Primož Pangerl pa sta dosegla med starejšimi mladinci prvo in drugo mesto. Z obmotnega atletskega prvenstva za OŠ V soboto, 26. maja, je bilo v Celju območno prvenstvo v atletiki za osnovne šole. V finalno tekmovanje se je uvrstilo 31 učencev in učenk iz OŠ Šentjur ter obe štafeti. Dosegli so kopico visokih uvrstitev, v ekipni razvrstitvi pa so deklice (7. in 8. razred) bile druge, dečki (5. in 6. razred) pa prvi. Odprto prvenstvo občine Šentjur za 3. in 4. razrede Organiziral gaje AK Trgohlad na atletskem stadionu v Šentjurju. V troboju (60m, skok v daljino, met žogice) je nastopilo 52 deklic in 66 dečkov. Med dečki so bili najboljši: Grega Marot (OŠ Šentjur), Damjan Jurkošek (OŠ Štore) in Marko Mernik (OŠ Blagovna). Med deklicami je bila prva Kristina Zelič (OŠ Šentjur), druga Melita Gorenak (OŠ Dramlje) in tretja Kaja Pristovnik (OŠ Ponikva. Jolanda Ambrož - državna prvakinja V torek, 6. junija, je bilo v Velenju finale državnega prvenstva za osnovne šole v atletiki, na katerega se je uvrstilo 10 učenk in učencev iz OŠ Šentjur. Najprijetneje je presenetila Jolanda Ambrož, kije postala državna prvakinja v teku na 300 m. Bronasta kolajna v Šentjurju Na državnem prvenstvu za mladince v Novem mestu je alet AK Trgohlada Tone Ojstršek pretekel 10 000 m v času 32:16:31 ter osvojil 3. mesto v državi. Doseženi čas je le nekaj sekund slabši od norme za mladinsko evropsko prvenstvo. Primož Pangerl v mladinski reprezentanci Slovenije AK Trgohlad ima že dva člana v državni slovenski reprezentanci. Poleg Mihevca se je na osnovi letošnjih rezultatov v državno selekcijo plasiral tudi Primož Pangerl. Slovenijo bo zastopal na troboju Slovenija - Avstrija -Madžarska v teku na 1500 m. V.Artnak NK Šentjur čez prvo stopničko V sredo 14.junija je bila na igrišču v Šentjurju prva kvalifikacijska tekma za vstop v 2. državno ligo med domačimi nogometaši in NK Železničar iz Maribora. V zelo lepi in napeti tekmi, ki jo je gledalo okrog 2000 gledalcev, so zmagali domačini s 4 : 2. Gledali smo dva različna polčasa; v prvem so hitri in nevarni gostje uspeli povesti z 2 : 1, ves drugi čas so imeli premo domači. Nenehno so nevarno napadali, pred vrati gostov so se vrstile nevarne akcije, predsednik NK Šentjurje ves živčen mencal in tekal med gledalci po pločniku, žoga pa ni in ni hotela v mrežo. Potem, ko je že kazalo, da so domačini obupali, pa seje odprlo. Tik pred koncem tekme so domačini za 11 dva gola, kar jim daje lepe nade za uspeh na povratni tekmi. _ ZADNJA VEST Zgodovinski uspeh NK Šentjur Železničar: Šentjur 1:1 "Kemoplast" je naredil zgubo Na razširjenem sestanku Košarkarskega kluba Kempolast, ki pa se ga žal niso udeležili nekateri pomembni ljudje, npr. direktor Alposa, so pozitivno ocenili letošnjo tekmovalno sezono. Šentjurčani so sicer izgubili 19 krat m so le 7 krat okusili slast zmage, vendar so kljub temu skoraj vsi bili mnenja , da je z ozirom na tekmovalne in organizacijske težave, obstanek v Slovenski ligi povsem zadovoljiv uspeh. To kolektivno zadovoljstvo je nekoliko skalil g. Debenak iz Primoža, ki je menil, da gre morda res za tekmovalni uspeh, da pa so odnosi v ekipi slabi, moštvo brez duše, pa tudi gledalcev je na tekmah vse manj, kar je nesporen znak, daje moštvo v krizi-Tuji igralci niso in ne morejo dati od sebe tistega, kar sicer