Št. 50. V Gorici, v soboto dne 11. maja 1012. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtsk in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana • vse leto . • 15 K Vb „. • • 1»» V« » '^'iCir &'2^f-- "v Za Nemčijo R llF6*K ~* Za*-Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin, „S0CA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradiščanskem" ,n dvakrat v leta'-»Tomi red.železnic, parnikov in poštnih zvfz'. Na naročilu brez doposlane naročnine ge ne oziramo. Tečaj XLI1. »Vso za narad, svobodo in napredek U Dr, K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se n.haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. — »Gor, Tiskarna« A. Gafršeek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Kraški vodovod. (A. Gabršček.) . (Konec.) Dopisnik »Edinosti« je omenil, da se »deželni odbor kranjski enkrat že uprl odpeljavi voda v druge deželo (Bistrico ali Reko v Trst.) in da stojii tudi sedaj na istem stališču: »kranjski studenci 'kranjskim občinam«. Pravi sicer dalje, da Ide-, želui odbor kranjski morda še ni govoril zadnje besede, ali eno da je gotovo: teh studencev ne prelpusti privatnemu konsorcij u nikdar, kakor se močnejši šibkejšemu nikoli-ne poda, itd. Nepotrebne skrbi si dela dopisnik »Edinosti«! — iNašemu konsoreiju ni niti od daleč v mislih, da bi se on sam pulil z deželnim odborom kranjskim za one studence. Še predno se je komu sanjalo, da bodo začele dežele reklamovati vode (bolje: vodne sile) za-se, je naš konsorcij prepustil to nalogo vladi: Smatral je za svojo glavno nalogo, združiti vse sointe^ resovane faktorje v prepričanju, -da je /reba ta vodovod za ves Kras zgraditi po k&nsorcijevih načrtih. Ako je to enkrat doseženo, pofcem bo že vlada sama znala odpraviti tudi odpor deželnega odbora kranjskega, čeprav bi formelno stal v ospredju konsorcij. Za obliko, pod 'katero 'bo to vprašanje končno .rešeno in vodovod zgrajen, tu .pač ne gre! Saj vendar niti nihče ne misli, da bo (kak zasebni konsorcij na ssvojo ipest gradil vodovod za cel Kras, v kar bi potreboval; do 7 milijonov 'kron, pa da "bi se potem morda lovil za obrestovanje in amortizacijo. iKako bi se utegnilo to zgoditi, sem povedal v prvem članku. Povsem nepotreben je bil torej apel dopisniika v »Bd.« na naš konsorcij, naj da svoje pravice ž njih ' oceno vred na razpolago poklicanim oblastnijam, ki se bodo z drugega močnejšega stališča lahko pogajale s kranjskim deželnim odborom in lahko dosegle pozitiven vspeh, ako ie s p'oh mogoč! — Zopet nepotrebne skrbi! Konsorcij se peha že leta in Ieia, d:i bi pri poklicanih obJiastnijah .uveljavil svoje projekte kot edino izvedljive. Ali umeje se, da &i tudi konsorcij ne da jemati svojih pravic, še .manj, da bi mirno gledal pravi pravcati cestni rop, ki bi se hotel "d kake strani izvršiti! — Ako konsorcij končno xmaga s svojimi projekti, potem je dovršil za naše ljudstvo velikansko dobro delo. Ogromna vodovodna naprava v tako idealno lepem °hsegu je psč duševna last kon&orcijeva, ^ jo nihče ne more vzeti. In -pri tako veliki napravi, ki bi stala do 7 milijonov K, »nora dobiti tudi konsorcij prime; no odškodnino. Zavrniti pa moram° dobrodušnost dopisnika v »Cd.*, ki v da: »od konsorcija v podjetje založe. ;nar se jiro g;>to i ne bode jerral!« Krasno! Še založeni denar naj bi kdo konsorciju uropal! Vodovod naj bi fo-rt'i izdela a ikaka tuja Spekulacijtfca fir-»|a V* konv:.rcijevil? načrtih, vtaknila naj h: brez dvoma izdaten dobiček, — ubogi Konsorcij pa naj bo zadovoljen, ako dobi nazaj svoj denar, ki ga je Ibil založil. Konsorcij, ki bi mogel svoje načrte pač sam najbolje in morda najceneje izvršiti, naj bi torej mirno gledal, kako se tujci košatijo D:> naši zemlji ikot .podjetniki in odneso lep aobiček, dočimbi konsorcij moral tlačaniti zastonj, samo da bi 'kdo ne očital kakih j »sebičnih« namenov! Da, kjer je kaj zaslužiti, tam naj grizejo tujci, Slovenec je in ostane uboga 'para, ki naj večno le tla- ' čani! Dopisnik »F.d.