PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plaCana v gotovini /~i___________ i a z.
Abb. postale I gruppo	“ ViCHfl	lil*
Leto XX. St. 155 (5838)
TRST, sobota 4. julija 1964
Predsednik republike poveril Aldu Moru mandat za sestavo vlade levega centra
Moro je sprejel mandat s pridržkom: «Poskusil bom sestaviti koalicijsko vlado med KD, PSI, PSDI in PRI» - Dolžnostni obisk pri Merzagori in Bucciarelli Ducciju - Poročilo De Martina in Nennija na zasedanju centralnega odbora PSI
RIM, 3. — Predsednik republike Segni je danes sprejel bivšega predsednika republike Gronchija, predsednika poslanske zbornice in senata, nato pa je zvečer povabil k sebi dosedanjega predsednika vlade Mora in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Moro je sprejel mandat s pridržkom.
Po
razgovoru s Segnijem je Moro dal novinarjem izjavo, v kateri se predsedniku republike zahvaljuje za zaupanje in pravi, da mu bo poročal o posvetovanjih, ki jih bo imel s predstavniki strank za sestavo koalicijske vlade med KD, PSI, PSDI in PRI. Nato se je skliceval na izjavo, ki jo je dal 11. novembra lani, ko je dobil mandat za sestavo prve organske vlade levega centra, in ki je postala politična in programska obveza prejšnje vlade. Sedaj gre za to, da se poglobijo in pojasnijo, po izkušnji preteklih mesecev, nekatere plati programa in da se preveri skupna politična vo-
lja parlamentarnih skupin in strank, da bodo podprle, s trdnim prepričanjem in obvezo, splošno dejavnost vlade in uresničenje programa.
«Povsem se zavedam težkoč, ki so v sedanji gospodarski, socialni in politični stvarnosti dežele in dolžnosti, da se vlada z njimi spopade z jasnimi perspketivami in trdno odločnostjo. In prav pred temi tež-kočami se dokaže, in prepričam sem, da bodo demokratične stranke nove vladne večine dokazale, da so zmožne prevzeti nase vse odgovornosti, ki jih položaj terja. Medtem ko so že odprta in se vsiljujejo vprašanja gospodarske, socialne in politične obnove, ki jih morajo ljudske in demokratične sile rešiti, da bi dali polno in konkretno vsebino
svobodi, so tu gospodarske težkoče, ki se jim je treba pravočasno zoperstaviti s primernimi protiko-njunktumimi ukrepi, s pozornim upoštevanjem stvarnosti in z namenom, da bi za vsako ceno zagotovili, ob stabilnosti denarja, realno vrednost prejemkov in najvišjo raven zaposlitve«.
«Za te življenjske smotre so ljudske sile pozvane, da sestavijo vlado; da so vedno pripravljene braniti predvsem svobodo in pospeševati, v okviru ustavnih svoboščin, blagostanje in socialni napredek. Vlada, ki jo bom skušal sestaviti, bo delala s točno omejeno večino, na podlagi jasne politične diferenciacije, ki sem jo večkrat označil, nasproti komunistični stranki, desničarskim silam in tudi PLI. Svojo dejavnost bo razvijala v okviru atlantskega zavezništva in evropske solidarnosti, da bi zagotovili svobodno demokratično dialektiko in da bi uresničili smotre svobode, pravičnosti in miru za italijanski narod«.
Za tem je Moro obiskal predsed-
lliililliililiilltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMMmiMiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiilii
Francoski predsednik na obisku v Zahodni Nemčiji
Bonn zavrača de Ga ul love načrte o dvostranski politični zvezi
Nesoglasja med nemškimi vladnimi strankami glede ustanovitve francosko - nemškega delovnega odbora
Pozabiti, da je nemški položaj zelo zapleten in da Francija in Nemčija nista sami na tem svetu. Sicer pa politični opazovalci ugotavljajo, da so mnoga vprašanja, glede katerih se stališče Francije in Zahodne Nemčije ne ujema. Tako se na primer bonska vlada ne strinja s francoskim stališčem glede nevtralizacije Vietnama. Francija in Zahodna Nemčija sta tudi različnega mnenja glede načrta o večstranski jedrski sili NATO in glede udeležbe Velike Britanije v skupnem tržišču. Bonska vluda podpira ameriško tezo glede odnosov s Kitajsko, medtem ko je Francija priznala pekinško vlado. Poleg tega bo francoski zunanji minister obvestil bonsko vlado, da je Francija sklenila dovoliti vzhodnim državam kredite za dobo preko petih let; malo verjetno je, do je bonska vlada pripravljena storiti isto.
Kakor se je zvedelo, pa je v središču razgovorov vprašanje morebitne poživitve akcije za politično enotnost' Evrope. S tem v zvezi piše »Die Welt», da načrt za ustanovitev francosko-nemške delovne skupine, ki naj obravnava izključno vprašanja politične združitve Evrope, ne bo naletel na
odobravanje Holandcev, Belgijcev in Italijanov. List dodaja, da tak odbor ne more menjati politične realnosti in morda lahko ustvari novo realnost, ki se imenuje «nem. ško-francoska zveza«. «Die Welt» je mnenja, da je glavno vprašanje sedaj preprečiti, da bi se evropska gospodarska skupnost razletela, ker je ogrožena z raznih strani. List pravi, da je skupno tržišče prišlo do točke, ko pozitiven alj negativen razvoj ene od šestih držav lahko vpliva na vse ostale, ne da bi imelo sredstva, da bj iz Bruslja harmoniziralo gospodarsko politiko vsakega posameznega člana z ostalimi. ((Inflacija v Italiji, nadaljuje list, je najbolj očiten dokaz, da primanjkuje skupne gospodarske politike. Kako se lahko branimo pred nalezljivostjo? To je pereče vprašanje.«
Nocoj se je zvedelo, da je Zahodna Nemčija zavrnila francoski predlog, naj bi Zahodna Nemčija in Francija izvedli dvostransko politično zvezo, ne da bi čakali na sporazum z ostalimi državami skupnega tržišča.
BONN, 3. — Francoski predsednik de Gaulle je prišel danes v spremstvu 38 osebnosti na obisk v Bonn. V delegaciji je osem ministrov, med katerimi tudi predsednik vlade Pompidou. Francosko delegacijo je ob prihodu sprejel kancler Erhard. Davi sta imela Erhard in de Gaulle prvi razgovor, ki je trajal poldrugo uro. Po razgovoru je Erhard izjavil, da sta govorila o francosko-nemških zadevah, o evropskih zadevah ter o svetovnem položaju na splošno. Pripomnil je, da je šlo za «temeljit razgovor« z voljo, da se skupno najde rešitev«. De Gaulle pa je izjavil: «Med razgovorom smo se dotaknili vseh argumentov, ki so nam pri srcu in ki se tičejo vsega sveta. Iz teh razgovorov bo izšla vedno bolj enotna Evropa.« 4
Popoldne se je de Gaulle sestal z bivšim kanclerjem Adenauerjem. Zjutraj sta se sestala tudi podtajnik za tisk von Hase in francoski minister za informacije Pey-refitte. Govorila sta o izmenjavi radio-televizijskih programov in o sondiranju javnosti obeh držav glede vprašanj skupnega interesa.
Razgovori de Gaulla z Erhar-dom sc se nadaljevali popoldne na plenarni seji obeh delegacij. Navzočih je bilo 29 osebnosti, med njimi je bil tudi Pompidou. Nocoj je Erhard priredil večerjo francoskim gostom.
Von Hase je po popoldanski seji izjavil, da je bilo ozračje na seji ((izvrstno« in da so bistveno napredovali glede vprašanj, ki se tičejo francosko-nemškega sodelovanja. Niso še posegli v podrobnosti velikih mednarodnih vprašanj zlasti glede Evrope. Za jutri je določena nova plenarna seja.
Vzporedno z jutranjo sejo sta se ločeno sestala zahodnonemški zunanji minister Schroeder in francoski zunanji minister de Mur-ville. Von Hase je sporočil, da so danes posvetili največjo važnost Berlinu. Zjutraj so se sestali tudi ministri za gospodarstvo, za mladino, za kmetijstvo, za obrambo, za kulturo jn za informacije dveh držav. Se posebno pozornost je vzbudil razgovor finančnih ministrov, ki sta govorila o ukrepih v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo v državah skupnega tržišča ter o dosedanjih rezultatih akcije francoske vlade za gospodarsko ustalitev.
Von Hase je izjavil, da niso še govorili o ustanovitvi ((francosko-nemškega delovnega odbora za evropsko združitev«. Glede tega so med nemškimi vladn:mi strankami še nesoglasja. Bilten liberalne stranke pravi med drugim, da 1-ma francosko-nemško sodelovanje sicer velik pomen, toda se ne sme
Poslanik Ducci pri Avdu Humu
BEOGRAD, 3. — Član zveznega izvršnega sveta in predsednik zveznega sveta za koordinacijo znanstvenega raziskovanja Avdo Hurao je sprejel danes italijanskega ve-
leposlanika v Beogradu Roberta Duccija, s katerim se je razgovar jal o možnosti nadaljnjega sodelovanja na znanstvenem področju med Jugoslavijo in Italijo.
študijska skupina KP švedske se je danes v Beogradu razgovar-jala s člani CK ZKJ o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Z jugoslovanske strani so se razgovora udeležili član izvršnega sveta CK Blažo Jovanovič ter člana CK Bogdan Osol. nik in Boško šiljegovič. Po razgovorih je Blažo Jovanovič priredil kosilo švedskim gostom.
V novem izseljeniškem domu v Zagrebu so odprli danes razstavo, posvečeno jugoslovanskim izseljencem po svstu. Nk slovesnosti so bili med drugim navzoči tudi številni člani organizacije hrvatske bratske skupnosti v ZDA in Kanadi. Po ogledu razstave so jugoslovanski izseljenci in ostali gostje bili na sprejemu, ki ga je priredil predsednik izseljeniške matice Hrvaške Holjevac, zatem pa na akademiji, ki so jo priredili v njihovo čast.
ANKARA, 3.	— Pakistanski
predsednik Ajub Kan je prišel na tridnevni obisk v Turčijo kot gost predsednike. republike generala Gursela. Spremlja ga zunanji minister
HANOJ, 3. — Hosiminh je bil danes soglasno ponovno izvoljen za predsednika severno-vietnam-ske republike.
nika senata Merzagoro, s katerim se je zadržal le nekaj minut, nato pa je obiskal še predsednika poslanske zbornice, s katerim se je zadržal v razgovoru okrog 20 minut. že jutri bo imel prve razgovore z nekaterimi političnimi osebnostmi v okviru pogajanj za sestavo nove vlade levega centra.
Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora PSI, kateremu sta De Martino in Nenni poročala o sedanji vladni krizi. Tajnik PSI je poudaril v svojem poročilu, da je treba predvsem preprečiti, da bi se kriza vlade ((spremenila v politično krizo neprecenljivega obsega, v pravi polom splošne usmeritve, ki smo jo leta zasledovali s tolikšno vztiaj-nostjo in ki se nam zdi danes bolj kot Kdaj koli, da ustreza potrebam demokracije m temeljnih koristi delavskih slojev«. To njegovem mnenju kriza ni nastala zaradi glasovanja o čl. 88 proračuna prosvetnega ministrstva, ampak zato, ker ni ciio bistvenega sporazuma med coalicij-skimi strankami giede tega, kaao Obvladati sedanje stanje gospodarstva, ne da bi odložili že začete reforme. Obnovitev politike levega centra je možna le, če se prizna tesna povezanost med ukrepi proti konjunkturi in uresničenjem reform.
V nadaljevanju svojega poročila je De Martino dejal, da obstajata v PSI dve usmeritvi, ki sta obe grešni: prva, ki je le z besedami za politiko levega centra, stvarno pa vidi v vseh drugih strankah, ob vsaki tudi najmanjši priliki, le stalne poskuse spletkarjenja, da bi se odtegnile prevzetim obvezam in da bi prisilile PSI k nenehnemu popuščanju in kapitulacija.n; druga pogreš-na usmeritev pa je v tem, da se postavlja neaktualno vprašanje socialistične združitve. Edino pravilno staliSče pa je po mnenju tajnika PSI: »Levi center je treba smatrati za pozitivno in nujno politiko, ki jo je treoa podpirati jasno m odločno; pripravljeni pa je treba biti na to, aa se z njo prekine samo v primeru, če bi to zahtevala odločuj-)ča dejanja; nikoli pa tako, da bi jo spravili v nepopravljivo krteo, ampak le tako, da r>i jo mogli ^ -dalj*.-vati z večjo doslednostjo. Težkoče, ki smo nanje naleteli v teh mesecih, ne smemo smatrati za nepremostljive; če bomo uspeii pojasniti bistvena vprašanja vladne dejavnosti, bomo mogli morua celo ugotoviti, da je bila kriza dobrodošla, da bi tako mogli nadaljevati pet z rečjo jasnostjo in večjim zaupanjem«. Na koncu je De Martino dejal, da so za PSI temeljnega pnnena točke iz dosedanjega programa, ki zadevajo kmetijstvo, dežele, urbanistiko in gospodarsko načrtovanje; hkrati pa je treba jasno in odkrito povedati delavcem, da morajo tudi oni prispevati k stabilizaciji gospodarstva, kajti «nobeno gospodarstvo, pa naj bo kapitalistično ali socialistično, ne more dopustiti, da bi prejemke višali v večji meri, kot so proizvajalne zmožnosti... Dilema med omejitvijo višanja prejemkov in biezpo-selnostjo ni umišljena dilema, ampak stvarna odločitev«.
Nenni pa se je zadržal pretežno na vladnem programu in na ukrepih, ki so bili na tem, da jih parlament odobri; hkrati pa je tudi on poudaril potrebo, da se uveljavi, v okviru gospodarskega načrtovanja, politika dohodkov in mezdna politika, skladno z naraščanjem proizvodnosti, »kajti tako, in ne drugače, ravnajo sindikati tudi v družbeno bolj razvitih državah«. V po:
.	.	_	- j da
PSI upravičen vprašati KPI, kje je ta »večina bolj na leVici«,o kateri se je v teh sedmih mesecih toliko govorilo in pisalo, v resnici pa gre
SODNA RAZPRAVA PROTI <ATOMSKEMU DIKTATOR JU»
«Kaotično in zelo nejasno» upravno poslovanje CNEN
Javni tožilec bo uvedel sodni postopek proti Ippoii-tu, ker je zmerjal s podležem pričo Mercadanteja
RIM, 3. — V sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu so danes zaslišali člane nadzornega c-dbora CNEN. Prvi je bil na vrsti prof. Silvio Cozzi, bivši predsednik nadzornega odbora, ki je dejal med drugim, da je
»**	iSJTJFSStart? S?*?! podal ostavko na to funkcijo, ker
treba vztrajati pri pogajanjih Ja Je bil spoznal, da je bila uprava novo vlado na dosedanjem progra- CNEN povsem izven zakona m da mu, hkrati pa na načelu istočasno- CNEN ni niti imel proračuna, ki bi sti med ukrepi proti konjunkturi ‘bil redno odobren; spričo tega ie in reformami.	bila uprava CNEN nekaj povsem
V diskusijo o obeh poročilih so svojstvenega, za katero niso veljali posegli Giolitti, Vittorelli in Verone- predpisi, ki veljajo za druge držav-si, nato pa so preložili razpravo na ne ustanove. Vse te svoje pripombe jutri. V razgovoru z novinarji je I je Cozzi pojasnil v razgovoriti z mi-Matteotti dejal, da je iz poročil raz-j nistrom Colombo.n, ki je bil že ob-vidno, da PSI odklanja tezo o zima- , veščen o vseh teh vprašanjih in mu nji podpori novi vladi.	j je p0jasnij> da je način uprave CN
--------- j EN bil le veren odraz volje zako-
NEW YOKK, 3. — Odbor OZN za dekolonizacijo je odobril resolucijo afriško-azijskih držav, ki obsoja Fortugalsko, ker noče izvajati izjave OZN o neodvisnosti kolonialnim narodom. Resolucija opozarja Varnostni svet na poslabšanje položaja na ozemljih, ki so pod portugalsko upravo
nodajalca.
Zaslišanje Cozzija se je zaključilo zelo vihamo, ker sta tako Ippolito, kot njegov branilec odv. Gatti protestirala proti načinu, kako je javni tožilec zastavil neko vprašanje, iz česar bi se moglo sklepati, da si je Ippolito prilastil obresti, ki so
se stekale v Banca Nazionale del Lavoro na vinkuliran tekoči račun CNEN.
Dr. Pompilio Pasquale, ki je zamenjal prof. Cozzija v predsedstvu nadzornega odbora je le potrdil izjave, ki jih je dal v preiskavi. Za njim je bil na vrsti, dr. Sal-vatore Mercadante, ki je prav tako govoril o težkočah, na katere so naleteli revizorji pri opravljanju svojega posla. Ko je omenil, da je pri pregledu knjig opazil, da niso knjižili 2 milijard (gre za dve milijardi, ki sta bili naloženi na vinkuliran tekoči račun pri Banca Nazionale del Lavoro), in ko je pripomnil, da se je čutil užaljenega kot človek in kot nadzornik zaradi zadržanja glavnega tajnika CNEN, je Ippolito izbruhnil in ga ozmerjal s podležem. Javni tožilec ga je opomnil, naj se brzda in je izjavil, da si pridržuje uvedbo postopka spričo tega, da je Ippolito razžalil pričo; ker ga je opomnil še predsednik sodišča, se je Ippolito opravičil.
Naslednja priča je bil dr. Ugo
1111111111MI1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 m mili iniim n n 1111111111111 m iiiii 111111111111 iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimi nun
Predsednik sovjetske vlade zaključil obisk v Oslu
Hruščov in Gerhardsen poudarjata važnost miroljubnega sožitja
Prizadevanje za povečanje trgovskih in gospodarskih odnosov ter za sodelovanje na raznih sektorjih
OSLO, 3. — Hruščov je zaključil svoj obisk na Norveškem. Danes popoldne so objavili uradno sporočilo o razgovorih, in sicer na tiskovni konferenci predsednika norveške vlade Ger-hardsena in zunanjega ministra Langeja. Sporočilo pravi med drugim, da sta si obe strani izmenjali poglede o mednarodnem
miki s KPI je Nenni dejal,
ale-
je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiMimuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiu
Tuomioja bo začel novo fazo pogajanj za rešitev grško-turškega spora o Cipru
Vojaška posvetovanja v Atenah • Grivas o «enosisu» - Ciprska komunistična stranka zavrača «enosis», kakor ga hočejo ZDA
ŽENEVA, 3. — Funkcionarji OZN v Ženevi so sporočili, da bo posredovalec OZN Tuomioja prišel za nekaj tednov v Ženevo za novo fazo pogajanj, da bi rešili grško turški spor o Cipru.
Prihodnji teden se bodo začeli v mioja bo prišel v Ženevo jutri ali v nedeljo. Najprej se bo sestal s ciprskim zunanjim ministrom Kiprianom. Pozneje bodo prišli v Ženevo turški in grški predstavniki, ki se bodo sestali s posredovalcem OZN.
V Atenah pa so se .včeraj začeli razgovori članov glavnega štaba ob udeležbi ciprskega ministra za obrambo, ki je prišel v sredo v A-tene, ter grškega ministra za o-brambo. V grških krogih pravijo, da je namen razgovorov pripraviti obrambo Cipra in akcijo grške vojske v primeru, da bi znova nastala nevarnost turškega izkrcanja na Cipru. V Atenah pravijo, da na Ciper še vedno prihajajo turški vojaki in da kljub dozdevnemu miru na otoku bi se utegnil položaj nenadoma znova poslabšati.
Zvedelo se je dalje, da ameriška vlada vztraja pri grških voditeljih, naj pošljejo v Ženevo svojega predstavnika na razgovor s posredovalcem OZN, tako da bi v čim krajšem času mogel začeti razgovore tudi s turškim predstavnikom.
Ciprski predsednik Makarios je danes popoldne obiskal na sever-nozahodnem delu otoka dve grški
Ženevi zadevni razgovori. Tuo-
vasi in se razgovarjal s prebivalstvom, ki je zaskrbljeno zaradi bližine oboroženih Turkov.
Davi so v Nikoziji podpisali so-vjetsko-ciprski trgovinski sporazum. Sovjetska zveza bo dobavila Cipru 400.000 ton surovega petroleja v vrednosti 200.000 šterlin-gov. Ciper pa bo dobavil Sovjetski zvezi količine vina in likerjev v vrednosti poldrugega milijona šterlingov.
General Grivas je med svojim obiskom v bolnišnici v Nikoziji izjavil: «Enosai (priključitev) je naš glavni smoter. Enosis je dejstvo. Ne bo poteklo mnogo časa do njegove izvedbe. Pomoč drugih držav, je dodal Grivas, se bo sprejela. Toda, tudi če nam druge države ne bodo pomagale, lahko sami izvedemo priključitev.« Nekemu turškemu bolniku je Grivas izjavil; «Turki lahko mirno živijo z Grki kot bratje.*
Grška komunistična stranka pa je objavila po radiu komentar in zavzeja stališče proti priključitvi Cipra Grčiji «na način, kakor ga predlagajo ZDA«.
«Ko washingtonskj imperialisti predlagajo tako imenovani enosis, je njih namen spremeniti Ciper v sektor NATO. Edina zanesljiva
pot je pot OZN, kjer se Ciper lahko nasloni na Sovjetsko zvezo ter na druge socialistične in nevtra-listične države.«
Sihanuk obsoja ameriško politiko
PARIZ, 3. — Kamboški predsednik Sihanuk, ki je privatno V Franciji, je v združenju diplomatskega tiska imel polemičen govor, v katerem je posebno obsojal a-meriško politiko v jugovzhodni A-ziji. Dejal je, da mu je general de Gaulle hotel »vliti upanje, da bodo Američani po volitvah morda bolj pametni«, da p? on nima preveč upanja glede tega.
Zatem je Sihanuk izjavil, da Francija «govori novo govorico«, toda tudi ona gleda lastne interese. Glede ponudbe francoske pomoči Kambodži je Sihanuk sporočil, da bi ta pomoč omogočila izvedbo treh važnih načrtov. Vendar pa so kamboški pogajalci mnenja, da so predlagane obresti previsoke in zato niso še podpisali sporazuma. «Francija, je dodal Sihanuk, nam nič ne daruje. Pomaga nam, mi smo ji hvaležni, toda plačamo.«
položaju na splošno in o odnosih med obema državama, posebno pa o razširitvi gospodarskih in trgovinskih odnosov med Norveško in Sovjetsko zvezo.
Sporočilo ugotavlja, da različen socialni sistem ne ovira miroljubnega sporazumevanja s pogajanji in z razgovori, kakor tudi ne 0-vira konstruktivnega mednarodnega sodelovanja v interesu miru. Zatem našteva sporočilo vprašanja, o katerih se voditelji obeh držav strinjajo. Ta vprašanja so: važnost politike miroljubnega sožitja, kot podlage za odnose med državami z različnim socialnim sistemom; nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav in sooštova-nje suverenosti drugih držav po načelih Združenih narodov, kj so «orodje miru in forum za odkrito diskusijo«; potrebna je splošna in popolna razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom; dvig življenjske ravni v razvijajočih se državah; važnost moskovske pogodbe za delno prepoved jedrskih poskusov in važnost ženevskih pogajanj
za splošno in nadzorovano razorožitev; prispevek Norveške m Sovjetske iveze k «rešitvam, ki lahko povečajo varnost in okrepijo mir v Evropi, vključno na scvei-nih področjih celine«; skupen prispevek k naporom za popolno ukinitev kolonialnih sistemov.
(Lede odnosov med obema državama pravi sporočilo, da so ti »prijateljski in dobri« in ria se norveški jn sovjetski voditelji strinjajo v želji, naj bi se razširili gospodarski in trgovski odnosi, in še posebej naj bi se povečala vrsta industrijskih proizvodov, ki so vključeni v sedanji dvostranski trgovinski sporazum; začeli se bodo razgovori o podaljšanju sporazuma za daljšo dobo.
Sporočilo dalje pravi, da je Sovjetska zveza povabila norveška podjetja, naj sodelujejo pri zgraditvi hidroelektrične centrale na reki pasvik, ki je na meji med obema državama.
Sporočilo omenja nato vprašanje skupnih razgovorov o vodnem bogastvu ter o povečanju kulturne in znanstvene izmenjave ter poudarja, da je Hruščov izrekel nor-
Hruščov se razgovarja s kmetijskim svetovalcem danske vlade med obiskom v nekem kmetijskem podjetju v bližini danske prestolnice
veškim voditeljem hvaležnost zaradi gostoljubnosti in je zagotovil, da ljuds.tvo Sovjetske zveze goji do norveškega ljudstva enaka prijateljska čustva, kakršnih je bila te dni deležna sovjetska delegacija.
Gerhardsen je na tiskovni konferenci izjavil, da med razgovori s Hruščom niso govorili o ideološkem sporu med Moskvo in Pekingom, prav tako kakor so sklenili odložiti vsa druga specifična vprašanja o splošnem političnem položaju.
Gerhardsen je dalje na tiskovni konferenci izjavil, da sta obe strani izrekli glede Nemčije svoje mnenje in sta nato sklenili, da v uradnem sporočilu ne bodo omenili tega vprašanja. Dalje je Gerhardsen izjavil, da namerava Norveška še dalje sodelovati v NATO in je dodal, da je to sodelovanje ((koristno za norveško ljudstvo ter za Zahod in tudi za stvar miru na svetu«.