zmorejo zagnani domači fantje. To, da vse delo v klubu leži na plečih predsednika Lapornika in trenerja Pečenka, je ocenil za organizacijsko katastrofo. Iz finančnega poročila je bilo razbrati, daje klub v pretekli sezoni imel za 40 000 DEM stroškov, dohodkov pa le za 33 500 DEM. Razliko je v obliki posojila pokril Kemoplast. Glavni krivec za to izgubo naj bi bil Alpos, ki je poravnal le tretjino svojih obveznosti in klubu dolguje še okrog 7000 DEM-Veliko večino sredstev (okrog 30 000 DEM) je prispeval Kemoplast. G.Adžič, trener kadetskega moštva, je spregovoril o finančnih in organizacijskih stiskah mladega moštva. Niso dobili niti zadosti terminov v telovadnici, denarja pa nimajo niti za potne stroške. Kadeti so s 1. majem prenehali z delom. S pionirskimi ekipami strokovno sploh nihče ne dela, zato dobrih domačih igralcev tudi v prihodnje ne bo dovolj. Na koncu so izbrali skupino, ki naj bi pripravila vse za formalno in vsebinsko konstituiranje kluba. To so: Lapornik, Mackošek, Pečenko, Adžič, Koželj, Debenak in Jug. F.K- Šah Šahisti ŠD LIPA Šentjur so imeli programsko volilno skupščino. Svoje dosedanje delo so ocenili za uspešno. Za največji uspeh šentjurskega šaha so ocenili nastopanje ekipe v L slovenski ligi. Spregovorili so tudi o nekaterih slabostih in nekoliko dopolnili vodstvo dmštva. Ob tej priložnosti so odigrali izredno močan hitropotezni turnir, na katerem je zmagal Zagrebčan Zečevic s 16 točkami pred Kosom (Krško) 15, Jazbinškom 13, Gazvodo 11,5, Kolmanom 10,5 itd. Turnir je štel tudi za skupnega hitropoteznega prvaka društva. V tem točkovanju trenutno po petih odigranih turnirjih vodi Gazvoda 36,5 pred Mackoškom 29, Kolmanom 28,5, Plahuta in Biščan 28, itd. F.G. RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 27 DEL SKEDNJA FINA ŽENSKA DEUVEC V LIVARNI OZEMLJE IMAMA PLEMENA V AFRIKI MODNA HIŠA ZDRAVNIK, MAZAČ IT DENAR. ENOTA SMUČAR PETROVIČ POKRAJ.V VOJVODINI NEKDANJI LASTNIK BOROVA. KAPITAN IZ 1000 MIU POD MORJEM PINTAR IVAN AVSTRAL. NOJ MOŠKO IME KIJ DUŠA UMRLEGA SLOVANA VRSTA ZAČIMBE IDA KRAVANJA “ŽENSKO IME JOŽICA AVBELJ REVŠČINA RAZISKOV. JAM SHRANJEV. ELEKTRIČ. TOKA SESTAVIL JOŽE MASTNAK- MARJAN Nagrade za križanko št. 26 podeljuje RTG Tratna: Simon ANDERLUH iz Šentjurja dobi 5- dnevno ribolovno dovolilnico, Simona iz Šentjurja in Slava PLAHUTA iz Štor pa enodnevni dovolilnici. Nagrade dobite na upravi RTG v Slivnici.______________ šolski utrinki Ne vem zakaj, a še zdaleč nisem prič °yala, da mi bo šolska razstava tako všeč istvu sploh nisem zahteven človek, če pa aJ ni všeč, to naravnost povem. Ogron stvari se je spremenilo, odkar ne obiskuj °snovne šole, lahko bi rekla na bolje. Stvar !?0Ve’ tudi stare ne kažejo svojih let. Učitelj Se Vedno isti, zdi se mi, kot da čas beži sa men'- vsi drugi ostajajo mladi in nesprem Razstavo so odprli ob 17. uri. Še predenje S- ravnatelj imel otvoritveni govor, sem si sku-Paj s prijateljicama imela priložnost pogledati pokoli. Že pri vstopu v dvorano so me pre-onetili prelepi izdelld krožka vezenja razredne topnje. Ne morem verjeti, da so majhni otroci I k° tako vešči ročnega dela. Svoje izdelke so nieli razstavljene tudi učenci višje stopnje stega krožka, učenci kemijskega krožka, te-ničnega krožka, likovnega krožka, zgodovin-Ake§a krožka, biološkega krožka, krožka za agleški jezik, računalniškega krožka, liter-‘jrne8a krožka in gospodinjskega krožka pa ajbrž še kakšnega. Izmad vseh razstavljenih yVajt ki so bile vse super, so mi bile najbolj seč Pesmi Matjaža Erjavca: Vzela si mi ljubezen, a jaz ti vzel jo bom nazaj. Prebrala sem vse, od prve do zadnje, in zdijo se mi kot koščki neke lepe izgubljene ljubezni, ki si prizadevajo obstati in ostati skupaj. Polno umetniških vtisov sem dobila tudi ob gledanju slik, risb, lutk, reliefov in celo kipci so se našli. Miza polna dobrot, ki sem se jim le stežka po hudem notranjem boju uspela upreti, me je popeljala v prostor, kjer mi je g. Gradišnik ponosno pokazal na CD-ROM, edini, ki ga ima katerakoli OŠ v Sloveniji. Tudi glasbe ni manjkalo: že dobro znani Primož Hladnik je zaigral na citre, in mi zaupal, da gaje veščine naučila Romana Javševec. Eva Kovač Dan šole se je začel v zgodnjih jutranjih urah, ko so učenci in učitelji pripravljali razstavo, pekli razne jedi in utrjevali še zadnje tekste za nastop. Ob 17. uri se je odprla razstava v OŠ Šentjur, program pa se je nadaljeval v kulturnem domu, in sicer ob 19. uri. Otvoritev prireditve seje začela s pesmimi, ki sojih zapeli učenci OŠ Šentjur pod vodstvom Melite Bevc. Videli smo igrico Rdeča kapica, Primoža Kladnika za citrami, slišali recitale. Mojca in sanja sta se predstavili v dialogu Sanje, Simona Perkeš pa nam je zaigrala Sivo pot na kitaro. Sledil je prizor, ki so ga ob spremljavi harmonike odigrale Jasna, Barbi, Petra, Katja in Nina. Učenca 7.razreda sta nam zaigrala poskočno pesem na harmoniko, učenci 8. razredov pa so se nam predstavili v skeču Pri Partličevih. Mojca in Monika sta zrecitirali Tudi učitelj se lahko kdaj zmoti, Rudi in Monika pa Super štos. Naša znana pevka Polona Podovac je zapela pesem S teboj, zapeli in zaigrali na kitaro sta tudi Urška in Alenka. Osmošolci so še zadnjič skupaj nastopili na odru, ko so nam prebrali ob spremljavi mirne glasbe nekaj naj lepših utrinkov, nato pa predali ključ svojim naslednikom. Mlada učenca 6. razreda sta prireditvi naredila piko na i, saj sta na kitaro zaigrala kar nekaj živahnih pesmi, ki so v dvorani dvignile roke in tudi glas mladih. Za konec je g. ravnatelj spregovoril nekaj zahvalnih besed in lepih misli za osmošolce, ki jih je napisala g. Darinka Žekar. Na razstavi, niti na prireditvi ni bilo vseh povabljenih. Od občinskih mož ni prišel niti eden. Z razstavo so bili zadovoljni tako učitelji kot starši, na prireditvi pa je bilo nekaj težav z ozvočenjem. Mojca Stropnik LAHKO BI BILO RES Slomšek se bo odpovedal Ponikvi Potem ko se na Ponikvi ni nikakor dalo spraviti pod streho 250 udeležencev revije cerkvenih pevskih zborov, se je tik pred zdajci zjasnilo deževno nedeljsko nebo, na bogato obložene mize, tudi teh baje ni bilo mogoče dobiti na Ponikvi in so jih pripeljali iz Lokarij, je posijal skromen sončni žarek, ki je dopustil da so pevci v miru božjem potešili svoje telesne potrebe. Slišati je, da je bila to zadnja "rdeča" akcija pred jesenskimi volitvami. V14 dneh se zgodi marsikaj To so najbolje iskusili organizatorji ponkovškega pohoda na Lovsko kočo "Tičevo". Sprva je veljalo, da bo pohod združen s središčno občinsko proslavo 50. obletnice konca 2. svetovne vojne, v 14 dneh pa so si šentjurski Občinarji premislili in na Ponikvo ni bilo ne "črnih", niti "rožastih" in "rdečih". Še celo Cverle je prišel le v "play backu". O počastitvi obletnice ni bilo seveda ne sluha ne duha! Bil pa je pohod z zametkom veselice. Pa razumi ta čudni svet! Izključiti ali ne izključiti? Ta dilema je dve noči morila sekretarko šentjurske Združene liste potem ko je prvi mož njene stranke prisegel zvestobo svoji izvoljenki pred božjim obličjem oziroma pred obličjem šentrupertskega Dorija. Seveda čisto po nepotrebnem! Če je Kocjančiču dovoljena kolaboracija s Peterletom na najvišji ravni, so "poslovni stiki" na občinski sceni povsem o.k. Dober glas gre v deveto vas In seveda pride tudi v Ljubljano, kjer so krščanskodemokratski ministri zvedeli za čudežno spreobmenje v Alposu in so sklenili, da si ga osebno ogledajo. Nekateri so ugibali, da bi bil obisk, ki naj bi imel dobre zveze z onimi nad oblaki, še najobetavnejša Alposova šansa. Žal je padla v vodo, ker so si ministri premislili. Za razliko od Alposa, so se Elegantovci priporočili na bolj zanesljiv naslov, kar neposredno Sv. Juriju. na pozitivno ničlo, kar je pa res krivično! Nov arhitekturni dosežek na vidiku Predvidena občinska nagrajenka in ustvarjalka modernega Šentjurja gosp3 Ratajeva se je odločila, da bo ostala na občini in bo še naprej s svojim pretanjenim občutkom bedela nad šentjursko arhitekturno podobo. Pred nastopom službe pa je morala županu priseči, da novih džamij v Šentjurju ne bo vec gradila. Da seji ne bi kaj "sfižilo", bo baje šentjurski dom upokojencev kar ves pod zemljo. Šentjurski balkanizmi po doktorsko Zagrešile so jih (kdo neki drug pa jih se sploh lahko ?) Šentjurske novice. Dr-Grdina je v lanski oktobrski številki v "Lucijini reportaži" našel toliko teh grdobij, njegovi oceni je pritegnila tudi gospa sodnica Zapuškova, da jih ni mogel pozabiti vse do junijske seje knjižničnega sveta, ko so mu popustile vse zavore. Z vpitjem, zmerjanjem in razbijanjem p° : nedolžni mizi je dokazal, da resnično ogrožajo šentjursko kulturo. Kdo igra in kdo pleše? Očitki SKD, da pleše tako kot piskata Drnovšek in Kocjančič, so se na šentjurskem primeru pokazali za povsem neutemeljene. Na Veselem večeru SKD v hotelu Alpos smo se na lastne oči prepričali o nasprotnem. "Združena' gospa Stoparjeva in g. Štiglic sta prav ubrano plesala po vižah Lojzeka Peterleta. Hugo v akciji in sprehajalni : W«4 ,nnyiy#'t. K *wrjr,% £J!jjSp|jg SMi.' rt|!| HM.,;!Be * L!.1 rnsm S Plfl Bi&.j, I/SČN .£6fJrjU/*)4 /a/ OUBUte, £"A- £«•/* 06 x ŠerrrjifM.SHa HLP/StlsTiSfi/e o 6 m ll n , , /WZ3/ •• 7 ^.................__ S Š6u MF ..- StL£>sr&Je4 stiski Šteje, premetuje in čisti. Menda je našel že okoli 50 takih, kijih v Alposu sploh ne potrebujejo in le - ti naj bi prav kmalu potovali na borzo dela. Zaradi obvoznice je moral že prej opustiti sprehode proti Hruševcu, zdaj pa vse kaže, da se mu bo manevrski sprehajalni prostor skrčil Top lista ten šentjurskih trgovin _ količina VIHAR LIPA ŠENTJUR RESEVNA ŠENTJUR KRUHEK KEA GOLEŽ VOVK Sladkor Ikg 119,90 120,80 122,00 109,90 109,00 109,00 105,90 Ostra moka Ikg 77,30 77,30 77,30 77,30 69,00 72,00 77,30 Olje Zvezda 11 169,90 173,00 159,90 159,90 159,00 159,00 187,10 Zaboj piva 1850,00 83,90* 2000,00 1800,00 1790,00 1799,00 1975,00 Zrezki (goveje stegno) Ikg / 942,40 942,00 / / / / * cena za steklenico piva