« ih koncu pozivije javne oblasti, naj izvedejo ta vodovod ko; j javno napravo brez zasebnih podjetnikov! i — Čudno, zaikaj naj bi bilo ravno pri našem vodovodu proti dosedanji praksi! j Zakaj :pa država ne zgradi nobene železnice v svoji režiji ? Zakaj oddaja zgradbo zasebnim podjetnikom? Ta zakaj je že davno dokazan, — zato: iker zasebni podjetniki ceneje izvedejo vsako javno napravo! — O tej resnici smo vsi na čistem. — Tudi ikraški vodovod iizdelajo za-sdbhi podjetniki. Zakaj bi tega ne izvršil konsorcij, ki ima na razpolago strokovnih močij dovolj, da more podati polno jamstvo za najboljše delo! Vse to sem omenjal na koncu svojih člankov le za to, da bomo na čistem tudi v tej malo delikatni zadevi! Konsorcij, 'ki je idušni oče velikanskemu projektu, se pač noče pustiti odriniti stran, pač pa hoče, Ida je njegovo delo primemo upoštevano. Toliko naj za zdaj zadošča! (Konec.) Iz teh ikrajev — »z Beiokrajine, s Hrvaškega v velikem krogu okolo Kranjske, je največ izseljencev v Ameriki, doma ni redila kmetija, — edina Obrt — mnogoštevilnega ljudstva in niso znali druzega, kakor navadno ikmetijsko delo na njivi, kakor očaki prejšnjih stoletij. Le vinogradništvo se v novefšem času goji tako, kakor vrtnarstvo drugod, to je intenzivno obdelovanje. (Kaj bi bila naša kmetija, ako bi se njiva, travnik tako obdelovala, kakor vinograd!) — .Pri nas in na Hrvaškem ni bilo druzih obrtov, ne tabrik — industrije, ne trgovine, ki !bi spe-čavala proizvede kmetije in obrtov po širnem svetu— ni bib železnic do Karlovca, do dalmatinske, istrske obali. In narod je bil v revi pohleven, je bil dober kristjan, kojemu je njegov pop obljub* jal dobro življenje onstran groba in je ta kristjan verjel, da ga pridobi. — Pisati, citati — nič — analfabetna reva, katero so v Ameriki, kakor vole vozili v fabrično, rudopre-mogokopsko dele. — Železnice, k,i se bodo v bodoče gradile v teh naših krajih, bedo pomnožile vrednost naše zemljo in delavcev na njej, boljši kruh se bo našel po njih doma. Železnica bo prijeijala .ljudi, ki razumevajo novodobno delo na kmetiji in v obrtih. Nemci v rajhu, Italijani v Italiji so se že toliko pomnožiti, da nimajo več prostora vsi doma. Isti se bedo- selili v naše kraje. Kapital bogatašev, bank* teh narodov bo v maših krajih odpiral premogovne jame, bo ustanavljal tovarne. Nastal bode boj mod domačo in tujo raso. A'i bo Jugoslovan tukaj na teh tleh, ki se po železnicah odpro vsemu svetu, trden kakor Čeh na svoji zemlji, ki je postal Nemcu v rajhu ravnovažen obrtni indMtrijabii delavec, novodoben kmet, tehnik! — To je najvažnejše vprašanije, ki se nam stavi, ki smo '.še moka,} zaljubljeni v naš rod in njega domovino. Zdajšnjo gospodarstvo se razširja !po vsem svetu, na katerem je možno kmetovati. To gospodarstvo usta- novlja povsod svoje 5oBe, navaja -vsa ljudstva v svoje delo, gospodarenje. Kdor se mu protivi, ali se mu ne more udati, ne more postati dober »delavec v njem, istega vrže med one, ki le pomenijo kaj kot »roke«, ali jih izganja iz domovine v tuje kraje kot »roke«. Upati je, da se avstr. vlade na Dunaju zavzamejo za ljudstvo teh naših slovenskih in hrvaških ikrajev in bodi >rosior za zborovanje. Brž, ko je začel dekan govoriti na Shodu v Zagrafcu, je naipadel nekega kmeta, da je svobodo-mislec, da on ni njegovega mišljenja zato, da on ne bo s takim govoril. Bilo pa je še mnogo takih »svobodomislecev« zraven, 'pri katerih so jajca, maslo in druga bera dobra in takrat celo v hišo hodijo iskat »svobodomislece«. Naj bi dekan in kaplan tedaj pustiili bero pri svobodomisleeih! Ko je končal dekan na shodu svojo pulilo govorico, je začel s prstom kazati na nekatere, ki naj bodo za odbornike v njegovem klerikalnem društvu. Kaplan se je bahal, da če naprednjaki ustanove eno društvo, ustanovijo oni dve. Kakor kaže že pri rojstvu društva v Zagrajcu, ne bo se staralo, pa če jih je še več kot dve. Tatko kilavo je bilo, da niti toliko ni bi.lo klerikalnih pristašev, ki bi 'plačati ud-nino, ;ko!ikor jih je potreba za odbor. — Mi bodemo pa po naši poti še nadalje hodili in odkritosrčno z jasnim čelom se borili za napredna načeTa. . Iz kobariškega okraja. Kobariški Kot. — Dobro obiske vam lanski sestanki kotarskega učiteljstva tudi od učiteljskih prijateljev porode letošnji prvi sestanek, vršeči se v četrtek, dne 16. t, m. v središču Kota v Sedlu. Ker je ta dan v Sedlu zajsdno tudi cerkveni shod, nadejati se je ogromne udeležbe. Shod obrtnikov v Kobaridu. — V Kobaridu se je vršil dne 5. majhilca shod ko-baridskih obrtnikov radi delovanja -bolniške blagajne v Gorici. Shod je otvoril kot enoglasno izvoljeni predsednik gosp. župan Miklavič vitevsamostojne bolniške blagajne s sedežem v Tolminu ter skteroli sledečo *e-soludio: Delodajalci in delojemalci, zbrani dne 5. majnika 1912. na javnem shodu, protestiramo proti zavlačevanju opravičene prošnje ,za ustanovitev samostojne bolniške blagajne aa sodne okraje: Kobarid, Tolmin, Bovec, Kanal in Cerkno s sedežem. V Tolminu, na kar poživljamo visoko c. kr. namestništvo, da reši nemudoma to našo prošnjo ter nam dovoli to, kar nam gre ipo državni postavi z dne 30. marca j leta 1888. ¦ .' . " mOJH STHRH [i/kuSma je in oatane, da je najboljše sred-jstvo za odpravo poletnih izpshJjajev, *a dosego, sa ohranitev nežne in mehke koze ter bele polti llUjno mleCnato mtto. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co„ Tetscnen a/E. Konir.d stane 80 vin. in se dobiva v vseh lokarnah, mirodilnieah, parfumerijah m podobnih trgovinah. Bergmanova iHijna krema „Manera" slovi radi toga, ker so dol»i po uporabi isus jafco nežne in bete roke. i tuba 1 stane 70 vin. Dobiva se povsod. ¦—• Tako Trgovska in obrtna zbornica v Gorici šteje 24 članov. Ti se dopolnjujejo navadno tako, Ida izstopi vsako tretje leto polovica članov. Z 31. decembrom lanskega leta je potekla 12 zborničnim svetnikom posEovna doba. Povsod drugod skrbi zbornična uprava za pravočasno obnovitev ugaslih mandatov. Nasledniki so navadno že izvoljeni, ko potečejo mandati izstopajočim članom. V Gorici se vrši to drugače. Odlaša se in odlaša. Potem se vpelje v izadnjem trenotku volilno postopanje z mrzlično hitrostjo. V naglici se da seveda marsikaj .pozabiti in prezreti. Uri-ijo se lahko tudi napake, ki bi tvorile pripravno podlago .za potreben rekurz v siučaju neprijetnih presenečenj pri izidu volitev. • Gospodje oikoM trg. in obrt. zbornice 50 tudi letos nameravali izvršiti celo voljno postopanje lepo po domače, kaker je pri njih že od nekdaj navada. >Nas je zadeva zanimala in pričakovali smo z napeto radovednostjo, kaj bo iz tega, in" to tem bolj, ko se je govorilo, da se vtegne razviti hud volilni boj. 'Naravnost osupnila nas je pa vest, katero je prinesel meseca januarja tukajšni list »Corr.tere Friulanos, da je sklenila pristojna volilna komisija že napovedane volitve odložiti na poznejši čas. Jasno je bilo, da tukaj ni nekaj v redit. Mnogo se je domnevalo in popraše-valo po vzrdklh, ali pravega odgovora ni navedeil nihče. Dogodki v zadnjih dnevih pa kažejo že v natančnejših obrisih one tehtne vzroke. Zakon za trgovske in obrtne zbornice nafmreč določa, da imajo volilno pravico tudi oni trgovci in obrtniki, ki plačujejo manj davka kakor je predpisano v volilnem redu, ako imajo le volilno pravico za deželni zbor. Pravilne volilne imenike -za volitve v smislu navedenega zakona more sestaviti volilna komisija v današnjih razmerah le potom' sodelovanja vseh •občin v deželi. In .res, obrnila se je na vsa županstva in jih je s .posebnim — seveda italijanskim — (dopisom zaprosila potrebnih podatkov. Ta navedena č^istva. osvetljujejo dovolj naše^žalostne razmere.. Tu vidimo dejstvo, ki se ne more nikakor siagati s pravnim čutom in našim narodnim ponosom. V kolikor se je dalo dognati, niso naša županstva: dbsedaj nikdar sodelovala ipri sestavi volilni« 'imenikov za trgovsko in obrtno zbornico. Ker pa postavna sestava volilnih imenikov ni mogoča brez navedenega sodelovanja, bo pač dopusten . skilep, da se uprava trgovske in obrtne zbornice dosedaj ni ozirala na jasno postavno določbo, katero smo omen€i že zgoraj. Vse dosedaj izvršene volitve v trgovsko in obrtno abornico so se vršite nepostavno, so bile neveljavne. NeveRfav-ni so bili tudi «oni mandati, o katerih se je marsikaj govorilo in pisalo pred tremi leti in s katerimi se je .dolgo bavik tudi državno .pfavdnjštvo. V času, ko propadata trgovina m obrt v Gorici in .po deaeli, zaihteva pač interes čežeic in države, da se .prepriča, je li res zastopstvo trgovskih in obrtnih interesov v rokah, katerim bi bila poverila zastopstvo večina interesentov. Tu ne pribaja v poštev le »korist in škotta posameznih .oseb, tu trpi ugled celie države, ako se ne Izvajajo državni zakoni niti v obmejni .deželi natančno. Dopisi na naša županstva so bili sestavljeni v italijanskem jeziku. Značilno za nepristranost in poznavanje državnih temeljnih zakonov pri trgovski in obrtni zbornici.. Ali si upa kak drug urad,* javna uprava ali korporaetja v deželi storiti kaj sllčnega? Ali ni zbornica 'postavljena za celo deželo, aH nima slovenščina v slovenskem delu dežele istih pravic, kakor italijanščina v italijanskem? Kakšen vriš hi hrup bi nastal, kako bi se poudarjalo krivico, brutalno nasilje na pravičnost prebivalstva, ako bi .pisal deželni cdbor le eni furlanski občini slovensko pismo! Od vseh krajev že dežuje pritožb, ako zaidejo v furlanske kraje le dvojezične tiskovine. Ako upoštevamo vsa navedena dejstva, moramo priti do zaključka, da ne morejo imeti trgovci in rJbrfcntki -prav nobenega zaupanja v dosedanjo trgovsko in obrtno zbornico. Zadnji čas je, da poseže vrneš krepka roka in napravi red ter zagotovi državnim zakonom ono spoštovanje, katero jim pritiče v vsakem vrejenem državnem organizmu. Čestitamo vsaki nevesti (novici), katera kupi cela opremo (balo) pri tvrdkt: HED2ET & KOMTNiK Vogal Curso Verdi in Via Scnol? 5. Lepo, dobro in trpežno blago. — Cene vsemu blagu najnižje! — Prepričajte,se! Zlet II. okrožja Y $t. Andrež! Jutri naj bo geslo vsakega meščana: V Št. Andrež med brate Sokole! Kdor le more, naj pride, ne bo mu ža1. Na zdar! Domače vesti. Za družino Loverčič daruje neimenovana gospa K 5. Za rodbino Loverčičevo se je nabralo K 49'64. Srčna hvala. Gospa Šaplova je nabrala 7 K: 5 K je darovat g. dr. Puc, 2 K ig. dr. Piki. livada lepa! Prvi dijaški telovadni nastop bo idrevi v Trg. Domu. Vspored smo 'že priobčili. Cisti dobiček te lepe prireditve je namenjen Dijaški kuhinji. Danes teden smo či-•taii v »Soči* članek, ki je 'pokazal, da je Dijaška kuhinja v nevarnosti, da se 'Prihodnje leto ne bi otvorfla, ali če.bfr še pa bi se ne mogla .zdržati dlje časa[ Žalostno bi bilo jo. Dijaško kuhinjo moramo ohraniti.-Njena korist je taka, da moramo porabiti vse sile v ta namen, da se Dijaška kuMnja vzdrži. —r Naša mladina sama dobro čuti korist kuhinje, zato namenja čisti dobiček svojih prireditev roajčeato-krat Dijaški kuihinji. Tako tudi danes. Prireditev drevi obeta biti 'jako lepa: orkester učiteljiščnikov vživa dobro ime; ¦nastop telovadcev pa bo tudi zanimiv ... Zato se nadejamo obšle udeležbe in obilo tifcbička prepotrebni Dijaški, kuhinji! •< Darov! za »Dijaško kuhinjo«. Podpornik revnih dijakov 10 K. — A Ktfuitf, nadzornik »Prve Češke« 10 K. — Neimenovana gospa 5 K. ¦'— Dr. Fr. Irgolič, odvetniški koneiipijent 3 K (članarina). — A> S". našel na javnem prostoru' i K.- Ma; račun mesečnine je prišlo 115*45 K. Umria ie v Gorici v visoki starosti 33 let gospa Jo&ipina Favelti, vdova zna* nega mestnega tajnika Karala Favettija, Adolf Ribnlkar — aretirali. — Znan| ljubljanski tržni nadzornik Ribnlkar, Segat deželnozborsiki mandat so klerikalci razveljavili v zadnjem zasedanju kranjskega deieimega zboča, je bil povabljen k preiskovalnemu' sodniku dr. Kaiserju, ki ga je pridržal v zaporu. Ribnikar je ovaden radi znanih se^temberskih dogodkov 1908. Ovaditelji so seveda slovenski klerikalci; baje je šla ovadba iz deželnega odbora. Za narodni muzej so darovali: Gosp. Ivo Spinčič, dijak v Gorici, 2 novca. — Gospod Franc iPavletič v Gorici 1 novec. — Gospod A. Sch. v Gorici, 1 papirnat bankovec 10 krajcarjev iz leta 1868. — Gospod Emil Lestan, pismonoša v Gorici, 1 srebrn novec. — Gospod Evgen Rija-vec v Gorici 6 raznih bakrenih novcev. — Darove sprejema društveni gospodar g. Rudolf Druiovka; trgovec, Gosposka ulica št. 3i — Odbor. Na evhargstičen kongres na Dunaju vabijo klerikalci po svojih tistih prav po judovsko. iNo, pa saj so judje že obljubili denarne podpore, da bi mogel dobro vspetj kongres. — iKar v največjem števJiu bi morali biti .zastopani tudi Slovenci — tako veli tudi starostrujdrski »iPfim. List«. Kaj pa bo pravzaprav takega na Dunaju ? Najsvetejši zakrament izpostavijo v nekaterih cerkvah, velikanska procesija bo, pa muzeje si bodo lahko ogledali, če"bo kaj ta-k-3h vmes, ki umejo vrednost -muzejev. Najsvetejše častijo lahko doma, bolj zibra-no in bolj s srcem nego na viharnem Dunaju, procesij je pa tudi dosti v domovini, tako da ni treba hoditi ra Dunaj k procesiji. Vse skupaj bo le velika klerikalna demonstracija, nunci v velikanskem številu hočejo pokazati, kako imajo so ljudstvo na. vrvici in da ne bo še konec kler.ikaliz-ma v ljubi. Avstriji! —Zato pa bi bilo.za slovenski narod častno, če bi b".i a udeležba iz Slovenije na eviharističnem kongresu ne kar največja, ampak kar najmanjša. — Kdor hoče videti kaj lepega, vzvišenega, silo* in moč življenja, kdor se hoče utrditi v upanju na boljšo.pr.ihodnjost Slor vanstva ter se pokrepiti v trdem.življen-skem boju, ta naj gre letos v Prago k viru moči, samozavesti, ki more okrepiti tudi naš nared, da ne bo samo molil, ampak tudi mislil in stal tu on se boril ponosno z glavo ipo koncu! Ne dunajski'misticizem, marveč pražka krepost naj prevlada naš narod! Za to v Prago — ne na Dunaj! Zoper p|1es pišejo po klerikalnih listih. Na paipirju rohnijo ljudski sleparji zoper ples, zunaj .na deže«i pa se smejejo svojim ¦pvstašem, ko plešejo. Včarfih kričijo," da-oii več naprednjakcrv na Goriškem, da ni napredne stranke, da je vsa mlad'na že .pod črno streilio, sedaj pa lajajo, da plešejo liberalci po celi deželi. iPIes in ples in samo liberalna mladina pleše. Torej mora bi!i presneto dosti liberalne mladine in ne tako mai'o, kakor kričijo včasih! — Cel predpust so plesali klerikalci, kjer so le •mogli, sedaj bedo plesali celo poletje, niti enemu svojih ne bodo* branili plesa klc-jjlkalni poglavarji, ali na papirju pa bo tramtamtam celo poletje. — Ker so tako mogočni in se hrupijo, da jjh vse posluša, pa naj ustavijo ples kar čez noč. čudež naj se zgodi. Naj molijo na Dunaju na e,v-jiarističnem kongresu prav Tz srca; morda bodo usllišani, da se zgodi -čudež-an zgubi mladflha v solnični Goriški iz nog vso poskočnost in iz glave vse veselje do plesa. Naj spravijo s sveta ples, če morejo. Javni plesi gotovo r.iso v dobro ljudstvu; mi jrh 'bomo proslavljali, če cd'pravijo javne plese. — S samfriv rcpoti^njem, farizejskim udrA'ianjem, 'Združenim s potuho, se pa ne odpravi nič, slavna gospoda staro-in novostrujarsika! »Š^jone« Hovijo. „— Nevarno je, spregovoriti kako,besedo s kakim vojakom v 'kraju bolj preti meji se naihajajačem. V četrtek popoldne je še! tukajšnji okrajni sodnik g. dr. L. J e r o v š c k po svojih opravkih v Vipolže (v Brdih za Ločni-kcai). Tam je b:io nekaj vojakov in g. di*. JerovŠeik, iki je tudi re*zervin,r; poročnik, j J spiegovoril z nekimi vojaki par besed' jPosleidiiica je bila, da so sodnika Jerovški aretirali in orožnika, sta'ga ipeljala na soj.-nijo v Krmin. Tam ga je rešH iz rok orci vi!kov krminski sodnik idr. Weiriberger> — Kdor gre izven Gorice, zlasti proti me! ji, naj vzame s scTooj legitimacijo in vo-jakov naj nikar nnti me pogleda — če ne ¦ga primejo aa »špijona«. G. dr. JerovSek ni imel s seboj nciberie legitimacije, zato je nibrall marširati v Krmin v spremstvu dveh orožnikov. 