Na koncu je Gerhardsen sporočil, da bo Hruščov odpotoval jutri zjutraj z ladjo «Baškirijo» v domovino.
Nocoj je Hruščov priredil v parku sovjetskega poslaništva sprejem za norveške osebnosti.
Davi je Hruščov obiskal s člani svojega spremstva muzej, kjer je shranjen tudi znameniti splav «Kon Tiki*, s katerim je leta 1947 Thor Hajerdhal potoval od perujske obale do Polinezije. V muzeju je Hruščova sprejel Hajerdhal. ki mu je pripovedoval o svoji ekspediciji. Hruščov je pokazal, da dobro pozna vsebino Hajevdha-love knjige in je sporočil, da so v Sovjetski zvezi prodali nad dva milijona izvodov te knj!ge. Pokazal je tudi, da se strinja s Ha-jerdhalovo teorijo, da je južnoameriško prebivalstvo prišlo v Polinezijo preko Tihega oceana.
Hruščov je v šali izjavil, da bi se ponudil za kuharja, če bi organizirali novo podobno ekspedicijo. Hajerdhal je odgovoril, da je pripravljen sprejeti predlog s pogojem, da Hruščov prinese «gore kaviarja*.
Predsednik norveškega parlamenta je priredil danes kotilo Hruščovu.
Poljska izjava o Berlinu
VARŠAVA, 3. — Poljska vlada je objavila izjavo, v kateri poudarja, da ne more ostati brezbrižna zaradi tistega »političnega dejanja, ki je bilo sklicanje zvezne skupščine v zahodnem Berlinu in izvolitev predsednika Zahodne Nemčije«.
»Zahodni Berlin, nadaljuje izjava, ni sestavni del zvezne Nemčije, in torej se pristojnost državnih oblasti nemške zvezne republike ne raztegujejo na ozemlje tega mesta. To ni samo mnenje Poljske, temveč vseh socialističnih držav. Tudi zahodne države priznavajo suverenost zahodnega Berlina pred zvezno republiko.«
Izjava pravi dalje, da hočejo zahodnonemški voditelji še bolj zaostriti nemško vprašanje m 3 tem kaliti mednarodno ozračje ter ustvarjati novo napetost kljub miroljubnim naporom Vzhodne Nemčije in drugih socialističnih držav.
»Poljska vlada, zaključuje izjava, ima za svojo dolžnost opozoriti na nevarne posledice politike zvezne Nemčije, ki teži za tem, da uporablja -zahodni Berlin v namene, ki so nasprotni interesom mednarodnega pomirjenja, miru m varnosti v Evropi, ter namerava opozoriti na te posledice.«
Rossi, ki pa je le potrdil izjave, ki jih je bil dal med preiskavo.
Kot zadnja priča je bil zaslišan dr. Francesco Conte, ki je bil predsednik nadzornega odbora od oktobra 1SG1 do januarja 1963. Tudi on je dejal, da je opazil, da v proračunu ni bilo postavke dveh milijard; nekega dne pa mu je končno knjigovodja Citterio odkril, da sta bili ti dve milijardi naloženi na vinkuliranem tekočem računu pri Banca Nazionale del Lavoro, kar ga je pomirilo. Kar zadeva upravo CNEN je Conte dejal, da je bila «nekoliko kaotična, zatrdno pa zelo nejasna.«
Razprava se nadaljuje jutri.
Zarota v Iraku
BAGDAD, 3. — Iraški zunanji minister Hamid je govoril po televiziji o »imperialistični zaroti za zrušitev Arefovega režima. Minister je izjavil, da je neki častnik informacijske službe neke imperialistične države prišel v Bagdad en teden po sporazumu o enotnosti s Kairom, da bi pripravil zrušitev Arefovega režima. Ta častnik je imel več sestankov s svojimi agenti v Iraku in jim obrazložil svoj načrt. Minister je opozoril iraško prebivalstvo, naj ne verjame govoricam, ki jih čiri imperializem, in je dodal, da bo vlada neusmiljeno kaznovala vse vohune, agente in izzivače.
Castiella v Rabatu
RABAT, 3. — španski zunanji minister Fernando Castiella je prišel na obisk v Rabat; obisk bo trajal do 7. julija. Castiella se bo razgovar-jai z maroškimi voditelji za okrepitev in razvoj odnosov med obema državama. Predvsem bodo govorili o industrijskem sodelovanju, zatem pa o gospodarskih in političnih odnosih ter o odnosih obeh držav z evropskim skupnim tržiščem. Opozicijski tisk omenja ob tej priložnosti ozemeljske spore med obema državama in zahteva, naj Španija vrne Maroku saharska ozemlja.
Predsednik republike Segni je po dolgih posvetovanjih poveril včeraj Moru mandat za sestavo nove vlade. Moro je mandat sprejel s pridržkom. Izjavil je, da bo začel posvetovanja in da bo skušal znova sestaviti koalicijsko vlado med KD, PSI, PSDI in PRI.
V središču pozornosti je danes de Gaullov obisk - v Bonnu, kjer je začel razgovore z Erhardom. Delegacija, ki spremlja de Gaulla je zelo številna. V njej je osem ministrov, med katerimi tudi predsednik vlade Pompidou. U-radno pravijo, da se razgovori nanašajo na običajna periodična posvetovanja v okviru francosko-nemške pogodbe. Vendar pa ugotavljajo v poučenih krogih, da skusa de Gaulle doseči dvostransko politično sodelovanje med Bonnom in Parizom ne oziraje se na dejstvo, da pogoji za tako imenovano politično enotnost šestih zahodnih držav, niso še dozoreli. Baje Bonn odklanja tako «politično francosko-nem,ko unijo«. Sicer pa ugotavljajo opazovalci, da obstajajo med Bonnom in Parizom nesoglasja o številnih Vprašanjih. Bonska vlada se na primer ne strinja s francoskim stališčem o nevtralizaciji Vietnama. Prav tako se Pariz in Bonn ne strinjata glede načrta o večstranski .jedrski sili NATO in glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. Bonska vlada podpira ameriško tezo glede odnosov s Kitajsko, medtem ko je Francija priznala pekinško vlado. Končno namerava Francija dovoliti dolgoročne kredite vzhodnoevropskim državam, kar pa bonska vlada ni pripravljena storiti. Prevladuje mnenje, da razgovori ne bodo pripeljali do kdo ve kakšnih »senzacionalnih« rezultatov.
Drugo vprašanje, ki je v središču pozornosti, je Ciper. Prihodnji teden bo posredovalec OZN začel v Ženevi razgovore z grškimi in turskimi predstavniki. Mnogo se te dni govori o ameriškem in angleškem načrtu za priključitev Cipra Grčiji, medtem ko naj bi Grčija v zameno odstopila Turčiji neki otok v Do-dekanezu. S tem si hočejo na Zahodu zagotoviti, da Ciper pride v okrilje NATO in da lahko postane važno vojaško oporišče za to organizacijo. Ciprska komunistična stranka .je objavila izjavo, ki poudarja, da nasprotuje priključitvi Cipra k Grčiji v obliki, kakor jo hočejo ZDA. Pri tem poudarja, da je edina zanesljiva pot OZN, kjer se Ciper lahko nasloni na Sovjetsko zvezo ter na druge socialistične in nevtralistične države.
V Oslu so objavili skujmo sporočilo o obisku Hruščova na
upu SCO!
Norveškem. Sporočilo poudarja, da sta si Hruščov in Gerhardsen izmenjala poglede o mednarodnem položaju ter o odnosih med obema državama, posebno pa o povečanju gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med obema državama. Sporočilo ugotavlja tudi, da različen socialni sistem ne ovira miroljubnega sporazumevanja s pogajanji, kakor tudi ne ovira konstruktivno-ga mednarodnega sodelovanja V interesu miru.
Brazilija med «trdo»
linijo -
in «zmerno»
V komaj treh dneh so strmoglavili vlado predsednika Goularta, toda tisti, ki so po prevratu 31. marca prevzeli krmilo državne ladje, že polne tri mesece niso sposobni, da zagotove stanovitejšo smer razvoja največje latinskoameriške države.
Brazilija, ki jo že polno desetletje pretresa kriza rasti in spopad med hitrim ritmom industrializacije ter polfevdalnimi odnosi na vasi, zdaj takorekoč znova ne ve, pri čem je.
Dvomi precej širokega in raznoterega tabora pristašev izvedenega udara so se pokazali zelo jasno med dvomesečnim obdobjem, v katerem je nova vlada na podlagi sklepa revolucionarnega sveta u-pomih generalov razveljavila mandate naprednih senatorjev in poslancev, odvzemala politične pravice prvakom delavskih, študentovskih, kmečkih in liberalnih meščanskih organizacij ter odstranjevala iz državne uprave «nezaželene» uslužbence. Računajo, da so v tej široki akciji aretirali kakih 10.000 ljudi. Politične pravice so vzeli trem zadnjim predsednikom — Kubičku, Quadro.su in Ooulartu, več radikalno nacionalističnim generalom, guvernerjem treh zveznih držav, vrsti zveznih poslancev in nacionalistične parlamentarne fronte (zveza levice in progresivnih državljanov) ter stotim poslancem zakonodajnih skupščin držav. 15. junija so objavili seznam 108 ljudi, ki so jih zadeli ti ukrepi. Ob tej priložnosti je v taboru tistih, k, so izvedli prevrat, ali pa so ga neposredno ali posredno podprli, nastala polemika o tem, če naj bi moralo biti število ((izobčenih« večje ali manjše, in koga naj bi z izobčenjem zajeli oziroma koga ne.
Posamezni veliki meščanski listi, ugledni buržoazni politiki in celo krilo katoliške cerkve grajajo vlado, da je uvedla režim nasilja, pri čemer so zahtevali, da je potrebno čimnrej preiti k redni ustavni ureditvi.
Skrajna desnica, ki jo vodi guverner Carlos Lacerda in ji pripada tudi oficirska struja, je napadla vlado s-povsem drugih stališč. Očitala je predsedniKU Castellu Bran-cu, da pri zadnjem dejanju ((čiščenja« ni bil dovolj oster in da razdaja revolucijo«.
Novi vodja države se je znašel na sredi med obema tema poloma. Podpisal je zadnje dejanje «čistke», vendar je pri tem izvzel vrsto oseb, ki so jih zapisali na indeks oficirji iz narodnega svata varnosti.
Vse to dejansko potrjuje, da so v protigoulartovem taboru nastala nesoglasja. To je popolnoma razumljivo, saj so se v protigoular-tovi politiki, predvsem v zadnjih mesecih njegovega mandata, združile raznovrstne sile. Veleposestniki so bili udarna pest udara, ker je Goulart zastopal agrarno reformo, se izognil konservativnemu kongresu, ki je ni hotel sprejeti, in izdal dekret o zaplembi kategorije veleposestniške zemlje. Tuji krogi so bili skupno z domačo oligarhija drugi odločilni činitelj prevrata, ker je nacionaliziral rafinerije, uvedel državni monopol pri uvozu nafte in omejil izvoz profitov tujih družb. Toda akcijo proti predsedniku je aktivno podprla ali jo s svojo pasivnostjo omogočila tudi glavnina brazilske buržoazije, ki je sicer dobršen del poti hodila skupno z Goulartom, saj je čutila potrebo, da se izvedejo posamezne predlagane reforme.
Bila je proti radikalizmu, za katerega se je Goulart odločil v zadnjem obdobju svojega nedokončanega mandata, ker ni hotela, da se zaostri boj proti veleposestnikom in tujemu kapitalu — v zvezi z levico, sindikati in progresivnimi nacionalisti. Buržoazija je računala s tem, da bi 1o zmaga v takem boju utegnila veljati preveč in da bi to morda bila zmaga ljudstva, ne pa njena zmaga; zato je pridružila svoj glas tistim, ki so obtožili Goularta da uvodi Brazilijo v komunizem« Razen buržoazije so se udaru pridružili ali se mu niso uprli številni oficirji, ki ne pripadajo veleposestniški oligarhiji, marveč srednjemu razredu. Zaslepljeni s protikomunizmom in zraven tega pod vplivom moralnega zgražanja spričo bogatitve boržoazne jare gospode in tradicionalne korupcije v državnem aparatu, so postali plen desnice, čeprav jim niso tuje Ideje o industrializaciji, posameznih notranjih reformah in o ekonomski in politični osamosvojitvi Brazilije.
Vse te družbenopolitične sile so se zlahka znašle v skupni fronti proti Goulartovemu «odpiranju v levo«, toda, ko se je pojavilo vprašanje, kaj zdaj — so med njimi nastali spori.
Skrajni konservativci in skrajna desnica bi želeli nenehen «lov na čarovnice«, odklanjanje kakršnihkoli reform, zlasti agrarne, morebitno odložitev iennih predsedniških volitev in uvedbo več ali manj odkrite diktature. Buržoazija se odloči za metodo sile, če je ta potrebna, da se sindikalnemu gibanju odvzame vodstvo in da se zaustavi razvoj države v levo, ne želi pa režima diktatura, ker se boji, da bo le ta v daljšBm obdobju povzročil nadaljnjo notranjo zaostritev, Se večjo polarizacijo In radikalizacijo množic. ZainU resirana je na tem, da se nadaljuje politika industrializacije in zato ne zavrača frontalno vseh notranjih reform; računa s tem, da st bo z ohranitvijo ustavne ureditve laže znova pridobila polnejšo udeležbo pri državni oblasti. Z buržoaznimi «zmer-neži« je tudi tista struja v vojski, ki misli, da strmoglavljenje Gou-
larta ne sme povzročiti zastoja v gospodarskem in političnem razvoju Brazilije.
Novi predsednik marša! Castello Branco je bil ze s samim načinom, kako je prišel na oblast, precej določen, da poišče rezultantno nasprotnih tendenc protigoukrtove ironte. Na položaj državnega poglavarja je prišel na zahtevo gene-talnega revolucionarnega sveta, toda za predsednika ga je formalno izvolila kongresna večina, vštevši buržoazne predstavnike. Zato Castello Branco krmari med posameznimi skupinami vladajočih razredov. To ne kaže samo njegovega kompromisnega stališča ob zadnjem dejanju »čistke«, marveč tudi vsa politika njegove vlade.
Vlada, ki izhaja iz skoraj edinega skupnega imenovalca vladajočih razredov, je surovo odpravila sindikalne svoboščine in praktično zamrznila mezde, vtem ko cene vrtoglavo naraščajo. G tem vsi v vladi in okoli nje več ali manj soglašajo. Delavskemu razredu in kmečkemu prebivalstvu, ki sta tudi do zdaj nosila vse breme gospodarskega razvoja, je potrebno naknadno predložiti še visoki račun inflacije, notranjega primanjkljaja in zunanje zadolžitve.
Vendar pa v vrsti drugih vprašanj Castello Branco išče kompromis. Njegova vlada pripravlja zdaj osnutek za delno spremembo odnosov na vasi, ne z razkosanjem veleposesti, marveč z davčno politiko. Uvesti namerava državne dajatve na velika posestva, ki jih bodo kapitalistični veleposestniki zlahka prenesli, ki pa bodo postali problem za lastnike primitivnih lati-fundij, na katerih je velik del površin neobdelan in kjer vladajo polfevdalni odnosi. Latifundisti do zdaj sploh niso plačevali katastrskega davka, nova davčna politika vlade pa jih bo postavila pred izbiro: ali povečajo in sodobno urede obdelovanje žemije, ali jo deloma opuste. To je vsekakor zelo počasna pot prodiranja kapitalističnih odnosov na vas, v bistvu pa je namen te poti ustvaritiširSi notranji trg, potreben industriji.
Več- ali manj kompromisno stališče je vlada zavzela tudi pri spremembi volilnega sistema. Levica, sindikati, študenti, meščanski nacionalisti in Goulart so zahtevali, da se volilna pravica prizna tudi nepismenim (večina ljudstva) in da bi tako zmanjšali sedanjo konservativno večino v kongresu. Castello Branco ne namerava uvesti splošne volilne pravice, napoveduje pa, da bodo nepismeni dobili pravico glasovanja na občinskih volitvah.
Kar zadeva zunanjo politiko, so po Goulartovem padcu začeli poudarjati odnose z ZDA. Zraven tega pa so se utrdile zahodu naklonjene tendence. Vlada se pripravlja, da ugodi poglavitni zahtevi tujega kapitala in odpravi omejitve pri izvozu njegovih profitov. Razen tega je pretrgala diplomatske stike s Kubo. Toda Castello Branco si prizadeva . ohraniti delno svobodo manevriranja. V Braziliji namreč vedo, da so tržišča ZDA in zahodne Evrope precej natrpana s kavo in drugimi brazilskimi primarnimi izvoznimi proizvodi in da bi bilo nespametno omejevati se samo nanje. Razen tega je precej očitno,-da ZDA, celo v primeru, da bi želele dati Braziliji večjo ekonomsko pomoč, ne morejo rešiti bistvenih problemov domačega gospodarskega razvoja, saj gre za velikansko državo, katere prebivalstvo narašča izjemno hitro. Zato si vlada Castel-la Branca prizadeva «držati železo v več ognjih«. Pripravlja se na sprejem de Gaulla, ki bo Brazilijo obiskal ob koncu napovedane južnoameriške turneje. Do zdaj tudi ni pretrgala diplomatskih in gospodar skih odnosov z nobeno socialistič no deželo Evrope. Na ženevski kon ferenei o trgovini in razvoju Je spo štovala skupno osnovo latinsko ameriških in drugih razvijajočih se dežel.
Mar bo v vladi Castella Branca l zvodenelimi reformami doma in delnim manevriranjem v zunanji politiki uspelo ublažiti velike socialne, ekonomske in finančne probleme države? Največja nevarnost, k* ji grozi, je nadaljnje zmanjšanje ritma gospodarskega razvoja. Lani je bru-to proizvod narasel $amq za 8 odst. kar je več ali tnait) eflako povečanju števila prebivalstva, tako da Brazilija stagnira. Deflacijska politika, za katero se je vlada odločila med drugim tudi na zahtevo ameriškega kapitala in domačih proameriskih krogov, grozi, da še poveča nesorazmerje med ritmom gospodarske ekspanzij« in demografskim prirastkom, po uradnih podatkih se je število brezposelnih povečalo na milijon, Razen brezposelnosti V in dustriji imajo tudi kronično nezadostno zaposlitev na vasi.
Progresivno gibanje so trenut-ro zaustavili in deloma rezorga. nizirali, toda vlada se boji, da bo povečanje brezposelnosti vzburkalo množice Zato je nedavno tega obravnavala stopnjo gospodarskega razvoja in brez-poselonsti kot osrednji problem. Odločila se je, da oživi investicij sko politiko To je v nasprotju s politiko veleposestnikov, ki so za Skrajni gospodarski liberalizem m zamaknjenje sedanjih družbeno* ekonomskih odnosov.
Dejansko poteka poglavitni spopad v Braziliji v sedanjem obdobju med nasprotnimi sektorji vladajočih razredov. Progresivno meščansko nacionalistično krilo Goulartove stranke so prisilili k
umiku ali k odhodu v tujino, v sindikatih so postavili vladne in-terventorje ali «rumene» vodite-lje, brazilska komunistična par. tija, ki ji je uspelo, da je vodstvo ohranila pred . policijskim u-darcem, pa je pred odgovornim izpitom, da se bori v težavnih okoliščinah. Na omenjenem pod-ročju politične bitke se zdaj v glavnem kosata samo «trda smer« konservativcev in desnice ter buržoazna linija gospodarskega razvoja in politične zmernosti ter previdnosti. Od izida tega spopada bo odvisen notranji razvoj Brazilije ter njeno mesto v mednarodnem življenju v obdobju, ki je neposredno pred nami.
JASA ALMULI
(«Komunist» )
Indira Gandhi, hči pokojnega premiera Pandit Nehruja, je stopila v novo indijsko vlado. Na sliki ji indijski predsednik izroča dekret o imenovanju za ministra informacij
^ i/lptirtlibče

*
Erich Kuby:
ROSEMARIE
Pred leti smo gledali film iz sodobnega nemškega življenja, film o prostitutki Rosemarie, ki je bila ljubica visokih krogov nemške družbe in katero so našli umorjeno na skrivnosten, nerazvozlan na-Hn. Vsi tisti, Id se spominjajo tega filma o plavolasi kurtizani, filma z globoko idejnokritično noto na račun sodobne nemške družbe, bodo nedvomno malce razočarani ob knjigi s preprostim naslovom «Rosemarie», ki smo jo zdaj dobili v slovenskem prevodu. Ta knjiga neznanega avtorja Ericha Kubyja, je v prevodu Franca Srimpfa izšla pri založbi Obzorje v zbirki Svet v knjigi, ki
VZNEMIRLJIV RAZGOVOR PRED KOMISIJO WARREN
Ali Mark Lane kaj več ve v zvezi z umorom Kennedyja ?
Odvetnik hoče rehabilitirati spomin Leeja Osvalda - Warren je bil med zaslišanjem hud, ker Lane nič ne pove, češ da gre za uradno tajnost
WASHINGTON, 3. — Komisija Warren, ki vodi preiskavo o umoru predsednika Kennedyja, je včeraj že drugič zaslišala odvetnika Marka Lana o izvoru magnetnin trakov v njegovi posesti, o izvoru informacij, ki jih je že prej'po-
dal komisiji, in o nekem sestanku v lokalu Jacka Rubyja. Prvič je bil Lane zaslišan 4. marca.
Ta odvetnik si je zadal nalogo, da bo rehabilitiral spomin T-eeja Osvalda, osumljenega morilca predsednika. Mark Lane pa tudi danes
ni hotel povedati ničesar, češ da gre' za uradno tajnost.
Marku Lanu so pokazali tudi puško modela «91 Carcano« kalibra 6,5, torej puško, s katero naj bi Lee ustrelil Kennedyja. Lane si jo je natančno ogledal, potem pa je dejal, da je neki policijski častnik iz Dallasa dal pismeno izjavo, da je bila puška, ki jo je našel v 6. nadstropju skladišča knjig nemški «Mauser» kalibra 7,65 do-j stavil je: «Zdi se mi kaj malo verjetno, da bi sposoben policijski agent zamenjal nemško puško kalibra 7,65 s puško, ki je očitno italijanskega izvora in kalibra 6,5.»
Načelnik komisije Earl Warren se je le s težavo zadrževal, vendar je Lanu z razburjenjem dejal, da bodo dvomili v resničnost njegovih pripovedi, dokler ne predloži dokazov, za katere trdi, da jih ima. še posebej je bil Warren jezen — in prav tako drugi člani komisije — ker so Lana poklicali iz Evrope, kjer je imel razne govore. Pustil si je plačati vožnjo, ne da bi naprej povedal, da ne namerava pred komisijo dajati nika-kih izjav in informacij. Med drugim je Lane dejal, da je imel govore v Evropi zato, ker ima ameriško ljudstvo pravico spoznati resnico. Toda le v Evropi listi napišejo, kar kdo govori. Lane pa je tudi protestiral proti zaslišanju in je' VVarrenu dejal; «Mar sem jaz obtoženec, ali pa je vaša naloga ugotoviti, kdo je ubil Kennedyja?»
-.1«( W. W-1 IMBRS9.S.»
Clifton VVilliams ml., ki spada v skupino ameriških astronavtov (a se še ni proslavil s poletom), se je poročil z neko lepotno kraljico. Seveda pa se ta par po slavi ne more primerjati s Te-reškovo in Nikolajevom
ljeni zaradi ((združevanja, ki ovira pot pravice«. Dva sta prijavljena tudi zaradi korupcije. Gre za štiri narednike, že dolgo časa v službi pri «letečem oddelku«, ki bodo morali pred sodnike še ta mesec.
Podrobnosti o tem, kaj so pravzaprav zagrešili, na ni mogoče dobiti.
Dva delavca ubita v kamnolomu
RIM, 3. — V bližini Valmontona je v" nekem kamnolomu usad pokopal pod seboj dva delavca. Obadva sta mrtva. Hudo ranjen pa je še tretji delavec, medtem ko je še eden laže ranjen.
Pri trčenju trije mrtvi
Angleški policisti prijavljeni sodišču
LONDON, 3. — Štirje pripadniki ((letečega oddelka« pri Scotland Yar-du so bili suspendirani ter prijav-
iiitiiiiiiiiiiiMiiHiiiioiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimHiHiHinni
lumbije ljeno ob stolnici
«Toj»les_ to|«sed
PRATO, 3. — Agentje komisariata javne varnosti iz Prata so danes zjutraj zaplenili v neki trgovini model «topless» kakor tudi lutko, ki je imfcla na sehj to kopalno obleko. V izložbo je* bil kostum postavljen šele včeraj zve-
Medtem ko drugod po svetu premišljajo, ali naj dovolijo, da se »monobikini« udomači, ali pa naj preganjajo ženske, ki bi ga oblekle, v Italiji preganjajo že celo m dele v izložbah. Zgoraj nave<‘ primer zaplenitve «monobikir pa nikakor ni edini v Italij: Florenci so danes zaplenili še i
• da ali ne
.r,; J; j i-i, .r .	•
vprašanje
na ogled že več dni. Pri ri pa so v Florenci p kaj novega. Doslej so bili zaplenjeni na podlagi člena, govori o prodaji nespodobnih metov. V Florenci pa je le delek zaplenil monobikmi na pod lagi nekega drugega člena, ki vori o razstavljanju predmetov, žalijo javno dostojnost. T ka je bistvenega p. posledic; v prvem pr porna kazen od treh treh let.
Medtem pa se je «topless« vil na Cnpriju. Prvič se oblekla Sacha Pancani, neke ((boutioue«, ki se je kopahi daleč od obFudenih prostorov Po kopanju pa se je oblekla v svojevrstno obleko za sončenje,
V Milanu pa je neka mlada Angležinja prišla z avtomobilom do centralne postaje, nato pa je mirno izstopila. To ne bi bilo nič nenaravnega, toda mlada Angležinja je bila kar v bikini in tako se je začela sprehajati ob splošni rado-vednosti ljudi na cesti. Angleži* n*a pa se za to ni menila, dokler m prišel neki stražnik in ji deia), naj se spravi nazaj v svoj avto.
| pn«oLnq	K''
lenila, da je dovo-se v «topless» v pre-R "čeprav je treba grajati tak kostum, zakonov, s katerimi bi to preprečili, pa le ni. Lahko pa bi se uporabil zakon proti kaljenju javnega reda, če bi se preveč oseb zanimalo za novo kopalno obleko.
V drugih državah pa sprejema-t različno; ponekod ugod-od jo z ogorčenjem odkl.i-Dtlsseldorfu pa je bilo v nekaj urah razprodanih več jijev brez zgornjega dela.
____črnskem Miltonovem hote-
prišla v družbo mlada žena erni obleki po novi modi. Vse j je minilo ((brez hinavskega ja oči«, kakor je zapisal no-t pravnik hotela je izjavil: li ono se bomo odločili iz-v primerih, kadar se bo skupina gostov pritožila z utemeljenimi razlogi.«
ovost v Veliki Bri-
___jnosti. Mnenje mo-
sTailer and Cutter«; Jih lot. ki pri nas vsaj odločajo o modi, se bo-rosno uprle tej zamisli lahko rečemo, da se nove in kopalne obleke ne bo-
vsa reč prav nič ne poda k postavi povprečne Angležinte Tore.i prepoved? Nikakor ne, kajti že stara modrost pove, da prepovedan sad najbolj diši.«
Hamburška policiia bo le na pri-iavo posegla vmes. «Sicer pa se bo ta ali oni izmed naših stražn:-kov diskretno umaknil zn najbližje dr->vo,» je rekel policiiski pren-stoinik, «od koder se bo prikazal šele na izrecno zahtevo . . .»
Vfsnklš predstavnica pnlleiie v neki južni državi je dejala, da se bodo ravnali po večini: kakor se V*n pitloZili,	Inko bo
potem ravnala policija. Če bo torej večina za «topless», potem ga ne bodo preganjali.
Na Švedskem pa to vprašanje ne povzroča škandalov. Švedski vladni časopis Stockholm’s Tidnin-gen, ki izhaja v švedski prestolnici in je eden od najbolj razširjenih, švedsljih i časopisov,'je z velikim olajšanjem objavil članek, namenjen švedskim ženam, v katerem jih vzpodbuja,.naj brez oklevanja podprejo novo modo kopalnih oblek, ki pušča gornji del telesa nezakrit. «Topless» blkink, kot imenujejo Američani nove kopalne obleke, na Švedskem še niso pričeli prodajati, toda veleblagovnice in trgovine, specializirane v prodaji poletnih oblačil, so že naročile ogromne količine teh oblek v ZDA in njihovo pošiljko vsak čas pričakujejo.
V nedeljo popoldne si je neko dekle v Javnem bazenu v središču Stockholma sleklo gornji del bi-kink, ne da bi s tem povzročilo škandal. Noben zakon na Švedskem ne prepoveduje kopati se z odkritimi prsmi in policija je o-polnomočena posredovati le v primeru, če to zahtevajo ljudje, češ da jih to moti ali vznemirja.
Upravniki bazenov in javnih kopališč lahko ukrepajo po svoji volji. Tako so pri vhodu v nekatere švedske bazene in javna kopališča razobesili tablic«, ki opozarjajo, da si morajo žene, oblečene v «to-pless«, nemudoma kakorkoli zakriti gornji del telesa ali pa zapustiti kopališče. Upravniki nekaterih drugih švedskih kopališč pa so, nasprotno, iziavili, da se lahko žene, ki to želijo, razkazujejo po mili volji z nezakritimi prsi.
Prej omenjena ženska nol'ciisvn funkcionarka iz Južne Amerike pa je še dejala, da bodo imeli, če se «topless» uveHavi, še več dela kot policaji plastični kirurgi.
NEAPELJ, 3. — Včeraj je na križišču pri Arzanu neki «fiat 1200» zavozil v pulman. Dve osebi v avtomobilu sta se ubili, tretja pa je pozneje umrla. Ranjenih pa je bilo še nekaj oseb.
BEOGRAD, 3. — Sinoči okrog 19. ure se je pri Andrijevici v Črni gori pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje ena oseba, medtem ko je še 17 težje oziroma lažje poškodovanih. Do nesreče ja prišlo 3 km od Murine proti mestu Andrijevci v trenutku, ko se je avtobus iz štipa v Makedoniji s 33 potniki srečal s potniškim avtomobilom inozemske registracije. Pri tem je šofer avtobusa zavozil preveč na desno, tako da je avtobus zdrsnil s ceste in odletel v prepad. Sreča je bila, da se je avtobus, potem ko se je parkrat prevrnil, naletel na debelo drevo, ki je preprečilo, da ni odletel v globino. V avtobusu so bili igralci, funkcionarji in simpatizerji nogometnega kluba «Pregar niča« iz štipa, ki so potovali na revanžno tekmo v Titograd. Vsi ponesrečenci so bili takoj pripeljani v bolnico v Ivangrad oziroma v An-drijevico. Trije hujše poškodovani, med njimi šofer avtobusa, so še vedno v nezavestnem stanju.
KAIRO, 3. — Hoda Abdel Nasser, najstarejša hči predsednika Nasser-ja, se je v četrtek zaročila s Hate-mom Ali Sadekom, ki je diplomiral na fakulteti politične ekonomije v Kairu.
blihtM'ibUw
prinaša izbrane romane iz svetovne književnosti. Knjiga o deklici Rosemarie predstavlja sicer še vedno ostro kritiko na račun nemškega gospodarskega čudeža, po vojnih razmer in sploh takih bolj ših krogov sodobne nemške druž be. Njena idejna nota je zato moč no pozitivna. Homan ima nedvomno tudi svoje etične vrednote, saj nam odkriva senčno stran bogate, industrijalske nemške družbe, ki jo zunanji blišč in uradna propaganda zakrivata. Zdi se kot da je pisatelj odstranil kulise iz razkril drugo plat medalje tki. nemškega sodobnega blagostanja, katerega ozadje ostaja navadnim očem običajno skrito. Toda kljub tem nedvomnim odlikam knjige je škoda, da nas knjiga ne more povsem zadovoljiti, zlasti ne kot literarna umetnina. V tem pogledu je roman o Rosemarie bolj skromna stvaritev in še daleč nima tistih estetskih vrednot, ki bi jih od knjige s tako snovjo, s tako idejno in kritično analizo sodobne nemške družbe pričakovali. Pisatelj, ki je svoje delo napisal vsaj v osnovi po resničnem dogodku ni imel dovolj moči, da bi sicer iz zanimive, sodobne in aktualne snovi ustvaril umetniško zrelo delo, ki bi zadovoljilo tudi literarno zahtevnejše bralce. Tako bo roman «Rosemarie» predstavljal predvsem zanimiv privlačen in morda tudi malce pikanten tekst za manj zahtevne prijatelje knjig.
Seveda moramo poleg teh kritičnih misli o knjigi kot literarnem delu napisati še nekaj več, saj je knjiga vendarle namenjena širšemu krogu bralcev, razen tega pa zasluži, da o tem, kar pripoveduje seznanimo vse prijatelje branja. Roman — če to delo sploh smemo tako imenovati, ker je napisan v preprosti, bolj reportažni obliki — je posnet po resničnem dogodku. V ospredju pripovedi je mikavna plavolaska Rosemarie, kurtizana bogatih industrijcev, ki ji opremljajo stanovanje in plačujejo visoke cene za urice sladkega življenja. Toda napeljava magnetofona. ki	naj	bi	posnel	vse
razgovore dekleta	in	njenih	obi-
skovalcev. stvar zaplete, saj so svoje tipalke	pristavili še drugi.
In ko je dekle že vse preveč vedelo — bogati obiskovalci in poslovni ljudje,	so	se	namreč	pri
njej tudi izpovedovali in ji zaupali svoje poslovne težave in skrbi — in tudi vse preveč zahtevalo, so jo nasilno odstranili. Toda zločin je ostal nerazkrit in bi lahko predstavljal snov za drugo zgodbo. Tako kot je bila lepa Rosemarie v prizadevanju po lepem in brezskrbnem življenju brez čustev, predsodkov in idealov, taki so bili tudi njeni klienti, vodilni možje nemškega gospodarskega preporoda po zadnji vojni. Med obema je nujno moralo priti do konflikta, ki pa so ga močnejši končali v svojo korist, seveda nekaznovano. Torej: vsestranski moralni, idejni in človeški propad za navidezno bleščečo in zdravo fasado.
Zaradi svoje kritične note na račun sodobne nemške družbe in uspeha, je roman vreden branja, čeprav je daleč od tega, da bi bil velik tekst in čeprav, kot smo to na začetku poročila ugotovili, zahtevnejših bralcev, ki žele kaj več kot sam zgodbe, ne bo zadovoljil.
Sl. Ru.
Nagrade za osem obsebnosti s televizije
BENETKE, 3. — V. Benetke j« prispelo 40 televizijskih kritikov pri dnevnikih in revijah iz 12 držav (Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Anglija, Italija, Jugoslavija, Nemčija, Norveška, Španija, Švedska in Suica), ki so člani razsodišča za dodelitev nagrade sEuropremio TV Citta di Ve-nezia». Nagrada je namenjena osmim osebnostim s televizije, ki so dokazale mednarodno popularnost ter posebno sposobnost za televizijo. Izbrati je treba: o-pernega pevca, pevca lahke glasbe, napovedovalca, igralca komika, gledališkega igralca, subre-to, klasično plesalko in revijsko plesalko. Razsodišče se sestane jutri in po zaključnem delu bodo objavljeni rezultati. Podelitev nagrad pa bo 12. septembra in bo slovesnost prenašala evrovi-zija.
Tudi ovitki plošč
niso vami pred zaplembo
L ODI, J. — Republiški prokurator iz Lodija postaja na poseben način slaven: potem ko je pred dnevi dal zapleniti neko knjigo, je sedaj zaplenil še /.vitek plošče «Buone vacanze«, češ da slika na tem ovitku žali splošen čut za moralo. Zaplemba se je takoj izvršila, proces po naglem postopku pa bo prihodnji teden.
Štirje jeziki v večini knjig
«Svetovna proizvodnja knji g je koncentrirana v desetih deželah, skoraj tri četrtine (70 odstotkov) vseh prevodov zavzemajo štirje jeziki —- angleščina, ruščina, francoščina in nemščina,» je dejal Rene Maheu, generalni direktor organizacije ZN za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO), na nedavnem mednarodnem kongresu knjigotržcev v Parizu. Podatki nazorno kažejo, je rekel Maheu, da je prišel čas, ko morajo razvite dežele pripraviti načrte za izdajanje, tisk in razdeljevanje knjig. UNESCO se udejstvuje predvsem v Južni A-ziji in v Afriki, kjer podpira razvoj tiskarstva in knjigotrš’ e mreže. «Prizadevnost je za zdaj vsekakor preskromna,» je izjavil direktor Maheu, nčimprej jo je treba povečati in razširiti, kajti nanaša se na dejavnost, ki jo čakajo velikanske naloge Tehničnega razvoja, ki je omogočil tisk knjig, v visokih nakladah in v zelo kratkih rokih, kar pomeni tudi ustrezno nižjo lastno ceno, naj bodo čimprej deležne vse dežele v razvoju, kjer se nauči vsako leto pisati in brati mnogo milijonou ljudi, tako o-trok kakor odraslih.« V opisu velikih sprememb, ki jih je vnesla sodobna tehnika v tisk in sploh v knjižni promet, je dejal Maheu, da so prav kot dnevni tisk, radio, televizija in film tudi knjige zelo pomembno množično sredstvo na področju prosvete in kulture ter za razvedrilo. ((Dežele v razvoju odpravljajo nepismenost, prosvetna dejavnost se širi, ljudje imajo čedalje več možnosti za reden oddih, zato vsepovsod naglo narašča število bralcev knjig.« »Udeleženci kongresa pod geslom «Knjiga v sodobnem suetu« so posebno poudarili pomen UNESCO kot mednarodne organizacije,« je izjavil Maheu, «katere naloga je izboljševati menjavo misli v besedi m sliki ter zagotoviti vsem narodom dostop do tiskane besede, objavljene kjerkoli po svetu «
Navzočega prebivalstva je v Italiji 50.704.000
RIM, 3. — Na podlagi podatkov centralnega inštituta za statistiko je bilo konec aprila 1964 v Italiji rezidenčnih 52,019.000 prebivalcev, navzočega prebivalstva pa je bilo 50,704.000. V času januar-april 1964
je bilo 340.000 živih rojenih, umrlo pa je 180.000 oseb, kar da kot naravni prirastek 160.000 oseb. v primeri z enako dobo prejšnjega leta je bilo za 5,6 odst. več živih rojenih, medtem ko je število u-mrlih upadlo za 15,3 odst. Naravni prirastek se je dvignil za 45,9 odst. Porok je bilo letos v času januar-april 122.000 s porastom 8.2 odst, v primerjavi z enakim časom prejšnjega leta.
Sun<ui Holmquist (Danska) je postala mlss OZN. Pol'g t-; dinja, ki si je ta naslov priborila preteklo loto
je š.e
Obsojeni v Španiji študentje z italijanskih univerz
MADRID, 3. — Dva španska profesorja in en študent na italijanskih univerzah so bili pred sodiščem javnega reda v Madridu obsojeni na zaporne kazni po dve leti in štiri mesece ter dve leti jn dva meseca, češ da so pripadli ilegalnim združenjem. Obsojeni so Fernando Sanchez Drago, docent na univerzi v Padovi, Antonio Sanchez Giion. docent na univerzi v Perugi ter študent Juan Antonio Matesan. Prvi, ki je bil tudi delegat opozicijske organizacije študentov, je bil ohsojen na dve leti in štiri mesece, druga dva pa na dva meseca manj zapora. Razen tega bodo morali plačati globo 20 tisoč pezet.
Kar se je obtožencem očitalo, se je baje zgodilo v Italiji.
PRAGA, 3. — Prt občinstvu in kritiki je dosegel lep uspeh solist Mario Delli Pom.l, ki je v Pragi z orkestrom FOK odigral Beethovnov V. koncert. Dirigiral je Franco Gallmi. Na sporedu so bili tudi Respighijevi uRimski prazniki«, prvič izvajani v Iragi. Tudi Oalli-n;jev nastop je bil zelo uspešen.
KRATEK OBRAČUN PO TREH LETIH NEODVISNOSTI
Kuvajt - mesto petroleja denarja, pa tudi še peska
Najvišji povprečni dohodek na prebivalca na svetu ■ Veliko razkošje, pa tudi še stari Kuvajt ■ Napori za dvig doma in v arabskem svetu
KUVAJT, julija. — Pet litrov voda in žlica soli — to je približno
obvezni dnevni obrok v Kuvajtu, če hoie nekdo od junija do oktobra ohraniti ravnotežje v svojem organizmu in se izogniti nevarnim posledicam prevelike vročine. Temperatura v senci se že približuje rdeči črti 50 stopinj Celzija. Klimatske naprave mečejo iz mesta vrel puh, tako da je v središču mesta za nekaj stopinj hladneje kot na periferiji. Vsa okna so zaprta, ker bi sicer vdor vrelega zraka postal še bolj neznosen.
In kljub temu se v Kuvajtu živi in dela na vseh straneh, na vsakem koraku. Nekoč so tu leta potekala mirno, neopazno, sedaj pa kot da ni več razlike med njihovo tako imenovano zimo in njihovim resničnim poletjem. Denar se steka in odteka, stroji ropotajo, tempo življenja je vedno bolj intenziven. Na
15.000	kvadratnin kilometrov površine živi okoli ‘hlO.OOO prebivalcev, od česar odpade pol na meščane, Pol pa na doseljene Arabce, Indijce, Pakistance. Irance itd. Pri tem je vlada v zadnjih petih letih preko svojega proračuna porabila dve milijardi in pol dolarjev.
Vrtamo pesek in iščemo vodo — pravijo meščani. Namesto vode pa Privre iz zemlje vedno le — petrolej Leta 1915 niso v Kuvajtu načrpali niti mili ion ton nafte, šest let pozneje se je va količina povzpela 37 milijonov, letos pa računajo, da bodo načrpali nad sto milijonov ton «črnega zlata«. Začeli so z osmimi vrtinami, sed3j pa jih deluje že nad 400. Zaradi teh ogromnih podzemeljskih bogastev ima Kuvajt v povprečju največ ji dohodek na prebivalstvo na svetu in sicer nad 4.000 dolarjev, to se pravi okoli dva milijona in pol lir v naši valuti. In kljub tolikšnemu povprečnemu bogastvu so nasprotja tu skrajno velika. So tu ljudje, ki že ne vedo več kam z denarjem. Eden tukajšnjih šejkov Je celo z ladjami dovažal sem zemijo iz tujine, da bi iz nje napravil umeten griček, na katerem si je postavil vilo.
Na drugi strani pa je življenje tlsočev meščanov prav takšno ali se malo razlikuje od nekdanjega načina življenja, ko je bil Kuvajt le puščavsko mesto in prehodna Postaja za trgovino v zalivu. Vlada tudi sama spoznava te razlike. Te se občutijo tudi v dnevnih razgovorih in parlamentarnih debatah. Zato je tudi sklenila da bo začela 2 nekakšno načrtno politiko in z bolj načrtnim gospodarskim razvojem, seveda «ob polnem spoštovanju zasebne lastnine«.
Ves Kuvajt je izprepleten z modernimi avtomobilskimi cestami in ponoči tako osvetljen, da mu mestno razsvetljavo lahko zavida katera koli svetovna metropola. Ob avtomobilskih cestah je na tisoče kovinskih «vaz», obdanih z mrežami za zaščito komaj zasajenega drevja. Pravijo, da stane' eno samo takšno drevo z ustreznim vzdrževanjem okoli tisoč kuvajtskih dinarjev, kar je 280 dolarjev, odnosno skoraj 200.000 lir. Za vodo trdijo, da je dražja od bencina. Dobivajo jo pa iz morja, seveda preko zelo dragih naprav za spreminjanje slane vode v pitno. Kljub temu srečujemo na vsakem koraku cisterne in iz njih tekajo curki vode h koreninam posameznih mladih dreves. Zelenje je že zajelo vse središče mesta in se vedno bolj širi proti periferiji, ki je še vedno pod Pritiskom peska in puščave. Pesek in asfalt se tu srečujeta in izmenjujeta. Tehnika skuša premagati Prirodo, toda za sedaj Je še vedno Prisiljena na nekakšno ((koeksistenco«.
Cene sp zelo visoke in še naraščajo;' toda 'plača delavca se odvisno od tega, kje je zaposlen, vrti od
do 45 kuvajtskih dinarjev. Hkrati pa se vsako leto gradijo nove in nove, na stotine razkošnih vil, v katerih se domišljija arhitektov bchoti brez mejo. Zgradili so tudi tr: letališča, drugega poleg drugega in človek ima vtis, da se mnogo Sredstev troši ,v razkošje.
Kuvajt Je postal neodvisen šele Pfgd, trprrht teti. JDo tedaj ja bil ne-kskšTMi «zlprto lovišče« petrolejskih družb. Te so tudi danes go-
spodarji naftnih polj v Ahamdiju, toda vzporedno z njimi je tu tudi državna administracija in pobuda, ki dobiva vedno bolj jasne oblike in katere vpliv postaja vedno bolj konkreten. Primer Kuvajta — menijo opazovalci —• je krasen primer možnosti tudi za druga ozemlja tega področja, če bi postala neodvisna. V tem primeru se prvenstveno misli na Hahrein, Katar, Abu dabi in druga področja. Ce bi postala neodvisna, bi ta ozemlja mogla kmalu preroditi in bi ne ostala več tako nerazvita kot so sedaj, kar bi pa vplivalo tudi na razvoj odnosov med njimi ter v vsem delu sveta, ki je tako pogosto zelo vroč tudi v prenesenem pomenu. Poleg lastne izgradnje,
Kuvajt že sedaj daje znatna sredstva za razvoj ostalih arabskih dežel. V manj kot treh letih je Kuvajt v ta namen dodelil nad 200 milijonov funtov šterlingov.
((Kuvajtski kompleks« postaja vedno bolj zanimiv in privlačen. Ta država — mesto ne živi ločeno, izolirano. Nasprotno, teži k temu, da vzpostavlja čim širše odnose s svetom. Posebno se trudi za poglobitev stikov z arabskimi deželami in je zelo aktiven član arabske lige. Nekoč napeti odnosi z Irakom spadajo že v zgodovino. Nedavno tega je bila iraška vojna mornarica na obisku v Kuvajtu. Bila je to prva vojna mornarica, ki je obiskala Kuvajt kot neodvisno deželo.
MIRKO AKSENTIJEVIČ
POLET JAPONSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE
Dovčerajšnji «nesnanec» postaja nevaren tekmec
S svojimi milijon 700 tisoč avtomobili letošnje proizvodnje se bo Japonska povzpela na peto mesto v svetovni lestvici «avtomobilskih držav»
Japonska pogosto preseneča. Pravzaprav je bila Japonska vedno takšna. Ljudje srednjih let se verjetno še spominjajo nekaterih japonskih «dumpingov» v dobi med obema vojnama, posebno njenega «dumpinga» s tekstilom in še posebej s sviio. Tedaj, ko je bilo to blago v Evropi, v primerjavi z današnjimi cenami, razmeroma drago, so Japcnci vrgli na evropski trg velikanske količine tekstila po za nas tedaj nerazumljivo nizkih cenah. V povojnih letih se je Japonska po razrušenju spet dvignila na noge in se začela uveljavljati z najrazličnejšimi izdelki svoje industrije in še ni dolgo tega, ko smo mogli brati, kako je prekosila tudi najbolj znane tehnično in gospodarsko razvite države v proizvodnji tran-sistorskih radijskih in televizijskih sprejemnikov. Povsem kvalificirani strokovnjaki so že ugotovili,
da se posamezni TV in radijski sprejemniki japonske izdelave nimajo kaj bati konkurence kar se tiče kakovosti, kar se pa tiče njihove cene, je pa znano, da so veliko cenejši kot izdelki iste vrste drugih držav.
Pogoji za takšne prodore na svetovno tržišče m za takšne uspehe na sploh, je treba iskati v razmeroma ceneni delovni sili japonskega delavca, ki pa ima še to prednost pred delovno silo marsikatere druge države, da je izredno marljiv Isti razlogi so omogočili Japonski, da se je sedaj nenadoma pojavila tudi kot proizvajalec motornih vozil in predvsem nekaterih ekonomičnih avtomobilov, ki bi po svoji kakovosti mogli nadomestiti marsikatero tudi zelo dobro evropsko vozilo iste kuba-ture in iste cene. Seveda se ne morejo ta vozila meriti z ameriškimi, kajti pojem avtomobila v
ltll1llllllll|llMIIIIIIIII|ll1lllll|||ll|l|||lllillIIMIIIIlllllllllllll!lllll|inili|||(|||i|||||i|||,|||||||||||i,|,mn,|,||,||||||||„|,II,Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllilfllltlllllllllllllllllllllllliu
KO JE ODPOVEDAL DPT, SO STROKOVNJAKI NAŠLI NOVO POT
Da bi uničili mesarsko muho
so jo obsevali
V-	..'7*
z žarki kobalta
Jf' jlfrjjll	J	H Na stotine milijonov samcev, ki so jili
cela področja in škodljivi mrčes je izginil
Higiena govedu, kot vsem domači m živalim zelo koristi. Z iztreb-ljenjem raznega nadležnega mrčesa pa je učinek še boljši. Na sliki govedo gre skozi «prho»
Sovjetsko posojilo angleški občini
Rimski cesar Vespazijan je rekel, da «danar ne smrdi«. To je zelo konki-eto potrdil tudi občinski odbor nekega manjšega industrijskega centra blizu Londona, ki ,e najel posojilo v znesku 50.000 funtov šterlingov odnosno 85 milijonov lir od moskovske Narodne banke, točneje od londonske podružnice omenjene mqskovske banke.
Povsem razumljivi) je, da* ?e ta dogodek zbudil v določenem delu angleške javnosti precej razburjenja List «Evening Standard« je o teni dogodku med drugim zapisal: «Kaj bi mesto propadlo trez tega posojila, ki nas smeši pred sovjetskimi očmi? Kaj bi se ne bila našla druga možnost za enako posojilo pri neki angleški banki?« List ((Times« je bil že bolj zmeren. Med drugim je zapisal: ((Začenja se nova faza bančne zgodovine v Veliki Britaniji.*
Se bolj konkreten je ,bil neki drug časopis, ki je med drugim zapisal: ((Dejansko so sami konservativci storili to, proti čemer se sedaj hudujejo. Cernu je mesto prosilo denar? Zato ker številni bančniki in industrijci, ki žive v 'em mestu, niso pravočasno zadostili svojim obvezam nasproti občini, ki je ostala brez denarja. Da bi zadostil svojim dolžnostim, se je občinski svet obrnil raznim bankam, od katerih je prosil najpovoljnejši kredit. Narodna banka iz Moskve, podružnica v Londonu, je ponudila najboljše pogoje, t. j. obrestno mero 4,75 odst., medtem ko so druge banke zahtevale najmanj 6 odst. Račun Je zelo enostaven iri koF sonce jasen...«
Londonski podružnici moskovt ske banke je ta vest napravila izredno reKlamo. Vodstvo banke že ne ve več kam s prošnjami za posojila, s katerimi se nanjo obračajo mnoga druga angleška mesta.
Po dpugi svetovni vojni se je po vsem svetu razširil DDT. Izdelali in porabili so ga na sto-tiije ton in postal je na mah najbolj zriano in učinkovito sredstvo proti mrčes,u. Muhe in mrčes so postali manjša nadloga in z njegovo pomočjo so na obširnih predelih zatrli komarje — prenašalce malarije. Liudje so se veselili, ker so z DDT dobili cenenega in uspešnega pomoč-ka v borbi proti škodljivim žuželkam.
Veselje ni bilo dolgo! Muhe so se začele malo manj kot sprehajati po DDT prašku, kot da je to moka in ne .še včeraj njihov smrtni sovražnik. Zgodilo se je, kar so nekateri biologi tudi predvidevali: Mrčes je postal neobčutljiv — imun zanj.
DDT je torej izgubil svojo veliko moč in poiskati je bilo treba nadomestilo.
Na pomoč so poklicali radioaktivno žarčenje. Znano je, da primerna doza tega žarkovja sterilizira živali, tako da postanejo neplodne. Ce npr. sterilizirajo z obsevanjem samca muhe in ga tako naredijo neplodnega, se ta sicer še pari, vendar leže samica neoplojena jajčeca, iz katerih se seveda ne izležejo nove muhe.
Ideja, da bi na ta način uničevali množico komarjev, ki prosto letajo nad širno pokrajino, je na prvi pogled podobna lovu zajca, ki ga ulovimo tako, da mu natresemo soli na rep. Vendar samo na prvi pogled! •	,
Praktične poskuse delajo že dolgo časa in z najrazličnejšimi vrstami mrčesa. Najbolj znan u-speh te vrste so dosegli Ameri-kanci, ko so povsem zatrli mesarsko muho na Floridi in okoliških živinorejskih področjih.
Mesarska muha leže jajčeca v kožo goveda. Ličinke, ki se iz-

OVfcfl (oa 213. do 20.4.) Več thpiomacije in vaši posli bodo šli bolje. V čustveni . odnosih bo pri £*° do mamše razpoke.
BiH ,(od 21.4. do 20.5.) S svojo sposobnostjo si boste mogli privoščiti več kot si smejo privošč.li >aši tekmeci Delikaten čustveni
Problem.
L) V UJČKA (od 21.5. do 22 (i ) •■'elido vam bo skušal podtakn.ti "»ge Bodite pripravljeni Nepr-cskovan dogodek, ki vas bo strei-
RAK (od 23.6. do 22.7.) S primernim taktom boste razčlenili 'taro zadevščino Zvezde vam obe-
Sr^iblTOP Y Mobezni
Tpv rod 23.7. do 22.8.) Odlične
HOROSKOP
ideje, toda bolj malo volje za njihovo uresničenje. Neka oščha,
ne zasluži _ vse ^ vaše f ljvtbe/.ni. DfcVICA tod I« do 22.«.) Deli.}
bo teklo od rok, uspehov Pf ven t darle 'ne bo. V družini vVdliSjej nesporazumov, <	*
TEHTNICA (od 23.9, do ,23.10.)! V delu boste imeli 'veliko zadoščenja. V čustvenih, zadevah večf razočaranja kot veselja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11 ) Pritožbe na račun vaše dejav-
nosti ne bodo utemeljene, vendar nekaj ne bo prav. Ljubosumni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekdo govori o vas, da bi vam škodoval. Neka oseba je zelo občutljiva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pri delu veliko sreče, čeprav bo' ste močno utrujeni, Srečno naključje vas bo zbližalo s prijetno
osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O-pravite najprej najnujnejša dela in opravke, ostale prepustite drugim Razunievanie v družini.
RIH1 (od 20.2. do 20 3 ) Delo se bu začelo vleči in uspeh jc v nevarnostih Zavihsjte rokave. 'MU-' čl ' Hs ljubosumnost.
ležejo iz njih, vznemirjajo govedo, ki se ne razvija normalno in hujša. V težjih primerih se odpirajo na koži rane in lahko povzroče celo smrt. Nadlogo so zatirali na razne načine: s posipavanjem in škropljenjem zaščitnih sredstev, vendar brez pravega uspeha. Škoda, ki jo je povzročal samo ta mrčes, je bila ocenjena na 20 milijonov dolarjev letno;,
Biologi so se muhe lotili z radioaktivnimi izotopi. Preden bi začeli z zamišljenim velikim podvigom, so si morali nabrati še potrebnih praktičnih izkušenj. Za kraj priprav so si izbrali otok Curacao v Zahodno indijskem otočju, kjer ni primanjkovalo o-menjenih muh. Otok so dva meseca dobesedno zasipavali s sterilnimi samci mesarske muhe. Te so (ko so bile še ličinke) obsevali z gama žarki iz kobaltovega izvo ra.
Mesarska muha ima nekai last nosti, ki so za njeno pogubo radioaktivno sterilizacijo še po sebno ugodne. Živi kratko dobo le tri tedne. Samec se pari več samicami, samica pa le en krat. Na otoku so se samci pa rili z več samicami in te so le gale neoplojena jajčeca. Potom stva je bilo čedalje mapj in ker so metali samce kar nanrei skozi več generacij (po 150 na kv km), so muhe po osmih mese cih na otok iztrebili,
Vqs pOskus je stal 100.000 do larjev. Kar je mnogo za 400 kv km velik otok. Vendar je dokaz o učinkovitosti takega načina u ničevanja mrčesa na veliko vre den še veliko več.
Nato so se znanstveniki, obogateni z izkušnjami, lotili velike naloge na celini. Da je bila akcija zares velika, nas najlepše prepričajo številke: Tedensko
so sterilizirali do 100 milijonov muh in jih z letali raztrosili na ozemlje, ki je bilo le malo manjše od Jugoslavije (255.000 kv. km). Vsega skupaj so obsevali tri milijarde ličink. S časom so muhe na vsem ozemlju postajale vse redkejše in na koncu so praktično izginile!
Od tedaj živinorejci nimajo s tem problemom nikakih preglavic , več.
Sedaj so se lotiti velikopoteznih načrtov, da bi po možnost« zatrli muho ce-ce v Afriki, komarje v Indiji in neštete druge škodljive vrste mrčesa. Prednost te metode z radioaktivno sterilizacijo je v tem, da uničuje eno samo določeno vrsto žuželke in to res temeljito. Ni nobene nevarnosti, da bi bilo v hrani kaj škodljivih ostankov, da bi mimogrede uničili tudi koristie žuželke ali druge živali, kar se rado zgodi pri uporabi kemičnih sredstev, kot je npr. DDT.
Ta način uničevanja mrčesa je uspešen in pritheren samo v večjem obsegu in za daljši čas. Zato bomo na primer morali bolhe preganjati še lep čas s posipavanjem raznih praškov na ((klasičen« način.	B. L.
Miguottc sc jc omožila
PARIZ, 3. — Miguette Fabris, ki je bila ob času izbrana za «M:ss Francije 1963» in ki je zaradi tega imela težave tudi v službi, kjer so jo kolegice in kolegi na šoli, kjer je poučevala, začeli gledati po strani, se je sinoči omožila z 38-letnim zdrav-nikom Jeanom Jacquesom A-iauxom. Svoje zakonske načrte je bivša miss tako skrivala, da ni za njeno poroko na občini v Bonasu vedel nihče in sta svečanosti prisostvovali le dve priči.
Evropi in v Ameriki je drugačen še toliko večja pa je razlika med tovrstno ameriško in japonsko proizvodnjo. Američani so namreč Američani s svojim bogastvom in vsem, kar je s tem v zvezi in pri njih je n. pr. ((ekonomično vozilo« že avtomobil s kubatoru 2000 kub. cm.
Toda pred zadnjo vojno ni Japonska kot proizvajalec avtomo-mobilov pomenila še nič. V letu 1963 pa je njena proizvodnja avtomobilov že dosegla milijon 300 tisoč vozil in tako prekosila Italijo, ki ima že staro tradicijo na tem področju in v kolikor ne bo prišlo do kakih motenj, bo japonska avtomobilska industrija v letošnjem letu izdelala že en milijon 700.000 avtomobilov, to se pravi, da se bo že približala proizvodnji Zahodne Nemčije, ki spada med največje proizvajalce avtomobilov na svetu. S tem se bo Japonska uvrstila na peto mesto na svetu.
Po navadi uspe neka država v naglem prodoru z določenim artiklom tedaj, če izdeluje velike količine istega artikla. Posebno velja to za stroje in v tem primeru tudi za avtomobile. V nasprotju s tem pa je Japonska uspela prav na račun izredno velike izbire najrazličnejših vrst in najrazličnejših modelov avtomobilov, s katerimi je tako rekoč preplavila Jugovzhodno Azijo. Samo dežele tega predela Azije absorbirajo okoli 45 odstotkov celotnega japonskega izvoza avtomobilov. Ker je to področje še vedno v razvoju in potrebuje še veliko vozil, je razumljivo, da se Japonska ne boji za pla-sman svojih vozil na tem področju.
Kaj pa drugod? Drugod pa je stanje nekoliko drugačno, kajti Evropa, ki prav tako uvaža vozila, kot jih hkrati izvaža, je od Japonske v minulem letu sprejela komaj 1,1 odst. vsega japonskega izvoza avtomobilov. Zakaj to? Razlogov je več. Predvsem ima Evropa celo vrsto utilitarnih vozil najrazličnejših modelov, ki bi po svoji funkcionalnosti ustrezali japonskim vozilom. Z druge strani vlada nasproti cmladin japonski industriji, ki se je dejansko razvila šele po vojni,, določeno nezaupanje. Poleg tega (e Japonska za Evropo daleč in Japonski še ni uspelo postaviti si v Evropi raznih servisov, ki bi bili na voljo ljudem, ki bi si nabavili njihova vozila.
Toda pred nedavnim je Japonska dobavila Finski 700 osebnih avtomobilov, ki niso namenjeni le Finski, pač pa vsem skandinavskim državam in ta prvi večji uspeh bi znal japonskim avtomobilom nekoliko bolj na široko odpreti vrata na še vedno ((zanimivo« evropsko tržišče, posebno ko so japonski strokovnjaki prepričani, da je -(kakovost japonskih avtomobilov prav tako dobra kot tujih«.
Na tej razmeroma optimistični sliki pa so tudi sence, celo dokaj temne- sence, kajti japonski gospodarstveniki, ki so zainteresirani v avtomobilski industriji, se bojijo ameriškega velikana, ki se je krepko vrinil v evropsko avtomobilsko industrijo. Bojijo se, da bi se kaj takega ne zgodilo tudi na Japonskem, possono še, ko Japonska dopušča ali celo pospešuje uvoz avtomobilskih delov, pa čeprav zavira uvoz izdelanih avtomobilov. To pa je kot nalašč za ameriške poslovne kroge iz avtomobilske panoge, ki bi izvažali avtomobile na Japonsko v kosih in bi s tem prihranili, ker bi jih na Japonskem sestavljali japonski delavci, ki so cenejši od ameriških. Zato se pred to nevarnostjo japonska avtomobilska industrija pripravlja z obnovo in modernizacijo razmeroma novih industrijskih pogonov in podjetij in samo štiri japonske avtomobilske tovarne nameravajo v kratkem porabiti v ta namen kar 240 milijonov dolar-
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Po tujih krajih; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.40 Pesmi za tercete; 15.00 »Volan«;
15.30	«Pomlad v vesolju«, fan-
tastična zgodba; 16.30 Ciganski motivi; 16.45 Mali koncert; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 »Jer. nej Kopitar«; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 U. Krek; Koncert za violino in orkester: 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Lahka glasba:	20.00 Športna tribuna;
20.45 Zbor «Kras», 21.00 Ples;
22.00	Simf. pesnitve; 22.30 Dixie-land.
12.00	Plošče ; 12.25 Tretja stran; 13.15 Uspeli motivi; 13.45 Prisluhnimo jim; 14.15 Koncert.
Koper
715 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.30 Domače melodije; 14.00 Operetne uverture;
14.30	Naše popevke; 13.30 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL;
19.00	Poje Rita Pavone; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih:
SCBOTA, 4. JULIJA 1964
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbeni program; 9.45 Popevke;
10.00	Operna antologija; 11.00
Sprehod skozi čas; 11,15 Pesmi in pleSi; 11.30 Čajkovski: ((Caprič-cio italiano«; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti:	15.30 Grška
glasba; 15.50 Oddaja za bolnike;
16.30	Operna glasba: 17.25 Izžre-
banje loterije: 17.30 Schubertova komorna glasba; 18.45 Plesna glasba; 20.30 T. Pinelli:	»Ta-
nith, stella innocente«; 21.35 Melodije; 22.30 Plesna glasba.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Poje Flora Gallo; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Hitmi; 10.40 Nove pesmi; 12.00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert;
16.00	Rapsodija; 16.35 Marino Bar-reto jr.; 17.05 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 21.05 Newyorški program; 2140 Znanstvena oddaja.
III.	program
18.30	Ruska kultura; 19.00 Pre-jeli smo; 19 30 Koncert; 20.30 H e vijski program; 20.40 Respighi-jeva suita; 21.20 Spansko-eme-riški pesnim; 21.30 Simf. koncert
Slovenijo
7.15 »Hej brigade hitite...« 8.00 Ob tabornih ognjih; 8.30 Mladina poje; 9!05 Veliki orkestri; 10.00 Koncert; 11.30 Reportaža o partizanskem kraju; 12.05 Vedri zvoki; 13.30 Domače pesmi; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.06 Glasbeni avtomat; 16.00 Jug. zabavna glasba; 17.05 Slov. glasba; 17.30 Radijska igra: 18.15 Iz oper naših skladateljev; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Melodije; 20.30 Sobotni večeri; 21.15 Plesni zvoki; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Ital. televizija
14.00	Tenis iz Wimbledona; 18.00 Program za najmlajše; 20.15 Šport; 20.3C Dnevnik; 21.00 «11 cantatutto«; 22.05 Kronika 20. stoletja; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 TV priredba: »Zgodovina ljubezni«; 22.05 Italo Tajo; 22.40 Tour de France.
Jug. televizija
14.00	Win.bledon; Tenis; 19.14 Dnevni spored, 19.15 Kaj bo prihodnji tedei na sporedu; 19.30 Nenavadni konj Champion; 20.00 Dnevnik; 20 30 Prenos tekmovanja v plavanju; 22.30 V Popovič: Pri sodniku za prekrške; 23.30 Dr. Kildare — film; 0.20 Poročila
| Zaključne razstave J lil na slovenskih šolah I
Danes objavljamo še nekaj slik z razstav risb in ročnih del na slovenskih osnovnih šolah ob koncu letošnjega šolskega leta. Na sliki vidimo, kaj so za razstavo pripravili otroci slovenske šole v Ulici
sv. Frančiška
Otroci osnovne šole v Ul. Donadoni so se pokazali takole
Šolarčki, ki obiskujejo šolo v Colu, so pokazali veliko risb in del
robiž« iz vrtca pri Sv. Ivanu je tako uredil svojo razstavo
»Drobiž«

Osnovnošolski otroci ir. Sv. Ivana pa so pokazali tole
Prav lepa in močno obiskana je bila razstava na Opčinah
— '4 _
4. julija 1964
Vreme včeraj: najvišja temperatura
25, naj.nižja 18, ob 19, uri 22,8, vlaga 64 odst., zračni tlak 1012,2 sta. len, veter 6 kim zahodni, nebo Jasno morje akoro mimo, temperatura morja 32,4 stopinj«.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 4. Julija
Uroš
Sonce vzide ob 4.20 m zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38, Luna vzide ob 0.39 in zatone ob 14.04. Jutri, NEDELJA, 5. junija Ciril in Metod
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Danes stavkalo metalurški delavci iz Trsta in Tržiča
Stavkali bodo v ladjedelnicah CRDA. v Arzenalu in v Sv. Roku - Skupščina pekovskih delavcev - Uspela stavka v Italcementi - Stavka v tekstilnih podjetjih
«Okrogla miza* o avdioviziji
Kakor je znano, se metalurški delavci po vsej državi borijo, da bi dosegli sporazum, po katerem naj bi bila priznana pogajanja za sporazume v okviru posameznih podjetij za dosego produkcijske nagrade. V okviru te vsedržavne sindikalne akcije so sindikalne organizacije metalurških delavcev Trsta in Trž’ča napovedali stavko vseh delavcev v ladjedelnicah CR DA, Arzenala in Sv. Roka. Stavka •e začne danes ob 10. uri in bo trajala do polnoči.
Delavci nočne izmene so zapustili delo včeraj opolnoči in se bodo vrnili na delo šele v ponedeljek. Sindikalne organizacije pozivajo tudi delavce, ki so zaposleni pri zasebnih podjetjih, vštevši Dispral in ki delajo v ladjedelnicah, naj se priključijo stavki. Delavci pri dnevnih izmenah bodo zapustili delo eno uro in pol pred koncem normalnega urnika v o-bratih CRDA in dve uri prej Tržaškem arzenalu.
Sindikalne organizacije pri tem poudarjajo, da še vedno veljajo sklepi glede nadurnega in prazničnega dela. Sindikalne organizacije iz Trsta in Tržiča so razen tega sklenile, da bo nadaljnja 24-urna stavka v ponedeljek, 13. t.m. V proglasu, ki ga je sindikalna organizacija FIOM naslovila na delavce, je poziv na strnjeno in odločno akcijo, da se doseže celotno in popolno izvajanje delavske pogodbe in produkcijske nagrade, ki mora biti neposredno povezana dvigom produkcije.
Omenjena sindikalna organizacija priredi danes ob 10.30 v dvora ni v Ul. Capitolina 3 zborovanje stavkajočih delavcev, katerim bodo sindikalni predstavniki poročali o razvoju sindikalne borbe.
Včeraj pozno popoldne je bila na sindikalnem sedežu CGIL skupščina pekovskih delavcev v znak protesta proti enostranskemu dekretu, ki določa nedeljsko zaporo pekarn in prodaje kruha. Kakor smo že poročali, je sindikat pekovskih delavcev CGIL protestiral .proti ukrepu, ker je bil izdan, ne da bi oblast vprašala glede tega za mnenje tudi predstavnike delavcev. Ta protest so pekovski delavci na včerajšnji skupščini soglasno odobrili in so s svojimi sindikalnimi zastopniki sklenili, da bodo danes delali normalno in v eni sami izmeni jutri pa bodo prišli redno na delo kot do sedaj.
Po skupščini so delavci skupno odšli pred sedež ^druženja pekov, kjer so protestirali proti ravnanju delodajalcev, ki so se do sedaj vedno izmikali neposrednim raz-govorm s predstavniki delavcev glede ureditve tega vprašanja. Prav tako ni prefektura upoštevala nobenih predlogov sindikata, ki se je zanimal za pravično rešitev te zadeve. Pekovski delavci nasprotujejo nedeljski zapori
pekarn, toda poudarjajo, da bi moral biti ta dekret izdan potem, ko bi prišlo do sporazuma med sindikati in delodajalci glede sprememb, ki bodo nastale pri izdelovanju kruha v soboto.
Delavci so na skupščini tudi sklenili, da se bodo ponovno sestali danes popoldne in sklepali o načinu nadaljnje borbe.
Včeraj ob 6. uri se je začela 24-urna stavka delavcev v cementarni Italcementi V industrijskem pristanišču in v kamnolomu pri Ric-manjih, k: spada v sklop tega podjetja. Stavka se je zaključila danes ob 6- uri. Kakor smo že poročali, sta stavko proglasili obe sindikalni organizaciji in je popolnoma uspela. Delavci so stavkali v znak protesta proti ravnateljstvu podjetja, ki je spremenilo izmene samovoljno, ne da bi se o tem dogovorilo s predstavniki delavcev v notranji komisiji. Tako je kršilo sindikalne pravice notranjih komisij in delavcev, ki so se takemu načinu enotno uprli. Sindikat ni predstavniki so zahtevali razgovor z zastopniki podjetja, toda do včeraj ga niso še dobili.
Prav tako so včeraj stavkali štiri ure vsi delavci raznih izmen v podjetjih Cotonificio San Giusto, Snia Viscosa, Pettinatura Export, Pettinatura Triestina in Jutificio Triestino, ker so industrijci zavrnili vse dosedanje predloge o izboljšanju plač in drugih pogojev v podjetju v zvezi z novo pogodbo.
V vsedržavnem okviru pa so včeraj stavkali dve uri pred koncem delovnega urnika delavci v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču, in sicer zaradi ureditve vprašanja produkcijske nagrade.
V	torek pogajanja
o odpustih v Felszegy
V	torek bo na uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki ladjedelnice Felszegy. Sestanek je bil določen na zahtevo sindikalnih predstavnikov, k> no takoj nastopili, da bi se preprečili odpusti, ki jih je napovedalo vodstvo omenjene ladjedelnice. Ravnateljstvo ladjedelnice Felszegi je namreč v četrtek nenadoma sporočilo, da namerava odpustiti 250 delavcev, obenem pa je sporočilo sindikalni organizaciji v podjetju, da bo v pričakovanju teh odpustov zmanjšalo delovni urnik za 240 delavcev na 24 ur tedensko. Zaradi nastopa FIOM je bil že predvčerajšnjim popoldne sestanek med predstavniki delodajalcev in sindikalnih organizacij na združenju industrijcev. Na prihodnjem sestanku, v torek, bodo predstavniki ladjedelnice obrazložili vzroke novih odpustov, ki jih sindikalni predstavniki pobijajo in zavračajo.
nega odbora, deželna skupščine, raznih resorjev in vseh deželnih upravnih uradov. Sedaj ima deželna uprava na razpolago III. in IV. nadstropje palače «Modello», kjer so strpani vsi uradi. Predsednik je dejal, da pričakujejo, da bodo že v teku tega meseca ure-jeni vsi prostori v palači «Model-lo» jn v palači Telve na Trgu O-berdan ,tako da bodo lahko vsi deželni uradi začeli s svojim rednim delovanjem.
Odbor je že določil, kje bodo imeli svoj sedež predsedstvo skupščine, deželni odbor in razni odborniki, Predsedstvo deželne skupščine bo ostalo v palači «Modello‘», kjer bodo uredili tudi urade šestih odbornikov, v palači Telve na Trgu Oberdan pa bodo imeli sedež predsedstvo, odbor in štirje odborniki.
Sporočili so, da je bil za načelnika kabineta predsednika odbora dr. Berzantija imenovan dr. To-nutti, za načelnika personala pa dr. Tudorov. Odbor je sklenil, da
bodo vprašali še za dva visoka državna funkcionarja, in sicer za dr. Piacentinija, ki se bo ukvarjal z industrijo, in dr. Santellija, ki se bo ukvarjal s finančnimi vprašanji.
Odbor je razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih, ki jih bodo vključili na dnevni red prihodnje seje in o osnutku pravilnika deželnega sveta. Nadalje je bilo sporočeno, da se bo komisija za pravilnik sestala 8. t.m., komisija za potrditev pravilnika pa 9. t.m.
Včeraj sta obiskala predsednika deželnega odbora dr. Berzantija tržaški župan dr. Franzil in vojaški poveljnik general Guadagni.
Zborovanja KPI
Danes, 4 t.m. bo imela KPI na-slednja zborovanja o temi «Nova politika in nova v§čina»:
Ob 19. uri na Trgu Garibaldi (Paolo Šema); ob 20.30 v Podlonjerju
Vsakovrstne »okrogle mize« — javne debate o določenih vprašanjih — so že nekaj časa precej v modi. Tako je bila včeraj v zvezi z razstavo italijanskega založništva na velesejmu «okrogla miza» o temi «av-diovizijska sredstva kot komponenta kulturnega obveščanja«. (Za prireditev si je zlasti prizadeval načelnik urada za tisk in prireditve pri generalnem vladnem komisariatu dr. Nicolosi.)
V	časnikarskem krožku, kjer se je vršila «okrogla miza«, se je zbralo precej kulturnih delavcev in časnikarjev. Za mizo pa so poleg predsedujočega dr. Gmseppa Padellara iz Rima sedeli še štirje udeleženci debate (namesto napovedanih osem). Najbolj atraktivna osebnost je oil gotovo režiser Roberto Rossellini, ki je s svojim posegom v debato «raz-buril« dr. Federica D’Oglia, ki je nastopal kot predstavnik radiotelevizije in je seveda čutil ootrebo, da odbija eventualne napaae na to u-stanovo.
V	celoti pa se je debata precej iztirila. Predsedujoči je pozval k besedi tudi občinstvo in prva se je oglasila gospa Aurelia Gruber-Ben-co: njene besede so bile tudi slavospev nekdanji šoli — pred 1. 1918.
OBVESTILI
Uradi SKGZ in SPZ bodo odprti vsak dan od 9. do 14. ure.
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Trst naj bi postal izhodišče notranje plovbe zgornje Italije
V ta namen je občinski svet potrdil sklep o vstopu tržaške občine v Zvezo notranje plovbe
Sinočnja seja tržaškega občin- vsemi svetovalskimi skupinami skle- zgornje Italije, ki je izzval največ
skega sveta se je začela s precejš- nili, da na drugi seji v tednu sve-
Slovenski klub je odprt samo še do sobote.
(Franc Gombač).
Illlllllllll|||f|||||||||||||||||||||||l||ll,|,l,||||m||||||||||i||||||||||||)|
njo zamudo. Vročina in počitnice se začenjajo čutiti tudi med občinskimi možmi. Zato je moral župan čakati skoraj pol ure po napovedanem začetku seje, da je lahko preštel v dvorani legalno število svetovalcev in začel s sejo. Med tem pa je župan povabil svetovalce k enominutnem molku v počastitev spomina pokojnega odv. Bruna Fortija predsednika občinskega sveta bivšega svetovalca in odbornika ter predsednika industrijskega pristanišča. Počastitev pokojnega Fortija bo na ponedeljkovi seji.
Takoj po legalnem številu prisotnih svetovalcev v dvorani so začeli z upravnim delom dnevnega reda in sicer z razpravo in glasovanjem o številnih sklepih navadnega upravnega značaja. Sicer pa je bila celotna sinočnja seja
tovalci ne bodo postavljali vprašanj. Kljub temu pa je svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) naprosil župana naj sporoči svetovalcem, da je dobil pismo, ki mu ga je on poslal, z odgovorom na zahtevo župana, naj pojasni in obrazloži obtožbe, ki jih je svetovalec izrekel pretekli teden na seji, ki je bila posvečena razpravi o zasegi zemljišč pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami, župan je privolil na predlog svetovalca in sporočil, da je prejel Pincherlov odgovor, da pa ga še ni prečital, in da bo zato vsebino pisma sporočil občinskemu svetu na eni od prihodnjih sej. Prepis tega pisma je svetovalec sinoči izročil časnikarjem. O njem bomo poročali v prihodnjih dneh.
Med številnimi sklepi, ki jih je občinski svet sinoči sprejel, je bil
posvečena samo upravnim vpraša- tudi sklep o pristopu občinske u-njem, ker so po dogovoril med ' prave v Zvezo notranje plovbe
MED VODSTVOM JA VNIH SKLADIŠČ M SINOMA ff
Dosežen sporazum o uradnikih danes pogajanja za novo pogodbo
Za ureditev staleža uradnikov bodo Javna vsoto 11 milijonov lir
skladišča določila
r ?raj sestanek deželnega odbora
Pod predsedstvom dr. Berzantija se je včeraj sestal deželni odbor. Predsednik je podal obširno poročilo v zvezi z vprašanjem u-reditve sedeža predsedstva dežel-
Danes nekoliko po polnoči se je zaključil prvi del pogajanj med sindikalnimi predstavniki in vodstvom Javnih skladišč za rešitev spora, ki je nastal glede obnove delovne pogodbe in dokončne uresničitve točk zapadle delovne pogodbe. Na pogajanjih, ki so bila ločeno na uradu za delo, in so trajala ves dan, so dosegli spora zum glede ureditve staleža urad nikov v Javnih skladiščih. Pogaja nja se bodo nadaljevala danes do poldne in bodo razpravljali o no vi delovni pogodbi. To bo seve da najtrši oreh in ni moč pred videvati, kako se bodo pogajanja za novo delovno pogodbo zaklju čila. Pri tem je treba pripomniti, da so sindikalne organizacije te dni poudarile, da pristajajo na suspendiranje stavke, dokler so v teku pogajanja, toda bodo nadaljevale s stavkovno akcijo, če bi predstavniki delodajalcev, zavrnili najosnovnejše zahteve uslužbencev.
Včerajšnja pogajanja, do katerih je prišlo po skupnem sestanku, ki je bil predvčerajšnjim na županstvu po posredovanju župana, so počasi napredovala. Vodstvo Javnih skladišč se je avgusta leta 1962 obvezalo, da bo uredilo razna vprašanji*. med katerimi je bilo ureditev staleža uradnikov. Druge zadeve so že uredili, nerešeno pa je bilo to vprašanje, so ga včeraj načeli in končno rešili. Vodstvo podjetja se je obvezalo, da bo v tem gospodarskem letu preskrbelo približno 11 milijonov lir za ureditev staleža uradnikov.
Najprej je vodstvo Javnih skladišč ponudilo 6 milijonov lir, na kar pa sindikalni predstavniki ni-pristali in so zahtevali višjo vsoto. Zaradi tega so predstavniki Javnih skladišč sporočili, da morajo o tem obvestiti izrednega komisarja gen. Battaglierija. Tako so se sindikalni predstavniki in zastopniki Javnih skladišč vrnili na pogajanja ob 17.30. Predstavniki Javnih skladišč so tedaj izjavili, da so pripravljeni zvišati omenjeno vsoto
50 ameriških družin potuje okrog sveta
V nedeljo bo dopotovalo v Trst 50 ameriških družin, ki potujejo z avtomobili in roulotami okrog sveta. Karavana je odpotovala iz Los Angelesa 23. septembra lani
z ladjo ((Predsednik Cleveland« je doslej še prepotovala Malako, Tajlandijo, Burmo, Pakistan, Indijo, Iran, Irak, Sirijo, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Iz Trsta, kjer se bodo zaustavili za nekaj dni v sesljanskem campingu, bodo moderni nomadi odpotovali v Milan, Muenchen, Fariz, Madrid in Lis-bono. Po morju se bodo vrnili v ZDA v oktobru, potem ko bodo skupno opravili več kot 30.000 km dolgo pot.
Umrl je
odv. Bruno Forti
Preteki a noč ;e v sSunatorio Triestino» umrl predsednik Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča, in znani pravnik ter politik, vitez. delo odu. Bruno F or ti. Star je bil 76 let.
Bruno Forti je bil zelo vidna osebnost v povojnem tržaškem javnem življenju. Kot antifašist se je v času fašizma posvečal zgolj svojemu poklicu in študijem, po 8. septembru pa se je aktivno priključil odporniškemu gibanju, v katerega je bil vključen kot partizanski borec tudi njegov sin inž. Sergio Forti, odlikovanec z zlato kolajno za vojaške zasluge, katerega so Nemci ubili 14 junija 1944 pri Norci i. Kasneje je bil dodeljen glavnemu štabu zavezniške komisije, po povratku v Trst je bil nekaj časa predsednik občinskega sveta, nato pa v letih 1949 in 1952 izvoljen za občinskega svetovalcu kot predstavnik liberalne stranke. Bil je tudi občinski odbornik.
Leta 1947 je bil imenovan za predsednika tržaškega Lloyda in njegova nemajhna zasluga je, da se je Lloyd po vojnem razdejanju znova okrepil. Leta 1949 je bil ob ustanovitvi Ustanove industrijskega pristanišča imenovan za njenega predsednika. V tej funkciji se je odlikoval z mnogimi pobudami in načrti. Bil je tudi predsednik SASA (Sicurta armatori) in nCartotecnica Modianot, svetnik uprave tržaškega Lloyda m član upravnega odbora RAS. Leta 1955 je bil zaradi svojih zaslug odlikovan z redom viteza dela.
Pokojni odv. Bruno Forti pa je bil znan tudi kot jurist in kot literat, saj je med drugim prejel za svojo zbirko «11 gatto ros-so* leta 1956 nagrado «Bagutta».
S SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinski odbor bo posredoval proti odpustom pri Felszegyju
Zahtevo v tem smislu je postavil komunistični svetovalec Tominez Pokrajina ne bo dala finančne pomoči združenju krvodajalcev
Včeraj se je ponovno sestal pokrajinski svet na svoje 15.redno zasedanje. Dnevni red je predvideval poročili predsednika in pokrajinskega odbora, dejansko pa se je seja začela z odgovori odbornikov na vprašanja, ki so jih pred časom zastavili pokrajinski svetovalci.
Najvažnejše vprašanje, ki so ga sprožili svetovalci, zadeva odpust 250 delavcev ladjedelnice Felszegy v Miljah. Glede tega vprašanja je formalno interveniral pred nekaj dnevi neki misovskf svetovalec. Na kraju diskusije je posegel vmes tudi komunistični svetovalec Tominez, ki se ni strinjal z pojasnitvijo položaja, ki ga je podal odbornik Fragia-como. Tominez je menil, da je vsak odpust z dela v ladjedelnici Felsze-gy neupravičen, ker ima podjetje tcliko naročil, da bi lahko delalo nemoteno in brez skrbi mesece in mesece. Zeto je svetovalec Tominez zahteval, naj pokrajinski odbor posreduje pri ravnateljstvu ladjedelnice Felszegy in še posebej pri ravnatelju inž. Giacomelliju, naj ne pride do odpusta 250 delavcev.
V debato je na koncu posegel predsednik Delise, ki je izjavil, da so Tomizzove trditve v nasprotju z nekaterimi drugimi ugotovitvami. Gre baje za neke izjave, ki so jih podali nekateri delavci ladjedelnice ia ki bi kazale na določeno pomanjkanje naročil. Na vsak način je predsednik Delise zagotovil, da se bo pokrajinski odbor zanimal za rešitev tega vprašanja.
Drugo vprašanje, ki je vzbudilo zanimanje pokrajinskega sveta, zadeva financiranje nedavno ustanovljenega združenja krvodajalcev. Vprašanje o dodelitvi finančnih sredstev temu združenju je postavil komunistični svetovalec Borto-lotti. Odbornik pa, ki je odgovoril na to vprašanje, ni smatral za potrebno, da bi pokrajinska uprava dodelila ustanovi kako stvarno denarno pomoč. Pokrajinska uprava se izgovarja, da je nemogoče pristati na prošnjo, ker bi sicer morala odobriti desetine in desetine podobnih prošenj drugih ustanov. Pokrajinska uprava meni, da je nemogoče dodeljevati občasne podpore v organizacijske namene ustanov, ker bi v tem primeru uprava samo ne mogla zadovoljivo nadzorovati uporabe dodeljenih fondov. Edini ukrep, ki ga je uprava lahko sprejela, zadeva enodnevni počitek za vse uslužbence, ki nudijo svojo kri ustanovi.
iHiiiiiiiiiiiiiiiiilUJiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiililKMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininniiiniiiiiiii,
ŽUPANOVO POROČILO NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA
Pregled dejavnosti občinske uprave v razdobju zadnjih petih mesecev
Pomoč novi deželni upravi - Pravičnejša razdelitev davčnih bremen - Najem 100 novih pometačev - Uveljavitev zakona 167 glede stavbišč za ljudska stanovanja itd.
Na zadnji seji občinskega odbora je župan podal obširno poročilo o dejavnosti občinske uprave od 12. februarja letos do konca junija, in sicer od dneva začetka delovanja občinskega odbora levega centra. Po mnenju župana je občinska uprava v teh petih mesecih izvršila velik del svojčas napovedanega programa.
Najprej je župan poudaril pomoč občinske uprave novi deželni upravi, da je lahko začela delovati, saj ji je občina stavila na razpolago občinsko sejno dvorano in dve nadstropji občinskega poslopja «Palazzo Model lo» za deželne upravne urade. Nato je župan omenil posredovanje odbora pri predsedstvu vlade in pri raznih ministrstvih za ustanovitev pristaniške ustanove, za gradnjo v Trstu odpremnih naprav naftovoda proti Dunaju in Bavarski, ter posredovanje odbora pri ministrstvu za zunanje zadeve glede ustanovitve v Trstu mednarodnega centra za teoretsko liziko.
Župan dr. Franzil Je dejal, da predstavlja zanimivo postavko delovanja občinskega odbora davčna politika. Poudaril je, da je občinska uprava odločno nastopila ln podvze-la ustrezne ukrepe proti davčnim utajam v smislu pravičnejše razde-
litve davčnih bremen. Čeprav se davčna obremenitev posameznih postavk ni povečala, bodo v tem letu dohodki od družinskega davka presegli 1 milijardo lir. Hkrati pa Je bil uveljavljen davek na stav-bišča.
Glede finančnega stanja občinske uprave pa je dr. Franzil dejal, da je bilo treba najprej kriti primanjkljaj 1.200.000.000 lir iz lanskega proračuna, ker je državni prispevek zn kritje primanjkljaja obtičal pri 1.500.000.000 Urah, če se je hotelo omogočiti, da se lahko začne razpravljati o večletnem finančnem načrtu.
V zvezi z vprašanjem občinskega osebja je župan omenil sprejem v stalež določenega števila uslužbencev, hkrati pa klep, da se sprejme v službo 100 novih pometačev. Nadalje je omenil, da je odbor pripravil spremembo pravilnika občinskega sveta, da je bila ustanovljena komisija občinskega sveta za proučitev prizivov v zvezi z regulacijskim načrtom, da je bil uveljavljen zakon štev. 167 glede stavbišč za ljudska ln ekonomična stanovanja, da je bilo ustanovljeno enotno tajništvo za dodeljevanje stanovanj, da je občinska uprava sklenila podpreti raziskave v Glinščici v zvezi z
dobavo vode mestu za potrebe prebivalstva, kmetijstva in industrije, da je podjetje Acegat poskrbelo za okrepitev vodohranov ter da je bila izvedena učinkovita kampanja za cepljenje otrok proti otroški paralizi.
Poleg tega je župan v svojem poročilu omenil tudi odlok o osredotočenju prodaje rib na debelo na glavni ribarnici; ob zaključku pa jc še dejal, da se sedaj razpravlja o rešitvi še drugih vprašanj, kot na primer o ustanovitvi mladinskega odbora in o pripravi gospodarske konference o Trstu.
Sestanek upravnega sveta Tržaškega Lloyda
Pod predsedstvom admirala Cap-ponija se je včeraj sestal upravni svet Tržaškega Lloyda, ki je sklenil sklicati skupščino članov za 24. julij. Pred začetkom seje je adm. Capponi sporočil zbranim vest o smrti odv. Bruna Fortija, ki je bil v letih od 1947 do 1952 predsednik družbe, nato pa svetnik upravnega odbora.
Svetovalec Bortolotti je sicer skušal, da bi o tem vprašanju sklepal pokrajinski svet, toda do glasovanja ni prišlo. Na kraju je svetovalec Bortolotti izjavil, da se ne strinja z odbornikovim odgovorom.
Tretje vprašanje so sprožili misov-ci. in sicer v zvezi z upravnim statusom tržiškega in gradeškega okraja. Da bi si pridobili glasove tržaških fašistov in njihovih simpatizerjev, je svetovalec Strudhoff zahteval, naj pokrajinska uprava posreduje za povratek tržiškega in gradeškega okraja v sklop tržaške pokrajine. Predsednik Delise je v svojem odgovoru poudaril, da bi taka ureditev hudo prizadela goriško pokrajino ter je zahteval, naj misovci umaknejo svojo zahtevo. Svetovalec Strudhoff pa ni pristal ter bodo zato razpravljali o tej zadevi prihodnjič.
Nato je svet razpr&vljal-o številnih vprašanjih tekoče administracije. Svetovalci so v glavnem odobrili predloge sklepov, ki jih je predložil pokrajinski odbor.
peljal v delavnico, kjer je zaposlen. Tedai pa je za njim z lam-breto TS 33844 privozil Dalfratel-16, in trčil vanj.
Pri nesreči se je najhuje poškodoval Dalfratello, ki se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 20 dni zaradi udarca v glavo ter ran in udarcev nad levim o-česom, uhlju, kolenu, sencu, pod-laktih ter začasne izgube spomina. Pellaschierju so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč ter ga nato odposlali domov s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarcev po levi roki, podlaktu in bedru
Nocoj na velesejmu izžreban Fiat 500
Danes zvečer ob 23.15 bodo velesejmu v navzočnosti vodilnih predstavnikov velesejma in ravnatelja finančne uprave v Trstu dr. Barbere izžrebali med vsemi obiskovalci velesejma v času njegovega trajanja, avtomobil Fiat 500.
V	ostalem pa bo današnji dan posvečen racionalni prehrani. Ob 20.30 bodo namreč v zbornični dvorani na velesejmu v organizaciji revije ATYS prikazali vrsto filmov s temo «Za zdravo prehrano za zdravo življenje«. Omenjeno revijo izdaja Združenje higiensko-prehranjevalnih in zdravstvenih tehnikov (ATYS), ki je bilo v Trstu ustanovljeno leta 1959 in katerega naloga je prispevati k borbi proti ponarejanju živil.
Dobitki na velesejmu
Včeraj so bili na velesejmu izžre bani naslednji dobitki: 1. preproga italijansko-belgijske izdelave — Angola Sabadin, ITI. S. Pelagio 1; 2. likalnik Philips — Adriana Sarcinel-li. Ul. Navali 16; 3. torba z živili — Eure Sturman, Ul. R. Manna 9; 4. publikacija «Venezia Giulia e Friu-li» — Mario Corro, Ul. Aquilela 16; 5. zbirka peres — Maria Stefani, Carbola 374; 6. 20. kg riža — Paolo Hervatin, Ul. Madonnlna 21.
VČERAJ PRI DOLINI
Nevaren padec dijaka z zida
V	Dolini se je včeraj popoldne dogodila huda nesreča. 15-letni dijak Boris Canziani iz Doline 340 je padel s tri metre visokega zidu in se hudo poškdoval. Canziani je ob križišču cest iz Doline v Bo-ljunec sedel na robu zida. Iz še nepojasnjenih razlogov je nenadoma izgubil ravnotežje in strmoglavil na velik kup kamenja tri metre niže. Pri padcu je udaril z glavo v kamenje( ter se pri tem ranil po čelu, si prebil nosno kost in nekaj zob ter se ranil po desnem licu, si v notranjosti poškodoval desno uho ter se pobil po desni rami, telesu, dimljah in desni roki. Canzianija, ki je krvavel zl ušes so z zasebnih avtom nemul doma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano pro-j gnozo.
Lambretist podrl kolesarja
Z rešilnim avtom RK so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico 17-letnega barista Ermesa Dalfra-tella iz Ul, del Bosco 32 in 14-let-nega vajenca Luciana Pellaschie-rija z Drevoreda D'Annunzio 70, Oba sta se ponesrečila pri prometni nesreči, ki se je dogodila malo prej v Ul. Ghirlandaio v bližini avtomobilske delavnice REA. Pel-laschier se je privozil na kolesu navzdol po Ul, Ghirlandaio in je začel obračati na levo. da bi za
Uradi konzulata SFRJ v soboto zaprti
Generalni konzulat Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata danes ob priliki državnega praznika dneva borca, zaprti.
jo razpravo. Odbornik dr. Gaspa-ro, ki je sklep obrazložil, je poudaril, da je v korist tržaške občinske uprave in s tem tudi mesta Trsta, da pristopi v omenjeno zvezo m da zato vplača letno članarino 220.000 lir. Zveza notranje plovbe zgornje Italije se ukvar. ja z ureditvijo plovnega sistema po rekah in prekopih od Švice do Jadranskega morja. Odbornik Ga-sparo je pojasnil, da je vodstvo omenjene zveze sprejelo predlog, naj bi postal Trst odhodno pristanišče tega notranjega plovnega omrežja, ki sega od Lugana do Gradeža. Pojasnil je tudi, da je že sedaj mogoče, čeprav z manjšimi ladjami, pluti po prekopih iz Benetk do Gradeža.
Zato si omenjena zveza prizadeva, da bi celotni plovni rečni in prekopni sistem v padski nižini povezali s prekopom od Benetk do Gradeža in od tu po morju do Trsta, ki naj bi postal glavno pristanišče tega plovnega sistema, ker so ostale prometne zveze znamenitega gospodarskega trikota zlasti z Genovo že sedaj preveč obremenjene.
Med razpravo so mnogi sevtoval-ci izrazili pomislike o uresničitvi tega načrta, saj so Benetke in drugi obmorski kraji v zgornjem Jadranu mnogo bližji notranjemu plovnemu sistemu kot Trst. Toda župan je še enkrat poudaril, da bi z ureditvijo nekaterih prekopov lahko priplule iz Lombardije in Piemonta v Trst takšne ladje, ki lahko plujejo tudi na odprtem morju Končno je prišlo do glasovanja in sklep je bil sprejet z večino glasov.
Nadalje je občinski svet izvolil preglednike računov za obračune let 1959, 1960. 1961 in 1962. Med pregledniki sta dva predstavnika večine in en predstavnik leve opozicije. Svetovalci so sprejeli tudi nekaj sklepov o izvedbi nekaterih javnih del, med katerimi tudi sklep o popravilu strehe glavne ribarnice, ki bo stalo 15.000.000 lir in sklep o plačevanju najemnine sodne palače za urade sodišča od 1.1.1941 do lanskega leta za skupno vsoto 188 milijonov lir. Na pojasnila glede tega izdatka, ki so jih zahtevali nekateri svetovalci, je župan pojasnil, da je občinska uprava po zakonu dolžna, da skrbi za prostore sodišča hkrati pa je dejal, da bo občini ta izdatek vrnilo ministrstvo za pravosodje.
Prihodnja seja bo v ponedeljek. V dodatnem dnevnem redu, ki so ga sinoči razdelili občinskim svetovalcem in časnikarjem, je tudi točka o proučitvi prizivov, ki so jih občani poslali občinki upravi v zvezi z objavo novega regulacijskega načrta.
SOLSKE VESTI
Šolska razstava učencev I. razreda državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4. bo odprta samo še danes od 9. do 12. ure.
MALI MATURANTI
s popravnimi izpiti, ki se želijo prijaviti v počitniški tečaj v Dijaškem domu, naj to store čimprej. Prijave sprejema uprava slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 vsak delovni dan od 9. do 13. ure.
VČERAJ IN DANES V DVORANI TRG. ZBORNICE
9. zasedanje o strategiji načrtovanja v podjetjih
Uvodno predavanje prof. Paola Budinija - Včeraj je poročalo 10 izvedencev, danes pa bodo na vrsti še ostali
V sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5, je bila včeraj zjutraj ob 10. uri svečana otvoritev 9. državnega kongresa o proizvodnosti, ki ga je, pod pokroviteljstvom državnega odbora za proizvodnost predsedstva ministrskega sveta in avtonomne ustanove mednarodnega ti-žaškega velesejma priredil pokrajinski center za proizvodnost v Trstu v sodelovanju s centrom za ekonomski razvoj Trsta.
Kongres, ki se tokrat že devetič vrši v Trstu in katerega se je u-deležilo 135 kongresistov, industrialcev in podjetnikov iz Trsta in drugih italijanskih mest je za čel z deli včeraj zjutraj in bo trajal še danes ves dan. Naziv letošnjega kongresa je ((Državni seminar o strategijah pri podjetniškem načrtovanju.# O teh temah je včeraj govorilo deset govornikov, danes pa bo govorilo še ostalih deset.
Ob prisotnosti najvidnejših predstavnikov oblasti, je udeležence kongresa, goste in novinarje pozdravil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, za njim pa je imel pozdravni govor Giovanni Suttora, predsednik ustanove tržaškega velesejma. Po izrečeni dobrodošlici in želji za uspešen zaključek del kongresa, je prevzel predsedstvo seminarja prof. Vol-pato z univerze v Benetkah ter podal besedo prof. dr. Paolu Bu-diniju, ravnatelju inštituta za teoretsko fiziko na tržaški univerzi, ki je imel uvodni govor. Budini je v svojem kratkem nagovoru obravnaval probleme čiste znanstvene raziskave in njene uporabe v podjetniškem načrtovanju.
Po kratkem odmoru so se začela dela seminarja, kateremu prisostvujejo najvidnejši predstavniki industrijskega in ekonomskega življenja v državi. V jutranjem delu seminarja so govorili dr. inž. De Carlo iz Milana, dr. Nassiguerra iz Trsta, dr. inž. Mincuzzi iz Milana, prof. dr. inž. Flandoli iz Milana in prof. Volpato iz Benetk. Po opoldanskem odmoru so se dela seminarja nadaljevala ob 16.30, ko so nastopili dr. Negroni iz Milana, dr. inž. Giordani iz Milana, dr. inž. Zaglio iz Brescie, dr. inž. Mazzinari iz Albe in dr. inž. Cividin iz Trsta.
Danes se bodo na govorniškem odru zvrstili še dr. inž. Florio iz Bergama, dr. inž. Malinverni, dr. inž. Zuffi, dr. Sidro in dr. Ventu-roli vsi iz Milana ter dr. Agosteo iz Turina. V popoldanskih urah pa bodo spregovorili še dr. Piepoli iz Mi’an«, dr Bozzola iz Pordeno-
na, dr. inž. Galgano iz Milana in dr. inž. Novak iz Trsta.
Udeleženci kongresa, ki zastopajo 66 italijanskih velikih podjetij in industrijskih obratov, si bodo v večernih urah ogledali tržaški velesejem.
Prosjak jo je napadel
51-letna Maria Luchich por. Dem iz Ul. Santi 3, je imela predvčerajšnjim popoldne neprijetno doživetje. Luchicheva je hodila po Ul Madonna di Gretta v bližini ze,ezniške_ proge, ko pa je prišla do stopnišča, ki vodi na Miramar-ski drevored, se ji je približal razcapan moški ter zahteval, nai mu da 50 lir miloščine.
Luchicheva se sploh ni ozrla in je nadaljevala svojo pot, da bi se čimprej znebila nadležneža. Toda moški jo je prijel okrog pasu jo vrgel na tla ter ji skušal iztrgati iz rok torbico. Luchicheva se je začela braniti z vsemi silami, na srečo pa je tedaj prišel mimo neki mladenič in ropar se Je verjetno prestrašil, spustil Lu-chichevo in zbežal.
Luchicheva se je nekaj časa potem zglasila na komisariatu v Bar
Razstave
^ "“*tnostni galeriji «Lo Squero»
Miljah danes otvoritev slikarske razstave Natali« ZiHi Postogne. Raz-stava bo odprta do 12. t. m.‘ vsak dan od 17. do 19.30
GRAD SV. JUSTA: Otvoritev sezone 1964. V ponedeljek 6., torek 7. in sredo 8. julija ob 21.15 «Mexican Fiesta«. Mehiški narodni ansambel. Informacije in predprodaja listkov v Centralni blagajni (Galleria ProL ti, tel. 38-547).
Danes: v MIRAMARU predstava «Lu-
či in zvoki«. Ob 21. in 22.15. v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«.
Avtobusna zveza s Trga Goldoni.
Nazionale 16.00 »Dottore nei guai«.
Eastmancolor. Dirk Bogarde. Arcobaleno 16.00 «La oitta e salva«. Humphery Bogart. Prepovedano mladini
Excelsior 16.30 »Agente 007, Jicenza
di uccidere«.
Fenice 16.00 «Terra selvaggia«. Tech-nicolor.
Grattacielo 16.00 «In famiglia si špara«. Line Ventu ra, Bernard Blier. Alabarda 16.30 «La grande arena«. Technicolor. Manuel Benitez, Alberto De Mendoza.
Filodrammatico 16 30 «La vergine di Norimberga«. Technicolor Rosanna Podesta. Prepovedano mladini. AurOra 16.30 «1 3 Soldati«.
Cristallo 16.30 «11 capitano Simbad«.
Cinemascope Technicolor.
Capitol 16.30 «11 cucciolo«. Technicolor. Gregory Pečk.
Garibaldi 16.00 «11 balio delle pištole«. Dan Diurea.
Impero 16.00 «Gli argonavti«. Moderno 16.30 «L’idolo di Acapulco«.
Technicolor. Elvvis Presley.
Astra 16.30 «1 due capitani«.
Vittorio Veneto 16.30 «La corruzione«. Rosanna Sohiaffino. Prepovedano mladini
Astoria 17.00 «Prima delTuragano«. Tecbnicolor.
Abbazia 16.00 «Le frontiere deirodlo«. Technicolor. Ray Milland, Heddy Lamar.
Ideale 16.30 «Brenno. tl nemico dl Roma«. Technicolor.
Marconi 16.30 «11 dominatore di Chicago«. Technicolor. Robert Taylor.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «H dominatore di Ohl.
cago«. Technicolor. Robert Taylor. Paradiso 20.15 «1 comaroceros«. Sco-pecolor. John Wayne, S. Wihitm»n. Arena Diana (Ulica Revoltelia, fil. št. 11). «La steopa«. Technicolor. D. SpaMone, Marina Vlady.
Skedenj 20.30 «La grande attrazlone«. Metrocolor. Nancy Kwam, Pat Boone.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
3. julija 1964 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Enmtnio Batti-stetla, 89-letna Francesca Marini vd. Brezovsek, 75-letna Anna Vuga vd.
AVSTRALCI, 1TALOAVSTRALC1, A-
meričant, Angleži. Portugalci, Spanci. Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci. Danci, Norvežani Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka« casella 5013, Roma.
AUSTRAL1ANI, Italoaustraliani, a-
mericant. inglesi, Portoghest. Spagno-11, Francesl. Svizzeri, Germanlcl, O landest, Danesl, Norvegesl, Esqulme-sl, venendo ln Italla. sposerpbbero solleeltamente Italiane Raccomanda-si serivere su cartollna postale (o illustrata) al Club «Eureka»: Casella^ 5013. Roma.
Masten, 87-letmi Primo Zuch, 65-letn! VVilhelm Lorenz, 87.1etni Masslmino Markovich, 64-letna Blanca Davido-vich por. Tomat, 59-letnl Giuseppe Ferrari OupiJli, 60-letna Irma Petrini por. Fischetto, 43-letna Nivea Cbiurco por. Campanale, Giuseppe Motta, star 1 dan.
Dnevna služba lekarn (M,—5.)
All’Angelo d'Oro. Trg Goldoni 8; Ciipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. dil Servola 80, Alla Basilloa, Ul S. Glhsto 1; Busol’!!!, (JI. Revoltelia 47; INAM Al Cedro. Ti g Oberdan 2; Manzonl. Ul. Settclon r.ne 2
Nočna služba lekarn (29.—S.)
AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo Ul Ginnastica 44- Nicoli, Ul. di Ser-'a 80.
Slovensko planinsko druitvo v Trstu priredi 19. t. m. avtobusni izlet skozi. Podbrdo v Bohinj, od tam z žičnico na Planino na Voglu odkoder Je uro peš hoda na vrh Vogla. Povratek skozi Bled, kjer bo večerja.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (JI. av. 1'rnnčltkM 2li
1 elflusi 81-792
NOVO:
Erich Kuby:
Rosemarie
L 1.200
OBČINA TRST
župan, odbor in občinski svet se pridružujejo žalovanju družine ob nenadni smrti
viteza dela
odv. dr. Bruna Fortija
i i
predsednika občinskega sveta v letih 1945-1948 in občinskega odbornika v letih 1949 do 1956, plemenitega lika meščana in patriota, profesionista in javnega upravitelja, pisatelja, zasnoval-ca in pobudnika velikih ln plodnih pobud v korist mesta. Občinska uprava bo ohranila uglednega pokojnika v trajnem in hvaležnem spominu.

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V podjetju «Cotonificio triestino» je s pestmi napadel dva stražarja
Sodili pa ga bodo tudi zaradi nezakonite prisvojitve motorja in zaradi raznih prometnih prekrškov
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Fazio, tožilec Ballarim, zapisnikar De Paoli, obramba Aleffi) bi se moral zagovarjati 21-letni Paspuino Avanzi, ki je doma iz neke vasi blizu Bologne, a stanuje začasno v našem mestu v Ul. Ferrari 7. Do obravnave pa sedaj ni prišlo, ker je zagovornik zahteval, naj jo odložijo, da bi se lahko primerno pripravil na zagovor.
V Avanzijevem primeru gre pravzaprav( za dva različna dogodka, o katerih bi moralo sodišče sklepati ločeno. Toda že na zasedanju, kjer je bil sprejet skleo o odložitvi, so sodniki sklenili tudi, da združijo obe obravnavi V eno samo.
Prvi dogcdek zadeva razne telesne poškodbe, ki jih je Avanzi prizadejal dvema čuvajema podjetja »Cotonificio triestino« 29. januarja letos. Obtožnica je dolžila mladeniča, da je omenjenega dne napadel čuvaja Pietra Calvagno, ga udaril s pestjo ter mu povzročil nekaj prask po obrazu, zaradi katerih se je moral napa-denec zdraviti okoli 8. dni. Ob isti priliki je Avanzi napadel tudi drugega čuvaja Micheleja Vadala, katerega je ugriznil v prst. Zaradi tega dogodka so Avanzija prijavili sodišču zaradi upora pro*i zapriseženim stražarjem, ki vršijo javno službo, ter telesnih poškodb.
Zd: se, da je Avanzi prišel tistega dne v tovarno, da bi odpeljal vespo, ki jo je neki njegov prijatelj prejšnjega večera zapeljal na dvorišče tovarne, ker se je vozilo pokvarilo. Da bi ga ne pustil na cesti, je prijatelj izkoristil trenutek, ko so delavci odhajali iz tovarne, se je pomešal med nje in parkiral motor v notranjosti tovarne Ko ga je A-vanzi hotel odpeljati, sta mu to preprečila tovarniška čuvaja. Medtem, ko sta ta dva trdila, da iu je napadel Avanzi, je ta trdil obratno.
Drugi dogodek zaradi katerega »e bo moral Avanzi zagovarjati, pa se je odigral 4. marca letos. Bilo je že pozno zvečer, ko se je Avanzi peljal skupaj z nekim prijateljem s triciklom «Ape» po Ul. Commerciale navzgor. Tik za njim sta se peljala z vespo neka druga dva njegova prijatelja. Pripomniti je treba, da je bil tricikel last branjarja Giacoma Colli-nija, ki ga je izročil mladeniču, da bi mu ga popravil. Zabičal pa mu je, naj ga ne uporablja, med drugim tudi zato, ker ni bila plačana ustrezna prometna taksa. A-vanzi pa je kljub temu zasedel vozilo ter se odpeljal na Opčine. V določenem trenutku pa sta ga prijatelja, ki sta bila za njim obvestila, da jim sledijo policisti s službenim avtom. Avanzi je nenadoma obrnil tricikel ter se zapodil z vso naglico po Ul. Commerciale navzdol. Policijski avto pa mu je bil takoj za petami. Av-anzi in'prijatelj sta skočila iz tricikla (ki 'je potem treščil v drog cestne
KINO ŠKEOENJ
predvaja danes, 4. t. m. ob SOJO uri na prostem Cinema-scope Metrocolor film:
«LA GRANDE ATTRAZIONE*
(Velika privlačnost) Igrajo: NANCY KWAN
in PAT BOONE
Tut w na
razsvetljave) ter se zatekla v gozdiček nad Rojanom. Ker pa je eden izmed policistov prijel prijatelja na motorju, so agenti kmalu zvedeli tudi za mladeniča, ki sta se peljala s triciklom.
V zvezi s tem dogodkom so A-vanzija prijavila sodišču zaradi številnih prekrškov; nezakonite prisvojitve tuje lastnine, v.ožnje brez vozniškega dovoljenja in brez prometne knjižice, prevelike hitrosti in ker se ni ustavil na poziv policijskega agenta.
Avtomobilist podrl žensko
Na ortopedski oddelek bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti en mesec, so včeraj zjutraj okrog 11.30 sprejeli 67-letno upokojenko Bernardo Demarchi iz Milj, Ul.
Dante 7, ki je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Demar-chijeva je v bližini doma hotela prečkati ulico, toda v tistem trenutku je s fiatom 500 TS 39880 privozil 22-letni Ariano Sgualdini, iz Milj, Ul. Verdi, ki je žal prepozno opazil žensko in čeprav je ta-
ilinilliii n n m im i m iiiiiiiiniiiiiiiiti im m,ii iniiii 1111111111111 m H m  	mul
DRAMATIČNA NESREČA BREZ HUJŠIH ŽRTEV
Fiatu 500 so na strmi cesti nenadoma odpovedale zavore
Po trčenju v zid se je avto prevrnil in drsel s šoferjem vred še 30 m naprej ter pri tem še zadel v žensko, ki je prečkala ulico
koj pritisnil na zavore, mu fli u-spelo izogniti se trčenju. Zaradi’ sunka je Demarchijeva padla, ter si pri tem zlomila levo nadlaket in si poškodovala tudi mečnico. Nekateri mimoidoči so ženski priskočim na pomoč ter poklicali rešilni avto RK s katerim so jo odpeljali v bolnišnico.
Požar v delavnici
V hidravlični delavnici v Ul. Diaz 26 je včeraj zjutraj izbruhnil požar. 23-letni upravnik delavnice Valentino Zucca, je malo prej s terpentinovcem opral nekatere čopiče ter jih, ne da bi se zavedel nevarnosti, položil na plinski gorilnik v neposredni povezavi z jeklenko, da bi se posušili. Zaradi toplote pa šo se čopiči vneli in kmalu potem je začel goreti tudi gorilnik.
Zucca je takoj poklical gasilce, vendar je pred njihovim prihodom hotel pogasiti nastali požar,’ pri tem pa se je lažje opekel po obrazu in rokah. Gasilci so nastali požar takoj pogasili.
Včeraj popoldne okrog 18.30 se je v Ul. Damiano Chiesa dogodila dramatična nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. Približno ob tisti uri, se je navzdol po omenjeni zelo strmi ulici s svojim fiatom 500 TS 14385 vozil 58-letni gostilničar Antonio Preden iz Ul. Timeus 7. Ko je Preden privozil do stavbe št. 76 so se pri avtomobilu nenadoma pokvarile zavore, da je avto začel drveti navzdol.
V odločilnem trenutku je Preden zavozil na levo stran ceste in se zaletel v mejni zid; pri močnem sunku pa se je avtomobil prevrnil na levo stranico in v takem položaju zdrsel še približno 30 metrov navzdol. Pri tem divjem drsenju je avto dregnil 31-letno Ano Stevančičevo por. Božič iz Ul. Damiano Chiesa 59, ki je tedaj prečkala cesto.
Nekateri mimoidoči so že mislili.
da je avtomobilist mrtev, prihiteli so k prevrnjenemu avtomobilu in pomagali Predenu, da se je iz-kobacal iz nelagodnega položaja. Predena so takoj z osebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, ker se je pobil in ranil po glav,, po levi strani prs in po kolenih. Tudi Stevančičevo so z rešilnim avtom RK prepeljali v bolnišnico: nji pa so nudili samo prvo pomoč in bo okrevala v 9 dneh. Pobila in ranila se je po desnem kolenu in komolcu.
Goriško-beneški dnevnik
V SOBOTO SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Razpravljali bodo tudi o cestah in o industrijski coni v Krminu
Nadomestitev, v deželni svet izvoljenih svetovalcev
V soboto 11. julija ob 16. uri bo
po daljšem presledku zopet seja pokrajinskega sveta. Odbor je zanjo pripravil dnevni red, ki obsega 17 točk, od katerih jih bodo tri obravnavali na tajni seji.
Med sklepi odbora, ki naj bi jih svetovalci potrdili, sc kar štirje, ki se tičejo financiranja za ureditev pokrajinskih cest. Med temi je tudi cesta Gorica-Sovodnje-Zagraj za katero je predvidenih 298,5 milijonov lir stroškov, ter zaključek del na zadnjem delu ceste Dolenje-Mir-nik, za kar je določenih 100 milijonov lir.
Precejšnje zanimanje vlada za spremembe v sestavu pokrajinskega sveta. Kot znano so bili izvoljeni štirje svetovalci, Devetag, Ginaldi, Cocianni in Bergomas; v deželni svet in so že podali ostavko na mesto pokrajinskega svetovalca. Na seji v soboto bodo vzeti njihovo ostavko na znanje ter potrdili nove svetovalce, ki pridejo na njihovo mesto na j osnovi volilnih izidov. Ob tej priliki bodo morali tudi določiti odbornika za zdravstvo, ker je dr. Marchesini podal ostavko na to mesto in je predsednik pokrajine že napovedal, da bodo na tej seji poskrbeli za določitev njegovega naslednika.
Na seji bodo proučili tudi osnutek statuta za novo osnovano industrijsko cono v Krminu. Osnutek obsega 22 členov in predvideva, da bodo člani te industrijske cone poleg kr-minske občine še pokrajinska uprava, trgovinska zbornica in mestna hranilnica iz Gorice, ki naj bi pomagali pri gospodarskem razvoju krminske občine.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Za poživitev gradbene dejavnosti na Goriškem
Tudi na Goriškem je v zadnjih tednih in mesec'h opaziti zastoj v ritmu novih gradenj, kar je povzročilo krizo v nekaterih gradbenih podjetjih in seveda tudi večje tež-koče pri zaposlitvi gradbenih delavcev.
Goriški prefekt dr Princivalle je
pred dnevi s posebnim pismom obvestil Zvezo industrijcev in sindikalne organizacije naše pokrajine, da je povabil banke in druge denarne ustanove naj hitreje in bolj ugodno rešujejo prošnje za dodelitev posojil, odnosno kreditov za nove stanovanjske in druge gradnje. Pravtako je pozval razne javne ustanove, ki se bavijo s temi problemi, naj bi dali čimprej na dražbo nove gradnje, ki so v načrtu. Tudi gori-škemu županu je priporočal, naj bi odpravil nekatere upravne ovire, ki so v napoto pri izdaji potrebnih gradbenih dovoljenj.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO I
S SEJE ODBORA TRC0VINSKE ZBORNICE
Ustanovili bodo pokrajinski organizem za pomoč deželnemu gospodarskemu načrtovanju
Na prihodnji seji bodo proučili izvid strokovnja’ kov, ki so obiskali pristanišče Wilbelmshaven
Na zadnji seji odbora Trgovinske zbornice je predsednik inž. Rigonat poročal o osnovnih temah skupščine italijanskih Trgovinskih zbornic 19. junija v Rimu, na kateri so ministru Mediciju izročili monografije 92 italijanskih pokra-jn. Inž. Rigonat je nadalje na kratko poročal o ugotovitvah komisije strokovnjakov, ki je obiskala severnonemško petrolejsko pristanišče Wilhelmshaven. Podrobneje bodo o izvidu komisije, ki je videla nadvse zanimive stvari, poročali na prihodnji odborovi seji.
Predsednik je seznanil svoje kolege z obiskom podgorske tekstilne tovarne, v kateri je dobil nadvse dober vtis o proizvodnji ter
ugodnih nadaljnjih perspektivah za ta obrat. Povedal je tudi, da je rag. Grassilli zastopal Zbornico na tržaškem velesejmu, odbornik inž. Grusovtn z nekaterimi funkcionarji pa so se udeležili odprtja stalne razstave pohištva v Krminu. Sklenili so izpopolniti posvetovalno komisijo proste cone z imenovanjem zastopnika zadrug:	imenovali so
posvetovalno komisijo posrednikov ter zastopnika Zbornice v pokrajinski namestitveni komisiji ter komisiji za delo v pristanišču.
Proučili so splošni gospodarski položaj naše pokrajine ter pripravili vse potrebno, da bi pokrajinske potrebe vključili v deželni načrt za razvoj. Med drugim so ugo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
VESTI IZ PODGORE
Tudi pri nas je potrebno asfaltirati nekatere ulice
Boj proti muham in smetišče ob Soči - Attemsov park bi lahko uredili za poletne prireditve
Te dni so delavci začeli pobirati kamenje na travniku ob začetku nove rajonske tovarne v Podgori, tam kjer se ob deževju steka hudournik iz Ul. S. Giusto v Sočo. Vaščani tam okrog so že mislili, da se bodo lotili tudi čiščenja tega predela, kjer je že nekaj let nekakšno javno odlagališče smeti in nesnage. Tudi hudournikova struga je ponekod že popolnoma zatrpana z nesnago, pločevinastimi škatljami In drugo nesnago in prav bi bilo če bi občinska uprava poslala nekaj delavcev, da bi jo očistili in vse to odstranili. Ce so že napovedali razne bitke proti muham in drugemu podobnemu mrčesu, bi morali najprej odstraniti njihovo leglo, ki je prav v takih kupih nesnage. No, delav-
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiIiIiiIi,iI,ii1Ii,ii,i, m,,,, ,|„n, m, iill|iilllll|liiliiiliiilii,limiil,iiiiliiui, mm ,lllllliai, iiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiimuiiitfiiiimitiiiiimiiiiiiia
V SOLSKEM LETU 1963-64
lični uspehi dijakov srednjih in strokovnih šol
Uspehi so v glavnem zadovoljivi - Razmeroma malo odklonjenih
Objavljamo seznam dijakov srednjih in strokovnih šol, ki so uspešno zaključili šolsko leto. Kakor je znano spadajo prvi razredi v enotno srednjo šolo, drug! razredi pa v strokovno šolo. S prihodnjim šolskim letom bo nova srednja šola dobila tudi druge razrede, strokovne šole pa bodo imele le tretje razrede. Tako bo s koncem prihodnjega šclskega leta izginile vse dosedanje nižje strokovne šole.
Srednja in strokovna šola na Opčinah
I.	a razred — Izdelali so: Janez Be-ličič, Janko Grgič, Tullio Hrovatin,
fflnsnmib-\
predvaja
film:
danes, 4. t. m. ob 16. uri in ob 20.30 uri na prostem
VICTOR MATURE • SUZAN BALI JOHN LUND ........^
(INDIJSKI BES)
K1 NO «1111* PltUSEK
predvaja danes, 4. t. m. oh 19.30 uri film:
IL DIAV0L0
(PEKLE >ISCEK)
Retini De I.aurentiis Neverjetne dogodivščine Italijana na švedskem
Igra ALBERTO SORDI
A //V O TROSE k^k o ntovel
predvaja danes, 4 t. m. oh 19,31) uri Clnrmnsoope barvni film:
IL DOMINATORE DEI 7 MARI
(Gospodar sedmih morij)
Igrajo: ROD TAYLOR in EDY VESSEL
Dario Kante, Andrej Križnič, Edvard Ostrouška, Ivan Milič, Walter Stopar, Marko Zeriali, Marina Babič, Miriana Bisiaccni, Fulvia Carli, Neva Cusso, Klara Gregoretti, Ljubica Guštin, Marija Kapeij, Sonja Komar, Lucijana Pečar, Majka Škabar.
Popravne izpite imajo 4 dijaki. Odklonjeni 3.
I.	b razred — Izdelali so: Oskar CaJzi, Zvonimir Calzi, Andrej Danieli, Dario Grgič, Boris Hrovatin, Dario Metlika, Aleksander Raseni, Davorin Šinigoj, Peter Starc Ivan Sos-si, Diva Briščik, Zmaga Ciuk, Nevenka Doljak, Grozdana Guštin, Dora Križmančič, Suzana Milič, Veronika Sossi, Ivana Suhadolc, Lidija Zucchi.
Popravne izpite imajo 3 dijaki. Odklonjeni 3 dijaki.
II.	a razred — Izdelali so: Klav-dio Clari. Mario Grgič, Milko Milia-ni, Edvard Milkovič, Iztok Valič, Neva Briščik, Eleonora Merkuža, Eleonora Sossi, Carla Succi, Vilma Vidali.
Popravne izpite Ima 6 dijakov. Odklonjen 1 dijak.
II. b razred — Izdelali so: Dušan Berzi, Peter Gregori, Renato Grego-ri, Pavel Racman, Silvestra Cahu, Lucijana Carli, Ornella Cuk, Eda Gregori, Dorotea Grgič, Alma Guštin, Carla Marc, Anamarija Škabar.
Popravne 'zpite imajo 4 dijaki. Odklonjena 2.
Srednja in strokovna šola Katinara
I.	razred — Izdelali so: Anica Babič, Slavica Ciac, Suzana Iris Cok, Margareta NadlišeK, Jasna Petirosso
Popravne izpite imata 2 dijaka.
II. razred — Izdelali so: Branka Cok, Marina Gombač, Igor Pettiros-so, Marija Rasoni, Danila Ukmar.
Popravne izpite imata 2 dijaka. Odklonjeni 3 dijaki.
Srednja in strokovna šola v Nabrežini
I.	razred (vioilu). Izdelali so: Valentin Ballarini, Peter Cahari-ia GuaRiero Kocman, Dragov.m Kobal, Marko Kobau, Boris Pernarčič. Andrej Tavčar, Igor Zadnik.
Popravne izpite imajo 4 dijaki. Odklenjeni 3 dijaki.
I.	razred (ženske). Izdelale so: Vedrana Caris, Eva Gruden, Silvana Hvalič, Nadja Leghissa, Franka Mora, Vanda Peric, Sonja Pie-ri, Sonja Suc, Darka Šušteršič, Sonjo Žužek.
Popravne izpite ima 7 dijakinj. Odklonjena 1 dijakinja.
II.	razred. Izdelal: so: Renzo le-rini, Jurij Stubelj, Vera Cahari-ja, Marija Godnič, Franka Jablan-šček, Dragica Štolfa.
Popravne izpite imajo 4 dijaki Odklonjen 1 dijak.
Oddeljeni razr. v Sv. Križu (Trst)
I.	razred. Izdelali so: Edvin Bo. gaiez, Elij Tenze, Srečka Košuta, Marta Sedmak, Norma Tretjak.
Popravne izpite imata 2 dijaka.
II.	tazred. Izdelali so vsi dijaki: Boris Gruden, Dimitrij Sedmak, Vladimir Tence, Boris Tretjak, Ra-divoj Verginella, Magda Švab, A-namarija Krašovec.
Srednja in strokovna šola na Proseku
1. razred. Izdelali so: Nadja Carli, Majda Cibic, Sonja Doljak, Marta Gherlani, Ana Marija Marussi, Vojka Milič, Nadja Peric, Tatjani Praiclli, Zora Vukifevič.
Popravne izpite ima 9 dijakov, odklonjenih 9 dijakov.
II. razred. Izdelali so: Silvana Blasina, Sonja Budin, Eligij Can-te, Mirvana Carli, Marija Nabergoj, Lidija Prašelj, Valter Regent, ivagda Riolino.
Popravne izpite ima 6 dijakov.
Srednja in strokovna šola v Dolini
I.a razred. Izdelali so: Viljem Chermaz, Marij Cuk, Nerino Mo. cor, Boris Pangerc, Jožica Barut, Eda Boneta, Darja Cesnik, Eleono-ra Corradini, Nevenka Cosina, Ana Marija Lovriha, Sonja Lovriha, A-da Strajn, Klara Sturman, Ameli-ja Stefančič, Nadja Zobec.
Popravne izpite imajo 4 dijaki, odklonjeni 4 dijaki.
I.	b razred. Izdelali so: Valter Bet, Sergij Pettirogso, Nevija Berdon, Nadja Cosma, Almira Krmec, Livija Kuzmič, Andrejina Ota, Darja Pettirosso, Silva Salvi, Marta Sancin, Sonja Sancin, Nadja Slavec, Neva Strain,
Popravne izpite ima 6 dijakov. Odklonjeni 3 dijaki.
II.	razred. Izdelali so: Silvan Carli, Rudolf Martini, Marij-Branko .Zahar ,,Irena Bandi, Marija Her-vat, Ana Mahnič, Nadja Sancin, Alda Zorzut.
Popravne izpite ima 10 dijakov. Odklonjena 2 dijaka.
Srednja in strokovna šola pri Sv. Ivanu
I.	razred. Izdelali so: Marino Be-nedetti, Jordan Capponi, Edvard Coslovich, Juli) Danieli, Aleksander Pertot, Andrej Petkovšek, Sonja Barej, Julijana Bezeljak, Anamarija Bersan, Josipina Karis, Marija Magdalena Križmančič, Ivana Placer, Marjetica Puntari.
Popravne izpite imajo 4 dijaki. Odklonjenih 5 dijakov.
II.	razred. Izdelali so: Sergij A-pollonio, Egon Križmančič, Darij Gregori, Boris Rismondo, Ksenij j Abrami, Elvina Ciacchi, Ada Carli, Sonja Cociancic, Mary . Fidel, Manja Graccogna, Bruna Paoietti, Tatjana Schillani, Sonja Terčon, Zdenko Trampuš, Davorina Zerial.
Popravne izpite ima 7 dijakov. Odklonjeni 3 dijaki.
Srednja in strokovna šola v Rojanu
I.	razred. Izdelali so: Eligij Bo-zieglav, Vinko Ferluga, Renato Stokelj, Irena Reggente.
Popravni izpit ima 5 dijakov.
II.	razred. Izdelali so: Marijan Nabergoj, Marino Svagelj, Boris Terčič, Jurkica Barbarič, Lavra Debenjak, Marta Švara, Men U-grin.
Popravpe izpite ima 18 dijakov. Odklonjenih 5 dijakov.
Izidi male mature
Na nižj, gimnaziji v Trstu so uspešno opravili malo maturo naslednji dijaki:
RAZRED 3.a
Marino Bevilacqua, Boris Boga tee Sergij Germani, Aleksej Mat-jačič, Robert Ravattini, Oskar Sed mak, Marjan Spetič, Peter Suha dole, Miloš Zidarič, Italo Košuta
Popravne izpite ima 15 dijakov., odklonjena 2 RAZRED 3.b
Boris Balbi, Elvij Barovina, Igor Bone, Ladislav Ciacchi, Lucijan
Čandek, Fulvij Cok, Vanja Kaba-lin, Walter Klun, Danimir Mikolj, Nadan Prodan, Vinko Sandalj, Dušan Udovič, Peter Zupan.
Popravne izpite ima 9 dijakov, odklonjenih 5.
RAZRED 3.c
Marta Bevilacqua, Alenka Bu-fon, Nada Caharija, Alenka Čepar, Neva Daneu, Marina Gržančič, Savina Knez, Marija Križmančič, Divna Salvi, Nevenka Salvi, Nataša Sedmak, Marina Saražin, Ana Marija Stegu, Sonja Žerjal, Marija Benedetti, Maja Furlan.
Popravne izpite ima 9 dijakov, odklonjeni 3.
RAZRED 3.č
Martina Adami, Nevja Bandelli, Lucija Batista, Nataša Calzi, Milica Ceh, Nives Cijan, Sonja Cebu-lec, Libera Haring, Vivjana Ursi-ni, Doroty Zega, Maja Zulian, Leva Žerjal, Vanda Husu, Lidija Kenda Sherta Lavrenčič, Neva Lukeš, Breda Pahor, Marija Pegan Žvokelj, Sonja Sedmak, Mirjana Ursini,
Popravne izpite ima 6 dijakov, odklonjen 1.
Izdelalo je torej skupno 59 dijakov, popravne izpite jih ima 39 odklonjenih pa je H dipakov.
ci so se za enkrat omejili samo na odvoz kamenja, ki so ga verjetno potrebovali drugod, vse drugo je ostalo po starem.
Na glavni cesti 4. novembra so te dni krpali asfaltno cestišče, ki je že marsikje pokazalo rebra. Ni nam znano, ali Je v načrtu, vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi obe glavni cesti skozi Podgoro, Cu-neo in 4. novembra, popolnoma prevlekli z novo asfaltno prevleko, saj je na njih velik osebni in tovorni promet, ker gre tod tudi del tovornega prometa proti Vidmu.
še prej pa bi bilo potrebno asfaltirati nekatere druge ulice in ceste, med katerimi naj omenimo Ul. Monte Calvario in Attimis. Ponekod so nasuli gramoza, ki pa je predebel in bolj v oviro kot pa v olajšanje prometa. Marsikdo ki stanuje v bližini šole, ali še višje, gre rajši po Ul. Slataper do glavne ceste, kjer je povsod asfalt ln se pnevmatike ne kvarijo.
Ko greš mimo pokopališča te neprijetno dime kup suhih vencev in cvetja, ki so ga nakopičili blizu ceste in prav gotovo ne služi v okras. Prav bi bilo, če bi to odstranili takoj ko ga poberejo s pokonališfa.
Tudi vprašanje Attemsovega parka še vedno ni rešeno. Na njegovem spodnjem koncu nadaljujejo z gradnjo novih stavb in videti je, da bodo še druge površine uporabili za gradbišča, če se pristojni organi ne bodo pobrigali za drugačno rešitev tega vprašanja. Dedičem, ki so lastniki parka, se ne izplača držati ga v sedanjem stanju, ker je to zvezano z velikimi stroški in brez dohodkov. Park pa bi lahko služil tudi za poletne prireditve, saj je v njem že urejen primeren prostor, tudi s paviljonom za orkester. Ko se že toliko govori in piše o pobudah za razne prireditve v okviru razvoja turizma, bi lahko pomislili tudi na ta park in ga izkoristili. Kaj pravi k temu goriška Pro loco?
tudi dva dečka iz števerjana. Prihodnji teden pa bodo odšle še tri deklice v obmorsko počitniško kolonijo v Gradežu.
V celoti je določeno, da bodo poslali v treh izmenah 14 otrok iz števerjana letos na oddih. To je mnogo manj kot lani, ko je bilo tam prostora za 25 otrok iz šte-verjanske občine. Zato bodo morali letos odbrati za odhod v kolonije res samo tiste, ki so najbolj potrebni zlasti iz zdravstvenih razlogov.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, telefon 29-72.
tovili, da je nujno potrebna ustanovitev pokrajinskega organa, ki naj koordinira dejavnost posameznih ustanov ter tako prepreči sprejemanje konkurenčnih predlogov ali rešitev, trošenje sredstev in naporov. Obenem bi takšen organ nudil napotke izdelovalcem deželnega razvojnega programa, ki naj bi predstavljal širši kontekst kot je občinski ali medobčinski. Končno so izrazili svo'e mnenje glede namestitev rezervoarjev za mineralna olja ob državni cesti št. 305.
Vesli z županstva
Zupan dr. Gallarotti je skupno z odbornikom za zdravstvo dr. Scaranom ter odbornikom za javna dela Lupierijem v četrtek popoldne obiskal tekstilno tovarno v Podgori, kjer so se sestali z lastnikom Togniello ter voditelji tega obrata. Pogovarjali so se o gospodarski in proizvodni situaciji v podjetju ter se seznanili s pomembnimi izboljšavami ter tehničnimi novostmi, vpeljanimi v oddelku za umetne vlakne, da bi kar najbolj odpravili okuženje zraka.
Zupana je včerai popoldne obiskala delegacija ANPI pod vodstvom Silvina Poletta.
Poslovanje zavoda <Villa Serena*
Goriška občinska uprava sporoča, da bodo odprli počitniško kolonijo za otroke občinskih otroških vrtcev v «Villa Serena# od 6. julija do 14. avgusta vsak dnevnik od 9. do 17. ure.
TEMPERATURA VČERAJ
št.
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,8 stopinje ob 16.10, najnižjo 12,8 stopinje ob 14 — i 4.50. Povprečne dnevne vlage je bi-1 lo 62 odstotkov.
Besedilo sporazuma o pogovorih delegacij ZKS Koper ter KPI Gorice
Manj otrok iz Števerjana letos v počitniške kolonije
S prvo skupino dečkov, ki je v sredo 1. t. m. odpotovala iz Gorice v počitniško kolonijo v For-ni di Sopra v Kamiji. sta odšla
Tiskovni urad goriške federacije Italijanske komunistične partije je objavil sporočilo, ki sta ga ob zaključku pogovorov podpisali delegaciji Zveze komunistov Slovenije okraja Koper ter KPI goriške pokrajine.
Sporočilo poudarja, da so v pogovorih seznanili goste s konkretnim izvajanjem splošne politične linije KPI v zgodovinskih, političnih, gospodarskih in družbenih pogojih goriške pokrajine kakor tudi z načinom, s katerim skušajo go-riški komunisti reševati določena vprašanja s pomočjo enotne politike za demokratični in socialistični preporod države.
Sestanek ni bil formalnega značaja, ampak so na njem odkritosrčno razpravljali o konkretnih vprašanjih, kot so splošna politična vprašanja, slovenska manjšina, borbe delavskega razreda, politika komunistov v kmetijstvu, turizmu itd. Delegacija, ki se je sestala z federalnim odborom, komunisti iz tovarn v Tržiču ter slovenskimi komunisti, si je ogledala tudi turistične naprave v Gradežu. Ob koncu sta se obe delegaciji sporazumeli, da je potrebno nadaljevati takšne stike tako med pokrajinskimi voditelji kakor tu-
di med komunisti, ki delujejo na terenu. Nato šo sklenili, da se sestanejo komunisti okraja in goriške pokrajine, ki delujejo v tovarnah, kmetijstvu ali v krajevnih organih oblasti.
Obe delegaciji sta v skupnem zaključnem sporočilu prišli do u-gotovitve, da takšni sestanki služijo obem stranem:	izboljšujejo
medsebojno spoznavanje, omogočajo obravnavanje vprašanj, ki jih stranki rešu:eta vsaka v svoiih pogojih, krepijo prriateljske in brat-
iiiiMiiiiiiniiiiiiiiiniiiiMiiniinHliMiMiiiiminiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiii«imiiiiMwiM>Miiinn'HiiimininiiiiiiiiiittiiiiHiimiiiiiiHiiHiiMiniiiiiiinmiiiiiiiiiiMiiiiiiii
IZPRED G0RIŠKECA OKROŽNEGA SODIŠČA
Obsojeni trije potujoči trgovci zaradi nepravilnosti na Andrejevem sejmu
Prodajali so srečolovske listke za «bebice> ki v vrečki niso imeli ustreznih oštevilčenih kroglic
Večina Goričanov se za Andrejev sejem, ki je bil leta 1963, zanima kot za lanski sneg. Enostavno jih več ne briga, kakšen je bil in kaj se je na njem dogajalo. Ce koga zanima, potem gre to zanimanje na račun sejma, ki se pripravlja za letošnjo zimo.
Ko govorimo o »večini«, pa ne mislimo na tiste igralce loterije, ki so kupovali kupone ter preizkušali svojo srečo pri stojnici, kjer so za vsak izžreban listek dali dobitniku v dar lepo oblečeno «be-bico». Tistim je ostal grenak spomin na lanski sejem, ker so bili ogoljufani. Zanje, za povzročitelje krivice in za sodišče se je dogodek, ki je bil povezan z lanskim sejmom, razvozlal šele na včerajšnji razpravi.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Pri neki stojnici je moški z zvenečim glasom vabil obiskovalce, naj preizkusijo srečo z nakupom listka, ki mu zagotovi, seveda, če ima srečno roko, kot dobitek veliko »bebico«. Ljudje so se v gručah zbirali okoli stojnice, kupovali listke in nestrpno čakali, kakšna številka bo izžrebana. Večkrat prav gotovo prepogostokrat, se je dogajalo, da niso izročali »bebir« ob vsaki igri. Nekaterim se je vse to zazdelo sumljivo in so poklicali mestnega stražnika, naj pregle-
da čarodejno vrečico, v kateri so 1 dil, kar je bilo zapisano v zapis-
bile oštevilčene kroglice, če je ziniku, da so obdolženci prodajali njimi vse v redu. Pri preštevanju • tudi listke za manjkajoče oštevilčene kroglice. Ta nadrobnost je branilca prepričala, da ne gre za sleparijo, ampak za kršenje zakona o loterijah. K temu prekršku so jih prisilile razmere; po-služili so se srečolova, ker niso uspeli prodati zadostnega števila punčk. Prokurator je nadalje de jal, da obdolženci niso vedeli, če sploh manjkajo oštevilčene kroglice v vrečki in koliko jih manjka, in zato n so krivi.
Državni pravdnik dr. Caputi je zahteval, da se vsi trije obsodijo, medtem ko jih je sodišče oprostilo obtožbe sleparije zaradi pomanjkanja dokazov ter jih je obsodilo ker so vodili loterijo brez predpisanega dovoljenja. Mario Benve-nuti bo plačal za ta prekršek 50 tisoč lir globe, Simnncini, ki je povratnik, pa 75.000 lir.
Zaradi izdajanja nekritih čekov so pred prizivnim sodiščem obso dili na 100.000 lir globe 28-letnega Carla Seabinija iz pokrajine Pavia, ki ga je pretor obsodil na šest mesecev zapora in plačilo 200 tisoč lir globe, ker je izdal nekriti ček za 4 milijone lir, potrdilo pa je razsodbo okrajnega sodnika, proti Berdonu iz Gonarsa, poprej obsojenega na 6 mesecev zapora in 200.000 lir globe, ker je izdal nekriti ček za 4 milijone lir.
se je izkazalo, da je bil sum utemeljen: manjkalo je kakšnih 15 kroglic, kar je bilo dovolj, da se je več iger zaključilo tako, da so igralci samo plačali, «bebica» pa je ostala prebrisanim lastnikom srečolova.
Mestni stražnik je zadevo prijavil policiji .podpisal zapisnik, proti storilcem pa so začeli postopek na sodišču. Včeraj dopoldne so »e pred goriškim okrožnim sodiščem znašli trije potujoči trgovci, in sicer 37-letni Mario Benvenuti in njegov 17-letni sin Franco iz Oder-za v pokrajini Vicenza ter 25-letni Giuseppe Simoncini iz pokrajine Benetke. Obdolžili so jih, da so soglasno goljufali s prodajanjem listkov ter da so opravljali srečolov brez dovoljenja.
Obdolženci so se izgovarjali, da so vrečko s kroglicami dobili na posodo pri svakih Vittoriu in Angelini Pavan, ki sta odstopila tudi prostor v Ul, Boccaccio. Po tej ugotovitvi je branilec prokurator dr. Turel zahteval. naj se zn sl.sata zakonca Pavan. Po zaslišanju stražnika De Lorenzija ter proučitvi sleparske vrečice, Je sodišče branilčevo tožbo zavrnilo ter nadaljevalo s procesom. Stražnik je na prokuratorjevo zahtevo potr-
Preden greste na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo
15-dnevna naročnina L 500.—
ske vezi v duhu proletarskega in-ternacionalizma. Predvsem pa takšni sestanki odpravljajo nerazumevanje, ki morejo še vedno obstajati in ki jih je moč premagati samo s poglobljenim medsebojnim spoznavanjem vprašanj ter svobodno, odkrito in lojalno diskusijo.
«Ti sestanki končno služijo stvari mirnega sožitja med obmejnim prebivalstvom, kar je bistvenega pomena za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.« V tej politiki so goriški komunisti že dali svoj prispevek ter stimulirajo demokratične politične sile naše pokrajine, da na vseh nivojih zboljšajo svoje odnose s krajevnimi ustanovami ter gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi inštitucijami. Ti odnosi so se danes temeljito spremenili v primerjavi s preteklostjo in se še krepijo.
82-letna ženica si je zlomila nogo
Včeraj nekaj po 10 uri dopoldne so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice v Farra, kjer se je ponesrečila 82-letna Maria Markuši", stanujoča v Ul. Gorizia Ko Je namreč šla malo prej po stopnlčah, se ji je nenadoma zavrtelo v glavi, da je padla in si pri tem zlomila desno stegnenico. Odpeljali so jo v gori-ško bolnišnico, kjer so jo pridržali za 60 dni na zdravljenju.
VERDI. 17.30: «1 4 tassisti«, Peppi-no De Filippo, G. Bramieri ln I. Fumeaux. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.30:	«Le cinque mogli
dello scapolo«, Dean Martin in E. Montgcmery. Ameriški barvni film cinemascope.
VITTORIA. 17.30, zadnja ob 21.30: «Oklnawa», R. Widmark in J Pa-lance. Ameriški film v barvah.
CENTRALE. 17.00 «La furia degti apachesu, F. Latimore in L. Moreno. Ameriški klnemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
V	12. ETAPI TOliR DE FRANCE
....1 .. " .. .
Po mirni vožnji De Roo prvi na cilju
V	amaterskem Touru Dalla Bona prvi, Valenčič pa peti
PERPIGNAN, 3. — Tudi danes etapa brez težav in naporov. Ti se bodo začeli že jutri s prvimi vzponi do pirenejskih prelazov. Čeprav so vsi štedili sile, je bilo vseeno precej živahno in marsikdo je hotel poskusiti srečo. Toda vročina, za nekatere prav neznosna, je zavirala kolesarje in jih je prisilila, da so se predali lenemu vozarjenju. Tik pred ciljem sta De Roo in Epaud izvedla na-
pad, kateremu so odgovorili le Nij-dam, Minieri in Hoban, ki so se tako zvrstili na prvih mestih lestvice prihoda na cilj.
Čudno in vendar severnjaki bolje prenašajo vročino kot južnjaki. Ta najbolj moti Italijane in Spance, ki so vajeni sončne pripeke. Anquetil je to skušal obrazložiti s pripombo, da imajo ti že dovolj »toplote« v svojih telesih.
Jutri se bo začelo resneje. Nosilec rumene majice Groussard dobro ve, da bo moral kmalu predati znak najboljšega, vendar je pripravljen še naprej stiskati zobe in braniti svoj položaj. Bo pač šlo dokler bo šlo.
Bahamontes še nadalje obljublja ofenzivo na vzponih, vendar njegove besede in nameni ne motijo Anquetila, ki kaže, da se ne boji preveč »sokola iz Toleda«. Verjetno se bolj boji Poulidorja, ki je na dobrem položaju in ki zna biti najnevarnejši tekmec.
Na cilju 12. etape Montpellier • Perpignan (174 km):
1.	DE ROO (Hol.) 4.44’20”, z odbitkom 4.43’20”
2.	Epaud (Fr.) 4.44’21”, z odbitkom 4.43’51”
3.	Nijdam (Hol.) 4.44’23”
4.	Minieri (It.)
5.	Hoban (VB) 4.4426”
6.	Graczyk (Fr.)
7.	Sels (Belg.)
8.	De Cabooter (Belg.)
9.	Šegu (Sp.)
10.	Wright (VB), 12. Fantinato (It.), 13. Aerenhouts (Belg.) 14. Genet (Fr ), 15. Babini (It.), 16. Maz-zacurati (It.), 17. Altig (Nem.), 18. De Haan (Hol.), 19. Haast (Hol.), 20. Van Schil (Belg.) itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	G. BROUSSARD (Fr.) 72.04* *56”
2.	Anquetil (Fr.) z zaost. ITI”
3.	Poulidor (Fr.) 1’42”
4.	Bahamontes (Šp.) 3’04”
5.	Anglade (Fr.) 3’05”
6.	Altig (Nem.) 4’00”
7.	Foucher (Fr.) 416”
8.	Junkermann (Nem.) 5’H”
9.	Simpson (VB) 5’24”
10.	G. Desmet (Belg.) 5’58”, 11.
Martin (Šp.)	7*21”, 12. Lebaube
(Fr.) 7’30”, 13. Manzaneque (Šp.) 8’37”, 14. Novales (Fr.) 9*39”, 15. Adorni (It.) 1113”, 16. A. Desmet (Belg.) 1310”, ll.Duez (Fr.) 1312”, 18. Pauwels (Belg.) 13*33”,	19.
Pambianco (It.) 13’37”, 20. Kunde (Nem.) 13*56” itd.
* * •
Amaterski Tour bodočnosti ima po tretji etapi že tretjega nosilca rumene majice. Tokrat je dres najboljšega amaterja na čvrstih ramah Poljaka Bekerja. Včerajšnji nosilec Spanec Garcia je na drugem, prvi zmagovalec in tudi prvi nosilec Italijan Gimondi pa je na tretjem mestu.
Današnja etapa se je končala z zmago Italijana Dalla Bono, a tokrat moramo poudariti izreden uspeh jugoslovanskega kolesarja Valenčiča, ki je zasedel takoj za novim leaderjem Bekerjem izredno častno peto mesto.
Na cilju:
1.	DALLA BONA (It.) 4.29*08”, z odbitkom 4.28*38”
2.	Campagnari (It.) 4.29*16”, z odbitkom 4.29*01”
3.	Schuuring (Hol.) 4.29*18”
4.	Beker (Pol.) 4.29*18’*
5.	Valenčič (Jug.) 4.29*22”
6.	Leao (Port.) 4.29*27”
7.	Zoet (Hol.) 4.30*46”
8.	Swerts (Bel.)
9.	Gawliczek (Pol.)
10.	Diaz (Šp.)
SPLOŠNA LESTVICA
1.	BEKER (Pol.) 15.00*17”
2.	Garcia (Šp.) z zaost. 44”
3.	Gimonui (It.) 50”
4.	Tous (Šp.) 1*20”
5.	Chappe (Fr.) 1*49”
6.	Sprujt (Bel.) 4’
7.	Aimar (Fr.) 410”
8.	Schleck (Luks.) 4*17”
9.	Kudra (Pol.) 4*25”
10.	Kozlowski (Pol.) 4*45”
11.	Campagnari (It.) 4*58”, 12. Per-kins (VB) 5*08”, 13. Peters (Hol.) 5*43”, 14. Martinazzo (It.) 6*21”, 15. Pieterse (Hol.) 6*33”, 16. Valada (Port.) 7*14”, 17. Mendiburu (Šp.) 7*22”, 18. Dalla Bona (It.) 8*11”, 19. Molf (CSSR) 8*55”, 20. Valenčič (Jug.) 8*55”, itd.
V LONDONU PRED 18.000 NAVDUŠENIMI GLEDALCI
A vstralcu Royu Emersonu wimbledonski naslov
Avstralki in Američanki v finalu ženskih dvojic
LONDON, 3. — Avstralec Roy Emerson, brez dvoma najboljši amaterski teniški igralec na svetu, je danes osvojil wimbledonski naslov med posamezniki. Zanimivo je, da se je Emerson že devetkrat potegoval v prejšnjih letih za ta naslov.
Današnja finalna tekma je pote-
kala med dvema Avstralcema. Oba sta pokazala silovito in odlično igro. 27-letni Roy Emerson se je izkazal kot izreden tempist, a kljub temu je bil njegov dvoboj z odličnim Fredom Stollejem do konca zelo izenačen in rezultat vedno v dvomu kar je razvidno iz
servise, da je nasprotnika spravil v zadrego.
V svoji izredni karieri je Emerson osvojil vse mogoče naslove na svetu z izjemo wimbledonskega, ki je od vseh najbolj čislan. Danes je bil v izredni formi in tudi zelo točen. Ob zaključku dvoboja je | princesa Marina Kentska nagradila . .
odigranih setov 6:4, 12:10, 4:6, 6:3.,.	,
Dvoboju, ki je bil zaradi dežja ] la. ob burnem ploskanju ljudi, le-trikrat prekinjen, je prisostvovalo tošnjega zmagovalca v kategoriji
nad 18.000 gledalcev. Stollejeve dvoj. ne napake so precej pomagale E-mersonu, ki je znal izrabiti silovite
siiii>iiitiiiiiiiiiit<i>iiiii>t*iiiiiii<***i(iii|***iii>viatxii|l|i**iiBii|l>i'iii|iiiiiii|l*i|*iii|i*>l>l|ii*'iii|i|,>i**aii*i|*iiiii*
MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR V TRSTU
Sami Italijani v polfinalu
Bassijeva in Gobbo v finalu žensk
r
Nobenega večjega presenečenja v tretjem dnevu tržaškega teniškega turnirja: Tacchini, Bologna, Maioli in Gaudenzi so se uvrstili v semifinale, med ženskami pa sta prišle v finale Bassi in Gobbo.
V moški konkurenci najbolj preseneča poraz izkušenega Maggija proti Bologni. Maggi, ki je predvčerajšnjim odpravil močnega ame. rikanca Reese, je včeraj precej razočaral, medtem ko je Bologna, ki je že lani zmagal na turnirju, po-
kazal hitro igro in odlične reflekse. Tacchini se je moral pošteno potruditi, da je spravil na kolena mladega Palmierija, Gauden-zi ni našel v Pirru odpornega nasprotnika, Maioli pa je po obojestranski lepi igri odpravil Nemca Gradischniga.
Med ženskami je presenetila Gobbo, ki j* odpravila starejšo Mi. gltori. Baseljdva pa ni imela z Giorgijevo nobenih težav.
V konkumeci moških dvojic sta Maggi in Bodo odpravila Američana Reese in Milesija. Najlepši pa je bil dvoboj med bratoma Gra-dischnig ter dvojico Tacchini . Pir-ro. Prvi set sta Nemca zmagala in kazalo je, da bosta nasprotnika brez težav odpravila. V nadaljevanju pa se je Pirro, ki je bil do takrat tovarišu bolj v breme, prebudil in Italijana sta rezultat spreobrnila v svojo korist. Zadnji Jugoslovan Baloh je skupaj z Cicli-tiro klonil dvojici Bologna . Pal-mieri.
Izidi
Moški: Gaudenzi - Gradischniig P. 6:1, 6:4; Di Maso - Gradischnig H. 6:2, 6:4; Bologna . Maggi 7:5, 6:4; Tacchini - Palmieri 2:6, 6:2, 6:2; Gaudenzi . Pirro 6:0, 6:0, Maioli - Gradischnig H. 6:2, 6:4.
Zenske: Gobbo . Pema Gtov. 6:2, 6:3; Giorgi - Monami 7:5, 6:2, Bassi - Marchegiani 6:1, 6:1; Bassi -Giorgi 6:2, 6:4; Gobbo . Migliori 6:0, 6:3.
Moški pari: Maggi-Bodo : Reese-Milesii 8:6, 6:1; Bologna-Palmieri: Ciclitira-Baloh 6:4, 6:4; Maioli-Gau-denzi: Stiefler-Schnaubelt 6:1,	7:5;
•Tacchini-Pirro :	Gradischnig-Gra-
dischmg 1:6, 8:6, 6:1.
Mešani pari: Perna Giov. . Di Davide: Barbulič - Grmovšek 6:2, 6:3; Giorgi . Milesi : Škulj - Čebular 6:4, 6:2; Kounty - Howarsch: Mancioli-Bodo 4:6, 6:2, 6:4; Miglio-ri-Gaudenzi: Pilla-Valerio 6:0, 6:3.
U. K.
posameznikov.
Danes so odigrali tudi polfinal-
ROT EMERSON
llllllilHimilllllHlIlllllllllllMIIIIIIIIUIIIIIimmniiMiliililIlIlllillillimilimmilllllllllllllllimiinniimiimil
NOGOMETAŠI MISLIJO NA NOVE POGODBE
Alfafini zahteva dvojno nagrado
RIO DE JANEIRO, 3. — Napadalec Milana Amarildo, ki je trenutno na štiridesetdnevnem dopustu v Riu de Janeiru, je izjavil novinarjem, da bo ostal pri milanskem klubu še dve leti. Ce bi ga pa brazilska športna zveza povabila v , reprezentanco, bi takoj sprejel, ker je njegov največji sen da obleče dres svetovnih prvakov.
PRVENSTVO V VESLANJU
Uspeh tržaških posadk
MILAN, 3. — Na Idroscalu se je danes začelo italijansko prvenstvo v veslanju. Prve naslove so dodelili juniorskim posadkam, medtem ko so seniorske nastopile v izločilnih skupinah. Samo zmagovalci so se uvrstili v finaie, medtem ko druge čakajo represaži.
V zaključni del seniorskega tekmovanja so se uvrstili številni Tržačani: evropska prvaka Petri in Mosetti, ki nastopata za Ignis, v double scullu, italijanski prvak v singlu Dambrosi, član krožka Cir-colo Marina Mercantile in dvojec s krmarjem tržaškega Nettuna.
iiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiHiiiimiiiiiMiiiiiiiiiHuiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim
Ce bi za prihodnje leto obljubila... zvestobo
R. Emerson in F. Stolle v ekipi za Davis pokal
V Florenci dvoboj Italija-ZDA
SI-DNEY, 3. — Ce bosta Roy Emerson in Fred Stolle, ki sta se danes spoprijela v finalu vvimbledonskega turnirja za posameznike, hotela igrati v tekmah za Davisov pokal, je gotovo, da bo avstralska zveza preklicala njuno diskalifikacijo. To vest je danes objavil v časopisu »The Sun« Ernie Christensen, ki je pripomnil, da bi njuno prošnjo gotovo sprejeli, če bi
ni tekmi ženskih dvojic. V prvem dvoboju sta Avstralki Smithova in Turnerjeva premagali južnoafriško dvojico Haygarth - Schurmann 6:3, 6:2, v drugi pa sta Američanki Mof-fit - Susman izločili brazilsko -avstralsko dvojico Bueno - Ebbem 4:6, 6:2, 6:3.
obljubila, Ja bi se prihodnje leto držala navodil avstralske teniške zveze za turneje na tujem.
Avstralska teniška zveza je namreč diskvalificirala nekatere teniške igralce ,med katerimi sta tudi Emerson in Stolle, ker sta odšla na turnejo pred 31. marcem, s čimer sta kršila pravila zveze.
* • *
RIM, 3. — Teniški zvezi Italije in ZDA sta se sporazumeli za izvedbo brez dvoma zelo važnega teniškega dvoboja leta, ki bo v Florenci od 10. do 11. t. m. ZDA in Italija sta se srečala samo enkrat za Davisov pokal v Rimu, in sicer oktobra 1961. leta. Te. daj je zmaga pripadla italijanskim reprezentantom, ki so se uvrstili celo v finalno tekmo.
Tokrat se bo ameriška teniška zveza predstavnila z močnejšo sestavo: v njenih vrstah bosta namreč igrala Chuk McKinley in Frank Froehling.
McKinley je lani osvojil najvažnejši naslov kariere z zmago v Wimbledonu in je v največji meri pripomogel, da se je lani vrnil Davidov pokal v Ameriko. 2e več let so Američani upali, da se jim bo posrečilo osvojiti teniško »solatno skledo«. Lani se je to posrečilo po zaslugi McKinleya in tudi njegovih dveh tovarišev Rallstona n Forehlinga.
Froehling je mlad in se je šele lani povzpel med najboljše. Na
Na vprašanje kaj meni o italijanskem nogometu, je Amarildo izjavil, da je brez dvoma najboljši v Evropi. Igralec je nadalje izrekel mnenje, da Brazilija ne Do mogla osvojiti 1966. leta naslova svetovnega prvaka, «ker v brazilskem nogometu ni nič novega«.
V 'zvezi z nastopi brazilskih i-gralcev, ki so v italijanskih enajstericah, ,je Amarildo izjavil, ,da so J-air, Altaflm in Vinicio trenutno idoli Italijanov in da ne
igrajo slabo kot se to govori v Braziliji..,
Altafini, ki se je na poti v Sao Paolo ustavil v Riu de Janeiru, je več ali manj izjavil isto. Novinarje je opozoril, da bo v Sao Paulu čakal na odgovor vodstva Milana za obnovitev pogodbe, ki je pravkar zapadla. Pripomnil je, da bo za podpis pogodbe tokrat zahteval 50 milijonov kruzejrosov. To je dvakrat več kot za podpis prejšnje.
s 11	in			ib
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 X X 1
1	X X 1 1
2
1 2 2 1 1 1 2 X 1 1
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
• r
Jutri mariborski Branik v Kopru
Gre za tekmo II. kola kvalifikacije v SNL
y kvalifikacijskih tekmah za vstop v republiško nogometno ligo je uspel en sam primorski predstavnik. Koper je namreč v nedeljo gostoval v Tržiču in izgubil srečanje z 0:3. Ker pa je pred tednom dni zmagal doma s 4:0, se je tako zaradi boljšega količnika uvrstil v finalni del tekmovanja. Primorje iz Ajdovščine je sicer pripravilo velik podvig in premagalo Bratstvo v Hrastniku s 3:2. Toda, ker je doma izgubilo z 1:3, je zaradi slabšega količnika izpadlo.
Naj navedemo nekaj podrobno-
mednarodnem prvenstvu Amerike v Forest Hillu se je preril v finale, v Wimbledonu pa mu je uspelo priti do polfinala.
Italijanska representanca še :ii sestavljena, a predvidevajo, da oo v njej nastopil tudi domači št. 1 Nicola Pietrangeli.
* * m
FLORENCA, 3. — Tehnična komisija FIT je določila Pietrange-lija in Maiolija za člana italijanske reprezentance, ki bo od prihodnjega četrtka do nedelje nastopila po formuli «Davis Cup« v prijateljskem teniškem dvoboju z ZDA.
iHiiuniiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiimiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiHmnHuimiimi
NAŠ ROJAK PRIMORSKEMU DNEVNIKU
Uršičev pozdrav iz Padove
sti o dramatični tekmi v Tržiču. Medtem ko je bilo srečanje v Kopru izredno fair, pa je igra v Tržiču prešla meje dovoljenega. Posamezni domači igralci niso šli na žogo, ampak na igralca, tako da ima Koper tri igralce močno poškodovane. Sodnik, ki je bil nekoliko pod vplivom bučnega občinstva, ni odločno reagiral na grobosti, s čimer je še dajal poguma domačim igralcem. Vodstvo Kopra je vso zadevo predložilo pred republiški nogometni forum. Za sojenje je značilen samo »n primer: igralec Kopra Mihalič se je sam znašel pred nasprotnimi vrati in dosegel zadetek. V istem trenutku so ga grobo zrušili. Sodnik, ni priznal zadetka, oziroma enajstmetrovke, ampak je celo oi-skal prekršek proti Kopru. Najbolj dramatičen je bil konec. Dvajset minut pred zaključkom »o domačini vodili s 3:0 in so ob bur. nem navijanju občinstva na vsak način hoteli izenačiti. Pri tem so se posluževali vseh mogočih sredstev in so pri streljanju kotov vratarja gostov oklenili kar z rokami, Koprčani, od katerih jih je bilo devet stalno v kazenskem prostoru, so vzdržali pritisk in se tako uvrstili v finale.
Njihov naslednji nasprotnik je mariborski Branik. To moštvo ’e nekoč kandidiralo za drugo ligo, vendar so zdaj razmere drugačne. Najboljši :gralči so zapustili klub. Ne glede na to pa je Branik se zmeraj zelo močan in Koprčani
Goriški kolesar Jurij Uršič, ki nastopa za barve Ferrarelle iz Rima, se večkrat spomni na naš dnevnik. Tudi iz Padove, kjer je bil skupaj z mladimi »asi« italijanskega amaterskega kolesarstva, nam je poslal pozdrave s podpisi (na sliki) njegovih najresnejših tekmecev Roncaglia, ki se ponaša s svetovnim amaterskih rekordom, Teste itd. Naj omenimo, da so vsi trije nastopili v «Vigorelliju» v zasledovalni vožnji za »Bracciale Umberto Dei», ki je bil od lani v posesti Uršiča. Roncaglia je tokrat odpovedal in razočaral, Testa pa je v finalu za dodelitev trofeje premagal v zasledovalni vožnji Uršiča.
Prvi je zabeležil čas 5’11’T, naš goriški rojak pa 5’14”2
se bodo morali pošteno potruditi, če bodo hoteli uspeti. V prvi tek. mi si morajo priboriti vsaj dva zadetka prednosti, kajti v Mariboru si res ni kaj dosti nadejati. Koprsko moštvo je trenutno v majhni krizi. Velike vrzeli so zlasti v napadu, ki je z redkimi izjemami v glavnem prepočasen, pre^ malo borben in tudi premalo pogumen. Tehnično vodstvo razmišlja o varianti, da bi eden izmed najboljših igralcev obrambe vodil napad, oziroma, da bi vnesli še nekatere spremembe. Sicer pa kljub vsemu ni vzroka za pesimizem. Pri tekmah moštev približno enake kvalitete odločata borbenost in požrtvovalnost. In prav to pričakuje v nedeljo koprsko nogometno občinstvo.
* * ♦
Zaključeno je republiško nogometno prvenstvo. Nova Gorica se je kolikor toliko uspešno uvrstila na osmo mesto, medtem ko je izolski Delamaris pristal na predzadnjem mestu. Glede na vse težave, ki jih je moral klub prestati med 'etom, mu tega ne smemo šteti v zlo. Sicer pa je med Izolčani dokajšnji optimizem glede jesenskega tekmovanja. Moštvo se bo namreč znatno okrepilo z mladimi igralci. Nekateri med njimi so pred dnevi nastopili v pokalni tekmi proti Kopru. Delamaris je gladko zmagal s 3:0 in prav mladi igralci so bili med najboljšimi na igrišču.
* ♦ *
Udeleženca olimpijskih iger v Italiji, jadralca Fafangel in Kosmi-na še zmeraj nista izgubila vsega upanja za udeležbo na olimpiadi v Tokiu Res pa je, da je zdaj skrajni čas za začetek temeljitih treningov za ta pomemben mednarodni nastop. Glavne težave so še zmeraj gmotnega značaja, kajti udeležba na olimpiadi je povezana z nakupom najmodernejše jadrnice, s katero se je edino možno enakovredno boriti v hudi mednarodni konkurenci. Upati je, da se bo še vse pravočasno uredilo.
* * *
V republiški košarkarski ligi je bistriški Lesonit izgubil v Ljubljani z Ilirijo s 64:71. Tekma ie imela zelo razburljiv potek. Domačini so namreč v prvem polčasu zelo dobro igrali in dosegli prednost 17 košev, PPzneje pa so popustili m Lesonit je zmanjšal razliko le na člva, koša. V jelj* kritičnih trenutkih pa je stopil n« sceno najboljši igralec tekme L. Senčar, ki je umiril domače vrste ■in sam skoraj 100-odstotno realiziral vse mete. Kljub porazu je Lesonit ohranil prvo mesto z dvema točkama prednosti.
—
I
9'
S Z BOR ATLETIKA
Vodstvo sekcije sporoča, da bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri na občinskem stadionu Valmaura sestanek članov za taborjenje v Rovinju. Zaželena je polna udeležba vseh članov.
A. R.
[jtj
Venček vedrih
«Prav zares, ja,» je pokimala Tona in nadaljevala: »Poslušajte, kako se je zgodilo. Ker sem bila trudna, sem se nekje med potjo ustavila. Sedem pod neko drevo, postavim košaro kraj sebe in zadremljem. Ko se zbudim, zagledam divjega moža, ki je ravnokar segel po moji košari, polni jajc, masla in drugih reči. Brž skočim na noge in tečem za divjim možem. Ker pa je bil hitrejši od mene, jo je ta zlomek salabol-ski popihal s košaro in vsem, kar je bilo v njej. In tako, vidite, sem prišla k vam praznih rok.»
Otroci so se veselo zasmejali, Marta pa se je nasmehnila kakor se nasmehneš tistemu, ki ti je stopil na kurje oko in se ti nato prijazno oprosti.
Po skromni večerji Je Tona legla na star divan. Dotlej ji j s Marta vselej dala na razpolago posteljo najstarejšega fanta. Tudi to spremembo je Tona razumela kot znak, da je tokrat vse prej kot dobrodošla. Vendar si tega ni vzela preveč
k sred. Morda bo prišel dan, ko bo za to šilo vrnila ognjilo, je dejala sama pri sobi in se nekam skrivnostno nasmehnila.
Naslednje jutro je vstala še pred zoro in odšla, tihoma, brez slovesa.
Nekega popoldneva, kake tri mesece zatem, je Toma stala na pragu hiše, iz predpasnika je jemala koruzo, jo trosila na tla in klicala kuriad, ki se je pasla po borjaču:
»Na, pita, na! Pi, pi, pl!»
Medtem ko so kure zobale, je s pogledom poiskala eno izmed njih. Ko jo je ujela, jo je zaklala.
Naslednjega dne se Je že pred svitom napotila v Gorico. S seboj je nosila košaro, pokrito s pisanim prtom.
Med potjo jo je dohitel voznik s konjsko vprego in jo vzel s seboj do Opatjega sela.
Onstran Vrtojbe se ji je pridružila neka domačinka. V košari je nosila »pičulata«, da bi ga v Gorici pretopila v »štok-flš», «žajfo» in še kako drugo potrebščino, kakor Je rekla.
Spotoma sta se zapletli v pogovor o tem in onem. Vtem se je od časa do časa oglasil iz košare »pičulat«, ki mu ponekod pravijo puran, drugod pa pujrman. Vsakikrat, ko je »pi-ču|it» zadirčno zagodrnjal,, ga je kmetica sredi godranja kec-nila po kljunu, da je pri priči utihnil,
»Kaj pa vi nesete v Gorico?» je vprašala Čez čas.
«Nesem nekaj malega za moje sorodnike,« je odvrnila Tona ter z bežnim pogledom op-plaziia svojo košaro.
Ko sta pripešačili v Gorico, sta zavili vsaka po svojih o-pravkih.
Bilo je že pozno popoldne, ko se je Tona oglasila pri Marti.
♦TetaaaU je vzkliknila Marta prijetno presenečena ob pogledu na košaro in si hitela brisati mokre roke v predpasnik. In v eni sapi je zdrdrala; »Dobrodošli, teta! Kako je kaj? Dajte no, vstopite, teta!«
Tona je vstopila mimo nečakinje v sobo, ki je služila za sprejemnico in v druge namene. Usedla se je za mizo, postavila košaro na tla in se glasno oddahnila. Potem je povedala:
»Prišla sem po nekih oprav kih. še pred dnem sem odšla z doma in pol mesta sem prehodila, preden sem uredila, kar sem imela urediti, ln zdaj sem kar pošteno trudna.«
»Ja, zakaj pa ste ves čas nosili s seboj košaro, teta? Zakaj se niste najprej oglasili pri meni?«'
«Nisem marala priti sem, pre-djkn nisem opravila, kar sem imela opraviti,« je rekla Tona.
«No, če ste mislili, da je tako prav ...» je napol izrazila svojo misel Marta, se ljubeznivo nasmehnila in skrivši spet vrgla pogled ha košaro. Nato je povzela: »Kaj sem že hotela reči, teta: boste ostali čez noč pri nas? No ja, se razume! Kaj sploh tako neumno vprašujem! Prenočili boste tu, jutri zjutraj pa poj dete proti domu, a ne, teta? No, zdaj pa vam takoj skuham skodelico dobre kavice, teta.« In že je hitela v kuhinjo.
Tona jo je s pogledom spremljala, dokler ni izginila. Potem je prenesla pogled na svojo košaro in se komaj zaznavno nasmehnila.
Medtem ko je pila kavo, se je vrnil Martin mož z otroki. Pozdravili so Tono in se razpo-sedli okrog mize. Tokrat ni nobeden izmed otrok vprašal Tono, kaj je prinesla, vendar pa so njihovi pogledi silili h košari, ki Je stala ob njenih nogah, in z vidno nestrpnostjo čakali, kdaj bo začela jemati skrivnosto vsebino iz košare.
Medtem ko se je Alessandro pogovarjal s Tono, ne da bi
obračal niti najmanjše pozornosti na njeno košaro, jo je Marta naskrivaj od časa do časa otipala s pogledom.
Zvečer je Marta postavila pred teto pestro in izdatno večerjo.
»Boste še eno kavico, teta?« je po večerji vprašala Marta, ki se je prizadevno sukala o-krog nje in ji skušala kar najbolje postreči.
Ko je Tona srebala kavo, je pripovedovala o sebi, o svojem delu, o življenju na Krasu. Alessandro jo je pazljivo poslušal, Marta pa se je očitno dolgočasila. Kdaj pa kdaj je zazehala, pogledi pa so ji ves čas kradoma uhajali h košari, čedalje nestrpneje Je čakala, kdaj bo teta začela jemati iz košare tisto, kar je prinesla. Toda teta se nd niti zmenila za košaro, ko da je sploh ni prinesla s seboj. To je Marto naposled pričelo dražiti. Najraje bi jo kar vprašala, kaj in kako misli s tistim, kar je v košari, toda tako daleč si le ni upala. V pričakovanju, da bo prej ali slej sama od sebe odložila, kar je prinesla, je spravila spat o-troke. Ko se je vrnila k mizi, je najmlajši pobič vstal iz postelje in pomolil glavo v sprejemnico.
»Teta, kaj šte plinešla?« Je nagloma vprašal in stekel nazaj v svojo sobo.
Tona se je zasmejala, Marti je bilo malce nerodno, Alessandro, ki ni razumel sinčkovega vprašanja, si je dal raztolmačiti po ženi. Tedaj se je najprej zasmejal, nato pa je stopil na prag sprejemnice in pograjal malega Edvarda zaradi njegoveba nespodobnega vedenja.
»Zdaj bi pa šla spat,« je čez čas rekla Tona.
«Kar izvolite, teta, postelja vas že čaka,« je dejala Marta.
Tona je legla v posteljo Martinega prvorojenca. S seboj je vzela košaro in jo postavila za vrata, ki jih ni zaprla.
Medtem ko so že vsi spali, Marta še vedno ni mogla zatisniti očesa. Njene misli so nenehno uhajale k teti oziroma k njeni košari. Kdove kaj Je prinesla? In kako to, da ji ni ko druge krati takoj ob prihodu izročila, kar je prinesla s seboj? Hm, čudna je ta reč. In zakaj Je nazadnje odnesla košaro s seboj v kamro?
S takimi mislimi se je ubadala daleč čez polnoč. Tedaj :e je prebudil mož in ko je ugotovil, da žena ne spi, jo je tihoma vprašal;
»Kaj ne spiš, Marta?«
«Ne; ne morem, Sandro,«
«Ti je slabo?« je zaskrbljeno vprašal.
»Ne, Sandro, ni ml slabo.«
»Zakaj pa potemtakem ne
spiš?«
»Premišljujem.«
»Premišljuješ? O čem pa?«
»Premišljujem, kaj neki je prinesla teta.«
»Ves čas premišljuješ o tem? Daj no, bodi vendar pametna, Marta! Ne misli na tako malenkost in zaspi.«
»Ne, ne morem zaspati, Sandro. Bojim se, da je v košari kaj takega, kar bi se lahko pokvarilo v tej soparici.«
«Pusti to in spi, draga!«
«Le spi, Sandro, jaz ne morem. Veš, najbolj me skrbi kokoš. Da je tudi zaklana kokoš v košari, vem za gotovo. Videla sem kljun, ki štrli izmed viter. Jutri skuham imenitno kurjo župco; če pa ni prestara, jo spečem... Oh, tako me mika, da bi kar zdajle šla po kuro in jo dala kam na hladno...»
«Marta! čemu bi bilo to podobno? Ne, kaj takega ne dovolim za nič na svetu. To bi bilo več kot nesramno od tebe. Ne, nobenih neumnosti! .. Zaspi!« je še pristavil in malo nato spet smrčal.
čez dolgo je tihce vstala. Neslišno Je pritapala v sobo, kjer je spala teta. V soju nastajajočega dne je ugledala košaro. Urno jo je pograbila in odnesla v kuhinjo. Bila je tako napeta, da sploh ni čutila teže košare. Ko je odstrla prt, je ostrmela: pred njo je zevala prazna ko-
šara, le kurji kljun, zapičen med vitre, je štrlel ven.
Medtem ko je razočarana zijala v praznino košare, Je za-čula podrsavanje nog nekoga, ki se je bližal kuhinji. Sunkoma se je ozrla v vrata. Zdajci je na pragu obstala Tona: napol oblečena, razoglava, bosonoga Nekaj trenutkov je molj če zrla Marto, ki je nihala me presenečenjem tn zadrego, tem pa Je začela z rahlim posmehljivim nadihom in dobrodušno prizanesljivostjo:
»No, Marta, si spravila kar sem tl prinesla? Si »pravila jajca, Marta? Devet jih Je bilo. Več jih nisem imela. In klobase, Marta, si spravila klobase? Pet parov jih je bilo Vsakemu par. Veš, tisti kos slanine je na enem koncil' majčkeno žaltav — sl opazila? — a ti bo vseeno prav prišel, ne? ln maslo, Marta, st spravila tisti hlebec masla? To pot sem tl ga prinesla malo manj kot po-navadi. Veš. sivka in mora sta breji, pa ne daieta več toUko mleka Si soravila maslo. Marta? Si? No. prav Pa kokoš, Marta? Nisem je utegnila o-skubsti, jo boš že sama, ne? Tako, tako.«
Počasi je stopila h košari, Jo vzela, pogledala mirto Marte, ki se Je spremenila v oka-menino, proti oknu in dejala:
»Dani se. Grem, da bom čim-prej doma.«
__________ JI
UKFDNI8IVO: TRST - UL	MONTECCH1	8 II. TELEFON BS-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št 90	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 tir - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir polletna 4 400	Ur celoletna	1.700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 40 din. letno 1920 din polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trat 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana,
Stari tra 3/1 telefon 22-207	tekoči račun	pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 6031:6 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40	lir beseda - Ogla«! tržaške ln gorlška pokrajine te
“	’	’	naročajo pri upravi. - Iz vseb drugih pokraltn Italije pri »Soneta PubbltcKš Italiana« - Odgovorni urednik; STANISLAV KENKU - Izdata tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst