49 se glavnina populacije odseli ob koncu avgusta, po 15. oktobru je mo~ v Evropi opazovati le zelo zapoznele ptice, opazovanja v novembru pa so `e izjemno redka [Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1989): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 4: Falconiformes. – Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden]. Sr{enar je na Gori~kem sicer razmeroma pogosta gnezdilka [Denac, D. (2000): Gori~ko. pp. 173–182 In: Polak, S. (ed.), Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. – DOPPS, Ljubljana] in je za obmo~je naravovarstveno pomembna vrsta, uvr{~ena na Prilogo I Direktive o pticah. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Kragulj Accipiter gentilis & Koza~a Strix uralensis Goshawk & Ural Owl – observation of a female Goshawk feeding on carrion at the Meni{ija plateau feeding site on (UTM VL48, Central Slovenia) on 17 Dec 2004 and 25 Mar 2005. On 1 Apr 2005, one Ural Owl was observed at a Roedeer Capreolus capreolus cadaver on Meni{ija plateau, although no actual feeding was confirmed. Prehranjevanje ujed z mrhovino ni ravno redkost, pa vendar o tem vsaj pri nas ni dosti objavljenih podatkov. Izjema so tipi~ni mrhovinarji, kakr{en je beloglavi jastreb Gyps fulvus [npr. [ere, D. (1998): Beloglavi jastreb Gyps fulvus. – Acrocephalus 19 (87/88): 67]. Med drugimi ujedami ob mrhovini najpogosteje opazimo kanjo Buteo buteo [Bordjan, D. (2003): Kanja Buteo buteo. – Acrocephalus 24 (117): 75], kar gre verjetno predvsem na ra~un njene pogostosti in pojavljanja v kulturni krajini. Kot primer navajam kanjo, ki se je dne 10.3.2005 na Loga{ki planoti prehranjevala na truplu srne Capreolus capreolus, ki jo je pet dni prej uplenil ris Lynx lynx. Bolj zanimivo je opazovanje z dne 17.12.2004, ko je zve~er na mrhovi{~e na Meni{iji priletela samica kragulja. Nekaj ~asa je brskala po mrhovini, potem pa odletela, verjetno zaradi giba moje roke proti fotoaparatu. Kasneje se je sicer vrnila, vendar v meso ni zagrizla. Nemara isto samico sem na mrhovi{~u opazoval tudi dne 25.3.2005. Tokrat je ostala dalj ~asa in se dodobra najedla, zatem pa si o~istila kljun z drgnjenjem ob kos mokrega debla. Najve~je presene~enje pa sem do`ivel, ko se je prav tako na Meni{iji dne 1.4.2005 ob ogledu risovega plena s srninega kadavra dvignila koza~a. Ker sem sovo zagledal {ele v zraku, ne morem zanesljivo trditi, da se je z mrhovino tudi dejansko prehranjevala. Upamo, da bomo prehranjevanje sov z mrhovino lahko potrdili v prihodnje, ko bomo ob plenih name{~ali kamere. Iz literature sta doslej o prehranjevanju sov z mrhovino znana podatka za lesno sovo Strix aluco [Selva, N. (2004): Life after death – scavenging on ungulate carcasses. In: Jedrzejewska, B. & Wojcik, J. M. (eds.): Essays on Mammals of Bialowieza Forest. – Polish Academy of Sciences, Bialowieza] in ribjo uharico Bubo zeylonensis, ki so jo opazovali pri hranjenju na kadavru krokodila [König, C., Weick, F. & Becking, J. H. (1999): Owls. A Guide to the Owls of the World. – Pica Press, Sussex]. Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI–1353 Borovnica, Slovenija, e–mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Navadna ~igra Sterna hirundo Common Tern – aggressive behaviour (mobbing) against Sparrowhawk Accipiter nisus and Kestrel Falco tinnunculus, flying 300 and 1000 m respectively from the breeding colony, observed at Lake Ptuj on 3 Jul 2004 (UTM WM74, NE Slovenia) Med popisovanjem prehranjevalne dinamike navadne ~igre v koloniji na Ptujskem jezeru dne 3.7.2004 smo velik del pozornosti posvetili znotrajvrstnim interakcijam [Denac, D. (2004): Prehranjevalna dinamika in pojav znotrajvrstnega kleptoparazitizma v koloniji navadne ~igre na Ptujskem jezeru (SV Slovenija). – Acrocephalus 25(123): 201–205]. Medvrstne interakcije so bile redkej{e od znotrajvrstnih, mednje pa sodita dve opazovanji preganjanja ujed. Ob 5.58 zjutraj je skobec Accipiter nisus preletel Ptujsko jezero na razdalji 300 m od kolonije in ni kazal namena, da bi napadel ~igre v koloniji. Kljub temu se je ena izmed ~iger bliskovito pognala proti njemu in ga silovito napadla ter odgnala. Podoben pregon je do`ivela postovka Falco tinnunculus, ki je ob 8.20 »lebdela« pri Ranci, oddaljena 1000 m od kolonije. Pribli`no 30 sekund kasneje se je ~igra dvignila iz kolonije in jo napadla podobno kot skobca. V obeh primerih je bil napad tako silovit, da sta se ujedi nemudoma umaknili. U~inkovita obramba pred plenilci bi naj bila ena izmed prednosti kolonijskega gnezdenja, vendar je ta teorija `e precej ~asa dele`na kritikam [Rodgers, J.A. (1987): On the antipredator advantages of coloniality: a word of caution. – Wilson Bull. 99(2): 269–71], saj je po drugi strani ravno za kolonije zna~ilno mo~no plenjenje, ki se neredko kon~a s popolnim neuspehom celotne kolonije. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Acrocephalus 26 (124): 47 – 62, 2005