'Pripominjamo, še, da ]e g. dr. J. goreč vojak; napravil je že vej vaj nego je bile treba in bo imenovan pri prihodnjem avancementu za"'ftadporofini. ka v reservi. V Vipo-tžah so ga imeli pa za »špiona«. Lepa je ta! Smradu iz Malovš bi se rad znebil neki J(anez) M(akako) v »INovem Času«. Smrdi in smrad je neprijeten. Zasmrdelo je tako iz n-ovostrujanije, da jih je prevze-lo in se otrešajo. Ali otresejo se ne; po. hujšanje se jih drži, kaznovano je njihovo pohujšanje; a|!i-za poHnijševaice se tudi k\ dobi ¦mifcnda rrtlinski kameri, ki se jim veže na vrat, da še potopijo v globokim morja še globlje nego »Titanic«. — Sadovi katoliškega vzgojevanja in izobraževanj;! mladine so strašni. Že umevno, da kričijo in se ctresajo. iPa ne pomaga nič. Klop st ¦trdno dnžt kože in fridolinstvo se s tnki, rije n-3 da zbrisati. — Tako je, gospoj1 J(an^) Mla-kskn) v »Novem Času«. Na Čaven je pele telo v nedePjo 5. maja iiz Gorice, deset.planincev. Na predvečer je bil v šturjaih v hotelu Šapla prijateljski sestane/k treh podružnic S. P. -D. ;f sicer iz Ajdovščine, Idrije ?in Gorice. Seli | poizno v noL se je vesela planinska družba razcepila. Drugo jutro so odšli Idrijčaiii in Goričani pc programu, prvi čez Vipavo na Gol in domovv drugi na Bol, Čaven in Ki:c.e!j,-sedem Ajdovcev pa je udarilo izven programa naravnost na Čaven -- baje novo pot markirat. iPri • Cidhoidu na Oni so.pod vrihom Čavna Ajdovci trčili na Oo-ričane in se od njih planinsko pcs'ovti.j Na Čavnu je bilo ta idan še nekaj dnii?ili| družb (okrog 30 izletnikov vsega skupaj),! ki so se pri gozdarski koči oddihavali in krepčali in so po geslti. »Vsak sam zase« zopet odhajali. Goričani so. jo po progw-mu in deloma tudi po -maitkaciji m;vhm\\ .proti Kuclju, kjer je bila spomladanska flora v najlepšem cvetju. Zlasti lepi av-rikelj (žvenikeFj) in pa veliki svišč (en-cijan) sta v enomer pr".pogibala planince, da niso prehitro pridrv.ili pc strmini navzdol (brez markacije seveda) v prijazni Vrtovin. \z oblakov je začelo namreč že: sumljivo škropiti, še bolj pa je gnal planince naročeni golaš, ki so ga neka te mili j že iz daljave »hoteli« duhati :.n se nanj že na polna usta veselili. Tc!da dober nos vh je to pot prevaril, kajti o golažu ni bi o ne duha ne sluha. Na stežaj odprta usta so zamašili potem s krulhcm in pobrali soie ostanke iz »resc-rv svojih konserv«. Dež \z s:cer planincem prizanašal, toda sarno do vipavskega vlaka, potem ,pa je otepaval čelo dolgočasno, pa iie dolgo, pot po vagonih, v katere so natlačili potrpežljive izletnike kakor sardeie v drobne škatlice. Ta nevšečni zaključek izleta je vzbudil sicer nekaj .mrmrajoče jezice, ker ni bil na programu, lepih spominov na Čaven pa ni mogel izbrisati. »Parturiunt montes« ... Novostm-jarske gore so hotele .roditi, štiri dolu« dolge mesece so se napenjale; rodila se je miška. — Tam ob novem letu smo že slišali, da se hočejo postaviti novostrujarji v »Cou:ralu« ter uprizoriti igro .»Zlato-rog«. Študirali so in štufdirali, iskali igra! ce in igralke, senčili in napenjali: zdaj bo. Zdaj bo, ali bilo je šele 6. in 7. t. .m. — ^ nič, vse skup za nič. Klerikalni starostni' jarji so zabavljali, da se je kadilo oK-.J'-njih, in privoščili novostrujarjem blaina-žo. »Gorica« pravi, da se je igralo res di-letantsko, eden je bil lesen, drugi SibW. tretji je požiral besede, da ga ni, bilo razumeti, pretiiho so govorili, manjkalo jo Sklanja in vaje. Še »Novi Cas« ne more tako hvaliti kakor bi rad. O jerum, jeru:.i! [1;1, ¦so se tai^c hlami.rali novostrujarji !— T:sti študentje, katere so prisilili k igranju. vs\ bi se bili rajši učii'.i tisti čas za .šolo, bi bi'1' Vale to ohranitef Os1at>eIo»i Ini boiefctae i^inejo. Vaje oSl, «vof, mišico, k?ie m nkrenSijo »oamc oi,Atm\, VnSe'«plo5ni rdravje « timt utrli, alo vabite :<'jI . Dvanajflterica za piakuSnfo 5 troa fcaako. ladeloratelj aefdo lekarnar 13, y. Pollor v Stubici, Elzvtrg št ;J64 (Hrvatako). boli pametno! — Prireditev je imela čisto bankarske namene; dosegli so le — rogove, pa ne zlatih. ¦ . ' Volitve v okrajno bolniško blagajno Gorici. — -Razpisane so volitve za dne. 2t in 9. junija. Izvoliti je 60 dei-egatov iizr med članov blagajne in' 30 zastopnikov gospodarjev; za dobo 4 let. — Volilni imeniki so razpoloženi v Viia MoreHi 16; za sodni okraj 'Kanal v ,f4>c%skeni-uradii v Kanalu,. ikljanski v občinskem uradu v Tolminu, potem za kobariški v Kobaridu, za bovški v Bovcu. Pritožbe ;je vložiti do inklus. 18. t. :n Poslanec /Ton' napravi jutri; izlet v^Patarr je dva dni; skončala je sinoči ob 8 in pol. Šlo je za .lovsko tatvino v Trnovskem gozdu; oškodovana sta najemnika lova dr. Weinlediner in nadporočniik Sohober. — Otavni oibtoženec je bil Fr. Bratina, ode, mnogoletni cerkveni ključar v Štomažu; obsojen je «ia 4 mesece težke ječe in ipo-vraiHev Škode erarju, ka Je konstatiral, da •manjka 43 srn a 20 K; približno toliko dr. detnokratje velik shod v (prilog spečim bratom v Hrvaški, ali »Slovenec« je rekel, da je to nevarno, da nastanejo lahko de-inonštracije in deželna vlada 'kranjska je prepovedala shod! Čuva} 'vabi ik sebi poročevalce listov ter iim zabičuje, naj bodo previdni, 'ker sicer jih izžene, ikakor jih je nekaj že .pregnal. Čuval je zaplenil celo izjavo hrva- MeinLechner. .Sin, »nevesta« in.hči'"so škega ministra Josipoviča. iPckMean ie bU za tolminski ^fcraj-ffr-zV^erŠ^^ cftS9fcni: Leop. Krjvecria 14 dni, Amt. Krivec na 1 mesec* .FranvJJ':kar na 24 ur izapoia. ker ni (imel dovoljenja nositi orožje. — Izsledil je bil obtožence, c-roižniski . stražmešter g. Oornbeg. Ob tej priliki bo ob primernem času imel shod v posojilnični sobi. Tistih par volivcev, ki mislijo priti poslušat, je že kupilo one številke »iGorice«, v katerih so poročita o shodih v &t. Petru in Sovod-nja'h, da bodo pazili, kako zna na pamet svojo lekcijo za goriško oiklic/o. I Za regulacijo Soče. — Ministerstvo j za javna dela je naznanilo furlanskemu poslancu dr. Bugatto na njegovo željo, da so že storjeni vsi 'potrebni; koraki, da bo vodstvo za. reguladio Soče v Gradišču ob Soči. Tam je bil svoj čas tudi hidrav • , i lični urad. Morda je prav, če 'bo vodstvo 2a regulacijo Scče v nižini v Gradišču ob Soči, toda za regulacijo gornjega dela pa J mora biti vodstvo kje drugje in ne v Gra- . dišču. — Ali vodstvo ima biti gotovo le eno: potem pa Gradišče ni pravi kraj za to. Pa zcpet menda mislijo 'laški gospodje,.., da se bo iSoča regulirala samo v nižini!! Delajo zopet tako! -- Neposredna -^vrši-tcv pripada v smislu zakona § 5., sprejetega v zadnjem deželno^borskem zasedanju, teihničnemu komiteju, ki ga sestavijo ministerstva, deželni odbor in na-mestništvov — Slovenski poslanci, pozor! Scčrn breg ob Zdravščini utrjujejo znova. Dodeljeni! so glavarstvu v Grad:-šču novi inženirji, ki so pričeli z raznimi lelinicmmi deli, .med temi tudi utrditev brega Soče ob Zdravščini, cd .koder je grozila pogibelj polju. Detomor v Krminu. — Ko so ščistili ; na južni železnici v Krminu stranišče, so ' našli tam trupeke deklice, ki je 'bila zadušena z vrvico okoli vrat. Trupelce je moralo ležati tam že en mesec. Detomorilko iščejo. Klerikalne veselice. — Klerikalci prirejajo sedaj po deželi vsako neldeljo veselice; veselico na veselico oznanjajo klerikalni llfšii-'; vpijejo ;pa ob jednent na »liberalca ., da le liberalci prirejajo veselice. Klerikalno popivanje in zapravljanje denarja, to je seveda sveto delo, v čast božjo !— Tam v Šmarjah na Vipavskem pa imajo čukavsko godšbo; znajo že sedem komadov, med temi en valček in eno ma-zurko. 'Pa pravijo, da ne bodo n prehlajenja vsake vrste. O Ip.BteklenicaK 2- Na prodaj po vseh lekarnah ; cla ja3i ne podpišemo radi obnašanja »stareste olo našega oddelka. Sicer so .pa -m razpolago zapisniki, kaj je predsedniki. «kWka Ivan Gregorič žrtoval za »Sokola«. ' VI. Glede naraščaja je tiiidU vfsc izmišljeno. VII„ Ali nismo imeli L }\L skupne račune, se prijateljsko razpustili .lil si obljubili pomoč in da delujeiuo vsalk oddele-k za-se po okusu podvzetiiikov? VIH. Dovoljujemo si naznariiti "Vam, da naraščaj in vaš oddelek so član'! >»So< kola« kakor mi, pač pa Je p>rvi oddelek naš, ker smo pristopili k društvu že leta 1897., vi ipa 1.1906, naraš&ajpa l&tos. A>ko ni to res, naj odbor Sokcfa objavi. iX. Videli smo vaš p(Kfpis» a odgovarjali smo onemu, ki ga je sestavil. X. Da bodete čistili Me ozračje s torpedo, v kateri se vozita klerikalna občinska kandidata Blaž furlanl in Franc Sulic, zadnji je tudi član 'klerikalne posojilnice, pomagajo vam tudi tuj«klerikalne ,nioč.i ~ ta je .res lepa. Kako pa VJ» načelnik Peršič, ali niste cerkveni najemulk? Kje so i>a še tajni? Ali Je oaraCje v vaScin oddelku čisto? Pripominjamo, da iiijsmo prej okI|?i>-vorili radi hude borezn,i naSega .predscl-nika. Mali oglasi. IajBMftJl'1 ?rtstfl]blaa stane 60 *) n^ ika Ja «jli.r obE«t»4il «6 raba« u vs«fc» b&seflo s Tin Hajprtpravaejle laseriranje x& trgorc« m oirtalke KoUkoJ* mtnjSih trgovcev Int otrtnlko'*-1 &cM_ kttetlh «m a«ui! (tn oelo t maotu) alhle ne nikjer q« (mitrirajo. Skoda nI tnaJb&M. 1 *.o«i'*. k»" Slovenska šivilia damam in go»i)lcft»«. Izdeluje obleke in Tcostume pft naj Hov^-jii mod i Josipina Bregantič, ulica Casctom «t. V lU- ««**¦ ____________ .'(»S«; fl«>- želniH jejsiko^ l«v:ij'>c v Gorici, se spvejmo takoj pri iolo^rafu Ji-rKfč^u v Gorici. Fotografski vajenec ?*.****. Sokno Gorici. modne barve, lepo ir* po vip»--roča tvrdka Pregrad & CtiriiCTič v Krojači pozor J so kupi vTrRftv-- Proda se n Uzorci zastonj. po nizki ceni dober klavir. Cofco Francesco Giusoppo 14, jjavLci" <»«sik>. i s prostim vi/*«!«'«!' I s-vitla, f «;(!iia in 1 se odda v najem xa K 12-- nujscčuo. r pove upravnišlvo. Mala mebiovana sobicaE Pomladanska in poletna moda V Trgovskem domu v Gorici. Na novo je došlo velike množine lepega volnenega blaga v novoinodnih pastel barvah za pomladanske inl poletne obleke. Kakor tudi krasni uzorci v perilnemu blagu, kambriku, satenu, foularju, pauama i,t. d.f Največja zaloga n največja izbera na Goriškem. Ysak, ki si želi kupiti kaj lepega in po nizki ceni, naj ne zamudi si ogledati novosti v Trgovskem domu.I Ker kupujemo na veliko, smo vsled tega zmožni tudi po prav nizkih cenah prodajati. Za obilen obisk se priporočamo Pregrad & Černetič - Gorica.! Medne knjge za obleke 100—150 lejih slik zastoj. Najboljša lastika za cepljenje trt z znamko mT^ESIB*" ii garantirane slovenske kose se dobijo v veliki množini pri domači tvrdki & Leuaid t Rašlelj 7-9, i Hiša na prodaj v najlepši vasi vipavske doline. — Primerna za vsako obrt ali kmetijo. — Poleg hiše |e vrt, ki meri 700 m z zimsko gredico. — Vse na lepem razgledu. — Natančneje se izve pri uprav-ništvu „Soče". najcenejša in najboljša darila za birmance. Sprejme se takoj zresto natakarico Za gostilna j Gorica, Via Duomo št. Z. Ceno posteljno perje in fini pil priporoča po najnižji ceni tvrdka: I ledžel I IcMtnik Vogal Coiso Verdi in Via Scuole 5. Zlate ure za gospode od K 40*— naprej : a „ „ dame „ „ SO*— „ I Srebrne ure za gospode s tremi pokrivali od K 11-— naprej. — Srebrne ure za gospe od K 7- — naprej. — Velika izber zlatih in srebrnih verižic, obeskov, uhanov, križcev, prstanov in raznih dragih okraskov. —- Jamči se za vsako uro in za pristnost zlata in srebra. ? Popravila se izvršujejo točno in po ceni i Jakob Šuligoj, c kr drž. železnice Gorica, Gosposka ulica št. 25. Ali Itth ofati svoje sobe ] Za to morate imeti dobre že zgotov-Ijene postelje iz žime, volne ali morske trave, 1 pe posteljne odeje, trpežne rjuhe, brisalke, preproge, zavese itd. V veliki izberi in po zmerni ceni nudi vse to tvrdka Pomladanska sezona 1 Došla je velika izber-pornjailan-skega in poletnega blaga. Krasne novitete v d a IIIS ki ti '" INDŽkill oblekah. Prepričajte se in oglejte si iz'užbe in zalogo narodno tvrdke Ivanoio t Kurinčic GORICA Gosposka ulica šfeo. 11 UzmT.\ pošlnino [ii'n.sti proti vi-;:i^'i Nanut & Bregant čiuiorizouaoa staubenaturdhaj $ (|OPICI ulica Adelaide Ristori šte^. ,,se priporočala p. ».občinstvu za VJ;1| slavbena dela. Izdelujeta vsakovrstni'f načrte, proračune in kolavdacije P'1! ! najnižjih cenah. Hedžet & Koritnik! _____ GORICA. 1 Pri tvrdki Pregrad & Černetič, Ustna izdelovalnica perila vseh vi »ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko ^padajočimi posli. — Vloga na knjižice obrestuje po 4VL, vloge v tekočem ; računu po dogovoru, - - flrinitt> giavate« e »mm. - - Centrala o Ljubljani. - tam* zauad k mm \ ¦ '"' ' ~~ PODRUŽNICE i Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst