K<i. 127 — St.e\ ® ^ V7OLUME Ln. — LETNIK Lil.
— —	C__
RUSI GREDO PROTI MINSKU
K usi so včeraj s silnim naskokom zavzeli močno trdnjavo Mogilev, ter pričeli frontalno prodiranje proti Minsku, ki so vrata do Varšave in Berlina. — Druge ruske armade pa so napredovale 23 milj in se približale Minsku na 50 milj ter zožujejo velikanske klešče okoli glavnega mesta Bele Rusije. . .
o
Tretja armada -
Tretjn beloruska armada generala Ivana D. Cernijahov->Lega je vdrla v Koertrico, 8 milj severovzhodno od Borisova in •r»0 milj t*cvero vzhod no od Minska, prva beloruska armada ge-nerala Konstantna K. Rokosovskega pa je zavzela OSIPO-\ IOKt 60 milj jugovzhodno od Minska in napredovala 26 milj sevcrozaifkliw* od obkoljenega Bobruiska.
Ift) istem '-asu je rdeča ama-da za wed a tudi LEPEL, "22 mi od poljt&e meje ter je pričela novo prodiranje proti Barano-vičem in BrestLitovsku. Na fins'u fronti pa se je približala Pet rozavod siru, glavnemu mestu karelslce sovjetske republike, na 18 milj.
V	svojem včerajšnjem prodiranju, ki je dvakrat hitrejše,' kot pa je tbilo nemško prodira-1 nje v Rusijo v začetku vojne, so Rusi včeraj osvobodili nad 1150j obljudenih krajev in so hMe razbite vso utrdbe pred Min-' rtkom, razun BoUmiiska. ki pa je obkoljen in lahko pade vsak! ras.
V	Aloglievu je bila uničena! <vla nemška 12. infanterijskaj divizija—15,000 mož—poved j ni-ki pa so bili v jet i. V mestih, dneh in.>ke ofenzive so Nemci i i/.irUbili na ruski fronti 94,500 vojakov.
V	Bofbruifku je obkoljenih; 5 nemških iufanterijskih divi-| */ij in Rusi, ki se že bore v predmestjih, jih uničujejo.
Mogilev je zavzela druga be* I loruska armada ere ne rail a Mateja iZaharova. Ko sta bili zavzeti tudi mesti Kklov in Bihov, je bil očiščen večji de| veleva-zne T^eninjrrad-Odesa železni«'. Njegova armada je vda rila če« Dnjeper ter s^daj prodira na 73 milj dol tri fronti, je razbila druuro nemško utrjeno črto. 'ki je bila agrajena ob za-padnem bregu reke ter je napredovala 10 milj in zavzela Seiikovo. zapadno od Morrileva.
Armada generala Zaharova je uničila nemško 12. infanterij 4co divizijo ter prizadela težke izsr»rt>e taučnim in elitnim gar-dani in zajela mnogo ujetnikov, med njimi tudi poveljnika 12. infaterij-»ke divizije, generala Bamlerja in njeeovštab ter po-
KRDELA LETAL NAD NEMČIJO
Ameifški bombniki letijo iz Anglije preko Nemčije v Rusijo, in nato iz Rusije preko Rumunske v Italijo.
Nad 7000 bomibnikov in napadalnih aerojilanov je včeraj ibombardiralo nacijsko Evropo in razne kraje v Franciji, na Bolgarskem in Rumunskem.
Bombniki iz Anglije in Italije so na 35 večjih krajev vrgli 8000 ton bomb. Poročila iz Rima naznanjajo, da so leteče t rdnjave, ki so v pondoljek priletele iz Anglije, bombardirale Berlin, nato pa letele dalje v Rusijo, nato pa so se dvlgnie v Rusiji in odletele v Italijo in med potom (bombardirale veliko petrolejske naprave v Pro-luVbveszu na Poljskem.
Thomas E. Dewey republikanski kandidat
NEWYORSKI GOVERNER JE KANDIDAT ZA PRED. SEDNIŠKO MESTO NA REPUBLIKANSKEM TI KETU; — OHUSKI G-OVERNER BRIOKER JE PA KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA
Republikanska konvencija v Ohicagu je včeraj izvolila za tvojega predsedniškega kandidata Thomasa E. Deweya, go-vernerja .države New York, za podpredsedniškega kandidata pa je bil izvoljen John \Y. Brioker, governor države Ohio.
Konvencija je z imenovanjem 'kandidatov napravila rekord. kajti kandidata sta 'bila izvoljena pri prvem glasovanju.
Ci o ve mer Dewey je star 42 let in če bo izvoljen, bo najmlajši ameriški predsednik za Theodorjem Rooseveltom, ki je postal predsednik, ko je bil star 44 Oct.
Xa konvenciji je bilo 1057 delegatov in za Deweya je glasovalo 105<i delegatov, dobil ni tedaj samo enega glasa, ker je delegat Grant Ritter iz Wisconsina oddal glas za generala MacArtliurja.
Governer Dpwey se je z aeroplanom odpefljal v Chicago, cia sprejme nominacijo in včeraj zvečer je imel sprejemnigovor
Ujetniki iz Normandije
Vojni urad je včeraj naznanil, da so prišli v Združene države prvi Nemci, ki so jih zavezniki vjeli v ibojih v Normandiji v Franciji. Poročilo ne o-menja njih števila, temveč samo kratko pravi, da so prLšli v neko atSantsiko pristanišče in da so bili poslani v razna ujetni-ška taborišča.
Garibadijeva brigada
Urad za vojne informacije v AVa.^hingtonu je prejel sporo-čiflo, da so patrioti v severni Italiji sestavili Gari'baldijevo brigado, ki nadleguje umikajoče se Nemce okoli Vidma v Lomibardi ji, po Piedmontu in po vsem jadranskem zaledju.
MODERNI VPAD Z MORJA
kupite en "extra" bond dan esi
zmešnjava in Angleži so napredovali štiri m H je jugozapadne od Caena, ki je prihodnji cilj zaveznikov po padcu Cherbour ga.
Druge angleške čete so na predovale dve milji severno od Caena in tri milje severovzho dno oil mesta, medtem pa se general Montgomery pripravlja na frontalni napad na utrjeno mesto.
Amerikanci čistijo cherbourško okolico
Na Cherbourg polotoku so Amerikanci zasedli Maupertus letališče ter uničujejo zadnji sovraižni odq^or na Okrajnem koncu polotoka.
StevJlo ujetih Nemcev okoli Cheribourga bo približno 40,000 in od pričetka vpada ofcoli 50 tisoč.
Kot poroča Associated Press je ameriški 2. armadni zfbor pričel z močnimi napadi proti St. Lo in da so v teku zelo vroči boji.
Včeraj so Angleži v veliki taneni bitki razbili 25 nemških tankov.
zu do San Quirieo d'Orcia, "J2 milj jugovzhodno od Siene,
Osma angleška armada je mogHa le malo napredovati vzhodno in zapadno od Trasi meno jezera, kajti Nemci so se pričeli močno upirati. Po šest-urneni tančnem boju so zavez-nUiki tanki zavzeli Gioelio. 5 m nad Cliiusijem. Ob vzhodnem bregu jezera je osma armada naskočila dve višini ka'kili pet milj nad Perugio.
Nemci, poleg tega da dobivajo ojačenja, se branijo z ar-tžlerijo in proti tančnimi topovi in za ovire po cestah rabijo svoje razbite tanke.
Jugoslovani v Garibaldi,]evi brigadi v severni Italiji
Urad za vojne informaei je poroča:
Poljski in jujgosiovanski vojaki, fci so jih Nemci prisilili v svojo armado se pridružujejo Garibaldijevi brigadi.
To je prva originalna fotografija, Id kaže veliko brodovje, ki je čez Kokavski preliv pripeljalo zavezniško armado v Francijo.
Himmler lioče vstaviti preselitev Nemcev
Nemška časnikarska agentu-ra DNB v ovojem poročilu, s katerim naznanja novo rusko ofenzivo, pravi, da se bodo Nemci, ki so bili preseljeni v zasedene kraje Rusije, hoteli] zopet preseliti nazaj, toda na-; cijska vlada skuša to preselitev! preprečiti.
Notranji minister in načelnik; g^istapa Heiuricli Himmler je izdal odre<lbo, ki pravi, da. na-! vzlio pogostim sva rjen jem pri-\ haja vedno več Nemcev v no-[ tran jotsit fronte brez 'kakega po-j sehnega dovoljenja. Himniler je posvaril, da bodo strogo kaznovani vsi, ki bi se vrnili. Posebno mnogo Nenrov prihaja iz Poljske.
Himmler je s svojo prejšnjo odredbo določil, da bo dovoljeno oditi iz osvojenega ozemlja samo onim, ki morejo dokazati, da so neobhodno potrebni za kake, vojno delo v Nemčiji. Policiji je strogo naroČil, da natančno preišče vsak slučaj, p redno mn dovoBil odhod v Nemčijo.
Nemci so vstavili prodiranje v Italiji
Amerikanci so se v svojem prodiranju ob zapadni i. taljanski obali približali velikemu pristanišču Livor no na 30 milj po vročih bojih, ki so trajali vso noč :n tekom katerih so pregnali Nemce iz San Vincenzo, majhnega obrežnega mesta, iz katereera so Nemci zgradili močno trdnjavo.
Na celi fronti počez Italije so se pričeli Nemci močnejše upirati in se drže vsake količkaj močne postojanke. Nemci doibivajo vedno zveze infante rijslke čete in topove in lx>ji so najhujši, odkar sta bili prebiti Gustav in Hitfler utrjeni črti ob pričefku zavezniške ofenzive.
•Feldmaršal Albert Kessel-ring, ki je vstavil svojo razbito armado, hoče na vsak način zadržati zaveznike tako dolgo, da letošnje pcfietje ne bodo mogli naipasti gotske črte. Vsled hribovite pokrajine je bilo nekoliko zadržano prodiranje zavezniških oklopnih čet.
Štiri milje v notranjosti od San Vincenzo je drns^a ameri-ša skupina zavzela Sasseto po vročem boju z nemškimi elitnimi četami. Zavtzeli so tudi vas Cliiusdino, 17 milj jucrozapadno od Siene.
Francozi so napredovali bli-
Izgube prva dva tedna vpada v Francijo
Zavezniški najvišji idavni stan v Londonu naznanja, da so bile izgrube prva dva tedna vpada 40,549 ubitih, ranjenih in po irrešanili. Te izarube so bile o<l f». do 20. junija in v njih ni-o vklju eene lizgube pri Chorbourtru Izsrube so razdeljene naslednje:
Ubiti	ranjeni	pogrešani
Amerika 3082	13,li21	7959
Anglija 184*2	8,599	3131
Kanada 363	1,359	1093
Skopaj • 5287	23,079	12,1 S3
VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite bond 5. Vojnega posojila.
g^lHl GLAS NARODA	Hčasl
i- ^ . list slovenskih delayer r AmerikL -	^fflp7ocfay/
___ tj o >_t
■ i M ■ I I I ■ I II I fr ^ A I I I I I I I I I r,_Reentered as Second Class Mattrr September 25th 1940 at the Post Offic e at New York, N. under Art of Congress of IMarcfa 3rd. 1879.	H___________________^J
Ko- 127 — SteA % ^.VOLUME Ln. — LETNIK Lil. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 29. 1944 — ČETRTEK. 29. JUNIJA. 1944	Tel - CHAfta 3,1242
ANGLEŽI PREBILI ČRTO OB ODONU
Angleži in Kanadčani so prebili nemško utrjeno črto ob Odonu v največji tančni bitkr po vpadu.
Mod nemškimi tanč-nimi divizijami jv nastala popolna
POMOČ PARTIZANOM PO ZRAKU
Vojni poročevalec Philip Jordan piše o pomoči, ki jo pošiljajo zavezniki jugoslovanskim partizanom, naslednje:
Nekje v osrednji Bosni, JI. j junija (zakasnelo). — Brodo-j v je zračnih transportov v j spremstvu Spitfires, je priletelo v to l«'po (ledino danes popoldne in ji* prineslo rešitev iz-erpanemu zborn jugoslovanske osvobodilne vojske.
V ne prav .'10 minut ali so ae-roplani razložili en .j t-ep in en trailer, na tisoče nabojev mutacije, živež in obleko ter so zopet vzeli človečki tovor, da jra prepeljejo v liolnišnioe v Italiji.
Ko smo prihajali (poročevalec*. se je vozil s transportom), smo le ted i nad dalmatinsko oba-ljo, ki je v iiernškili rokah, v vi šini, ki l>i jo dosegli protizraeni topovi. Pa pokrajina je bila mirna. Ceste, s katerih, kakor i nam je bilo sporočeno, bi ime-1 I i pričakovati streljanje pre-| niakljivih topov, so bile prazne, j ^»•le, ko smo se pričeli spadati v dolino, smo zapazili življenje. Velike <rrnče žalostnih
•Ivomo ridedi, bo liretz vsakega pmnena. Pa v.seeno bomo tam vi<leli nefeaj krasnega : zrna-
co!	!
ljudi je čakalo na zasilnem letalskem prostoru. To so bili partizanski vojaki, ki so bili ranjeni pri zadnjem nemškem napadu. Tri dni so čakali v gozdu, da bi bili rešeni.
Ko so aeroplani krožili, je cela reka ljudi pritekla iz smrekovega gozda, ki olvkrožuje po-l.jo—vsi brez strehe in lačni in so živeli v gozdu.
Ko so aeroplane razložili in so bile zaloge odnesene, so več ranjencev naložili vanje.
P redno so bila \rata aeropla-nov znjprta, so na t la padali čevlji. odeje, suknje in kape. Vse to je bilo predragoeeno, da bi bilo odpefljano iz dežele.
t Vojn.1" izdatki v maju so znašali $7,918,000,000
OJbor za vojno produkcijo je poročal, da so vojni izdatki Združenih držav v maju znašali 7,918,000.000, kar pomeni na-rastek za 5.7 odstotkov ali 42.) milijonov dolarjev čez izdatke v aprilu. 7, IHS.000,000 dolarjev j je višefc dosedanjih mesečnih ! vojnih izdatkov.
veljnika Mogileva generala Khrmana.
De s no krilo armade generala < '^rnijakovskega je pričela pro dirati od Orša-Minsk vojaške ceste proti Kruglaji ter se bo skušala združiti z armado generala Kokosovsikega, ki je '22 milj proti severu za vzela Kli-čev blizu Mogilev-Osipoviči železnice.
Te d v« armadi sta si oddaljeni še 54 milj. Moskovsko poročilo pravi, da se za Dnje-prom umika 12 nemških divizij v >ineri proti Minsku.
Padec Mogileva in Osipovi-čev je naznanil maršal Stalin in ukaza!! oddati 40 salv iz 224 topov.
Na celi 250 milj dolgi fronti m s ki vojaki med svojim prodiranjem ponavljajo kalinov** geslo: "Smrt nemškemu vpadu i ku T*
Na celi fronti se Nemci v velikem neredu umikajo proti Mjnsku, ki je zadnja trdnjava pred Varšavo. Toliko Nemcev ni bilo na dan nikdar ubitih v treh letih vojne, kot sedaj.
Rusi z neverjetno naglico pro<lirajo in za seboj piKŠčajol močne skupine nemških voja-j kov, katere pobijejo ali polovi-jo čete, ki prihajajo za prednjimi »Vtami.
Noinci poročajo, da Rusi u-| K) rabi j a jo velikanske armade in velikanske množine orožja, da jiretbijejo nemške črte, sloviti ruski vojni poročevalec Tli ja Khrenibursr pa v svojem I zadnjem poročilu pravi, da je! cilj sedanje ruske ofenzive —i P»er in.
V nekem svojem članku, ki je bil objavljen po moskovskem radiju, pravi Ehrenburg:
"Proti Berlinu drvimo, kot bi pričakovali, da bomo tam kaj lepega videli. Pa vse, kar'
^QLiS NAHODA '-NEW
4fe
THURSDAY, JUNE 29, 1944
TSTANOVUKN L ISM
ram, da se zavzame<e za to proslavo in pridete v narodnih nošah. Ker bodo druge narodnosti zastopane v narodnih nošah, na; naše slikovite narodne noše ne manjka.
Pri 'kipu Svobode /bodo zastave posameznih držav in Slovenci in Slovenke naj <se Zberejo na prostonu, kjer bo vihrala jugoslovanska zastava.
Posamezne skupine bodo filma ne in foodo filmi poslani ameriškim vojakom na razne fronte in v osvobojene kraje.
Kdor želi dobiti vstopnico za vožnjo do kiipa Svobode in no proslave, naj se obrne na nasilov:.
"<tLAS NARODA," 216 West 18th St., New York City
iZLATKO BALOKOVIČ, 439 EAST 51rst STR BET, NEW YORK, N. Y.
KONEC KADAR PRIDE ALI LE ODDIH
Piše Ignac Mvusich
Kadar pride, kaj bo, konec n ali le oddih. Konec pomeni— z nehanje, torej nič več. Ali mo- s re priti «vet do konca vojne? č t "e bi ne bilo toliko sebičnosti: \ in ne toliko poželjenja po tu- i jem imetju, bi lahko, toda naj- i brž !bo strast zmagala v toliko, da se bodo rajši zadovoljili s t tem, da bo vojno gorje izrinje- i no trenotno, kot se »zrine sneg- t izpred praga: in potem se bo j vse to prepustilo mHadini, da se t opira na svojo lastno 'sodbo in I« tolmači svoje težave po svoje— c če potem to tolmačenje zahteva < drugo krvavo kopelj in bo pač i prepuščeno njim in njegovim i naslednikom, da mislijo o tem. ]
Svet je danes razburkan ta- ' ko, kot še ni bil v zgodovini člo- j veliva in voditelji imajo pri- , ložnost ustvariti iz te podrtije, nekaj, ki bi odgovarjalo času primerno. Priložnost imajo iz- ' popolniti stanje človeškemu življenju in priložnost imajo ne samo odriniti vojno gorje od praga, pač pa zajeziti vse mogoče stteziee, po katerih, bi se lahko prikradla taka nesreča med narode, "katere uničuje vsakih dvajset let, v veliki meri in v mali. pa kar naprej. V naših časih se (bo odločilo, če bo težil svet neki večni militarizem in tekmovanje, kjer se bodo kralji in 'kraljički igra'li z življenji svojih podložnih ali pa bo vsa stvar }>očasi s ciljem prešla v tako stanje, da ljudstva spoznajo in se prepričajo, da je vojna greh in neumnost ob enem in bodo našli druga pota, da se poravnajo med seboj. In če se dames poravnajo pravično, tako, da ne bodo vedno škilili čez meje in bodo drug drugemu priznali, I da so eadovoUjni s svojim, po-jtem je tri četrtine nevarnosti za vojno odpravljenih, toda ne vse.
V teh dneh se toliko govori o Atlantiškem dogovoru; to se reče, da se govori po uredni- , št vili in dragih ustanovah, ki se bavijo s svetovno politiko, toda malo se govori o tem, v domovih; pri večini ljudi, sta Atlantic charter, le dve besedi, več o tem ne pomislijo. Dejstvo pa je. da ti dve besedi obkro-žujeta "zamišljen svet", ki naj bi bil vse boflj varen, bolj pravičen in, bi se opiral na dobro voljo ljudstev ter medsebojno sodelovanje med sosedi, v prvi vrsti in »ljudstvi sveta v drugi. Vsak narod ima dobrote in vsak narod ima slabosti. Vsa ljudstva potrebujejo kakšne vrste blago, ki jim ga je mogoče dobiti, v eni izmed državnih tvorb, v družini narodov in vsako ljudstvo ima nekaj, ki ta velikai družina potrebuje. Če se vse to prepusti, da se mešajo in islkribijo &rez vsake ovire po svetovnem trgu in izrabljajo nevednost ljudi; bodo te ljudi držali <še v mnogo večji bedi, kot smo jo poznali pred to vojno, ker človeška narava je taka, da ima ponavadi eno samo oko, ki vidi eno samo stvar in to je samega sebe, kadar se gre za dobiček; v takih siatčajih, vest nima nobene besede. Edino koder je mogoče pričakovati uspeha v tem oziru, je v skupnem is|>orazumu. v katerem se i1po:'teva vse okoliščine in se predvidi vse težave, ter se volj-
t

te V

m .. p
Mi WAR LOAN
no podvrže v sodelovanje, ne za posamezno korist, pač pa za skupno dobro vseh, ki so vključeni v to velikansko družino in vseh posameznih skupin, v vsa ki poediui družini, ki jo kfliče mo narod.
Če se bo svet zadovoljil i tem, da bo na eni vladal blagor in na drugi revščina in gorje, je ta vojna vojevana zastonj. To pa ni rečeno, da bi se moralo pi tati z ameriškim, ruskim ali angleškim mlekom, ampak lju dem pri majhnih in revnih naro dih, bi se morali a dati prilož nost, da spoznajo, da je ž i vije nje vredno živeti in to pa more priti edino po potu, ki jim da priložnost, da si lahko potom svojega truda narede življenje ki je res vredno tega imena Vsak narod ima v sebi silo, po tom (katere se lahko dvigne, na pravilno stanje človeka, toda tega ne more storiti in se mu ne zdi vredno storiti, če vidi, da se ga neprenehoma pobija in pritiska k tlom. • V Atlantiškem dogovoru po znamo le glavni Obris "stil svobode", toda vsaka gori o-menjena težava, se lahko izkristalizira v teh štirih svobodah, če je dobra volja prisotna. In pri vsem tem, pa voditelji sami ne morejo storiti vsega; rabijo pomoči svojih ljudstev v tem oziru. Ljudstvo mora misliti o tem; ljudstvp se mora poglobiti, ker demokracija—-prava živa demokracija'—deluje le, potom (ljudskega živega zanimanja v zadeve naroda. Demokracija črpa iz ljudstva svojo moč in če ljudstvo zaspi in prepusti vse težave onim, ki jih izvoli in postane brezbrižno, se ponavadi zgodi tako, da oni pozabijo na ljudstvo in ga počasi izrinejo v tako stanje, da demokracija postane prazna beseda in gnezda za gotove ljudi, se postiljajo iz mehkim perjem in v teh gnezdih počasi pozabijo na narod, za katerega bi morali delovati. Narod jim postane le vir dohodkov in v takem slučaju, ne vzame dolgo, da ga več ne vprašajo, kaj je dobro zanj ali kako je težke breme, pač pa mu nalagajo, dokler se ne pokažejo iznojne (kaplje pod težo. Ko pa začne omahovali, pa prime bič v roke in prične padati po trudnih hrbtih.
Pravi vzgtled temu imamo v Nemčiji in Italiji; narod ni sledil s svojo pozornostjo, početjem, rajši je užival porast dr žave, na škodo svojih sosedov.
Uživali so, ko so se klonili šib-' i
kejši; uzivafli na nesreči drugih in se divili v napuhu in kaj žanjejo danes zato? Porušena so n jih mesta, raabiti njih domovi, koit so bili razbiti njiji sosedov Ln če bi danes spoomalli britko resnico, ter odložili orožje, bi storili veliko u^ugo vsem, največ pa sebi. Prihranili bi mno
UMRL V SLUŽBI DOMOVINE
Cenjeni:
2. maja, 1944 je umrl moj edini sin Pfc. Rudolph Fer-jan, rojen 11. oktobra l!>-4 po 1'1 mesečni vojaški službi, v Denclieu <xen. Hospital, Butler, Pa. Bil je v Medical Detachment. Ta nesreča me je hudo zadela, ker je šefle 3 in pol let, odkar mi je umrl mož, tako da mi je preostala od družine samo še hči.
8 pozdravom,
Mary Feryan.
Harwich, Pa.
RAZGLEDNIK
go življenj sebi in drugim, toda skoro gotovo mislijo, da bo do na boljšem, Če se spije gren-kol)o do dna. Zna se pa zgoditi, da dna sploh ne bo, ker marsikateremu narodu v zgodovini, je dno izginilo. Napuh je huda bolezen, ko dejansko že ni nobenega najmanjšega razloga zanj in se že stokrat razpoči. pa še po navadi živi, v sanjah.
Eno je gotovo, in to je, da če se posreči uničiti Atlantiški dogovor ali ga zmrcvariti, tako, da bo brez pomena, nas bodo bodoče generacije klele, kot največje polovičarje in mogo če predno (ležemo k večnemu po čitku, bomo nagrajeni, še s kak šno druigo vojno, ki bo. kot po navadi hujša od te.
Iskreni možje, ki se t rudi j« na vso moč za boljši svet. ima jo mnogo sovražnikov. Sebič neži, zagrizenei, lenuhi, koristo lovci in vsa taka roba. Ko se enkrat kaj takega prime kakšne stvari, pa če je še tako dobra, jo opleto počasi tako, da mora umreti, če pa kljub temu noče iti naravne smrti, .jo pa zadu-še z gOlimi rokami.
Ni samo zadeva Velikih treh, ampak nas vseli, ker ko-nečno vsak izmed njih. ima do-vriHj premoženja, da bi ise lahko požvižgal na težave in se lepo privoščil, kar mu srce poželi. Mi moramo misliti več o tem. Narodi si ne morejo privoščiti priložnosti, da bi po tej vojni zopet praili svojo čast v krvi in trpljenju svojih ljudi.
Po končani sedanji svetovni vojni pride na stotisoče naših vojakov in mornarjev zopet domov in sicer iz daljnih krajev inozemstva. In vrnili se bodo domov dokaj drugačnimi nazori in navadami, kakoršnji so bili oni, s katerimi so ostavili našo republiko. Privadili so se namreč na vojaško življenje v raznih taboriščih, katero je dokaj različno od njihovega prejšnjega življenja pri svojih sta-riših in svojih rodbinah, tako, da 'lwide trajalo dolgo vrsto mesecev, predno se bodo zopet privadili civilnemu delovanju in življenju.
Recimo, — nekako sredi po-leaja ll>4o, prit le Majk "ln-ga v "po petletni odsotnosti domov. Naj p reje mora obiskati svoje sorodnike in znane«', katerim mora stiskati desnice in tiwfi z vsakim popiti saj dve časi "najboljšega". To bode. t rajalo nekako tri <1 in. Potem nastane teden dni trajajoča doba "oddiha" — z dihanjem domačega zraka in vsetranskim počitkom. Majk "Ungav" št* leži v svoji sobi, ko vstrq»i njegova mati in mu pravi: 14 Ali ni sedaj čas, da izprazniš svoj kovček in obesiš vse, kar imaš v omaro?
"No, ma. — Pet let sem ime! vse, kar je bilo mojega, vedno skibuo spravljeno v vojaški toibi, in temu se ne morem kar v par dnevih odvaditi; tudi vem za vsako stvarieo, kje spravljena. Kar ne potrebujem je vedno na vrhu, in stvari, o-ziroma predmete, katere potrebujem, so vedno na dnu. To je jKjvsem enostavno. — In ma.— ko pride čas večerje, se ne smeš prav nič truditi, kajti jaz sem zadovoljen z komadom navadnega sira. To smo večerjali v Angliji kar po sedem dni v tednu. Toda ne pozabi pripraviti precejšno količino 4' brussel
sprouts, čebule in zelja — kajti zelenjava je dobra."
Mati ostavi njegovo sobo in maja z glavo, češ: "Kako je vojna spremenila mojega Maj-ka."
Po večerji vzame Majk svoj nož, žlico in vilice, kositerno šalo —■ ter vse to skrbno pomi-
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuie podporo vsakega ro.iaka, da lahko izvrši svoje tako nuino potrebno delo v pomoč našim v domovini.
je in obriše z včerajšnjim časopisom — kajti temu je navajen. Potem priveze komade zelene vrvice na vsak imenovani predmet — "da tako zopet prepoznam svoje orodje" — pojasni začudeni materi. To "orodje" odnese potem v svojo sobo in vse predmete položi skrbno mi vrh ostale vsebine. Na steno svoje sol m* je prilepil iz nekega časnika iz Anglije, dve sliki, ki predstavljati neko Judy Garland in Kitty Vernon.
Njegov oče odide kmalo potem. ko prečita svoj večerni časopis, v Majkovo sobo, da vidi svojega M;ijka, kateri je ravnokar popravljal in prirejal svojo postelj. < Ire ga pozdravi z vprašanjem — čemu se muči z tem delom.
" Well, pop — stvar je jedno-stavna, —• ne morem spati na postelji, ki je opremljena z rjuhami in mehkim matracom. Vse to je premehko in nikakor ne mo rem dobro spati na taki postelji; v s led tega sem tekom popoldneva prinesel domov snop slame, kupil veliko vrečo in jo nabasal z slamo. — in spal bom zopet, kakor preje pri vojakih."
"Hm, in kaj boš potreboval mesto blazine.'"
I "O, zravnal bodeiu hlače v j velikosti male blazine, jih poji kril z jopičem in blazina bo gotova in tudi mehka.''
i Pa je mislil, da je ta razgo-' vor dovolj dolir, in odide. Majk i se potem obleče v boljšo oble-
-	ko. modro košuljo. rudeče no--1 go vice in — črne čevlje, in pri M tem seče sam sebi: "Rujavih
-	ne bodem več nosi!." Predno
*	odide iv hiše svojih sta risev, i obstoji za par trenotkov v ku-
-	hinji in reče materi: — "Ma,
*	danes pridem pozno domov; in
-	za zajuterk ne pripravljaj na-
*	vadna jajca, — pripravi zaju-1 terk iz jajčjeira prahu, kajti
-	človek se preveč izmuči ko mora jajca razbijati; jajčji prah
j potres; na komad kruha.' in vse p to namoči za pol ure v masti, kajti želodec ne sme takoj dobiti vsega preveč, kar ti kuhaš."
j Potem odide — in oče in mati r> skušata rešiti in razvozlati njun
-	novi problem. . .
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
KNJIGARNA SLOVENIC PTJBL.
C O MPANY
216 W. 18th Street New York 11
OlTATCUSM je snftno* kako m Je m podrUUo tn nraoUko tudi ttakoroi papir in druge ttek&r-■ke fotrehičine Da 4 rojaki tu&gonjp redne dopotmenje lete, lahko gredo upmvniitru da roke « tam, d* imajo ¥edao, 6e 1» mogoče, tm prej pUAano naročnino. ALI NX BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravni&tru nepotrebne stroške?
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TTTO
Mart of the Hour
V angleščini iapod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če-mer ni bilo pisano še nikdar poprej.
tt
Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
Ker je zaloga teh knjižic aelo otn°jen&, je priporočljivo, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K MroSJs pr^ožite ? dobrem aavltku gotovino oz. znamke (Zdralenih držav). — Naročite latako pri:
KNJIGARNI SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY
«6 West 18th Street	H |	New Torti 11. N. T.
-GLAS NARODA" I
__(fotci or tm raopir__
Ow—I lil milMllI M SIotmU PnbllablB« Oomtpany, (A Corporatlo«)
ftuk Mmt. rmlflwli IpM Had*. Tiaawni ; Joaepb L.apaha. Bm,
Vhmš tš 1—*—r~ ai tha aorporadoa aad addn—f of abo^ aCflawaj hfl wb8t isth 8THEHT. NEW TOBK 11, N. T.
_____ 51st Year ___
"•laa Naroda" la laaaed every day except Saturday«. Soadaja and Hoildays.
Babaarlpdon Nearly $7.	Advertisement on Aj> cc<mt.
ka o&lio ljdto velja list za združene dužave in ianado« 97.—; za pol ijsta $3.60; za četrt leta 12.—.
"Olaa Naroda" lahaja T«akl dan laTgemg aobot, nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA", ti« WEST lSth STRUCT. NEW YORK 11. M. I Telephone: CHelaca t—1M1
^mmrn^m^mmmmm^m^fmrn^f	11———i■■
Proslava % Osvobojenja W
pri Kipu Svobode 4m®»
V im'<l<'lj(», 1. julija Ik) pri kipu Nvo!>«><Ip v nowvoiwkem pri-ftaui-^u velika proslava z iiWiiom 'MlsvoVrnjonjc". proslava prihajaj«M-cifa <>svoIh»jruja rvidpskili uaro»l«>v i/.]»<» 1 fašisticiio-naci}ske	Ta proslava l»o prirojena v porast Aiuerikancom
^uje^a uanHliu^a izvora, ki >o | k »mahali zakladniškenm uradu pri kampanji iza p<ito vojno posojilo.
PivdsiMlnik o<flH>ra zii to pros>!ovo jr (irover Wlialeu, ki je 7.v ibliau lel v javnem življenju Velikega New Vorka. Tekom prve svetovne vojne ji1 I>i 1 naeelnik žnipanovega odlun a za sprejem visokih zavezniških dostojanstvenikov, ki >o prihajali v New York, Mill je predsednik odbora na veliki svetovni razstavi v New York 11 HW—41.
Največja zanimivost pri proslavi ho vpadna ladja, ki .-e sedaj pe'je >kor/.i držjivo New York po Barge kanalu ter ^o po Jludsonu ilospela v New Yoi^k v ne-deljo, '2. julija. l*o Miulsonu je ho bpremtljalo najvtN-je vojno iu trgovsko hrodovje, ki at sedaj nahaja na lliwlsouu.
Air. Wlialeu je naznanil, da so se povabilu odzvali visoki armadui iu mornariški eastniki, da pomagajo proslavi k veeje-inu uspehu.
Velik gla.^heui program ho<lo proizvajale vojaške in mornariške godlK', kakor tudi najodlienejši gledališki igralci in i-Itralke z Broadwaya in pevei iu drugi umetniki.
Razne i in rodne skupine IkmIo nastopille v svojih narodnih nošah. Na tej proslavi bodo razne narodne skupine pokazale, '.oliko sv delovale in prispevale h kampanji za peto vojno posojilo.
Kot jo včeraj naznaniti predsednik odbora^Ir. AVhalen, bo to najslikovitej.ša proslava svoje vrste.
Vpadna ladja lw» okrašena in pmiienjena v urad za prodajo bondov. Krstili so j<> na ime "Mtnha zvezda"*. Tekom svečanosti bo prirejen "Modri zvezdi'1 slovesen sprejem. "Modra zvezda" bo potem poslana čez morje in <bo prevažala vojaštvo ra razne kraje, kanior bodo vpadle zavezniške annade na evropsko eelino.
Mr. Wlialeu vabi vse Ainerikanee tujega pokoljenja, da se te proslave vdeleže.
Brezplačen prevoz z Battery do kipa Svobode bo |>res'krbel zvezni zak<la<lnwški urad.
Kdor se ho«V vdele/.iti te proslave, naj 1h> na Batteiy, Slip
tv. .'i ob 1.15 popoldne, od koder jih tbodo ladje prepeljale na Bedjloes Island, na katerem stoji kip SvolKxie.
Zadnja Ladja odpelje ob 2. popoldne.
Program, ki se prične ob IJ.30 popoldne, hoče prav posebno pokazali, kaj >o Amerikanci, ki so prišli v Ameriko iz tujih dežel, storili za čim večjo prtnlajo ^bondov petega vojnega posojila.
To naznanilo je prišlo zelo pozno in ni bilo mogoče prej objaviti. , . ?
Zlasti bi priporočali na-širu rojakinjam in njihovim hče-
K0 SE VRNEJO NAŠI VOJAKI . ..
-PUM NAKOPA m—WKW TORS
THURSDAY, JUNE 29, 1944
►l-^^raTay'l Vesti iz slovenskih naselbin
P. R. Vavpotič:
ŽELJA
Otlkar je prišla v New Volku na naiše politično obzorje Partizanska zveada, mi je vee rojakov in rojakinj pisalo, da jim naj poeljem vzorec, in povem ceno tega narodnega znaka.
I Zato se mi zdi potrebno,da r na tem me«tu podam patrijo-. tienim rojakom in rojakinjam malo več pojasnila, o pomenu in
*	razširjanju sinA)olienega< znaka "Narodne Osvobodilne Vojske",'katera vodi krvavi in ob-
' čudovanja vredni boj napram tujemu zavojevalcu, kakor tu<li napram domačemu izdajalcu v naši rojstni domovini.
Najprvo naj tukaj povem, j* da ni niti najmanj moj namen, 'bi mosroče poskušal iz tega kovati kak osebni dobiček, ker o tem upam, da so se prepričali newyomSki in ibrooldvnski Slovenci, kateri so ta'ko patrijoti-čno posegli po tem znaku v korist trpečega naroda v stari domovini, da jih lahko postavimo za vzgled vsem drugim.
Tistim, kateri so mi poslali denar, in drugim, kateri so ine I prosili za vzorec, -sem že odpo » sinil te znake. Ceno tem znakom sein določil 15 centov komad, to je kar stane? mene potrebni materjaJ, kateri se sedaj v vpojnem vaisu le ležko dobi in ga poleg toga moram še preplača-ti, i,n pa malenkostno plačan čas, 'katerega v večjem številu izdelovanja teh znakov skoraj nemorem žrtvovati, kakor sem napravil pri prvi. izdelavi.
Ne mislljm pa, da bi se ti zna-
•	ki prodajali po tako nizki ceni, ali, da bi mogoče kateri hotel iz tega 'kovati osebni dobiček, ker 'S tem bi bil oskrunjen ta znaik, kakor tudi čast X. O. V., kajti moj namen in želja pri tem je, da se z preizkupičkom tega znaka kolikor ver mogo če 'koristi trpečemu narodu v stari domovini, 'kateri se pod-tem narodnim simbolom trga iz suženskih verig, kateri se s toni simbolom na svojih prsih'
skriva pred sovražnikom in izdajalci pp gozdovih in poraščenih gorah, iz katerih gleda svoj požgani dom, da se s tem koristi in pomaga junaškemu narodu, kateri s tem znakom umira z nasmehom ha obrazu in popevanju veselih popevaitk, v krvavem in neznosnem boju za svojo svobodo in C>ast.
Ker je ta znak jako prime ren za razprodajo pri narodnih in pat rijotičuih prireditvah, je moja želja, da te znake naročijo le odgovorni rojaki ali rojakinje. posebno kateri so člani SAXS-sa, aH i pa le taki, kateri dajo na. svoj ponos in čast toliko, da bojo razširjali ta znak, edino z namenom, da čisti pre-izkupiček oddajo svoji najbliž-nji SANiS-ovi podružnici, ali pa da pošljejo naravnost na glavni SANSov urad "Slovenian American National! Council", 13935 W. 26th St.. Chicago, ill.
Mogoče je, da boste pri razširjanju in razprodaji tega znaka naleteli na kake težkoče, kjer imamo š<* vedno ljudi, katero duševno obzorje in trezno razsodnost objema gosta megla zaostalosti. Tem ljudem povejte, da partizanska zvezda ni komunistični zna'k, v katerem vidimo sip in kladivo, pač pa znak. katerega si je narod izbral, da se loči od sovražnika in domačih izdajalcev, in pa v 'katerem vidi več fouči.
Res je, da ta simbol prihaja od vzhoda, pa kaj zato .' Saj latinski izrek pravi: "Lux ex oi i-ente" (od vzhoda prihaja luč). Tega nisem zapisal, da bi hotel napraviti vtis, da obvladujem latinščino, pač pa, ker take po-memfoe izreke si jako rad zapomnim.
Želja moja je le: dobiti take patrijotične rojake, kakor je na primer Miss Josephine Pešci, Mr. I. Ručigaj, Mr. M. Pe--<'] in vsi drugi, kateri so že primeroma napravili livalevre-

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2.50 ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudil* pozornost vmc* ameriškega narod*, da. Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po t dsn Ji vojni pomagati evropskim narodom. Ii vseh evropskih driav, tudi ix Jugoslavije, eo prlill naseljenci v Ameriko In poonagaH postaviti najbolj napredno In najbogatejšo driavo na sveta. Sedaj Je prišel taa, da Zdraiene držat« pomagajo narodom, ki ro Jim potna«**! do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bl se mogel naslov knjige prestaviti Is angleMine — Je Jako zanimiva knjiga In j« priporočams vsakemu, ki razam« angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, td se tlše sreše milijonov . . Čl-
tanje te knjige Je bogato plašano."--Tako se Je Israel] veljld
amerlikl dnevnik o tej knjigi	1
Pri naročbi ae poalužite naslednjega kupona
PoKlJam Money Order «a $.............. sa lastnoročno
podpisano (1) knjigo (1):
Mo^e Ime .....................................................
St., ulica ali Bok ftt............................................
Mesto ln drlava.........................
"Glas Naroda"
216 W. 18Uf STREET NEW YORK 11, N. J.
dno delo v tem oziru in so še vedno pridno na delu.
Največja moja želja je pa, da ^i ta znak utira pot v vsak slorenski dom, da najde prostor na prsih vsakega zavednega rojaka ali rojakinje, in pa pot v narodno srce, v katerem bi našel 'koliikor mogoee svojo vrednost.
Zato apeliram na vse zavedne rojake in rojakinje, da sežejo po tem znaku in da ga koliikor mogoče preplavajo, ker
edino v tem bo dosegel svoj namen, da se koristi narodu, kateri se ga je oklenil v boju za obstanek,
Vedeti moramo, da se z nagi ieo bliža čas, ko nam bo za vse to »zmagovit narod pripefl znak hvaležnosti.
V tem listu, bo za gotovi eas, enkrat na teden v obliki malega oglasa moj naslov. Ne iz trgovskega namena, pae pa, kje pod prej navedenimi pogoji lahko na roe He te znake.
MINULI TER PRIHODNJI PIKNIK
OOWANDA, N. Y. — 13ne 17, in 18. junija smo v Gowau-di obhajali štirideset-letnico S. X. P. J. in pet-letnico mladinskega 'krožka. <Je upoštevamo razmere, ko so vsi mladi fantje Lil možje v vojaški suknji, se čiloveku skoro zdi, da bi bilo najboljše kakor so nekateri mislili, da opustimo to navado in to iz vzroka, ker imajo društva par stotakov v vojnih zadolžen icali. Vkljub temu, se je pa vseeno večina odločila za obha-janje teh obletnic. In kaj mislite, da je bil rezultat v tej mali Slovenski naselbini? ČV računamo po prodanih vstopnicah, se je proslave olba dneva udeležilo o'krog 900 odraslih oseb. Otroci so bili prosti. Čisti prebitek od proslave pa je ostail $650. S tem denarjem se bode zopet lahko kupilo vojne zadolžnice, vlada bo pa lahko kupfla en par patronov, da bodejo tisti naši fantje, ki jim je bilo nemogoče biti navzočim, streljali zverino, katera je hotela uničiti
ne samo Slovence v starem kraju, nego ves slovanski narod. Bolj podrobno bode m o tej proslavi poročal pozneje, ko izvem »poljani rezultat.
Namen teh vrstic je pa le, da tukajšnjo slovensko javnost o-pozorim, da se vrši drugi piknik na 'ravno istih prostorih dne 2. julija. Prirejajo ga vsa tukajšnja društva priključena k našemu d mžaflmemu klubu, v korist sklada za naše člane vojake, ko se vrnejo domov. Odbor se uBjucLno priporoča vsem ženskam in možakarjem, da m-u pomagate pri d-elu. ker sami odborniki ne morejo vsega storiti. Posebno se pa apelira na tiste, ki imate svoje drage sinove in može v armadi, da se izkažete, da ste pri volji delovati za ta sklad, ki bode njim v korist.
Vabimo vse na ta piknik, bodisi staro ali mUado.
John Matekovicli.
Pokojni Mihael Majetič
Kot smo včeraj poročali, je v Brooklynu včeraj zjutraj nagle smrti umrl splošno znani rojatk Mihael Majetič. Rojen je bil ± julija, 1880 v Novih (Selili vBelokrajini, tedaj bi bil prihodnjo nedeljo star 64 let.
V Ameriko je prišel leta 1903 in je ves čas žive«! v Brooklynu. Zapušča ženo Heleno in tri sinove: Antona, Michaela in Louisa.
.Njegovo truplo leži v pogrebnem zavodu John Sehv and Son. na vogalu Central Ave. in Menahan St. Pokopan bo v soboto, 1. julija s sv. mašo ob 9. iz cerkve sv. Barbare na Centrali Avenue in Bleeoker St. na pokopališče sv. Trojice.
Naj mu bo lahka ameriška zemlja, njegovim zaostalim pa naše so žal je.
Se oglasil iz ujetništva
Družina Franka Stumpfa iz Milwaitkke, Wis., je te dni dobila od svojega sina Franka, poroč n ika-bomiba rd i r j a, karto iz Nemčije z natzsianilom, da je nemški ujetnik. Pravi, da je zdrav in mu drugače gre dobro. Frank je biti uradno pro-glalšen za pogrešanega 2Ti. februarja tega leta, ko se je u-deležil napada na Nemčijo.
NAŠA ZVEZDA
Zvezda milo je migljala in naš narod vodila je, lepše nam ta zvezda zala, nego vse svetila je.
Ta kitica preroškega pesnika mi je prišla v spomin, ko sem v nedeljo, 11. junija na Slova-novem pikniku videl znak slo veujske, oziroma jugoslovanke Narodne Osvobodilne Vojske —rdečo zvezdo. Zvezde je izdelal Mr. F. R. Vavpotič, do-broznani dopisnik V tem listu. Daroval jih je v korist SANSu, kar je-bilo že poročaiio v Glasu Naroda.
Oital sem že prej v ameriških dnevnikih, da je to znak, ki ga imajo hrabri bori'lei na svoj in uniformah. Isto tako poštna uprava na znamkah, ki so po večini starega režima in je na sliki kralja rdeča zvezda, kar pomeni, da poštno upravo vodi Narodno Osvobodilna Vlada. Nadalje imajo ta znak na jugoslovanski in slovenski za istavi. ki je ista, kakor je bila prej.
Milsli so mi hitele nazaj v življenje pesnika pred polsto-letjem. Na njegove poezije, ki v njih tako živo in preroško o-pisuje slovansko zvezdo kot voditeljico slovenskega in jugoslovanskega naroda. Zato zvezda prinesi svojemu narodu svobodo, demokracijo, resnico in pravico.
Na vprašanje Mr. Vavpotiču, ako mi lahko preskrbi sto partizanskih zvezd, mi odgovori, da lahko, ampak hoče vedeti zakaj jih bom rabil, ker on jih ne da nobenemu, da bi ž njimi delal dobiček. Hoče, da bi ves prebitek bil porabljen samo v korist SANS u in nic drugega.
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
Sail Fraueiseo. Jacob Lausliin* Colorado:
Pueblo, Peter Culi« Walsenbnrg. M. J. Bajnk* Indiana:
Iz Gowande, N. Y.
Po dolgotrajni bole®ni' je tukaj p remi nulla v torek dne 20. junija rojakinja Frančiška O-vjač. Pokoj niča je bila rojena pred 50. let v Rovtah pri Loga tecu, njeno dekliško ime je bilo Novak. V *to deželo je pri šla leta 1914. Tu zapušča soproga, štiri sinove, od katerih dva Služita v armadi Strica Sama, eno hčer, omož. Nečimer, in več sorodnikov, ter brata -nekje v West Virginiji. Pogreb se je vršil v petek, dne 23. junija s peto sv. mašo zado&nioo na pokopališče «v. Križa. Bodi nji lahka svcfbodna gruda in naj počiva v miru; žalujočim ostalim pa moje sožalje.
C. SternLsha, zastopnik.
Smrt rojaka
SHEBOYGAN, Wise. — Tu vam pošiljam $3.50 za pol leta za "Glas Na rodaM za spet naprej. — Drugega vam nimam novega pisati, kot žalostno vest, da je moj dober prijatelj in gostilničar Leo Zorko umrl 23. junija v starosti 63 let. Lahka mu ameriška zemflja in družini moje soižalje.
Fraxtk Siufcz. ,
Anne Erste poj de v Egipt
Anne Erste, uposlena v federalni rezervni banki v Cleve-ladu. je dobila dopust in bo kmalu nastopila službo pri vladni administraciji za inozemske ekonomske zadeve. Odpotovala bo v Washington, kjer bo pohajala uččilišče en mesec nakar jo bo vlada poslala v Kairo, Egipt, kjer bo vršila posebno deio v uradu administracije za inpzemske ekonomske zadeve. Ko je Anne pred dvema letoma postala nadomestna pomočnica federalne rezervne banke, je bila prva ženska, ki je kdaj imela tako pozicijo v katerikoli federalni rezervni banki.
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taboriščih tako v Ameriki kot po drugih deželah je mnogo Slovencev, ki so prisiljeno služili v itaflijan-ski ali nemški armadi in so fbili ujeti ali na italijanski ali na ruski fronti. Vsi bi radi brali slovenske knjige, povesti, romane, <:td. Vojaški karat je tu di naprosil za molitveruke, ker ujetniki žele tudi te imeti.
Kdor ima tedaj kak že rabljen molit Venik, a'li kako knjigo, ki jo je prebral, pa je ne potrebuje več, naj pošlje na naslov: Rev Pij Petric, 62 St. Marks Place. New York. Knjige, četudi obrabljene, pa ne smejo biti raztrgane, temveč oeie.
Mislite na te reveSe, ki irrr po vojaških taboriščih in bi tt-d i imeli knjige v slovenskem jeziku ter pošljite, kar imate in več a« rabit«!
Indiaua|>olis, Fr. Marfcich Illinois:
Chicago, Joseph BevčiC* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero la IUlooia) Joliet, Jennie Bantbicb La Salle. J. SpeUch Ma scout ah, Martin Dolenc North Chicago ln Wankegan, Math WarSek Michigan:
Detroit, L. Plankar* Minnesota:
Ctdsholm, J. Lukanlch lay, Joe. J. Peehel Eveleth, Louis Oonie Gilbert, Lonla Vessel
Pojasnil sem mu, da podružnice SANS-a v Brooklyuu priredijo veselico, da zberejo fond za delegate, ki naj zastopijo na že podružnice na konferenci SANS-a, ki se vrši v Chicago.
Mr. Vavpotič je v to privolil, ker j e ravnotako v korist SANS-a. Končno smo vendarle člani, ki tvorimo SANtt, brez nas, brez naroda ni organizacije. SANS «e ne vodi od zgoraj, kar odbor sklene ali pa zahteva, ampak odbor dela to kar narod zahteva in želi, da dela pravilno in zato ga iiarod podpira.
Naj omenim, da se je na veselici nabralo $100.50 in to sa mo s iprostovoljnimi prispevki Zet partizanske zvezde. Darovali so od 25c do $5.00, pozneje se je nabralo «e okrog $20. ob priliki ako bo prostor v iistu se bodo objavila imena darovalcev.
V torek, 'JO. junija, je bila. seja vseh podružnii SANS a v Slovenskem domu, kjer se je volilo delegate za konferenio. Sklenjeno je bilo, da se z nabranim denarjem pošlje tri delegate, ker pa še ni dovolj se še nadatlje pobira prostovoljne, prispevke, ali pa se priredi še ena veselica v ta namen.
Trije člani so se javili prostovoljno, da na svoje stroške potujejo v Chicago in so jim navzoči člani daJli polnomoč, da jih zastopajo na konferenci.
Mr. Vavpotič mi je povedal, da je pripravljen izdelati še nadaljne zvezde, seveda samo pod pogojem, da se darovi porabijo izključno v korist
SANS-u.
Ako katera podružnic želi i-me-ti zvezde partizanske, naj se obrne naravnost na: — F. R. Vavpotič, 227 East 25th Street, New York City, in mu bo gotovo vstreženo.
Toraj tajniki SANS-ovih podružnic, na delo. — Pogoji so kakor že omenjeno, samo v korist SANS-u.
T. T?.«,
Roundup, M. M. Panlan Nebraska:
Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda. Karl Strnlsha* Little Fans, Frank Maato* Worcester,' Peter Kode* Ohio:
Barbeiton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek, Cbarle
Karlinger*. Jacob Besnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonls Balant, John Kumle Toungstown, Anton Klkel] Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jemlkar Conemangh, J. Breaovec* Coverdale ln okolica, Jos. Paternal Export, Louis Snpan£l£* FarreU, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin«, Frank
Blodnlkar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Joseph Keria Imperial, Vence Paldch Johnstown, John Polenta" Krayn, Ant Tautel] Luaerne, Frank Bailoeh Midway, John 2nst* Pittsburgh In okolica. Philip Ptopt Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* * West Newton. Joseph Joraa wi^mwtii r Milwaukee, West AUia, Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyearing: Bock Springs, Louis Tanchar* DlamondrlBe. Joe B<riich
(»Zastopniki, ki Imajo pole« Ima-oa so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj MriHk rojakov naseljenih. 1
■rtpsraiaasa.—Uprava "Glas Nmfc"
Angleški
Molitveniki
lTliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V krasni vezavi, na jf ine j-, sega izdelka.
"KEY OF HEAVEN'*
v fitfern usnju $1.50'
"KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.— I
Naročite pri:
3LOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y,
slovenske pesmi: SLOVENSKA URA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
I.	Podoknlca. — moikl »bor s bari-
ton lAJTlOnp« VOID
t. Posdrm* — moikl m bor t. Lahko noč — moikl »bor
4,	Otoikl »von — mefta.nl »bor
5.	Pomlad naka — m«lanl »bor. ■
baiitoo samospevom t. Lira 1. — sa solo *p«v», moikl
ln msianl »bor 7. Lira IL — sa msftanl »bor i. Altantskl odmevi — sa moikl In tenskl »bor, s bariton at-mospevom i. Kan tata. 1» palma 12« — moikl ■bor
10. fluCt — sa samospeve, meianl »bor ln spremt)ev*n)am glasovi ra
II.	PmIid 29 — si samospev«, me-
ianl abor ln spremljsvanle »lasovira »11 orgel
GENA SAMO
50 centov
KOMAD
To se koncertne pesmi »a mo&ke ln mešane zbore, katere je nfiu-bil In v samozaložbi izdal MATEJ L HOLMAK, or^an 1st in pevoTodja pri s*. Vido, Cleveland, Ohio. 1923. Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.

Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu. Pomožnemu Gdboru.
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
i t
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni Cast
*	Po Jezera Kolo
*	SpavaJ Milka Moja Orphan Waits
¥ Dekle na Trto
iOilftt, ^sliaj V EarSca
Mladi kapetaxe
*	Gremo oa Štajersko
Štajeri?	|
*	Happy Polka	i 1 če na tujem £ . i
¥ Slovenian Danoe j Vanda Polka
*	Zidana marela Veseli bratci
*	Oblo Valley Sylvia Polka	1
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mals
*	Kadar bo8 ti vandrat «el
t^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piaDo-jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroČite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
21« W. 18th Street New York II. N. ¥.
i
Hu! I*
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
WW
e
Prepričajte se!
__
reka« med seboj pac^rvM^
r TWAWmJW ta I—
THURSDAY, JUKE 29, 1944
IZ VOJAŠKEGA SLOVARJA
Samo ob sefbi je umevno, da mora vojaški besedni zaMad vsebovati imena iii izraze iz najrazličnejših jezikov, saj i-majo v vojni bas vojaki dovolj prilike, da se seznanijo z drugimi ljudstvi, drugimi jeziki in z vojaškimi izraai v tujih jezikih. Že (besede "soldat", "so-vdat", "soldatestka", ki jih še danes uporablja ljudski in deloma tudi književni jezik so tujke. Izvirajo iz italijanskega 44solda'kar pomeni denar, mezda. To je itmljivo, saj so bili stari vojaki, vsaj po večini, plačani najemniki, ki so -se Ux>riili pač -za tistega, ki jih je plačeval. Da so si dohodke po-večava3i, če ni šlo drugače, tudi iz ropom in plenom, nam je še danes razvidno iz zaničljive-ga in krutega pomena, ki tiči v besedi "scftdateska,"
Beseda Ikaprol, korporal, izvira iz italijanskega '' eapo-ral", ki pomeni glavarja. Nje danatŠnji pomen torej zelo znižuje njeno nekdanjo vrednost. Isto ta!ko iz italijanske besede "ca-sa", hiša, izvirata besedi "ičazemaita", utrjeno vojaško (bivališee, beseda "kasarna", vojašnica, ipa je nastala iz besede "časa" in "arma", kar pomeni orožje. Kasarna je torej prav za prav "orožna hiša", orožarna. Od kod (beseda "armada", je iz prejšnjega lahko uganiti.
' "Marketendar *prodajalec, tii je v starih časih hodil za armadami, in oski^boval vojake dlasti z živežem in pijačo, je popačena oblika iz italijanskega "mercatante," kar pomeni trgovca. "Brigada" je enako i-talijan^kega izvora, "hriga" pomeni v rtaljansČini prepir, boj. "Brigant" ni daleč od tega. Brigada je (bila prvotno celotna vojna sila. danes raziume-mo pod njo samo neko edinieo "vojske.
Tudi iz latinščine se nam je ohranila obilica vojaških izrazov, čeprav po večini spremenjenih v italijanske, španske in francoske olblike. Tako izvira "kaValerija," iz Oatin^kega. i-mena za 'konja "cava lin s." — "Kavalir" in španski "calbal-lero" imata isti izvor. "Kom-panija" izvira iz /latinskega "companimn" in to spet iz 'cum" in "pani-s", kruh. Po-
meni toliko, 'kolikor »krušno to varištvo. "Ko mis" je nastal iz j "evommiasimi** in pomeni v prenesenem pomenu zaupano j državno last; "Major' je pre-i prosti, latinski "major", to jej višji, isti izvor. "Oeneral" izvira iz (latinskega ^generalis", kar pomeni splošno. General je tedaj splošni poveljnik. Beseda "allarm" je skrajšana iz italijanskega "alFarma", k orožju! "Garda" je germanska "warda", "salva" pa je spet latinskega izvora, in sicer i z "salvere", pozdraviti. Salva je bila torej prvi skupni "pozdrav" iz vseh pušk.
"Lajtnant" za kar rabimo danes besedo "poročnik", izvira iz francoskega "lieutenant" — Cieni, pomeni kraj, mesto, tenant pa je deležnik za glagol tenir, držati. Beseda, pomeni torej moža, ki "drži mesto", ki nekoga nadomestnje.
" Bajonet* * je doibil ime po mestu, kjer so ga izdelovali, Bayonnu na Francoskem.
"Štabni Častnik" je tisti častnik, ki spada v okolico vrhovnega poveljnika, vrhovni poveljnik pa je imel že v starih časih kot znak svojega dostojanstva palico, aili pa nemško "Stab".
TSTANOTUTO L
DELO DOBE
< 'istilcš pisarn, samo izurjeni. Ure od 7 zvečer do 1. zjutraj. Plača £-4 na teden. Vprašajte na: 16.") Fulton Str.. Soba 207. New York City.
o—n to :t<»
Prizor iz vesele iu povsem zabavne *i>evoigre "(Suinur ih Wav", v kateri nastopa sedaj King Ooshy v Paramount Theatre, Broadway in 43rd St., New York. Nastopata tudi Barry j ****** Gl Fitzgerald in Rise Steven*. — Gala oderska predstava.
Andrew Gregorc umrl y Clevelandu
22. junija je v GUeiiville boJ-nišnici preminil Andrew Gre-gorc, star 54 let iz Clevelanda. Pokojni je bil doma iz vasi Zgornji Kašelj, fara Device Marije v Polju p. Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 let. Zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Kovaeie, doma iz Bizeljskega na Štajerskem, in brata Franka.
Oddelitev sladkorja restavracijam in hotelom večja
Urad za upravo cen je oznanil zvečano oddelitev sladkorja restavracijam, hoteflom. jedilnicam, menzijam, šolam in pa zavodom, ki se Ibavijo s peko.
Narastek bo dovoljeval tem zavodom, da 'bodo laliko sami pekli, za splošno cfbčinstvo. Narastek je 20 do 25 odstotkov tistega ^adkorja, ki ga peki. restavracije in drugi zavodi uporabljajo samo za peko.
45 - LETNO PREISKUSNJO
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ea pojasnila, če ne, pilite na glavni urad, Ely, Minnesota.
je treba tudi vzdrževati dokaj t Punishing Co., New York.
!_ i
NOVA IZDAJA * Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate dedi ti današnjim poročilom.
Zemljevidi, so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri:"GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.


PROKLElfljl
:: Spisal EMTT.E RICHEBOTJRG 4 :: i S j
Is francoščine prestavil J. L.	' S [
—4
—————n—M j
t (66)
i
Starčka so tet (besede zt^o ganile. 4 * Tedaj Blanche vas ] ljubit !,f	* n	fl
Leon žalostno prikima. 4 * Meni se je tako zdelo; pa nade- ' jem se, da sera se motil!"	a
"Govorite vendar! Zakaj le ste tako obupani, tako ža- I lostnif Kaj se je zgodilo! Povejte mi vse, ne aamolčujte mi J ničesar. Jaz moram vedeti . •	'
4 '-Gospodična Blamelie je šla v Fremicourt, kjer je imela ^ jpravek. Jedva sem jo Ibil zapustil poln veselja in poln nade-1 ( je, ko »topi iz goščave mož ter mi zapre pot."	. * »
44To je bil gotovo Pierre Bonvenat." j | 4 / J $ 44Da, boter gospodične M^Hierove." * -	l / / j
"Nu, in!"	^ r ? ' /
44Nu, ne da bi se jezil ali žugal, ponavljal je to, kar ste , ini sami rekli."	}
"IZmerom ista stvar!" misli si Maardocbe. 44Kaj hoče ( pravzaprav!"	v v	^
Mladenič nadaljnje: 44Ni mi rekel, da ne bi sanei ljuJbiti J Blandhe-e, pa prosil me je v imenu njene (bodočnosti, v imenu 4 njene sreče, da je več ne iščem. O Bog, da me je kdo zabodel r srce, ne bi me tako bolelo! Pa, ker gre tukaj za .sreča Blan- " he-ino, obljubil sem Rouvenatu, da hočem odpotovati ter iz- 1 .črniti t za. zmerom. <*'e je le ona srečna; kaj mi jie potem še na 1 tem, če tukaj ali tam nesrečno životarim?"
I
4'Tedaj je — kakor drugim — tudi vam Rouvenat rekel, < da se ne smete nadejati da kdai dobite Blanebe-o%''	j
"Da."	J I t
"Ce bi vas pa deklica ljufoila*"	\ f /
44To bi bilo vseeno, vsaj tako mi je rekel!" \ / J
Zdajci začne M)ardoche živejie govoriti.	y
'4Ronvenat hoče tedaj, da ibotje deklica 4'zarjavela id'vici-	^
ca"? On ima v glavi svojo misel, katere mu ne prežene nihče.	4
A katera je ta misel? ..."	' "	J
4 4 Da, to je njegova skrivnost . . . Skriva jo sknbno, ker ^ se jaz je nisem uganil. In vendar, dasi je čudno Rouvenatovo
1
ravnanje, ni dvomlbe, da mož hoče Blanehe-i le srečo; kajti ' ona je njegovo vse, 011 jo obožava! Jaz poznam sicer nekoga. * ki bi imel pravico, zahtevati od Rouvenata pojasnilo ter se 8 tudi vstavljati njegovi volji; pa ta osefoa mora še molčati! . . . 1 Ciotovo je le to, mladi moj gospodine, da vam je torej danes Ronvenat dal isti svet. kakor sem vam ga jaz bil dal včeraj."
44£al, da je tako"	1
s
44Vendar je moral stvar nekako utemeljiti; ne-li?" & i
41 To je storiJ."	J ,1
_ <
44Povejte mi, povejte mi! kaj li vam je rekel?" 1 4<On trdi, da je Blanche zaročena že od svojega šestega ] leta."
44Od svojega šestega letat*' začudi se Mardoche. "Kaj li , j »omeni to t" Pritisne si roko na čelo, kakor da bi premirje- i val. Naposled pa zamrmra:	,
'4 Tega ne umejem!" Potem se zopet olbrne k Leonu. 4 4 Vi
ste torej obljiibili, da ne boste več videli gospodične Blanche?" Kaj Xi mislite storiti t" 4 4 Odpotovati."
44Vi niste torej iz tega krajat" 44Ne, jaz ne poznam tu nikogar." 44Tedaj ste slučajno ..." 44Da, slučajno sem prišel sem."	""
"Potem imate -vi prav. Kam li pojdete?" "Kam? Tega
ne vem! Pojdem, kamor me povede nezgodna zvezda. Če bi me hotela vihra zanesti v prepad, da bi obležal mrtev ... to bi bilo zame še najbolje!"
Mardoche ga prime za roko. 4'Kako stari ste?" "Tega sam ne znam natanko; mislim: devetnajst ali dvajset let." "In
vi se olb tej mladosti drznete tako govoriti!" reče starček resno. "'Mladi gospodine, vi site besni!" 44Ne, Jbesen nisem; a olbn/pan!"
Mlardoche skomizgne z ramama. 44 Predno tožite, počakajte, da kaj pretrpite."
"Pa kaj li bode iz mene?" povpraša mladenič ves kakor iz sefoe.
Mardoche hladno odgovori: 44Vi morate postati mož."
Leon ni mogel prenašati trdnega pogleda starčkovega; zatorej povesi oči.
"Imate li premoženje t" povpraša Mardoche. "Ne."
"Pa vendar alfužbot" "Tudi ne."
"In potem ste hoteli poročiti Blancheo MeTlierovo?" zajezi se Mardodhe.
"O, bil bi se te sreče vrednega izkazal; odločen sem bil za to! S prav dobrim vspehom sem študiral. V treh letih bi bil lal&o advokat, zdravnik, inženir! ..."
"Tako, tako? Zdaj umejem! Nu, mladi moj gospodine, glejte, da izvedete, kar ste se namenili! Vrnite ee v Pariz \er pridno delajte, da pridete do cilja."
Leon je majal glavo, grenko smehljajoč se.
/NftdfllWn^ifl fllAdi \	' s "
• Stari doseljenci, ki so živeli v Zedinjenih državah pred petdesetimi leti, se vsekako ^e spo-! lninjajo leta 1»1>4 — kajti v o~: nem letu je korakata takozva-na 'Coievjeva Vojska v Wash-ington. Tekom onega leta je vladala v naši republiki spio vAua brezposelnost, sp ošni ban-kerot in splošen kaos. i^r let' kasneje, so tedanji nasi zgodovinarji označili leto It?!.^ kot do<bo prehoda našo republike iz splošnega poiljeileLskega običaja in življenja prebivalstva —I I v dobo industrijalizaeije, oziro-i ■ ma v dobo strojev in tovarn; v dobo bogatašev in milijonarjev' na eni, in siromašnega delavstva na drugi strani. Vendar je pa tedaj vsakdo, ki je zaslužili po $15. na teden, za te dolarje lahko dobil več predmetov za vsakdanje potrebščine, kakor jih sedaj dobi za $33 do .fJO 11a teden.
Da se ti časi, oziroma doba iz leta 181)4, tudi po sedanji svetovni vojni ne vrnejo, izdelali so pri vladi nekak zakon proti inflaciji naših dolarjev. Kako bode mogoče priti temu v okom je seveda povsem drugo vprašanje, kajti:
povišanje javnega dolga na svoto $^40,000,00u,m», postalo! je glavni problem Zjedinjenih držav; temu problemu je treba še prišteti plačevanje obresti' na ta dolg, in tudi odplačevanje! glavnice;
naša vlada plačuje sedaj na zgoraj omenjeno glavnico, vsako leto — $3,tW0,(>00,000 obresti.
Toda splošno se zatrjuje, da se bode naš javni dol|g povečaJ; na $300;000,000,000 predno nastopi povojna doba, in ta dolg j bo treba plečavati vsakdo leto po — $6,000,000,000 obresti— oziroma več kakor so znašali vsi davčni prihodki naše vlade tekom leta 1939. Omenjeni svo-ti šest tistoč milijonov letnih obresti, se pa mora prišteti še nadaljnih $6,000,000,000, katera letna svota je potrebna za i normalno vladino poslovanje; vsako leto — tako, da znaša skupna svota letnih proračunov! $12.000,000,000. In poleg tega je treba tudi vzdrževati dokaj I
veliko vojsko in mornarico, dajati bonuse iu pokojnine veteranom — in letni proračun bo |>o voji znašal neko od to 30 bilijonov dolarjev.
V tej svoti letnh izdatkov, pa ni vpoštet niti jeden cent za odplačevanje zgoraj omenjenega javnega do ga. Vsled tega mora vlada -krbeti za to, da both- delavstvo tudi v bodoče kolikor največ mogoče fuifaosle-no. kajti, ako pa«h-ju letni dohodki zveziiit* vlad«' }»«>i! 1"Jo bilijonov dolarjev — na<tala ho<le >h»■>na !i«'varno-t iti kaos (»«»<!<* neizoiri!>en. Torjij -fiojni-lijajmo h-ta ls|i-j. . . _
"Home in Indiana" zanimiv film
»Sedaj se prikazuje v znanem tukajšnjim gledališču l»o.\y v Xe\v Vorku. krasen in ze o zanimiv film: "Home in Indiana**, v katerem v glavnih vlogah nastopajo Walter Brenan, L011 McCallister, Jeanne t rain in Charlotte GreetiwiKxL Ta film je izdelala JOth Century Fox filmska ilrmzha ij» je v
teehnieolor. •
Poleg tega filma >e tudi proizvaja film iz raznih bojnih poljan iz raznih krajev v Kvropi, v tem tem filmu >e prikazuje tudi našega junaškega borca maršala Tita, ko inšpieira *-vo-jo jiuiaško iu neustrašeno armado. — Na odru pa je še posebno prelistava raznih plesnih in pevskih točk s spremljeva-iijt-m Knrie Madriguerajevini orkestrom.
Preti stave se vr^e n»4pretrgo-ma vsak dani od zjutraj do pozno zvečer ter j>o zmernih ljudskih cenah.
Cena knjige povišana
t 'etudl je hila že pred kra t ki m cena AN O T jKŠK K kuharske knjige "Recipe of Al! Nation>'' povišana, smo obdržali ceno $2.50 dokler nam je zaloga potekla. Novo zalogo smo morali mulviviti pn |K»vi-šani ceni in zaradi tega Ik> cena te knjige veljala od dane? naprej $3. komad. To?tko v na-znanje. — Knjigarna Slovenic P11IVisliing Co., New York.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
gLOVEKSBK mm
i
j Zbirka • narodnih pi—> ! lubJa (ilubm Malica v anduta.
Cm — I UM
Ml Manlf-I< Jl liOSUlVANSKIIl NARODNIH PKSMI »a —m*ki
i sbar......................... M
<kB8T NA HODNIH PRSMI ca M-
*kt »bnr .................... tm
*EST N4KODNIII PB8M1 n w tajal ibw ...................
rram* V^ulurlnl—AK8T MKAAMH
i\ MoAklH ZBOROV ...... 4$
M Mihm-U MUIHB IJt.
Mtti cborl ..................1»
Prtcr J* rt h 08KM ZBOROV (•»
Ud to «Manl» ............. M
Moški zbori
oeRAB DBV:
Harrtre : OJ. mej krfi ^ Ao* ; Kam al. faatjo. dr«« v *aa pn|-deno .......................M
ONKAH DRV :
jHre^no. Ijubi-a wi)i; Rn ta na rtijr gre; H««: Moj of%a ma konjička dri; l».»bw m pl man»: 8l»*o; J* »pihnila In* 4*
KMIL ADAMIČ:
U<flra fjevojka i h^l<Cran)aka. ..§*
Van n«« prt poiiirt ............$š
Jurjerm ......................,||
Hftdl Mleka (Jotno; Kaj rirnc*>-gm hoVm; Zrlra«l«-a ........J«
» A8I1.IJ MIHK »n A. «*H< iHMINU :
v»rrU: P« rradlni ..........M
rKHlM) jr?ANRT;
ZJolrcj...................... ga
MluTRDik* ................... JK
PBTCB JF.RKH : P»1«B rate: VAHI
LIJ M IKK: Portofcnl^a.........M
| KO K KO PRRMirm:
L« »krat *• ...................
Hlara dele ..................M
i
H tt VOCABlC: t&u*a»arlv: J oh j PAVČIČ: Pntrkaa pl*« .....JI
IZ 8TABE ZALOGE p h im, mo naslednji*	kai^nr«
i nno mižati een»*:
AawrtAka aUvrmAca Ura. (Halwar) J* OrlcrgL. kimm (Vt^lm)	M
Mwfmbl akar«. «t Tfmn ka
Mkklh iWm (Bari Adamtf) Trije cafieal aberl (llleAma Ma
_____________ -K
V »epelulM	karata ta aale,
■fcer le et^^rnler. (HatleiH. . M
Mladini, ^eaatl tm eiln«ae a klartr-
>ee (C. A4mM)__________ M
Dve pewl, <Prdevec> an «e«kl iker fee aale ....________. .. ... . .99
. NnAl hieanl. 4*m(laan*___________ it
Oerakl ednetl. <Lekarnar), u
KA TAMBUBICV.
NA (JOKBNJSKKM JK
KLKTNU, podf>ouri tlo-• venskih narodnih pe^mi za tamhorice, zložil Mnr ko Hajnk...............
1 Slevmake namdnr »ganil ve laa>»»
raikl iImc (Bajnkl .........n
tUa» M na planince, 4Hajnfc>.
-------------------- M
ZA riTBR:
PaM n rlfrr — « vveakl —
<Ke«eUMil> _________________
AA BI^%VIB:
Hurl prMck — BarnCnlcn — ... JI
KNJIGARNA Slovenic Publishing Co, 216 West 18th St., New York
nuiiuiuiiiiiiiiuiiaiiiuiiiiiiiuviuiiiiiuiu

1894 - 1944