PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grappo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 196 (8902) TRST, petek, 23. avgusta 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GLASILO PSI «A VANTI» O VPRAŠANJU ODNOSOV S KOMUMSTI Sodelovanje vladnih strank s KPI se lahko začne na krajevni ravni Član tajništva PSI Manca poudarja, da bodo prihodnje upravne volitve priložnost za začetek «nove politike» Demokristjani se pripravljajo na sklicanje kongresa , 22. — Po današnjem uvodniku Fanfanija Satilu «il Popolo», v katerem pravi, da mora «terikoli spremembi v demokrščanskem pravi, da mora kongres odločati o odnosov do KPI, bo jutri'glasilo PSI «Avanti» J™10 uvodnik člana strankinega tajništva poslanca Mance, v katerem vodoma pravi, da bo moralo imeti «preverjanje» v jeseni popolnoma tug značaj od tradicionalnih preverjanj. Obenem pa bo morala »da uresničiti prevzete obveznosti z zagotovitvijo ravni zaposlenosti * najbolj odločnim bojem proti fašistom. Nato Manca obravnava vprašanje •sodelovanja s komunisti» in o-Pozarja, da je treba previdno o-«•njevati stališča, ki prihajajo iz Vfst krščanske demokracije o tem Vprašanju. Po eni strani nekateri "•»pokristjani, čeprav priznavajo da °o»taja politično vprašanje odnosov f Komunisti, zanikajo, da bi lahko ,n>*li ti odnosi praktične posledice; n«Kateri pa, kot poslanec Pantani, telo govorijo o škodljivih posledi-«h. ki bi jih takšno sodelovanje Prineslo tako v notranji kot v mednarodni politiki Italije. Po drugi strani, pravi Manca, je ?a nekatere demokristjane to vpra-^anje dejansko že skoraj rešeno, čeprav vedo, da to ni res. Ponav-hajo stare, že izrabljene formule, na bi potegnili zaveso čez konkretna in stvarna vprašanja in s tem prišli do zmernih, včasih celo zapletenih rešitev, da bi ohranili krščanski demokraciji celotno o-blast. V tej zvezi se Manca sklicuje prav na ministra De Mito in Pravi, da načrtno ignorira pomen m vlogo socialistov in dokazuje svojo politično ignoranco in oblastveno nasilje. Manca poudarja, da za rešitev sedanje gospodarske krize je treba imeti podporo delavskega gibanja in njegovih političnih in sindikalnih sil. Glede KPI ugotavlja, da je prav v zadnjih časih jasno dokazala, da jo lahko tudi krščanska demokracija prizna kot «eno nosilnih stebrov demokratične države». Član socialističnega osrednjega Vodstva meni torej, da KPI ni samo stranka «ustavnega loka», temveč je tudi stranka demokratične družine, iz katere je izključena samo MSI. To stvarnost, nadaljuje socialistični voditelj, mora upoštevati tudi krščanska demokracija in se prepričati, da odnosi s komunisti ne smejo temeljiti na ideoloških Predsodkih. Osvojitev tega načela, Pravi Manca, še ne pomeni, da je treba sestaviti vlado s komunisti. Zato Manca poudarja, da je treba nujno najti politični izhod iz sedanje krize; «Če je res, da je kriza tako resna in nevarna, da zahteva za njeno rešitev prispevek Vseh sil, na katerih sloni republika, in če je res, da do sedaj se niso še ustvarili pogoji za sestavo vlade s sodelovanjem KPI, je Prav tako res, da je možno in potrebno začeti novo obdobje razvoja demokratične države z izhodiščem v krajevnih ustanovah.» V tej zvezi ugotavlja, da bodo prihodnjo pomlad upravne volitve in pravi, da je potrebno, da se vse demokratične sile obvežejo, «da bodo šle na volitve z veliko perspektivo obnove, da se poizkusi, povsod kjer je možno, najširše sodelovanje med demokratičnimi in ljudskimi silami». Po mnenju Mance, bi morala priložnost predstavljati začetek «nove politike». Pri tem pripominja, da se je sodelovanje leve sredine za- čelo prav na krajevni ravni. Izkušnje nove politike na krajevni ravni bi omogočile, meni Manca, da bi obogatili z novimi izkušnjami ne samo pomen in vlogo izvoljenih krajevnih skupščin, temveč tudi parlamenta, saj bi postavili temelje pogojem za nov način odnosa z opozicijo na parlamentarni in vladni ravni, ki bi bila v stanju, da se lahko popolnoma spremeni, sai bi bila dejansko soudeležena pri izvajanju velikega obnovitvenega demokratičnega načrta. V zvezi s polemikami v vrstah krščanske demokracije o politični liniji in o odnosih s KPI, je član Andreottijeve struje Evangelisti, sklicujoč se na današnji uvodnik Fanfanija v «Il Popolo», izjavil, da se popolnoma strinja, da samo kongres lahko odloča o politični liniji stranke. Zato, pravi Evangelisti, je treba čimprej sklicati kongres. To so že zahtevali mnogi de- mokristjanski parlamentarci. Evangelisti poudarja, da se bo samo na kongresu lahko preverilo osamljenost nekaterih stališč, ki se izražajo danes v tisku. Poleg tega meni. da bo samo na kongresu lahko sestavljena večina in izvoljen politični tajnik, ki bosta imela dovolj moči, da stvarno predstavljata vso krščansko demokracijo. V tej zvezi je Evangelisti sporočil, da bodo ob začetku parlamentarne dejavnosti dali pobudo za sestanke, da se zahteva čimprejšnje sklicanje kongresa. Z vprašanjem odnosov s KPI se ukvarja tudi «Osservatore della domenica» v članku, ki pojasnjuje svojim čitateljem, «da so se komunisti vedno borili samo za totalitarno oblast». Vatikan je seveda čutil potrebo, da se vključi v to polemiko, saj je v zadnjih dneh zadobila že obliko stvarnih predlogov DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZA REŠITEV CIPRSKE KRIZE Waldheim jutri na Cipru Turški časopisi objavljajo v teh dneh veliko slik o sprejemu, ki so ga bili deležni turški vojaki na Cipru Gornja slika je bila posneta na cesti med Nikozijo in Faina gusto ■iiiiiiMiiMiniMiiiiiiMinniiiiiiiiiiMtMiiiiiiiiiiiMiiiiiiHMiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiniiii'iiiiniiiiiiniiiimiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiniiMiiMiMiiiiiiiiiMiiiiMiniiMiiiiinitiiiiiuJiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiMiiiiMiiiiiiiiMniiiiiiiiiMiinn SZ predlaga sklicanje mednarodne konference o Cipru MOSKVA, 22. — Sovjetska zveza je daneE predlagala sklicanje mednarodne konference o Cipru, ki naj bi jo organizirali v okviru OZN in ki naj bi se je udeležile, poleg neposredno zainteresiranih držav, tudi države članice varnostnega sveta svetovne organizacije. Agencija TASS je v tej zvezi objavila izjavo sovjetske vlade, po kateri «je nujno potrebno sprožiti učinkovite ukrepe za zaščito republike Cipra pred tujim vmešavanjem, za zagotovitev umika vse* tujih vojaških sil z otoka in za zajamčenje možnosti prebivalcem Cipra, da sami rešijo vprašanja, ki zadevajo njihovo državo». Agencija dodaja, da ciprskega vprašanja ni mogoče rešiti niti ne s silo, niti ne s političnim «diktatom», ki bi bil vsiljen od zunaj. Zaradi teh razlogov sovjetska vlada predlaga, naj bi se s ciprskim vprašanjem ukvarjali na zasedanju, ki «naj bi predstavljal politično sliko sedanjega sveta». SZ torej predlaga sklicanje mednarodne konference v okviru OZN z udeležbo Cipra, Grčije, Turčije in vseh držav članic varnostnega sveta ter z morebitnim sodelovanjem tudi drugih držav, predvsem neuvrščenih. Sovjetska vlada tudi meni, da bi države članice varnostnega sveta utegnile nuditi, skupno ali paraleilno, ustrezna jamstva za zagotovitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Cipra. ZASKRBLJENOST ZARADI POSLEDIC VLADNIH UKREPOV SINDIKA Tl SE NE BODO ODREKLI BOJU ZA OHRANITEV VREDNOSTI DELAVSKIH PLAČ Gospodarska skupnost pripravljena podpreti članice v krizi z dolgoročnimi posojili - Težave velikih podjčtij z državno udeležbo RIM, 22. •— Največji italijanski dnevniki pišejo danes o nevarnosti-še večje zaostritve krize v prihodnji jeseni ter poročajo o težavah v številnih velikih industrijskih podjetjih. S tem pisanjem in s to nevarnostjo se ukvarja tudi zvezni tajnik CGIL Vignola, ki je napisal članek za «Unità». V njem pravi, da je morda še prezgodaj, da bi lahko predvidevali, kakšne posledice bodo imeli gospodarski ukrepi, ki sta jih nedavno sprejeli vlada in Banca d’Italia na proizvajalno dejavnost, ki je bila tudi v mesecu julija zelo živahna. Vignola ugotavlja, da se sedaj lahko samo predvideva, da bodo bili ti ukrepi «plazečega značaja», kar pa ne zmanjša nevarnosti, ki preti morebitni recesiji. Potem ko pravi, da je dobro, da so politične sile in časniki na preži v zvezi z razvojem sedanjega položaja, ugotavlja, da se zdi, da nekateri časniki hočejo takoj ustvariti vzdušje protisindikalne politike. Vignola zagotavlja, da sin- dikati ne bodo zapustili na cedilu delavcev, ki jih odpuščajo z,dela, da bodo branili njihova delovna mesta in kupno moč delavskih plač. Tajnik CISL Macario pa je danes na nekem zasedanju sindikalistov izjavil, da je celotna italijanska struktura zabredla v krizo v trenutku, ko se je spontani razvoj države, ki se je začel kmalu po vojni v okviru mednarodne gospodarske kompetitivnosti, iztrošil, potem ko ni mogel več računati na nizke plače in pretirano visoke profite. Macario je dejal, da je rešitev gospodarske krize odvisna od rešitve politične krize in okrepitve demokracije. Po drugi strani pa se nadaljuje polemika o izidu pogovora, ki ga je imel zakladni minister Colombo z zahodnonemškim finančnim ministrom Apelom v Bonnu. Vlada in zakladno ministrstvo zanikata, da bi Zahodna Nemčija ponudila Italiji neposredno pomoč. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da sta ministra govorila predvsem o resni italijanski V Seulu je policija s silo zatrla študentovsko demonstracijo pred japonskim veleposlaništvom, študentje Protestirali zaradi zadržanja japonske vlade v zvezi z nedavnim atentatom proti južnokorejskemu predsedniku SlIllimillHiniiiiiiillilimHIIHIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIHMIWIlHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIUIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIillMIIIH'IH'HIIIIIIIMI'H'IHIHHIM'W Ija, da sedaj ni lahko predvide- V zadnjih dneh se je ponovno razvnela razprava okrog odnosov med KPI in KD, zlasti pa še o motnosti sodelovanja komunistov v vladi. Potem ko so nekateri člani levice krščanske demokracije izjavili, da je prišel čas. da KD začne resno razmišljati o tem vprašanju, je tajnik KD Pantani včeraj objavil članek v «Il Popolo», v katerem pravi, da samo kongres lahko spremeni politično linijo stranke. Danes pa glasilo PSI «Avanti» objavlja uvodnik člana tajništva stranke Mance, ki pravi, da se mora krščanska demokracija prepričati, da odnosi s komunisti ne smejo temeliiti na ideoloških predsodk h. Čeprav Manca trdi, da še niso ustvarjeni pogoji za sestavo vlade s komunisti, predlaga, da bi bilo treba «začeti novo obdobje razvoja demokratične države» s sodelovanjem v krajevnih ustanovah Vsi veliki italijanski dnevniki se ukvarjajo z gospodarsko krizo, in obširno pišejo o težavah, ki jih preživljajo tudi velika industrijska podjetja. To pisanje se zdi zveznemu tajniku CGIL Vigno-li dokaj sumljivo. V članku, ki ga je napisal za «Unità», ugotav- vati posledic, ki jih bodo imeli vladni gospodarski ukrepi na proizvajalno dejavnost, ki je še vedno zelo živahna. Zagotavlja pa, da se bodo sindikati odločno postavili v bran kupne moči delavskih plač. V milanskem zaporu so včeraj soočili kapetana SID Lo Bruna s fašističnim časnikarjem Guidom Giannettinijem, ki je obtožen sodelovanja s Predo in Venturo pri organiziranju krvavih bombnih a-tentatov iz leta 1969. Voditelji obveščevalne službe bodo morali pojasniti, zakaj niso sporočili sodstvu, kje se je skrival časnikar, proti kateremu je milanski sodnik D'Ambrosio izdal zaporni nalog. gospodarski krizi in da je nemška stran izrazila pripravljenost, da podpre italijansko zahtevo za podaljšanje roka za vrnitev nedavno najetega kratkoročnega posojila pri EGS in najetje novega dolgoročnega posojila, za katerega naj bi dale jamstvo vse ostale članice gospodarske skupnosti. V krogih gospodarske skupnosti v Bruslju poudarjajo, da so že razpravljali o pomoči članicam, ki jih je najbolj prizadela podražitev nafte. O tem bodo konkretno govorili zakladni in finančni ministri gospodarske skupnosti 16. septembra na zasedanju v Bruslju. Do sedaj je Zahodna Nemčija nasprotovala tej pomoči, ker je menila, da bi lahko države, ki bi dobile velike kredite, izkoristile denar za okrepitev proizvodnje, namesto, da bi ga uporabile za boj proti inflaciji. Sedaj pa so se v Bonnu prepričali, da je treba na kak način pomagati predvsem Italiji, kjer se gospodarski položaj resno zaostruje in preti nevarnost, da bo preveč zaostala za razvojem ostalih članic. Sicer pa v Bruslju poudarjajo, da bo posojilo, ki naj bi ga dobila Italija, namenjeno skoraj izključno kritju primanjkljaja za uvoz nafte. Toda tudi po zadnjih statističnih podatkih se uvoz nafte dejansko ni zmanjšal, čeprav se je nekoliko zmanjšala poraba bencina zaradi velike podražitve. Sicer pa gre velik del uvožene nafte predvsem za termoelektrarne, ki jim je treba zagotoviti redno dobavo surovine, če se noče, da se bo gospodarski krizi pridružila še hujša energetska kriza. Gospodarsko krizo močno občutijo tudi velika državna podjetja. Predsednik IRI Petrilli je poslal ministru za državne udeležbe Gullottiju pismo, v katerem ga opozarja, da so velika industrijska, pomorska prevozna in druga podjetja v težavah zaradi pomanjkanja denarja. Država je dejansko dolžna ustanovi IRI 800 milijard lir. V velikih težavah so predvsem podržavljene pomorske družbe, za katere predvidevajo, da bo primanjkljaj v letošnjem letu znašal 140 milijard lir. V nič boljših «vodah» ne plava letalska družba «Alitalia», katere režijski stroški so se v zadnjem času povečali za 45 odstotkov. Telefonska družba SIP pa ima prav tako vedno večje režijske stroške in zato predlagajo, da bi povišali telefonske tarife. Prav tako resno je tudi stanje družbe, ki upravlja avtoceste. V zadnjih časih so se dohodki na avtocestah zelo znižali zaradi manjšega prometa. Zaradi pomanjkanja likvidnosti pa je družba za avtocesto prekinila številna dela v vrednosti 687 milijard lir. 1.000 delavcev «Philco Italiana» v dopolnilni blagajni BERGAMO, 22. — Družba «Philco Italiana», ki ima svojo tovarno gospodinjskih strojev in televizorjev pri Bergamu, je danes sporočila. da je prisiljena zateči se k dopolnilni blagajni. Zmanjšala je delovni urnik 1.600 delavcev in u-radnikov na 24 ur tedensko. Družba pravi, da je zašla v krizo zaradi zmanjšanja prodaje svojih proizvodov predvsem v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Zagotavlja, da se zanima za nova tržišča, saj je bila prizadeta tudi zaradi spora na Cipru. Za sedaj družba še ni preklicala svojih načrtovanih naložb. Sindikalne organizacije in tovarniški svet so se takoj po sporočilu ravnateljstva sestali, da preučijo nastali položaj. Zamenjan ameriški veleposlanik v Atenah WASHINGTON, 22. - Ameriški senat je sinoči potrdil imenovanje Jacka Kubischa za novega veleposlanika ZDA v Grčiji. Kubisch bo zamenjal Henryja Tasca, ki mu nova grška vlada očita, da je imel pretesne stike z bivšim režimom fašističnih polkovnikov. NIKOZIJA, 22. - Ciprski začasni predsednik Glafkos Klerides bo odpotoval jutri v Atene na posvetovanja s Karamanlisom in drugimi predstavniki grške vlade za uskladitev stališč obeh vlad glede reševanja ciprske krize. Karamanlis je doslej odločno zavračal možnost obnovitev ženevskih pogajanj o Cipru, dokler se turške sile ne bodo umaknile na položaje, ki so jih imele na Cipru pred začetkom novega izbruha sovražnosti. Klerides pa je kazal večjo popustljivost, čeprav je tudi sam izrazil mnenje, da bi obnovitev pogajanj v sedanjem položaju ne mogla roditi zadovoljivih rezultatov. Pred napovedjo potovanja v Atene je Klerides v razgovoru z nekaterimi časnikarji zagotovil, da se bo v prihodnjih 36 urah sestal z voditeljem turške skupnosti na otoku Denktašem, da bi razpravljal o «človeških vprašanjih», ki jih je odprla dejanska razdelitev otoka na dva dela. Klerides pa je dodal, da bi to prvo srečanje utegnilo služiti za osnovo za nadaljnje širše razgovore o rešitvi krize. Pozneje pa je prišlo sporočilo, da bo Klerides jutri v Grčiji, zaradi česar je mogoče domnevati, da je bil sestanek z Denktašem vsaj za sedaj odložen. Danes so tudi sporočili, da bi prihodnje dni, verjetno v soboto, prispel na Ciper generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki bo imel tu razgovore s Kleridesom in z Denktašem. Sporočilo je dal v Ženevi glasnik svetovne organizacije, ki je povedal, da se bo Waldheim sestal tudi s svojim posebnim odposlancem na Cipru Munozem, s poveljnikom sil OZN generalom Chandom in z visokim komisarjem za begunce Sa-drudinom Aga Khanom. •IIIUIIimitUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIMIIIIIIIIIIIinuillllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllUN PREISKAVA O ATENTATIH LETA 1969 Odgovornosti SID prihajajo na dan Zakaj ni obveščevalna služba obvestila sodstva, kje se skriva fašist Giannettini? - Soočenje v zaporu med častnikom SID La Bruno in Giannellinijeni MILAN, 22. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio, ki vodi preiskavo o bombnih atentatih iz leta 1969, je posvetil tudi današnji dan razčišče vanju odnosov med fašističnim časnikarjem Guidom Giannettinijem, ki je obtožein sodelovanja s Fredo in Venturo pri organiziranju aten tatov, in vojaško obveščevalno služ bo — SID. Ob navzočnosti namestnika generalnega pravdnika dr. A-lessandrinija je danes ponovno za slišal kapetana SID Antonia La Bruna. Kot je znano, se je častnik 26. aprila letos sestal v Parizu Giannettinijem, ki mu je izročil dolg «dosje» o delovanju izven-parlamentarnih skupin v Italiji letih med 1969 in 1973. Častnika SID sta D’Ambrosio in Alessandrini nato pospremila v zapor San Vittore, kjer sta ga soočila z Giannettinijem. Soočenje je bilo potrebno, ker se izjave; ki jih je dal prejšnji petek in soboto fašistični časnikar, niso povsem skladale s pričevanjem kapetana. Kaže pa, da so na tem soočenju raz OBISK KUBANSKEGA ZUNANJEM MINISTRA V JUGOSLAVIJI Razvoj položaja v Latinski Ameriki v središču razgovorov Minit-Roa Poudarjena vloga neuvrščenih držav v sodobnem svetu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Kubanski zunanji minister dr. Raul Roa je odpotoval danes zjutraj na kratek o-bisk v Črno goro, od koder bo o-biskal Dubrovnik, zatem pa Bled in Ljubljano. Podpredsednik ZIS in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je sinoči v zdravici na večerji, ki jo je priredil v čast svojega gosta, kubanskega zunanjega ministra, izrekel priznanje kubanski revoluciji, ki je uspela uveljaviti svojo socialistično pot razvoja in na ta način prispevala k skupni borbi neuvrščenih in drugih naprednih sil na svetu. Mednarodni položaj, v katerem so mnoge države izpostavljene politiki pritiska in vmešavanja po besedah Minica zahteva maksimalno angažiranje demokratičnih in naprednih sil na svetu. Zadnji dogodki na Bližnjem vzhodu opozarjajo na nevarnost novih spopadov. Zadržanje Izraela je preračunano na likvidacijo palestinskega osvobodilnega gibanja in s tem na izključitev palestinskega ljudska iz reševanja krize na Bližnjem vzhodu. Glede Cipra je Minic dejal, da je Jugoslavija od samega začetka najostreje obsodila napad na neodvisnost Cipra in poudaril, da sta obe strani dolžni spoštovati resolucijo varnostnega sveta. Jugoslavija se je od samega začetka zavzemala za ohranitev neodvisnosti, suverenosti in teritorialne integritete in neuvrščenosti Cipra, za vzpostavitev pol- ne nacionalne enakopravnosti turške in grške skupnosti na otoku, za odstranitev tujih sil in oporišč z otoka. Minic je ugotovil, da so neuvrščene države do sedaj dale velik prispevek v pozitivnem gibanju v mednarodnih odnosih in da postajajo vedno vplivnejši materialni in politični dejavnik na svetu. Potem, ko je ugotovil, da se v Indokini nadaljuje vojna, da je padec fašističnega režima na Portugalskem povečal izglede za osvoboditev ljudstev v portugalskih kolonijah, je Minic poudaril, da neodvisnost in svobodo novih držav ogrožajo nove oblike neokolonializma, katerih očividen primer je v Latinski Ameriki reakcionarni režim v Čilu. Države Latinske Amerike se po ugotovitvi Minica vedno aktivnejše zavzemajo za spremembo neenakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov, za svojo gospodarsko in politično emancipacijo. Posebnega pomena je, da vedno večje število držav Latinske Amerike sodeluje v dejavnosti neuvrščenih držav. Na kraju svoje zdravice je Minič poudaril, da sta se Jugoslavija in Kuba posebno zavzemali za novo mednarodno razdelitev dela na podlagi industrializacije in modernizacije kmetijstva v državah v razvoju in opozoril na tesno povezavo sprememb v mednarodnih gospodarskih odnosih z druž-beno-gospodarskim razvojem držav v razvoju. Kubanski zunanji minister se je v odgovoru na zdravico Miniča pridružil njegovi oceni mednarod- nega položaja in vloge neuvrščenih držav v sodobnem svetu ter ugotovil, da je bodočnost sveta v veliki meri odvisna od solidarne akcije neuvrščenih in socialističnih držav v borbi proti imperializmu, kolonializmu ter neokolonializmu. Glede Latinske Amerike je Raul Roa ugotovil, da danes ni več lovišče ameriškega imperializma, kubanska revolucija se je po njegovih besedah končno konsolidirala, socializem je danes sestavni del zgodovine Latinske Amerike. Kubanski zunanji minister je na kraju izrazil prepričanje, da bo njegov obisk in razgovor pospešil razvoj medsebojnih odnosov in prispeval k še tesnejšemu sodelovanju in solidarnosti narodov, partij in vlad obeh držav. Do včerajšnjih razgovorov, ki se bodo nadaljevali po vrnitvi kubanskega ministra z obiska v nekaterih krajih Jugoslavije, je bila opravljena izčrpna izmenjava misli o dvostranskem sodelovanju in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Pri tem je bilo ocenjeno, da se dvostranski odnosi uspešno razvijajo, da pa so še mnoge neizkoriščene možnosti, posebno na gospodarskem področju. Po delu razgovorov o mednarodnih vprašanjih in položaju na svetu sta delegaciji izmenjali misli o razmerah v Latinski Ameriki, položaju na Cipru, krizi na Bližnjem vzhodu ter o dejavnosti neuvrščenih držav. B. B. I čistili omenjena nesoglasja. Zaradi sodne tajnosti ni znano, glede katerih točk sta Giannettini in La Bruna dala različne izjave. Kaže pa, da so nesoglasja zadevala predvsem srečanje, ki ga je imel častnik SID v drugi polovici leta 1972 s tedanjim občinskim svetovalcem MSI iz Padove Massimilia-nom Fachinijem. Fachini velja za vodilno osebnost padovskega neo-fašizma po aretaciji Frede in Venture in za zelo tesnega sodelavca obeh obtožencev za pokol na Trgu Fontana. Po nepotrjenih govoricah je kapetan La Bruna «svetoval» Fachini ju, naj prepriča svoje somišljenike, naj «ostanejo pri miru». Treba je pripomniti, da sta se misovski predstavnik in častnik SID sestala v času, ko je bil položaj v državi zelo napet zaradi nedavnega umora komisarja Cala-bresija in da se je prav v tem času krščanska demokracija odločila, da pretrga sodelovanje s socialisti in ustvari vlado desnega centra. V takem položaju je poziv obveščevalne službe fašističnim skrajnežem, naj «mirujejo», dokaj sumljiv. Meri današnjim zaslišanjem je moral kapetan La Bruna tudi razložiti, kako je mogoče, da je vzdrževal redne stike s človekom, proti kateremu je italijansko sodstvo izdalo zaporni nalog zaradi izredno hudih zločinov. V tej zvezi so v krogih SID pojasnili, da neki častnik sodne policije ne more nikogar aretirati v tuji državi (srečanje z Giannettinijem je bilo namreč v Parizu). Kaže pa, da SID ni seznanil sodne oblasti s skrivališčem fašističnega časnikarja, kar bi lahko pomenilo kaznivo dejanje. še posebno pa bi bilo dejanje kaznivo, ko bi potrdili, da je SID redno plačeval Giannetti-nija tudi potem, ko je bil proti njemu izdan zaporni nalog. Sodnika D'Ambrosio in Alessandrini sta v zaporu San Vittore zaslišala danes tudi Claudia Mut-tija, mladega bolonjskega profesorja. ki ga je dalo aretirati bolonjsko sodstvo zaradi udeležbe pri pripravljanju nekaterih atentatov v srednji Italiji. Proti Muttiju pa je pred nekaj meseci izdal zaporni nalog tudi D’Ambrosio pod obtožbo združevanja v prevratniške namene. V trenutku aretacije je imel Mutti pri sebi pismo, ki ga je Giovanni Ventura poslal iz zapora Guidu Giannettiniju, vendar pa je Mutti venomer zanikal, da bi poznal fašističnega časnikarja. Milanska sodnika sta končno zaslišala tudi fašista iz Ferrare Alda Gaipa, ki je v zaporu pod obtožbo združevanja v prevratniške namene. Ni znano, kaj sta D’Ambrosio in Alessandrini želela vedeti od njega. Čuenlajevc čestitke novemu predsedniku ZDA WASHINGTON, 22. - Ameriški predsednik Gerald Ford je prejel «zelo toplo» osebno poslanico kitajskega ministrskega predsednika Čuenlaja. Sporočilo je dal danes glasnik Bele hiše. NAMENI ODBORNIŠTVA Ifl INDUSTRIJO IN TRGOVINO Dežela bo razširila sodelovanje na raznih mednarodnih sejmih Odborništvo je poverilo tržaški in videmski trgovinski zbornici nalogo, da poskrbita za ureditev deželnih paviljonov na raznih sejmih Dežela Furlanija - Julijska krajina je v zadnjih letih zelo okrepila svojo prisotnost na raznih sejmih, predvsem v mestih sosednjih dežel, kar je nedvomno pozitiven dejavnik tako na politični kot na gospodarski ravni. Tudi načrti za bodoče sodelovanje na raznih mednarodnih sejmih so zelo obširni. V okviru teh priprav za bližnja sodelovanja naše dežele na raznih sejmih, se je deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper včeraj sestal s predsednikom tržaške in videmske trgovinske zbornice dr. Caidassijem in Marangonejem. Tema dvema gospodarskima organoma je namreč dežela poverila nalogo, da poskrbita za ureditev paviljonov dežele Furlanije - Julijske krajine na raznih mednarodnih gospodarskih manifestacijah. Odborništvo za industrijo in trgovino se je v okviru politike postopnega, a naraščajočega razvoja ter z namenom, da bi ta pobuda prispevala k razširjevanju trgovske prodirne moči v gospodarstvu naše dežele, resno lotilo tega vprašanja ter pripravilo okvirni načrt. Med prvimi gospodarskimi prireditvami na sporedu naj omenimo Pordenon-ski sejem, ki ga bodo odprli v sredo, 4. septembra, ter Razstavo sodobnega stanovanja v Vidmu, ki jo bodo odprli v soboto, 7. septembra. Tržaška trgovinska zbornica bo poskrbela za ureditev deželnega paviljona na Mednarodnem dunajskem velesejmu, ki bo na sporedu od 11. do 15. septembra, Zagrebškemu velesejmu (od 12. do 22. septembra) ter na Jesenskem sejmu «Jug - vzhod» v Gradcu (od 28. septembra do 6. oktobra). Videmski trgovinski zbornici pa je poverjena naloga, da sledi Mednarodnemu salonu prehrambne industrije v Miinchnu (na sporedu od 19. do 25. septembra) ter velesejmom v Ljubljani, Bologni, Salzburgu in Celovcu. Deželna uprava je ob tem določila, da bo našo deželo predstavljal na vseh teh manifestacijah, ki presegajo zgolj sejemski pomen in so pomemben dejavnik pri utrjevanju sodelovanja med sosednimi deželami in narodi na gospodarskem, političnem in kulturnem pod- ročju, odbornik za industrijo in trgovino Stopper. V programih vseh omenjenih manifestacij so namreč srečanja ne samo med gospodarskimi operaterji, temveč tudi med predstavniki oblasti, kar zagotavlja nove možnosti za zbliževanje med sosednjimi deželami, kljub razlikam v političnih in gospodarskih sistemih posameznih dežel. Drevi seje treh rajonskih konzult Po krajšem premoru zaradi pa letnih počitnic, so rajonske konzul-te v teh dneh spet obnovile svojo dejavnost. Danes se bodo sestale kar tri konzulte. Ob 19.30 se bo na svojem sedežu v Ul. S. Ermacora 3 sestala konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. Na dnevnem redu je razprava o gradbenih dovoljenjih, o katerih je predhodno že sklepala urbanistična komisija. Ob 20.30 bo seja konzulte za Sv. Vid - Staro mesto. Seja bo, kot običajno, na sedežu v Ul. Colautti 6, in bo obsegala zdravstveno vprašanje, o katerem je pristojna komisija že izdelala poročilo. Drevi se bo sestala tudi rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki obsega področje od Opčin do Bazovice. Seja bo ob 20.45 v Prose-ški ulici 28 na Opčinah. Tudi ta konzulta bo obravnavala gradbena dovoljenja. NA POBUDO DEŽELE Septembra pomembno zasedanje o kartografiji Deželno odborništvo za načrtovanje in proračun se pripravlja na pomembno študijsko zasedanje, ki bo 19. in 20. septembra in na katerem bodo uradno predstavili novi tehnični zemljevid dežele Furlanije - Julijske krajine. Zasedanje, ki bo v videmski razstavni palači in se ga bodo udeležili številni znanstveniki in tehniki tega sektorja, bo prikazalo razvoj in per-spektive sodobne kartografije. Poleg študijskega zasedanja bo dežela pri- redila še dve razstavi — eno o tehničnih in znanstvenih napravah, ki se je bodo udeležila razna velika domača in tuja podjetja, drugo pa o zgodovinskem pregledu kartografije v naši deželi od leta 1800 naprej. Novi tehnični zemljevid dežele Fur-lanije-Julijske krajine v merilu 1:5000 predstavlja pomembno tehnično podlago za razne posege teritorialnega značaja, kot na primer za pripravo gradbenih načrtov ali pa splošnih regulacijskih načrtov. Doslej so pripravili že nekaj listov zemljevila, ki obsegajo videmsko področje. Težave z dobavo pitne vode mestu Občinsko podjetje ACEGAT je Včeraj sporočilo, da so spet nastale težave z dobavo pitne vode. Težave so nastale zaradi močno skaljene vode v Timavi, ker je prišlo do onesnaženja ob izviru. Tudi rezervoarji so se zaradi večje uporabe pitne vode v teh dneh neznosne vročine občutno izpraznili in zaradi onesnaženja pritoka niso vanje črpali nove vode. Vse to je privedlo do pomanjkanja pitne vode, ki ga bodo najbrž občutili nekaj dni. Podjetje ACEGAT je namreč že včeraj sklenilo, da bo omejilo dobavo in bodo zaradi tega nekatera mestna, predmestna in okoliška področja, predvsem v višjih legah, nekaj ur brez vode. Omejitev bodo izvedli v nočnih urah, to je od 22. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Tehniki podjetja medtem proučujejo pojav, ki je nastal v Timavi, pojav, ki ni pravzaprav nič novega, saj smo bili na takšne nevšečnosti navajeni tudi v preteklih letih. Pod nadzorstvom so tudi vsi vodni rezervoarji ter vodovodno omrežje, ki dobavlja pitno vodo celemu mestu. VČERAJ DOPOLDNE PREDSTAVNIKA SSG PRI VLADNEM KOMISARJU Od kod zunanjemu ministru napačna informacija o podpori Stalnemu slovenskemu gledališču ? Na prošnjo poslanca Albina Šker-ka je vladni komisar Antonio Di Lorenzo v četrtek, 22. avgusta 1974, sprejel predsednika in ravnatelja Stalnega slovenskega gledališča prof. Josipa Tavčarja in dr. Fili-berta Benedetiča, ki sta skupaj s slovenskim poslancem v rimskem parlamentu prosila za pojasnila v zvezi s pismom zunanjega ministra Alda Mora. Kot smo že poročali, je zunanji minister odgovoril na pismo slovenskega poslanca v zvezi s kritičnim finančnim stanjem in neurejenim statusom gledališča slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. V svojem odgovoru je minister med drugim dejal, da je Stalno slo- iiHiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinniimnumnnmmnunnmmunmm TUDI NAŠE PODROČJE JE SINOČI ZAJELO NEURJE Osvežujoči dež je končno pregnal neznosno vročino preteklih dni V dolinski občini je v popoldanskih urah padala debela toča, ki je povzročila precejšnjo škodo Po več dneh prave pasje pripeke ljudem sinoči ni bilo treba več iskati osvežujočega večernega hlada izven soparnega mesta, kakor so bili že vajeni zaradi vsiljive vročine, ki ni pojenjala niti v večernih urah in ni dopustila mirnega spanja. Ozračje je osvežil dež, ki so ga vsi že nestrpno pričakovali. Že v jutranjih urah sta se sonce in oblaki, ki so se počasi zgnetli od vsepovsod, igrala skrivalnico. Vse v presegretem ozračju je nekako napovedovalo bližajoči dež. Ljudje so ugibali vse mogoče, a pričakovane osvežitve zlepa ni hotelo biti. Vetrovi so temačne oblake gnali na vse strani in grmelo je le v daljavi. Usulo se je le na vzhodni strani naše pokrajine, to je nad dolinsko občino. Vendar to ni bil osvežujoči dež, kot so pričakovali kmetovalci in vinogradniki, temveč debela toča. kakršne mnogi ne pomnijo v naših krajih. Bilo je okrog 15. ure ko so padle kot lešniki debele •miiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iniiMHiiiiiuiiniiiiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii 15. TEČAJ 0 PREVOZIH V EES Kil JSJTJJ&ii Vloga Evropske investicijske banke pri finansiranju prometnih struktur Angleški izvedenec o vrtanju za na/to v Severnem morju V okviru 15. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržaški univerzi sta včeraj nastopila predstavnik Evropske investicijske banke dr. Manfred Teichert in ravnatelj angleškega ministrstva za raziskave in proizvodnjo J. George. Prvi je obravnaval vrsto vprašanj bančnega značaja, drugi pa se je zadržal predvsem ob tehničnih problemih, ki nastajajo v zvezi s pridobivanjem tekočih goriv. Dr. Teichert je predaval o vlogi Evropske investicijske banke pri finansiranju novih prometnih infrastruktur. Govornik je uvodoma naglasil, da je Evropska investicijska banka nastala prav iz potrebe po večjem finančnem zavodu, ki naj bi skrbel za večje naložbe evropskega pomena, in sicer na raznih področjih, vključno na področju mednarodnih prevozov. Tako je banka doslej prispevala znatna sredstva za uresničevanje cest, mo- stov, viaduktov, naftovodov, žičnic, pristanišč in letališč. Posamezne članice Evropske gospodarske skupnosti so prejele številne pomoči iz ustreznih skladov, najbolj številne posega pa je banka opravila prav v Italiji, in sicer še posebej na italijanskem Jugu. Drugi predavatelj, dr. George, je orisal prizadevanja posameznih evropskih dežel, da bi se dokopale do naftnih nahajališč v Severnem morju. V tej tekmi so se pomerile zlasti Irska, Velika Britanija, Nizozemska, Danska, Zahodna Nemčija, Švedska in Norveška. Številne petrolejske družbe so na Severnem morju postavile umetne a toke, s pomočjo katerih raziskujejo morsko dno in vrtajo za nafto. Predavanje so spremljali številni diapozitivi, ki so prikazovali praktično delovanje umetnih otokov na omenjenem morju. Danes bosta predavala dva italijanska strokovnjaka. Prof. Pellis s Po kraških vaseh se Je plevel še precej razbohotil ob cestah, ki so bile potrebne popravil. Kaše, da so se ponekod lotili dela, kot kaže ■aša slika, kjer občinska delavca popravljata cesto v Koludrovct tržaške univerze bo govoril o možnosti speljave hitrih železniških zvez čez severovzhodne Alpe, glavni ravnatelj državnih železnic ing. Bordoni pa bo orisal proračun in organizacijski ustroj italijanskih železnic. V JUNIJU IN JULIJU Odvzem številnih vozniških dovoljenj Tržaška prefektura je odvzela, začasno ali dokončno, več vozniških dovoljenj. Štirim šoferjem v juniju in osmim v juliju so ga odvzeli zaradi nesreč s hudimi ali celo smrtnimi poškodbami. Štirim v juniju in enemu v juliju pa so odvzeli dovoljenje, ker so večkrat prekršili prometne predpise. Nekaterim (trem v juniju in dvema v juliju) voznikom so vzeli šofersko dovoljenje, ker niso več sposobni za vožnjo, nekaterim pa zato, ker se niso predstavili na pregled za obnovitev vozniškega dovoljenja. Takih primerov je bilo 2 v juniju in 8 v juliju. NA TRŽAŠKI OBČINI Na vpogled občinstvu seznam davčnih zavezancev Tržaška občina sporoča, da bo v času od 23. do 30. avgusta 1974 v občinski palači (Trg Granatieri 2 — IH) na vpogled občinstvu (od 9. do 12. ure) dodatni seznam davčnih zavezancev z navedbo ustreznih občinskih davkov za leto 1973 in za prejšnja leta. Morebitne prizive je treba naslovili na prefekta v roku 60 dni od objave seznama. Trčenje na cesti med Opčinami in Fernetiči: dva laže ranjena Na cesti med Opčinami in Fernetiči se je včeraj okrog poldan pripetila prometna nesreča, ki pa ni terjala hudih poškodb. Pri trčenju sta se ranila dva Tržačana, 30-letni Giorgio Bassa in 28-letni Geza Seriani, ki pa bosta okrevala v šestih dneh. 70-letni Velimir Stegù iz Ul. del Dittamo 1, ki je vozil fiat 1100 proti Fernetičem, jo izjavil, da je nenadoma neko tuje vozilo, ki je vozilo proti Opčinam, zavilo in se usmerilo nazaj proti Fernetičem. Tedaj se je on umaknil na desno stran ceste in zadel v stranico fiata 500, ki ga je vozil Giorgio Bassa iz Ul. Vivaldi 4 in poleg katerega je sedel Seriani iz Ul, dei Giacinti. Mali fiat je zdrknil s ceste, oplazil drevo in se prevrnil. je prišlo tudi na Senenem trgu, v trgovini pisalnih strojev. Tudi tu je nepričakovano zatulila sirena in pognala zlikovce v beg. Neurje se je nekoliko poleglo šele okrog 23. ure. Ob tem naj omenimo, da so zaradi dežja odpadle nekatere predstave. Največje pričakovanje je vladalo za predstavo na Gradu, kjer bi morala nastopiti skupina «Le figlie del vento». Mimo teh nevšečnosti pa nas vsekakor tolaži dejstvo, da je končno prišlo do zaželene osvežitve ozračja. Predvčerajšnjim je 64-letna Irma Micussi, vd. Memon, od Domja 142 nerodno padla z motornim kolesom ciao. Včeraj zvečer pa je zaradi bolečin odšla na ortopedski oddelek. Tam je povedala, da je pač padla, ni pa vedela, zakaj se je to zgodilo. Po prvem pregledu je zdravnik ugotovil verjetni zlom rame in več prask po rokah in na kolenih. vensko gledališče za leto 1973 pre-ielo od Tržaškega sklada (Fondo Trieste) podporo 31.000.000 lir. Gledališče oa je v resnici prejelo od omenjenega sklada za leto 1973, kot tudi za leto 1974, podporo v višini 10.000.000 lir. Vladni komisar je delegaciji prebral dve poročili, ki ju je poslal v Rim v zadnjem času. V poročilih je vladni komisar verno prikazal položaj Stalnega slovenskega gledališča in se zavzel za rešitev pere čega vprašanja pravnega statusa. Med drugim je bil tudi naveden znesek 10 milijonov lir podpore. Vladni komisar je tudi interveniral na ministrstvu za turizem in prire ditve v zvezi z obljubljeno podporo za jugoslovansko turnejo SSG maja letos. Vladni komisar si ne zna razložiti, od kod je zunanji minister prejel netočno informacijo o podpori 31 milijonov lir iz Tržaškega sklada. Dejanska podpora 10 milijonov lir je bila določena na podlagi sklepa komisije, ki ta fond upravlja. V informacijo je vladni ko misar povedal, da italijansko Stal no gledališče za Furlanijo in Ju lijsko krajino dobiva 24 milijonov lir. Kar zadeva podporo za omenjeno turnejo vladni komisar še ni prejel odgovora od pristojnega ministrstva. Razgovor je potekal v prijetnem vzdušju in vladni komisar je de legaciji izpričal pripravljenost še nadaljnjega prizadevanja za rešitev vseh perečih problemov Stalnega slovenskega gledališča. • V Ulici Settefontane pred hišno številko 11 bodo uredili 7 novih parkirnih mest. V bližini so namreč podrli stavbo in tako je nastal širši prostor, ki ga bodo izkoristili za parkiranje. Družino Marinke in Egidija Martelanca je osrečila NEVA Svojemu odborniku in njegovi družici iskreno čestita ŠD «Polet*. Čestitkam se pridružujejo družine Ostrouška, Malalan in Kravs. V JULIJU SO OPRAVILI 2788 PREGLEDOV Razvejana dejavnost osebja občinskega higienskega nrada Pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso je analiziral 300 Vzorcev raznih jestvin in pijač ledene kaplje. Ta nenavadna toča je padala brez dežja dobrih deset minut, nakar so postajala ledena zrna vedno manjša in se v splošno olajšanje spremenila v navadne deževne kaplje. Ob 15.15 je bilo že vsega konec, ostala je le precejšnja škoda na poljih in v vinogradih, ki jo zaenkrat še ni mogoče oceniti. Posledice včerajšnjega neurja bodo vidne šele v prihodnjih dneh. Prava sreča v nesreči, da je bila toča redka, sicer bi letošnji pridelek popolnoma uničila. Najhujše je bilo v Prebenegu in Mačkoljah, kjer je v nekaj minutah nastala debela ledena plast, s katero se je pomešalo stolčeno listje, občutno škodo pa so utrpeli tudi v Dolini in Boljuncu. Tudi v popoldanskih urah je kazalo, da se bo zdaj pa zdaj ulila ploha, toda čakati je bilo treba do večera, da so se vedno temnejši oblaki končno «razjezili». Z vseh strani je bliskalo in grmelo. Bliski so nato vedno pogosteje in vedno bliže rezali večerno nebo in že pred 21. uro so začele padati prve kaplje. Kmalu se je rosenje spremenilo v pravi naliv, ki je povzročil, kot običajno, vrsto nevšečnosti predvsem v mestu, kjer se je kmalu marsikatera klet ali pritlično stanovanje napolnilo z vodo, ki je v potokih drla iz višjih leg. V mestnem središču se je promet kmalu razredčil, veliko vozil pa se je moralo zaradi slabe vidljivosti ali pa zaradi okvar na motorju, ki jih je povzročila voda, ustaviti. Večkrat je v nekaterih mestnih in predmestnih predelih ter tudi na podeželju v presledkih zmanjkala razsvetljava. Gasilci so imeli zaradi tega, kot po navadi, polne roke dela. Na Furlanski cesti je neurje prevrnilo o-grajo, ki obkroža kanal ob cesti, kjer podjetje SIP namešča telefonske kable. Promet po omenjeni ulici je bil zaradi tega dalj časa ustavljen. Na državni cesti 202, v bližini Henriquezovega muzeja pri Trebčah, je neki avtomobil obtičal sredi ceste in so ga odstranili šele s pomočjo gasilcev. Slednji so morali poseči tudi v Ul. Mascagni, kjer so veje drevesa udarjale ob žice električne napeljave, v Ul. F. Severo pa je veter odlomil debelo vejo, ki je padla na cestišče ter tudi u-stavila promet. Včerajšnje neurje so izkoristili tudi tatovi. Ko je najbolj deževalo in grmelo in so bile mestne ulice zaradi tega skoraj prazne, so neznani nepridipravi skušali vlomiti v trgovino Orvisi v Ul. Ponchielli. Razbili so veliko izložbeno steklo, a v istem trenutku se je sprožila a-larmna naprava, ki je tatove spravila v beg. Do podobnega primera «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiniiMHiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilift VČERAJ NA OSAMLJENI KMETIJI PRI REPENTABRU Požar zaradi samovžiga v seniku: uničenih sto petdeset stotov krme Gasilcem iz Trsta in / Opčin se je posrečilo omejiti škodo Razvejana dejavnost osebja občinskega higienskega komisariata, ki skrbi v prvi vrsti za nadzorstvo nad proizvodnjo in prodajo prehrambnega blaga, je bila tudi v juliju zelo razgibana. Osebje nadzorne službe je v okviru te dejavnosti opravilo skupno 2.788 pregledov v raznih proizvodnih podjetjih ter skladiščih s prehrambnim blagom ter pijačami, predvsem tistimi, ki se v teh vročih poletnih mesecih lažje pokvarijo. Med temi pregledi so poslali 300 vzorcev raznih jestvin in pijač v analizo. Od teh je 72 vzorcev analiziral kemični oddelek Pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 223 vzorcev pa zdravstveno-mikro-grafski oddelek istega laboratorija. Osebje občinske nadzorne službe je pregledalo tudi več poslopij ter posameznih stanovanj, ki so v slabem stanju. V juliju je bilo teh pregledov skupno 489, od katerih 146 v zasebnih stanovanjih v sla- Občinski higienski komisariat je v bem stanju, okviru te dejavnosti prijavil sod- nim oblastem pet primerov protizakonitega poslovanja. Eden od prijavljencev ni pri svoji trgovski dejavnosti upošteval določil zdravstvenega pravilnika, drugi je da bavljal kruh trgovinam brez u-streznega dobavnega potrdila, v tretjem primeru se prijava nanaša na prodajo mleka brez dovoljenja, lastnika nekega skladišča jestvin so prijavili, ker je tudi prodajal brez dovoljenja, v enem primeru pa so nekega trgovca prijavili sodišču, ker je prodajal pokvarjeno in črvivo blago. Tudi pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, ki je izvedel analizo raznih vzorcev jestvin in pijač, je vložil na sodišču štiri prijave. Eno zaradi prodaje kruha z večjo vlago, kot je določa zdrav stveni pravilnik, drugo za testenine iz mehke moke, ki so jo izdajali za trdo, tretjo za vino z višjim odstotkom alkohola kot je dovoljeno ter četrto za -damo, ki ni bila izdelana po predpisih. Zabeležili so tudi osemnajst upravnih prekrškov. Na Repentabru je včeraj izbruhnil požar, ki je uničil nad 150 stotov sena. Gorelo je namreč na kmetiji Marija Tavčarja, kjer se je ogenj pojavil zaradi samovžiga. Krivda temu je nedvomno neznosna vročina, ki nas je vse te dni mučila in ki je tako razgrela seno, da se je kar samo vžgalo. Seno se je vnelo nekoliko pred 11. uro v seniku, ki je oddaljen od Tavčarjeve domačije. Lastnik je takoj, ko je opazil gost dim, pa klical gasilce. Ti so nemudoma prispeli na Repentabor in se lotili tlečega sena. S seboj so pripeljali dva džipa z radijsko povezavo, dve cisterni in brizgalko. Skupno je dospelo na kmetijo 16 gasilcev iz glavne postaje v Trstu in z Opčin. Gašenje je vodil podčastnik Piacentini, kateremu sta pomagala Olivo in Ferro. Delo gasilcev je bilo zelo naporno, ker so morali prenašati tleče seno iz senika na prosto, ga močiti, da se ne bi vnelo in skušati rešiti senik. Tako so se trudili do 19. ure, ko jim je končno uspelo, da so popolnoma zadušili plamene in rešili tudi sa nik. Na vsak način pa domačija ni bila nikoli v nevarnosti, ker so gasilci dospeli na Repentabor v rekordnem času, ko se požar še ni razširil. Seno, ki ga je bilo nad 150 sta tov, je bilo popolnoma uničeno. Zgorelo ga je sicer le del, vse a stalo pa se je osmradilo z dimom, zaradi česar je neuporabno. Na srečo je gasilcem uspelo, da so iz senika spravili poleg tlečega sena tudi vse orodje za kmečko delo in s tem očitno omejili škodo. Avtomobil podrl mater In hčer V Ul. Giulia, pred postajališčem avtobusov št. 9, se je sinoči pripetila huda prometna nesreča. Priletni ženski, mati in hči, ki sta po izstopu iz avtobusa prečkali cestišče na zebrastem prehodu za pešce, je podrl avtomobil fiat 850 z registracijo TS 109126, ki ga je upravljal Claudio Tosutti iz Ul. dello Scoglio 103. žrtvi nesreče sta 85 letna Antonia Fortuna vd. Ceppochin iz Ul. Giulia 48 ter njena 63-letn» hči Lidia por. Del Re. Obe so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so prvi ugotovili zlom desne noge in stegnenice ter zlom reber, drugi pa številne udarce po udih. Medtem ko bo Del Re okrevala v dveh tednih, se bo morala njena mati zdraviti na ortopedskem oddelku vsaj tri mesece. Včeraj je izraelski državljan, 23-letni Salomon Samuel, prijavil da so mu dan prej okoli 19. ure u-kradli iz avtomobila precej denarja in fotografskega materiala. Neznanci so razbili okence avtomobila volvo, ki je bil parkiran v bližini mi. ramarskega gradu in odnesli iz njega denar v tuji valuti in v lirah ter nekaj fotografskih potrebščin. Ška da, ki naj bi jo utrpel mladi Izraelec, naj bi znašala približno 2 milijona in pol lir. Včeraj dopoldne se je ponesrečil 69 letni Germano Scherani iz Ul. S. Michele 22. Vozil se je s svojim motorjem po Korzu Italija, ko se je zaletel vanj Bruno Robini iz Ul. Roncheto 71, ki se je peljal v avtomobilu simca in ki je prihajal iz Ul. Teatro Romano. Ponesrečenca, ki naj bi prečkal križišče pravilno z zelenim, šo nemudoma odpeljali v kirurški oddelek, kjer so mu ugotovili rano na levi strani glave in nekaj odrgnin pretežno na levem delu telesa. Zdraviti se bo moral 10 dni. A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Portorož, Avditorij, 23. avgusta ob 21.00 MISS SLOVENIJE Portorož, Avditorij, 24. avgusta ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 MLADINSKI ODSEK PD Lonjer ■ Katinara prireja jutri, 24. in v nedeljo, 25. avgusta šagro na dvorišču gostilne «Pri Županovih» v Lonjerju. # J u t r i ob 20. uri ples z ansamblom «The Lords» • V nedeljo ob 17. uri kulturni spored, ob 20.30 ples z ansamblom «The Lords». Razna obvestila Odbor pevskega zbora «V. Mirk» s Proseka - Kontovela obvešča pevce. da bo prva vaja sezone 1974-1975 danes, 23. t.m., ob 21. uri in ne v torek, 27. t.m., kot prvotno sporočeno. Odbor TPPZ sklicuje člane pevce in instrumentaliste ter recitatorje na prvo vajo, ki bo 28. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici. TPPZ bo imel tri zaporedne vaje in bo 31. t.m. odpotoval v Pizo in Firence. Slovensko dobrodelno društvo vabi starše deklic, ki so v koloniji v Nabrežini, da poslušajo danes, v petek, ob 19.10 oddajo «Na počitnice», ali jutri, v soboto, 24. t.m., ob 11.30 dalje «Poslušajmo spet». Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v Kraški galeriji otvoritev razstave narodnih noš, ki jo prireja zadruga «Naš Kras». Vljudno vabljeni člani m prijatelji Krasa. Včeraj-danes Danes, PETEK, 23. avgusta ZDENKA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.01 — Dolžina dneva 13.46 — Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 22.41. Jutri, SOBOTA, 24. avgusta JERNEJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.4 stopinje, najnižja 24,1, ob 19 uri 27.5 topinje, zračni tlak 1012,6 mb, ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstot-na, nebo 9 desetink pooblačeno, ma rje skoraj mimo, temperatura morja 25,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. avgusta 1974 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 41-letna Anna Peratel-lo, 58-letni Daniele Verk. 62-letni Alfonso Agosta, 70-letna Cristina Ber-netti, 74-letni Giovanni Citti, 66-let-ni Mario Slama, 21-letni Enzo Corsi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Orfani 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Pra sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel 209-197): Zavije (tel. 213-137); Milje (teL 271-124). IšSfigB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10 t, . 38-101. 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 656,75 Funt iterling 1522— Švicarski frank 219,75 Francoski frank 135,75 Namška marka 248,80 Avstrijski šiling 35— Dinar: debeli 40— drobni 40— MENJALNICA vseh tujih valut Kino Grad sv. Justa. Drevi od 21.30 dalje-«Dancing Waters», največji glas-beni vodometi na svetu ter večer italijanske pesmi z nastopom 0* riette Berti in njenim ansamblom* Enotna vstopnina 1.500 lir; predprodaja vstopnic: Biglietteria centrale (Pasaža Protti, tel. 36372). Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21. uri «Der Kaisertraum von Miramare (v nemščini) in ob 22.15 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob 20.0® in 21.15 iz miramarskega parka ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi posta» jami. ' .y* Ariston — I.N.C. 21.30 «L'udienza*. Barvni film. Igrajo Ugo Tognazzi. Vittorio Gassman, Claudia Cardinal^ Nazionale 16.00 — 18.10 — 20.10 — 22.15 «Le fate». Barvni zabavni film. I-grajo Alberto Sordi. Claudia Cardinale, Jean Sorel, Capucine, M» nica Vitti, Enrico Maria Salerno. Excelsior Zaprto zaradi popravil. Grattacielo 16.30 «La signora gioca bene a scopa?». Barvni film. Igra' ta Carlo Giuffré in Edwige Fe-nech. Prepovedano mladini pod Izletom. Fenice 16.00-18.00-20.00-22.15 «La rossa ombra di Riata». Barviu film. Igrata Richard Harris ul Rod Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Un uomo da marcia?!*-’ de». Barvni film. Igrata Dustin Hoffman in John Voight. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Wisky e fantasmi». Barvni film. Igrata T. Scott in F. Harris- Aurora 16.00 «Getaway». Barvni M01-Igrata Steve McQueen in Ali M*® Graw. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Capitol 16.00 «Colinot, l’alzasottane*. Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo, attenti a quei due», barvni film. Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Impero 16.30 «La leggenda delTarcie-re di fuoco». Barvni film. IfF* Burt Lancaster. Filodrammatico 16.30 «L’insodisfatta»-Barvm film. Igra Patrice Cunny-Prepovedano mladini pod 18. letom- Moderno 16.30 «La bottega che vendeva la morte». Barvni film. I8rf Peter Cushing. Prepovedano mladini pod 14. letom. Srhljivka. Ideale 16.30 «Gli altri racconti di Canterbury». Barvni zabavni in erotični film. Igrata Elza Sbordone in Gianfranco Quattrini. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00—18.40—20.20- 22.00 «Il martello macchiato di sangue». Barvni film. Igra Gloria Grahame. Prepovedano mladini pod Izletom. Abbazia 16.30 «La morte dietro fl cancello». Dramatični barvni film* Igrata Peter Cushing in Britt E-kland. Prepovedano mladini pod Izletom. Volta - Milje 17.00 «Viaggio al settimo pianeta». Barvni film. Igrata John Agar in Greta Thyssen. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da pričnejo popravni izpiti dne 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski na znanstvenem liceju. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu. Ulica Ginnastica 72 ali Campo S-Luigi 11. tel. 793-167 (avtobus št. 25 in 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1974-75 vsak delovni dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. V dom se lahko vpišejo dijaki iz vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole* ki jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 14. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest. Ravnateljstvo državnega trgovska ga tehničnega zavoda «Žiga Zois», Trst. Vrdelska cesta 13/2. sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti v četrtek, 5. septembra ob 8.30 s rumenima nalogama iz slovenščine ii> italijanščine. Mali oglasi LIGNANO SABBIADORO prodajamo enosobna stanovanja opremljena s kopalnico. V solasti skupni prosta ri nekdanjega hotela, restavracija, club - house, terasa — bazen — kin-derhein — solarium, prostor s kabino na obali: v bližini morja in pristan za čolne in jadrnice, od 5.250.000 do 8.000.000. Možnost združitve dveh enosobnih lokalov v stanovanje: 13.000.000. Jamčen triletni 10-odst. dohodek. Plačilo na obra ke do 10 let. Informacije MMT —Hotel Italia — Viale Italia 7 — Tignano Sabbiadoro — telefon (0431) 71185. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Vilkota čoka; darujeta družini Karla in Darka Čoka iz Lonjerja 10.000 lir za prosvetno društvo Lonjer - Katinara. Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono MARIO SLAMA Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice Žalostno vest naznanjajo žena Marija, sin Robert z družino, hči Mariza z možem in drugo sorodstvo Trst, 23. avgusta 1974 ZARADI UVEDBE «ZAŠČITNE KLAVZULE» EGS v ------- Živinska postaja na Proseku že dalj casa popolnoma prazna Odpust grozi 80 delavcem in uradnikom - Po 31. oktobru ponovna oživitev prometa? POSLEDICE GOSPODARSKE KRIZE IN OFEMIVE DELODAJALCEV Grozijo z vpisom stotine delavcev z Goriškega v dopolnilno blagajno Nevarnost skrčenja delovnega časa v obratih LACECO, SNIA in Adoni • Težave z zaposlovanjem delavk iz goriških Brd v lesnih tovarnah v Manzana Briški praznik na Oslavju Bojazen, da se bo jeseni zvišalo nje, na delovne pogodbe, ki bi jih Napajališče sredi operativne ploščadi na proseški postaji do lanskega leta smo v pasjih julijskih in avgustovskih dneh v tukajšnjem časopisju redno prebirali po- clanke in poročila o žeji in trpljenju . 'Vine v tranzitu čez naše podr m zlasti čez proseško železniško ?tajo. Letos pa na Proseku ni sli-sati nobenega mukanja, niti ni ne-mosti, da bi ti cesto nepričakovano prečkal ubegli bik: hlevi na Postaji so prazni, železni obroči, na Katere so privezovali živino, visijo cf. u OO—itki«*. ..fb« Le—n*" Nefrrtu » avsutta «s **. ** K-vjo-i»! »iurtmiMfri. f i4>tnr.a» ©To J t caau ami iuk» M rmr *■ *> «>ok « Z»K«r «jes i »nt*W ^**«*•, Pcwfcefuk » svassi* n »u, Tafcevcv* .* v WM t a«*»*****« tm**' _ ■ SSrf.- ' 23, 24, 2» « 2« «SKWS® • j OSLI VIA (taatmu UnaMd» | su*w*l Hi < «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiuiiiiiniiiiniiiiiiuiiuiiiuiiiiiiiiMiMiuuuuiimuuniuinuiuinmuHniHtiiHiuiUHiuiuaiiniiiniannuuumiitmnin SEJA OBČINSKEGA ODBORA Komisija m krajevne finance zmanjšala proračun občine Gorica za 400 milijonov Predelava načrtov mejne postaje, cest in avtoporta zaradi pomote pri mejni črti • Dellago (PSI) podal ostavko v posvetovalni komisiji proste cone Na seji občinskega odbora v Gorici je župan sporočil ostavko občinskega odbornika Tomassicha ter spet povedal stališče, ki sta ga odbor in večinska stranka že večkrat sporočila v zadnjem času, odkar je PSI odpovedal sodelovanje. Dejal je, da je bila socialistična odločitev «hud udarec za tistega, ki ga je zadel, da pa je hkrati slabo spričevalo za tistega, ki jo je sprejel.» Župan je omenil pripravljenost določenih političnih sil, da nadaljujejo s skupnim delom in da bodo čim-iprej nadomestili manjkajoče odbor-|nike. Odbornike je nadalje seznanil z odločitvijo svetovalca PSI Deliaca, da dosleden izstopu PSI iz vladne koalicije zapusti mesto člana posvetovalne komisijo proste cone. Odbornik za javna dela Agati je nato poročal o izvajanju načrtov za izgradnjo mejne postaje ter omenil zakasnitve, ki so nastale, ker je italijanska diplomatska delegacija v Vidmu prepovedala prvo dražbo dlel in prilagoditev načrta mejni črti. Potrebno je bilo izdelati spremembo regulacijskega načrta, glede katerega bo po predhodni odobritvi s strani deželnega urbanističnega odbora GRADNJA AVTOCESTNEGA PRIKLJUČKA V SOVODNJAH Kdaj bodo odprli viadukt pod železnico? V zaključni fazi gradnja mosta čez Sočo 5^ Medtem ko se je povsem ustavilo delo na odseku avtocestnega priključka pri Gorici, pa dobro napredujejo dela pri gradnji mosta čez Sočo pri Sovodnjah. Čez reko so že pred časom položili betonske trame in plošče med njimi, sedaj pa urejujejo bankine. Asfalta na tem cestnem odseku še niso položili, ker bodo verjetno to storili takrat, ko bo trasa ceste v celoti urejena. Zato pa vožnje s tovornjaki podjetja, ki gradi most, utrjuje cestišče. Na drugem koncu cestnega odseka, pri železnici, sploh še niso pričeli z gradnjo viadukta. Znano je namreč, da prihaja pri gradnjah, kjer se je potrebno dogovarjati z upravo državnih železnic, do dolgotrajnih zastojev in razhajanj glede tehničnih rešitev, kar podaljšuje in moti gradnjo. Spomnimo se, na primer, samo dolgotrajnega zapletenega postopka za gradnjo cestnega podvoza v Ul. Aquileia, ki traja že nekaj let, kakor tudi gradnje pentlje na Tržaški cesti, kjer je prav tako potreben cestni nadvoz nad železniško progo. Dela pri gradnji «deteljice na Tržaški so že dolgo ustavljena ter se samo povečujejo nevšečnosti v prometu. Ena izmed manj znanih, zato pa nič manjših, nastaja zaradi novega cestnega odseka pri Komelovi gostilni. Ta odsek so sprva odprli kot obvoz državne ceste, sedaj pa služi za krajevni promet med štandrežem in državno cesto. Čeprav je po njem malo prometa, se za vozili dvigajo oblaki prahu, ki so jih stanovalci ob tej cesti siti do grla. Zato bi kazalo cesto zapreti za promet ali pa jo politi s protiprašno oblogo. Obvestilo doberdobske občine Doberdobska občina obvešča vse višješolce naj do 30. septembra letos vložijo prošnje za šolsko podporo. Interesenti naj vpisovalno po- lo dvignejo na tajništvu šol, ki jih obiskuje. Obenem pa morajo priložiti spričevalo s šolskimi uspehi lanskega leta. Podporo bodo dobili dijaki družin, katerih dohodek ne presega vsote, ki jih zakon določa. Do 20. septembra morajo občani v Doberdobu javiti na županstvu spremembe v zvezi s pobiranjem smeti. Na županstvu je treba javiti tudi pse in plačati ustrezno takso. Do 31. avgusta morajo vsi kmetje javiti zalogo vina lanskega pridelka predsednik deželnega odbora v kratkem izdal dekret. Občinski tehnični urad pa mora prilagoditi načrt cest, ki so ga pričeli uresničevati, dejanskemu stanju. Seveda se bo moral odbor spoprijeti še s finančnimi stroški, ki so se občutno povečali. Odborniki so nato odobrili tehnično obdelavo idejnega načrta av-toporta ter se dogovorili za izdelavo prvega izvršilnega načrta na podlagi odobritve splošnega načrta na seji občinskega sveta. Odborniki bodo svetovalcem predlagali odobritev spremembe regulacijskega načrta, da bodo točno določili traso cest ANAS na območju bodoče mejne postaje. V sklepnem delu seje je odbornik za finance Ciuffarin poročal o hudih težavah, v katerih se je znašla občinska uprava, odkar je osrednja komisija za krajevne finance zmanjšala višino posojil za kritje letošnjega primanjkljaja. To odločitev je sprejela brez utemeljitev in na način, da občinska uprava ni mogla utemeljiti svojih odločitev. Potemtakem mora občinska uprava zmanjšati letošnje stroške, to ji je bilo sporočeno po osemmesečnem poslovanju, za 400 milijonov lir. Goriški občinski odbor zavrača zmanjševanje izdatkov na slepo ter predlaga analizo proračuna s predstavniki dežele in države. Pomanjkanje šolskih zgradb na Iraškem Čeprav manjka približno dober mesec do pričetka novega šolskega leta. je ostalo vprašanje v Tržiču glede šolskih zgradb še nerešeno. Kljub prizadevanju nekaterih strank, da bi problem takoj rešili, je vprašanje ostalo na mrtvi točki. Pomanjkanje šolskih zgradb v tr- Feruciju Mužiču je žena Vera povila prvorojenčka PETRA Srečnima staršema čestita športno združenje «Dom» Gorica. žiškem okolišu bo glavna točka, o kateri bo te dni razpravljal občinski odbor. Treba bo namreč dobiti trenutno rešitev za nove šolske učilnice, dokler se ne bo občina odločila zgraditi nove šolske zgradbe. V ta namen je odbor poslal profesorjem, učiteljem in vsem tistim, ki so neposredno povezani s šolskimi problemi pismo, v katerem prosi za sodelovanje. Na posebni poli bodo profesorji in drugi napisali mnenja, kako bi se dalo rešiti ta problem. V Tržiču bo letos obiskovalo šole približno 6.000 dijakov (to je 500 več kot lansko leto). V mestu imajo pet otroških vrtcev, šest osnovnih šol. dve srednji šoli in štiri višje šole. Največjo težavo predstavljajo osnovne šole. Tudi letos bodo morali uvesti jutranji in popoldanski pouk. Za ta-košnjo rešitev težav na srednjih šolah bi morala občina zgraditi novo stavbo z najmanj šestimi novimi učilnicami. Letos namreč se je nižje srednje šole vpisalo veliko število novih dijakov. Nekoliko boljše je stanje na višjih šolah Tu rešujejo problem pomanjkanja učilnic tako. da vsak razred sestavlja več kot trideset dijakov. Vt*»M n »SU«C m ». OWW » dtcmUA«»» r*»w w** zmr+oMrtci *k*et**ii* t? ** ŠifHdkm & » «sr <*■ VT. 4ii*J** * ' ^ jyawiijum» & wnfri tornato*# a**#** * ■ 1 Danes se na Oslavju (na borjaču) prične štiridnevno praznovanje. Briški praznik, ki ga je letos prvič priredilo prosvetno društvo «Naš prapor». Drevi, s pričetkom ob 20. uri, bo tekmovanje v briškoli. Prvim osmim uvrščenim parom bodo šle bogate nagrade. Zvečer bo ples s sovodenj-skim ansamblom «The Lovers». Briški praznik se bo nadaljeval jutri, v soboto, s prosto zabavo s sovodenjskim ansamblom. V nedeljo, ob 18. uri, bo kulturni spored, v katerem bodo nastopili folklorna skupina iz Sovodenj, člani folklorne skupine «Dom» iz Gorice, pevski zbor «Briški grič» iz Števerjana, združena pevska zbora «Kras» iz Dola in s Poljan ter «Srečko Košo-vel» iz Ronk, vokalni kvartet «Jezero» iz Doberdoba. Zvečer bo ples z ansamblom «Kraški odmevi» iz Doberdoba. V ponedeljek zvečer bo tekmovanje v vleki vrvi. Nastopil bo ansambel «The Lovers». Šolske vesti SKUPNA AKCIJA ANPI IN ZVEZE BORCEV V Matajurju urejajo skupni grob 17 padlih partizanov Uradna svečanost bo 1. septembra - Na njej bodo spregovorili visoki predstavniki odporniškega gibanja Italije in Jugoslavije V nedeljo, 1. septembra, bodo videmska federacija borčevske organizacije ANPI in predstavniki Zveze borcev iz Nove Gorice in Tolmina odkrili v vasi Matajur grobnico 17 padlim partizanom, ki so se med NOB borili v odredih, ki so delovali v Benečiji. Po ocenah nekdanjih partizanov, ki so se borili na pobočjih Matajurja, je v teh krajih še kakšnih 250 grobov borcev narodnoosvobodilne vojske, ki jih nameravajo postopoma prekopati, ostanke pa položiti v skupno grobišče. Podobna svečanost kot bo v Matajurju, je bila lansko leto v Šent Lenartu, kjer so prav tako u-redili skupni partizanski grob, le da takrat oblast ni dovolila dvojezičnega napisa, medtem ko je sedaj to zagotovljeno. Svečanost ob grobnici se bo pričela ob 10. uri z igranjem italijan- ske in jugoslovanske himne. Potem ko bo domači župnik blagoslovil grob, bo zapel briški oktet, sledile bodo recitacije v slovenščini in italijanščini ter nastop pevskega zbora iz Kobarida. Slavnostna govornika bosta Tine Remškar, predstavnik Zveze borcev Slovenije, ter predsednik ANPI Bol-drini ali pa podtajnik v notranjem ministrstvu Lepre. Svečanost bo odprl predstavnik ANPI iz Vidma Vin-centini. Ob tej priložnosti bodo slovenskim in italijanskim borcem nekdanjih partizanskih oddelkov podelili priznanja, «Garibaldinsko zvezdo». V tej grobnici bodo zbrali, kakor smo uvodoma zapisali, posmrtne o-stanke 17 padlih borcev: 13 jih je pripadalo jugoslovanskim odredom, 3 italijanskim, eden pa je bil črno-polti pripadnik zavezniških sil. Zaradi padca v stanovanju delavec izgubil življenje Zaradi padca v svojem stanovanju je včeraj zjutraj izgubil življenje 35-letni delavec Albino Valle iz Tržiča. Ul. Cosulich 19. Valle je vstal približno ob 9.30. da bi se odpravil na delo v Trst. Ko je hotel iz spalnice je nerodno stopil in padel na tla. Pn tem pa je z glavo razbil steklena vrata in se je s steklom porezal po vratu. Nemudoma mu je priskočila na pomoč žena Marija, ki jo poklicala rešilni avto. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico v Ulici Rossini. Pol ure kasneje je Valle podlegel srčni kapi. kot posledica izkr vavitve. Pokojni zapušča poleg žene še 11-letnega sina Gianfranca. Pogreb bo danes ob 17. uri iz bolnišniške mrtvašnice. Vesti iz bolnišnice Zaradi zloma leve noge se bo moral v goriški bolnišnici zdraviti 30 dni 61-letni upokojenec Giordano Fabbri iz Zdravščine. Le-ta se je s kolesom ponesrečil pred železniško postajo. V Jazbinah, v števerjanu se je včeraj z mopedom ponesrečil 61-letni Giu. seppe Toggut iz Gorice. Ulica Torquato Tasso 10. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili lažji možganski prestres in se bo zaradi tega zdravil 10 dni. Na križišču pred «Park Hotelom» v Novi Gorici je prišlo včeraj zjutraj do trčenja med dvema italijanskima avtomobiloma. V prvem sta se vozila zakonca Franc in Marija Tretjak s Križa, v drugem, fiatu 850, pa dr. Desiderio Buttolo iz Gorice, Verdijev korzo 85. Pri nesreči se je poškodovala samo Marija Tretjak, katero je mož odpeljal v goriško bolnišnico. kjer so ji ugotovili lažje poškodbe. V Podgori se je z vso silo zaletel v obcestni zid 34-letni šofer Paolo Ciucia iz Gorice. Ulica Nizza 25. V bolnišnici so mu ugotovili samo praske po obrazu in rokah in se bo zaradi tega zdravil 5 dni. Avtomobil, v katerem se je vozil Ciucia, je utrpel precejšnjo škodo. Šolsko skrbništvo obvešča, da so v pritličnih prostorih skrbništva na ogled prednostne lestvice profesorjev za dopoldanski pouk na nižjih srednjih šolah v naši pokrajini za šolsko leto 1974-75. Izleti i ,*•' V nedeljo, 25. avgusta, priredi SPD vzpon na Greto Grauzario. Zbirališče ob 5. uri. Vzpon velja za «Pot prijateljstva». Slovensko planinsko društvo priredi septembra družinski izlet v Brestovo, na Cres in Lošinj. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD. Ulica Malta 2. Gorica VERDI 17.30—2200 «Mussolini, ultimo atto». Rod Steiger in Franco Nero. Barvni film. CORSO 17.30—22J00 «Il magnifico e-migrante». T. Bill in J. Mec. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Roma». Režija Federica Fellinija Prepovedano mladini pod 14. lelom. VITTORIA 17.30-22,00 «I licenziosi desideri di una ragazza moderna con il comnlesso... della verginità». U. Kock in D Augustin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30-21.30 «Distruggete Pear Harbor». C. Mifune in O. Gis. Barvni tilm. Tržit AZZURRO Zaprlo EXCELSIOR 17.30-22.00 «La più bella- serata della mia vita» Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Decamerone proibitissimn». Barvni film. Voivi Gorica SOČA «Piavi kavboji», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30, SVOBODA «Vojna med ženami in možmi», ameriški barvni film oh 18.30 in 20.30 DESKLE «Waterloo», ameriški barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. Včeraj-danes Iz goriškrga maličnega urada ROJSTVA: Manuela Grosso. David Ferroni, Valentina Marcocig. Marco Cotta. Ivana Paulin. Tiziana Pa-lumbo, Diego lustilin, Erika Černič. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni • Bassi, Raštel. tel 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ulica Enrico Toti, teL 72701. IZ ZAHODNE NEMČIJE Nekaj o «bonskih poletnih igrah» Tako imenujejo v političnih krogih in tisku akcijo opo-zieije v zvezi z afero Guillaume - Vse pa je preračunano le na strankarske koristi krščansko-demokratske stranke zlasti v zvezi z volitvami na Hessenskem in Bavarskem Po izjemno napeti in razburljivi parlamentarni sezoni v Zahodni Nemčiji se zdi, da tudi v času dopustov ne bo bree senzacij. Za to bo poskrbela parlamentarna komisija za preučitev primera vohuna Guentherja Guillaumea oziroma bodo za to poskrbeli njeni člani, pripadniki opozicije. Vse pogosteje je čuti, da se poraja nekakšen zahodnonemški Watergate, dasiravni ni ta primer v ničemer podoben washington-skemu škandalu. Vtem ko se je v ZDA dve leti razpravljalo in ugotavljalo, preden so bili sprejeti določeni ukrepi proti Nixonu, je v zahodnonemški metropoli, potem ko je vohunska zadeva bila odkrita, vse bilo rešeno po naglem postopku: ugotovljena je bila politična odgovornost, izrečeno priznanje o nebudnosti, nakar je kancler podal ostavko in politično je afera bila zaključena. Guillaume se je znašel za rešetkami, skupaj s svojo ženo in sodelavko Christel, kjer zdaj čaka na zaključek preiskave. Vsa stvar bi imela v nadaljnjem, po pravilih politična morale in igre, biti prepuščena pravosodni pristojnosti, če bi se krščanskodemokrat-ska frakcija v parlamentu ne bila pojavila z zahtevo, da tudi posebna komisija Bundestaga osvetli vse okoliščine, ki so privedle do izbruha škandala. Komisija je bila sestavljena in s tem se je začela akcija, ki so jo v političnih krogih in tisku krstili za «bonske poletne igre» oziroma za «politični teater» ali «opozicijski show». Vsakomur je namreč bilo povsem jasno, da je vsa ta akcija opoziciji bolj potrebna iz strankarsko-propa-gandnih razlogov kot zaradi prizadevanja, da se ugotovita stvarno stanje in odgovornost. Kar zadeva namreč vohunske a-fere, jih v Bonnu tudi doslej ni primanjkovalo. Nikjer na svetu se doslej še ni zgodilo, da bi šef neke obveščevalne službe enostavno pobegnil v tujo deželo, kot je to bil v petdesetih letih primer z vrhovnim zahodnonemškim obveščevalcem Johnom. Tudi primer «guillaumovskega stila» ni v kanclerski palači nobena novost: pred enajstimi leti je bil v svojstvu tujega obveščevalca odkrit vladni nadsvetnik Erich Helbig, ki je svojo obveščevalno deiavnost v neposredni bližini kanclerja Adenauerja opravljal od 1. 1955 do 1963. Lahko bi rekli, da skorajda ni ministrstva ali visoke vladne u-stanove, ki bi v zadnjih petindvajsetih letih ne imela svojega «vohuna» na visokem ali zaupnem položaju. Vse do lanskoletne afere, ko je krščanskodemokratski poslanec Steiner pravtako izjavil, da je delal za neko tujo obveščevalno službo. Krščansko-demokratska opozicija pa je, neglede na to, da je tudi obdobje njenega vladanja bilo bogato na tovrstnih senzacijah, skušala zadevo Guillome prikazati kot tipičen primer socialdemokratskega podcenjevanja vohunske nevarnosti, kar naj bi šlo v prvi vrsti pripisati prevelikemu zbli-žanju med obema nemškima državama oziroma «odprtju proti Vzhodu». V primeru Guillaume so ti tendenciozno izraženi sumi bili takoj od začetka demantirani. Dokazano je bilo, da je Guillomea, preden je nastopil svojo zaupno mesto, temeljito «pretipala» protiobveščevalna služba po vseh pravilih, ki so v navadi v takem primeru. Opozicijskim članom preiskovalne komisije, pa to r.i zadostovalo. Ko se je komisija pred kakimi šestimi tedni prvič sestala, so le-ti postavili tudi zahtevo, da se pregleda celotna kadrovska politika v predsedstvu vlade in notranjem ministrstvu s stališča varnosti in kvalifikacij. Nadalje so postavili zahtevo, da se razišče tudi dejavnost voditeljev SPD, ko je stranka bila v opoziciji. Ta dosje je baje dal uničiti bivši minister Ehmke, ki je v predsedstvu vlade odgovarjal za delo Bundesnach-richtendiensta (federalne obveščevalne službe), ki ga je prej vodil zloglasni general Gehlen. Krona vsega pa je, da so opozicijski člani komisije postavili tudi zahtevo, da komisija začne z delom javnega zasliševanja Willyja Brandta, bivšega ministra Ehmkeja in drugih vidnih funkcionarjev Brand-tove vladet Koalicijski člani komisije, pa so spričo tako razširjenih zahtev postavili pogoj, da se pretresejo vsi dosedanji primeri vohunstva v najvišjih državnih ustanovah tudi v času krščansko-demokratskih vlad, da bi se tako ugotovilo, v čem so se prejšnji postopki preverjanja razlikovali od onega, ki so g# uporabili ob priložnosti. ko je bil Guillaume spre jet v službo. Prva runda dela komisije se je končala s sklepom, da ji zadevna ministrstva in službe dostavijo do kumente o primeru Guillaume. Ko bodo le-ti pregledani, bo komisija nadaljevala z delom. V premoru po prvi rundi se opozicijski člani niso mogli odpovedati še eni propagandni potezi: izrekli so na račun vlade ostre očitke, češ, da zavlačuje z dostavo dokumentov in onemogoča delo komisije. Medtem je za to, da bi vsa zadeva postala še bolj napeta, poskrbel neki urednik Lowenthal, odličen prijatelj Josepha Straussa, voditelja bavarskih krščanskih so-cialcev. Krščanskodemokratskemu predsedniku komisije, Wallmannu, je izročil tajna poročila obvešče- valne službe o prejšnjih vzhodnih stikih Egona Bahra, kakor tudi dokumente o zvtv.ah vodilnih socialdemokratskih funkcionarjev z voditelji italijanskih komunistov. Te dni se je komisija spet sestala. Razumljivih dogodkov tudi zdaj ni manjkalo. Opozicijski člani komisije so v docela watergatskem stilu vlado obtožili, da v dokumentih manjkajo cele strani, da so nekatera mesta namerno popackana, a imena zbrisana. Natančno v stilu magnetofonskih trakov iz (Nadaljevanje na 6. strani) /V* . : ri*: ; Motiv iz Medje vasi .. (Foto Mario Magajna) IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||I1|||||||||||||||||||||||||II||||||I|||||||||||,lil,!!!!,,,,||||||||||I|||||||||||||||||||||||1||||||||||,,,,,,,,,||||||||||||||||||||||„|||„|m,minuli,,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,, um PO 20 LETIH SLAVE IN BOGASTVA Sloviti popevkar se končno umikal ? Elvis Presley se je preselil v Las Vegas, kjer v hotelski samoti razmišlja o svoji bodočnosti Zanimivo je, kako ljudje, ki jih obožavajo milijoni ljudi, tarnajo nad svojo osamljenostjo, nad zgrešeno preteklostjo in podobno. Eden teh je tudi znani popevkar Elvis Presley. Pred dvajsetimi leti je izšla njegova prva plošča, doslej jih je prodal že nad 300 milijonov in postal eden najbogatejših popevkarjev na svetu. Kljub temu pravijo, da velja zanj verz iz e-ne njegove zelo popularne pesmi, ki pravi: «včasih sanjam, da sem siromak in srečen . ..» Elvis Presley, kralj rock and rolla, je trenutno v Las Vegasu, kjer preživlja eno svojih neredkih depresij. Umaknil se je iz družbe, da bi vsaj za nekaj časa bil sam. Morda ga bo njegov mena-žer ponovno potegnil iz osamelosti. kot je to storil že nekajkrat. Toda Presley trdi, da se umika iz sveta. Že kmalu po razporoki s Prisedlo je Presley prebolel hudo pljučnico, na kar so mu operirali tudi želodec. Zaradi tega je krepko shujšal, shujšanje pa je vplivalo na njegove živce in duševno stanje, tako da ni še nikoli v življenju doživljal tolikšne depresije kot jo doživlja sedaj. Kot bi to ne bilo dovolj, se mu je poslabšal tudi vid. Junak 40 filmov, ki je nekoč prodajal svoje plošče z napisom «50 milijonov Elvisovih oboževate-Ijev ne moreš prevarati», je izgubil svojo nekdanjo samozavest. V dobro voljo ga ni mogla spraviti niti njegova nova ljubezen Linda Thomson, 28 let stara «miss Tennesseeja», ki jo zadnje čase stalno videvajo v njegovi družbi. Morda mu je nova ljubezen prinesla le nekaj več živčnosti v njegovo samoto, v kakršni je živel zadnje čase, ki jih je prebil v svoji velikanski vili v Hooliwoodu. Mesec dni po razporoki s Prisedlo, ki je odpeljala s seboj tudi petletno hčer Lindo, je Elvis objavil v dnevnem tisku oglas, da prodaja svoj «dvorec». Pred 3 meseci je vilo kupil japonski bogataš Sato, ki je za vilo dal cel kup denarja. Baje 240 milijonov. In tedaj se je Elvis preselil v Las Vegas, v zadnje nadstropje tamkajšnjega hotela Hilton. Tisti, ki Elvisa Presleya bolj od iiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiinin Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za-! dovoljite se z drugorazredno vlogo v vašem delu. Obvladajte sla-1 bo voljo. BIK (od 21.4 do 20.5.) Vaše žrtve in predlogi bodo poplačani iz zanimivim predlogom. Obeta |se vam res srečno počutje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) |Nič vas ne more presenetiti v [vašem poslu, če boste še enkrat pregledali organizacijo vašega dela. Ljubosumni boste. RAK (od 23.7. do 22.8.) Zavze-majte odločno stališče ob nekate-rih nevšečnih novicah. Rešili boste neko svoje notranje vprašanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Položaj se na poslovnem področju utrjuje In se vam obeta uspeh. Mislite {udi na razvedrilo. Devica (od 23.8. do 22.9.) Od-critosrčna kritika vas bo vzpodbudila k delu. Iskreno prijateljstvo ram bo nudilo zadoščenje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) ite praktični. Neko komaj skle-ijeno poznanstvo bi vas znalo ago stati. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Trenutna napetost na delu. Bodite previdni. Uspeh vam je zagotovljen. Nesporazum z osebo, ki jo ljubite. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zaupanje nadrejenih vam bo o-mogočilo, da boste opravili svoje delo. Bodite strpni z drago o- KÓZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sijajna priložnost za vas, če boste odločno zgrabili za delo. Ne zaupajte več domišljiji. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zanemarjajte tega, kar vam utegne oovečati ugled. Zabavlja-i j s strani sodelavcev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste uspeh, ki vam je bil doslej nepoznan. Zvečer prijateljski pogovor. blizu poznajo, trdijo, da se ta danes 39 let star pevec in umetnik ni nikoli pokazal v svoji pravi luči. Njegova bivša žena Priscilla pravi, da je Elvis Presley še danes «mamin ljubljenček». In morda bo to tudi res, pa čeprav je tudi verjetno, da se Priscilla maščuje nad svojim bivšim možem, ki mu je dala svojo najlepšo dobo in jo je nato on zavrgel. In vendar je 1969. leta ameriški kritik in publicist Mick Cohn med drugim zapisal, da bi moral Presley «v javnosti udariti neko dekle po zadnji plati, da bi vsi videli, da je to fant, da je to mož». S tem je hotel reči, da je Presley preveč «fin», preveč «strogo konservativno vzgojen». In to bi moglo biti tudi res, kajti velikanski bogataš, ki ga ocenjujejo na 80 milijonov dolarjev, oziroma na 50 milijard lir, z letnimi dohodki 3 milijonov dolarjev ali skoraj dveh milijard lir, izhaja iz zelo pobožne družine, v kateri je imela glavno besedo njegova mati Gladys. Družina jedila siromašna. Oče je bil dnevničar, ki pa je bil le redko kdaj doma. ker ni pod domačo streho nikoli našel razumevanja za svoje težave. In ko je 1958. leta 23-letnemu Elvisu mati umrla, je na grobu stokal, da ne bo mogel živeti, ker je izgubil vse, kar je na svetu imel. Tedaj so časnikarji to izkoristili, da so njegovo žalost uporabili za reklamo, danes pa ta njegova navezanost na mater služi za dokaz njegove nesposobnosti za življenje, za dokaz njegove šibkosti. Naj bo kakor koli, njegov odnos do matere je imel velik pomen v njegovem življenju in to v negativnem in pozitivnem smislu. Pravijo, da bi brez tega Elvis Presley ne bil nikoli zablestel kot velika zvezda. Morda. Res je pa tudi, da je 19-letni Elvis Presley svoj prvi zaslužek, do katerega je prišel kot šofer tovornjaka, porabil za to, da je materi pripravil darilo za njen rojstni dan. In to darilo ni bilo tako preprosto. Materi je hotel prinesti ploščo, na kateri bi sam pel. V ta namen je šel v gramofonski studio «Sun Re-cords» in zapel svojo prvo pesem. In ko je lastnik studia slišal Elvisa peti, ga je povabil v svojo pisarno in v istem trenutku je bila sklenjena prva Elvisova pogodba. Bilo je to prav te dni pred 20 leti, v avgustu 1954. leta. Kaže, da je lastnik gramofonske družbe imel dober smisel za izbiro talentov. V treh dneh je bilo prodanih 5.000 ološč s pesmijo povsem neznanega pevca. Že čez leto dni je Presley zamenjal «firmo». Njegov «polkovnik» ga je odkupil od družbe «Sun» in ga samostojno lansiral, nakar je Presley izdal ploščo za ploščo tudi ploščo «Heartbreak Hotel», ki je je v letu dni prodal V SMISLU VARČEVANJA IN EKOLOGIJE Japonska se vrača ponovno h kolesu Lani so jih izdelali 9 milijonov in bilo jih je premalo - Pet tisoč km cest izključno za kolesarje (Nadaljevanje na 6. strani) TOKIO, 22. — Japonska je menda tista dežela, ki je še najbolj kampanjska. Najprej smo se s povojno Japonsko začeli v Evropi spoznavati z majhnimi radijskimi sprejemniki na tranzistorje, nato z odličnimi japonskimi fotografskimi aparati in kamerami, nato so evropske države Japonci preplavili s svojimi odličnimi motornimi kolesi, sedaj pa nameravajo preplaviti ves svet s svojimi kolesi. V Tokiu sicer ne govore o tem, kako bi s kolesi preplavili Evropo in ostali zahodni svet, pač pa je tokijska vlada začela kampanjo, kako čim bolj popularizirati uporabo kolesa doma. To pa iz več razlogov, od katerih bi že vsak zase zadostoval za opravičenje kampanje. Japonska je razmeroma majhna dežela v zvezi s 105 milijoni prebivalcev, kolikor jih šteje. Poleg tega je Japonska dežela velikih mest, sai šteje Tokio 11 milijonov prebivalcev okoli Tokia pa je vrsta milijonskih mest. In če je res da Japonska ni tako motorizirana kot so na primer nekatere zahodnoevropske države je tudi res da je zgoščenost avtomobilskega prometa v japonskih središčih tolikšna, da je zrak že dušljiv, kajti na Japonskem prihaja še najbolj do izraza razlika med podeželjem in mestom. Končno je tu še vprašanje cene goriv. Japonska je sploh dežela, ki ne razpolaga s surovinami in uvaža nad 95 odstotkov nafte. To se pravi, da gredo velikanska finančna sredstva samo za uvoz goriva. Čeprav je res, da razpolaga Japonska z velikimi «zalogami» tujih deviz, je tudi res. da teh sredstev nekega dne lahko tudi zmanjka. In iz teh ter še iz vrste drugih razlogov so se na Japonskem lotili kampanje, da bi ponovno uveljavili — kolo. Pravzaprav so na Japonskem začeli s to kampanjo še preden so v arabskih deželah tako krepko dvignili cene «črnemu zlatu». To nam izpričuje dejstvo, da so japonske tovarne vrgle v 1973 letu na trg nič manj kot 9 milijonov koles, kar je za obilne 3 milijone več kot 1972. leta. Kaže, da je kampanja japonske vlade naletela na pozitiven odmev pri japonskem poprečnem človeku. Na račun vedno večjega števila kolesarjev in pod pritiskom javnega mnenja pa so japonske oblasti, začenši od vladnih do pokrajinskih in mestnih, namenile 5.000 km cest izključno kolesarjem. Med temi cestami je tudi čudovita panoramska cesta na področju Inubo, vzhodno od Tokia, ki vodi vse do Wakajame, je to 1.500 km dolga cesta ki je postala kraljestvo kolesarjev Poleg tega se je kar 62 mestnih središč povzpelo v rang «vzornih mest», ker so njihove uprave u-vedle drugačen način življenja v mestih, seiveda v zvezi s prometom, ekologijo itd. Prvi korak v tem smislu so na Japonskem i-menovali «biološki preobrat», sedaj nameravajo razmere spremeniti do tolikšne mere, da bi novi preobrat imenovali «preobrat kolesa». V tem bo Japoncem verjetno laže kot marsikateri drugi deželi v svetu, kajti Japonska ima izredne «kolesarske» tradicije. Pred drugo svetovno vojno je bilo namreč na Japonskem najbolj popularno prevozno sredstvo kolo. In ta tradicija se je skozi drugo vojno razpotegnila vse do leta 1950., ko so bile zaceljene rane, ki jih je pustila za seboj druga svetovna vojna in ko je tudi Japonska začela postajati bogata dežela in je tudi na Japonskem izbruhnil «boom» motornih koles. Temu «boomu» je kmalu sledil avtomobilski «boom., ko so bile japonske oblasti, od državnih do pokrajinskih prisiljene graditi tisoče kilometrov dobrih cest, kar je logično privedlo do nekašne tekme med proizvodnjo in porabo, pač v smislu potrošniške miselnosti, ki je privedla svet v današnjo slepo ulico, ko se je začel človek dušiti v pokvarjenem mestnem zraku in začel hkrati čutiti neznosno pezo motorizacije, odkar so arabski dobavitelji nafte ugotovili, da od bogatega sveta lahko zahtevajo kaj več kot so zahtevali do pred nedavnim. Japonska se torej vrača nazaj. To velja za notranjo rabo, Rekli smo že, da je japonska industrija 1973. leta vrgla na trg 9 milijonov koles. Istega leta je šlo v tujino za obilen milijon manj koles kot jih je Japonska prodala 1972. leta. še več Japonska je morala kolesa celo uvažati. Uvozila jih je nekaj iz Francije, vendar je v tem primeru šlo v glavnem za zahtevnejša dirkalna kolesa, ostale večje količine uvoženih koles pa so na Japonsko prišle iz Velike Britanije ter iz sosednje čangkajškove Formoze. Japonska industrija pa se je koj prilagodila popraševanju in povečala proizvodnjo, tako da jih bo letos dovolj za domače naraščajočo porabo, pa tudi za izvoz. Največ japonskih koles odkupijo Združene države, ki so jih lani uvozile iz Japonske nekaj nad en milijon. Ko ja lansko leto tedanji japonski notranji minister Nasu Esaki začel tako imenovano kolesarsko kampanjo, je najavil, da bodo prišli do veljave zakonski predpisi o privilegijih, ki jih bodo uživali študenti in delavci, ki bodo odhajali na delo oziroma na predavanja s kolesi. Doslej so se določeni privilegiji priznavali le na podeželskih področjih, koder ni bil dovolj razvit javni promet, danes pa bodo iste privilegije priznavali tudi v mestnih središčih, celo v metropolah, da bi se s tem zmanjšala gneča v mestnem prometu. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Cin g iz Aj Ima nov: Džamilina ljubezen V času, ko se založbe otepajo skrbi v zvezi s prodajo knjige, bi mislili, da mora biti osrednje vodilo založniškega programa predvsem nesporna kvaliteta, sicer pa vsaj upanje na komercialni uspeh. Če se založba loti izdajanja leposlovnih del, in to prevodov, ki so kvalitetno manj kot poprečni in taki, da ni upanja, da jih bodo ljudje kupovali, potem je izdaja takih knjig zgrešena. Posebno še, če založba pri tem niti ne opravlja kakega posebnega kulturnega poslanstva in ne izdaja določenega dela iz kakih posebnih namenov. Pri knjigi, ki jo je pod naslovom DŽA-MÌL1NA LJUBEZEN izdala Pomurska založba v Murski Soboti, o kakem posebnem namenu ne moremo govoriti. Niti ne o opravljanju kakega izjemnega kulturnega poslanstva. Lahko samo rečemo, da je Pomurska založba z izdajo te knjige opravila običajno, rutinsko delo pri izdajanju prevodov iz tujih književnosti, saj nam je posredoval knjigo, ki bi jo zlahka pogrešali v slovenski prevodni literaturi. Avtor knjige Džamilina ljubezen je kirgiški pisatelj Čingiz Ajtma-nov, ki piše v kirgiščini in ruščini in ki sodi med znane sodobne sovjetske pisatelje. Njegova knjiga je menda prva v slovenščini, s čimer naj bi založba storila posebno pomembno delo. Toda kaj več kot dve poprečni povesti nam s to knjigo ni dala. Knjiga Džamilina ljubezen, (zakaj ta naslov, ni jasno, ko nosi prva povest samo naslov Džamila, kot v originalu), obsega dve povesti. V prvi z naslovom Džamila, pripoveduje pisatelj drobno zgodbo iz vojnih dni v Kirgiziji. Prikazuje nam lik mlade Džamile, ki živi na patriarhalnem domu staršev svojega moža, ki je na bojišču. V vas se vrne ranjen vojak, invalid in med njim ter Džamilo se splete ljubezen, ki privede do tega, da Džamila zapiisti dom svojega tasta, se odloči za samostojno življenje in odide z ljubljenim moškim. Novela je napisana v prvi osebi in nam jo pripoveduje deček, Dža-milin svak, ki doživi Džamilin prelom s starim patriarhalnim življenjem in odhodom v svobodni svet. Delo ima sicer poleg same zgodbe nekaj opisov domačih kirgiških o-bičajev, tudi nekaj opisov narave, toda v današnjem času pač od literature pričakujemo, da se ubada z drugačnimi problemi kot literatura izpred petdesetih ali še več let. Zato nas novela niti ne more prevzeti, kaj šele pretresti ali vsaj pripraviti k razmišljanju. Preskromno in vse preveč preprosto je za našega današnjega bralca knjig. ~ —. In tudi -druga potrest- o konju Gulsariju in njegovem gospodarju Tanabaju, o njegovi usodi v kolhozu, neposredno po vojni, nas kot zgodba iz sovjetske stvarnosti, pa naj se dogaja v Rusiji ali v Kirgiziji, ne more več pretresti, čeprav gre za življenjsko usodo sovjetski stvarnosti predanega pastirja in kmetijskega delavca, ki občuti krivico, prizadejano njegovi časti in osebnosti. Očitno je, da je ta povest kirgiškega pisatelja podobna tistim sovjetskim novelam, ki smo jih b:a’i neposredno po vojni. Ni zato izključeno, da je tudi ta nastala že takrat, pa smo jo mi dobili s kulturno zamudo v času, ko za nas res ni več zanimiva. Povest o konju, nekdanjem dirkaču, ki omaguje in počasi umira, je vzporedna s povestjo o njegovem gospodarju, ki se tudi počasi umika iz življenja, nas torej tudi ne more več posebno navdušiti. Kaj naj torej rečemo? Dve poprečni deli kirgiškega pisatelja najbrž med slovenskimi bralci ne bosta naleteli na poseben odmev. Pa čeprav smo ju dobili v dobrem prevodu Olge Šiftar - Ropoša in solidni opremi Franca Mesariča. Škoda, da je Pomurska založba napravila že nekaj takih premalo skrbno izbranih založniških potez. Sl. Ru. Prejeli smo LA REVUE — publication men-seulle Yougoslave. — VI. štev. leto 1974. Uredništvo, Beograd, Terazije 31. Izdaja Založniško podjetje «Jugoslavenska revija». V tej številki je posvečen velik del glavnemu mestu Slovenije Ljubljani, ki jo avtor prikaže tudi z vrsto zelo lepih barvnih posnetkov. Revija prikazuje tudi slovitega opernega pevca Miroslava čangaloviča. CIRIL GALE: SMRTI 18.15 18.45 19.15 20.00 20.40 21.40 22.35 23.00 16.35 20.30 21.00 16.55 18.45 19.15 19.35 20.10 21.16' 21.45 23.10 23.25 16.55 21.00 21.15 21.30 22.30 PETEK, 23. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino: POČITNICE NA GALEBJEM OTOKU SEM ŠOFER LETEČEGA ODDELKA športni dnevnik DNEVNIK SREČANJA: ENO URO Z BRIGITTE BARDOT Za Francoze je Brigitte Bardot že nekakšen mit, za ostalega Evropejca pa je BB določen tip ženske, morda celo sinonim francoske ženske, torej ženske, ki se je prej kot italijanska ženska otresla določenih predsodkov in jemlje ljubezen in zakonsko življenje ali bolje zakonsko življenje in v njem ljubezen na povsem svojstven način. Seveda je v tem veliko pretiravanja. Saj je res, da je francoska ženska nekoliko bolj emancipirana od italijanske ženske, vzeto v celoti, toda ni res, da so vse Francozinje BB, kot tudi ni res, da so vse Italijanke - Sicilijanke. Nocoj se bomo spoznali z BB iz dobe, ko jo je «plasiral» Roger Vadim. Hkrati pa je znano, da je BB danes stara že 40 let. Sicer jih ne kaže, toda tu so in s tem mora tudi BB računati Klasična, lahka in pop glasba Zelo popularna oddaja, ki so ji sledili predvsem mlajši ljudje, se poslavlja. Nocoj bo imelo občinstvo ob zaključni predstavi obširno oddajo o jazzovski glasbi. Oddajo je pripravil Adriano Mazzoletti, ki je na tem področju mojster in bo zato dal kar se da popolno podobo te zvrsti glasbe. Poseben bo govor o jazzovski glasbi v Italiji, pa tudi o tem, koliko italijanska publika to glasbo sprejme. Gre namreč za oceno v zvezi z vrsto prireditev in festivalov, na katerih se je zbralo tudi na desettisoče ljudi, iz česar izhaja, da italijanska publika to glasbo sprejema EVROPSKO PRVENSTVO V VATERPOLU Prenos z Dunaja v evroviziji DNEVNIK DRUGI KANAL EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos v evroviziji z Dunaja DNEVNIK GROBIJANI (I Rusteghi) Slovito delo Carla Goldonija je za gledališče pripravil Luigi Squarzina, za TV pa Massimo Scaglione. V glavnih vlogah nastopajo: Omero Antonizzi, Lucila Morlatti, Gianni Calabotti. Camillo Milli, Lina Volonghi, Grazia Maria Spina, Esmeralda Ruspoli, Giani Fenzi in Elvise Battain. Nocojšnja oddaja je pravzaprav sodelovanje med genovskim stalnim gledališčem in televizijo, sodelovanje tudi med dvema režiserjema, kajti gledališko režijo je prevzel Luigi Squarzina, televizijsko pa Massimo Scaglione in imamo torej nekakšno «sožitje» med gledališčem in malim ekranom. Goldonijeve Grobijane so prvič uprizorili 1760. leta in je to delo morda največji umotvor velikega beneškega avtorja. Navedli bomo kratko vsebino: Stari Lunardo obljubi svojo hčer Lucietto za ženo Filippettu, sinu prijatelja Maurizia. Toda ženin in nevesta, po neki stari navadi, tega ne smeta vedeti in niti se ne srečati vse do poroke. Toda Lunardova žena Margarita, ki je pravzaprav Lu-c.ettina mačeha, ter Mauriziova svakinja Marina pristaneta na srečanje med ženinom in nevesto. Seveda gre za tajno srečanje, ki ga pa odkrijejo, kajti istega večera je Lunardo, ne da bi ženi povedal, povabil na dom prijatelje Maurizia, Cancia-na in Simona, da bi z njimi proslavil zaroko hčere. Ko je tako srečanje bilo razgaljeno, bi hotel stari Lunardo obljubljeno poroko preprečiti, toda Cancianova žena Felice ga vendarle pomiri in spravi razjarjene duhove, tako da pride do poroke JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos v evroviziji z Dunaja Otroška oddaja Bistrooki: KONZERVA Obzornik TV kažipot VATERPOLO: JUGOSLAVIJA — ITALIJA DNEVNIK DNEVNIK SOBARICE Film «Dnevnik sobarice» je zelo star, Jean Renoir ga je režiral že 1946. leta. V glavnih vlogah igrata Paulette Goddard in Burges Meredith. Jean Renoir je eno največjih imen v francoski kinematografiji. Režiral je celo vrsto del, ki so prešla v filmsko zgodovino. Manj znano in manj pomembno je njegovo filmsko obdobje iz časa vojne, ko se je pred nacisti umaknil 1941 v ZDA. Tudi film «Dnevnik sobarice» spada v to obdobje, pa čeprav je to zadnji film, ki ga je Renoir posnel v ZDA. O tem filmu so mnenja različna in posebno filmski zgodovinarji se s tem ukvarjajo in ugotavljajo, da bi bil ta film lahko velika mojstrovina, če bi ga bil Renoir delal v domovini. Osnova tega filma je roman Octava Mirabeauja. Zgodba govori o pariškem dekletu, ki sanja, kako bi postala na kateri koli način — bogata. V ta namen se kot sobarica zaposli pri bogatem graščaku. Čas dogajanja je postavljen v XIX. stoletje, torej v močno razgibano obdobje francoske zgodovine, ko so se republikanci in rojalisti vsak na svoj način borili za čim večjo oblast. Dekle bi rado postalo bogato, seveda s tem, da bi se omožilo z bogatim človekom. Tako pravi njen razum, srce pa govori drugače; zaljubi se v bolnega sina plemenitaša, pri katerem služi. Film. kot smo že rekli, bi bil vse drugačen, če bi ga bil Renoir delal doma. Ker pa je moral slediti okusom ameriške publike in napraviti film, ki bo veliko nesel, je iz tega nastala melodramatična zgodba, ki ne zadovolji niti poprečnega okusa DNEVNIK SKOKI V VODO KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA VATERPOLO, PLAVANJE IN SKOKI Prenos z Dunaja Otroški kotiček: Risani filmi DNEVNIK V REGISTRATORI Tretji del dramatiziranega romana Indijanec Hawk, serijski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Oboist Renzo Damiani; 18.50 Glasbeni utrinki; 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.50 V plesnem koraku. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30 19.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Tretja stran; 17.15 Poskočne; 18.00 Pops-Tops; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni koktail; 20.00 Naši pevski zbori; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.45 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran program; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Pisana glasba; 19.20 Stare in nove popevke; 20.00 Koncert; Nove ital. popevke; 22.20 Ponovno na sporedu z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska nadaljevan- ka; 9.45 Plošča za poletje; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.00 Hit Parade; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji: Gabriele D’Annunzio; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.35 Kratka zgodovina ital. popevke: 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Človek v noči. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Začetni koncert; 11.40 Dunajski oktet, 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simfonija Čajkovskega; 16.00 Preporod v glasbi; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 V diskoteki; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Doba po Marconiju; 21.30 Raffaele Vivia-ni. Vetturino da nolo (enodejanka). SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje - Sebastjan Lybeck: čudovite pustolovščine; 10.20 Melodije jug. narodov; 10.40 Lepe melodije; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Srečanje mladinskih zborov v Mariboru; 17.00 «Vrtiljak»; 17.05 Kam in kako na oddih?; 18.10 Z opernih in koncertnih odrov; 19.00 Aktualnosti; 19.15 «Signali»; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci! ; 20.15 Z ansamblom Mihe Dovžana: 21.00 Stop pops 15; 22.15 Oddaja o m-mju; 00.05 Literarni nokturno. plavanje PETI DAN SP NA DUNAJU Štirje svetovni rekordi Levji delež zmag za NDR Državni rekord Italijanke Bortolottijeve na 200 m prosto DUNAJ, 22. — v petem dnevu | vropskega plavalnega prvenstva , osvojili vzhodni Nemci še dve 3ti kolajni in postavili še 4 nove vetovne rekorde. Rekorde so dosegle Ulrike Richter na predtekmovanjih na progi 100 m hrbtno, Re-inn '7°®e* na predtekmovanjih na irm 111 Prsno> Rosemarie Kother na Ho * 01 2 Metuljček in Kornelia En-aa 200 m prosto. m metuljček ženske avoritinj3 za osvojitev naslova opskega prvaka je bila vzhodna «emka Rosemarie Kother, ki je že Predtekmovanjih dosegla nov svetovni rekord v tej disciplini. Ko-rjeva ni razočarala. Že od vse-fo j® Prešla v vodstvo in prednost do ciljne rav-e- Zmagala je celo v času no- kolajne ep NDR ZRN SZ Madžarska »vedska ItaUja Nizozemska Velika Britanija «ancija 10 3 2 2 1 1 0 0 0 ga svetovnega rekorda. Prejšnji, _ 63 ean stari rekord je popravila m desetinko sekunde. Na drugo sto se je uvrstila njena rojaki-n3 4 5 6 ,uchtova’ ki je dosegla na Predtekmovanjih drugi najboljši deršsoX.Pa * ^ ŠVedlnja An' Vrstni red: ■ Rother (NDR) 1T’99 (nov svetovni rekord) Leucht (NDR) 1’3’'63 Andersson (šve.) 1’4”67 200 m prosto ženske Veliki favoritinji za osvojitev pr-®,®a ®esta sta bili Nizozemka E-nh Brigitha. evropska rekorder-a na tej progi in vzhodna Nemka ornelia^ Ender, ki je dosegla naj-oijst Jas na predtekmovanjih. - ioznost za uspeh je imela tudi dru-S3 vzhodnonemška plavalka Eife. Enderjeva je dobro startela in je bila že po 50 m v vodstvu. Njen mesni čas na 100 m je bil zelo _ober sledili pa sta ji Brigitha in rale. Enderjeva je pri 150 m slabo nomila, tako da se ji je Nizozem-«3 zelo približala, medtem ko je ■fejeva nekoliko zaostala. Vzhod-Nemka je odgovorila na napad noK ”e ie v zadnjih 20 m na-peia vse moči ter zmagala s časom 2’3”22, kar je tudi nov svetov-ni, rekord. Prejšnji najboljši čas je Pripadal legendarni Avstralki Sha-P® Gould, ki ga je postavila v o-nmpijskem finalu leta 1972. Na "fogo mesto se je uvrstila Brigita. tretja pa je bila Eife. Brigi-ma je bila tako prva plavalka, ki 1® prekinila serijo dvojnih zmag zhodnonemških tekmovalk. Tt ,..t®m finalu je nastopila tudi Jalijanka Laura Bortolotti, ki se J® odlično odrezala, saj se je uvr-lla na četrto mesto, poleg tega ra je postavila nov državni re-K0ra s časom 2,8”70. Vrstni red: *■ Ender (NDR) (nov svetovni rekord) Brigitha (Niz.) 2’3”22 “• Eife (NDR) Bortolotti (It.) 2'3”73 2’5”04 2’8”70 ^ m prosto moški (. P3 tej progi je dosegel v pred-smovanjih najboljši čas vzhodni emec Pfutze. Ta je v začetku tu-0 Povedel, na polovici proge pa je 77\agal in se je moral na koncu «ov°ljiti s sedmim mestom. Po „ m je prešel v vodstvo Sovjet sto SOnoV’ J® obdržal prvo me-; vse do konca. Izredno zanimiv ž P1 Boj za drugo mesto. Vse je lai aza'0, Bs bo osvojil srebrno ko-1®° drugi sovjetski plavalec Kri-Tdc pred ciljem pa ga je pre- sjo. evropski rekorder Šved Ging- , Vrstni red: i' ^amsonov (SZ) 3 «tegsjo (šve.) ■ Rrilov (SZ) 4’2”11 4’3”79 4’4”32 100 m hrbtno ženske (predtekmovanja) V predtekmovanju na 100 m hrbtno je postavila vzhodna Nemka Ulrike Richter nov svetovni rekord. Progo je preplavala v 1’4”09. Nastopili sta tudi Italijanki Stuttgard in Roncelli, ki sta se v prvi skupini uvrstili na 3. oz. 4. mesto. Vendar sta dosegli slab čas in sta bili tako izločeni. 100 m prsno ženske (predtekmovanja) Tudi na tej progi je padel svetovni rekord. Novega je postavila vzhodnonemška plavalka Renate Vogel, ki je preplavala progo v času 1’12”91. S tem je za 6 desetink sekunde popravila prejšnji najboljši dosežek Američanke Ker-rove. Italijanka Morozzijeva je tekmovala v prvi skupini in je bila izločena. Vaterpolo Danes je bil v vaterpolu prost dan. Po štirih tekmah vodita na lestvici Sovjetska zveza in Madžarska, vendar sta morali obe ekipi že predati po točko nasprotnikom. Jugoslovani so na odličnem tretjem mestu in so prikazali v dosedanjih nastopih lepo igro. Posebno pomemben je njihov neodločen rezultat v srečanju s svetovnimi prvaki Madžari. Italijani so razočarali. Doslej so imeli tri lahke nasprotnike in le enega zahtevnega (Madžarsko), osvojili pa so le štiri točke. Zato so že zgubili skoraj vse možnosti za uvrstitev na tretje mesto. Jutrišnje tekme: ZRN — Nizozemska, Madžarska — Španija, SZ — Romunija, Jugoslavija — Italija. KOŠARKA ja in Danska, v B skupini Bolgarija, Romunija, Poljska in Španija, v C skupini pa SZ, ZRN, Madžarska in Jugoslavija. Sovjetinje so velike favoritinje, saj razpolagajo z izredno visokimi košarkaricami. Steber sovjetske reprezentance bo tudi tokrat Ulia-na Semenova, ki je visoka nič manj kot 210 cm. PALERMO, 22. — Svetovni prvak velter junior kategorije, Italijan Bruno Arcari je med sprehodom ob morju nerodno padel in se pri tem močno udaril po levi roki. Zaradi tega bodo verjetno preložili njegov dvoboj z Japoncem Furi-jamo za naslov svetovnega prvaka. Enajsterica Ponziane, ki jc v sredo odigrala prijateljsko srečanje s Pro Gorizio iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiijiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n ini iiiiiuiiiiii in im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin im m Hlinili ATLETIKA 40 LET PRVENSTEV Kratek prerez tekmovanj od Turina do EP v Rimu Nemci in Finci v premoči pred zadnjo vojno Prve kolajne za Jugoslavijo loia 1950 BOKS SP V HAVANI Dve zmagi za Italijane SZ doslej najuspešnejša Prvi nastop bo za Parlava zgolj formalnost CAGLIARI, 22. — Jutri se bo pričelo na Sardiniji 14. evropsko žensko košarkarsko prvenstvo. Na njem bo tekmovalo dvanajst reprezentanc, ki bodo razdeljene v tri skupine. V finalni del prvenstva se bosta uvrstili prvouvrščena in drugouvrščena ekipa vsake skupine in Italija, ki je organizator tega prvenstva. V A skupini bodo tekmovale ČSSR, Nizozemska, Franci- «iimiiiiiuiiiiiiiiiiii«iiiiii«ii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiun««i«i«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iuimiiiiiimu”u|,i,,|,*MMii HAVANA, 22. — V četrtem dnevu prvega svetovnega amaterskega boksarskega prvenstva so bili na sporedu kvalifikacijski dvoboji v peresni in v petelinji kategoriji. V teh kategorijah ni nastopil noben jugoslovanski boksar, izmed Italijanov pa sta stopila na ring Meluzzo in Onori. Oba boksarja sta prepričljivo zmagala. Meluzzo je tekmoval v peresni kategoriji, njegov nasprotnik pa je bil Braithwaite iz Guyane. Braithwaite je zelo visok boksar, zaradi česar je bila Meluzzova naloga zelo težka. Nasprotnik je po prvem krogu vodil z nekaj točkami prednosti, v drugem krogu pa se je Italijan zbral in večkrat nevarno udaril Braithwaiteja. V zadnjem, odločilnem krogu je ta popustil zaradi skromne telesne pri- KOLESARSTVO 100 KM V MONTREALU Ostra borba med Švedi in Sovjeti Dvanajsto mesto jo za Italijane pravi polom MONTREAL, 22. — švedska a-materska kolesarska vrsta je spet zmagala v naporni vožnji na kronometer na sto kilometrov dolgi progi na svetovnem prvenstvu. Potem ko so v tej disciplini prevladovali bratje Pettersson, je njihova premoč za nekaj časa prenehala. Lani je nepričakovano zmagala Poljska, ki je pobrala vsa razpoložljiva zlata odličja pri amaterjih v cestnih vožnjah, letos pa so spet prišli na površje Švedi. Ti so že na lanskem prvenstvu dokazali, da so preboleli odhod bratov Petter-sson med profesionalce in ustvarili novo homogeno ekipo, ki je letos spet prišla na površje. Edinega nasprotnika so švedski kolesarji Fagrlund, Filipsson, loansson in Neilsson našli v četverici sovjetskih kolesarjev, ki so vodili do polovice dirke, vendar pa le z nekaj sekundami prednosti. Počasi pa je pobuda prešla v njihove roke in na koncu so zmagali s samima dvema sekundama prednosti pred svojilni nasprotniki. Večja pa je razlika pred tretjeuvrščeno Vzhodno Nemčijo, ki je zaključila vožnjo kar z 2’53” zaostanka. Še hujši pa je zaostanek italijanskih kolesarjev, ki so ob prihodu na cilj zabeležili 7’25” zaostanka, kar predstavlja za «azzurre» hud po- lom, saj si ni nihče pričakoval, da bodo padli tako nizko, čeprav je bila izključena vsaka možnost, da bi zasedli eno izmed prvih mest, pa so italijanski strokovnjaki vseeno upali, da bo njihova postava pristala okrog petega mesta. Slabo se je odrezala tudi Po1’ ska, lanskoletni amaterski svetovni prvak, ki je zaključila dirko kot sedma. Poljaki so bili po polovici temovanja peti, po 75 kilometrih pa so se prerinili na četrto mesto. Zadnja četrtina proge pa je bila zanje usodna, saj so jih prehitele ekipe Nizozemske, Norveške in Avstrije. Končni vrstni red: 1. švedska 2.12’22” 2. Sovjetska zveza 2.12’24” ?. Vzhodna Nemčija 2.15T5” 4. Nizozemska 2.17’59” 5. Norveška 2.18’ 8" 6. Avstrija 2.18’33” 11. - 12. Kuba in Italija 2.19’47” Zanimivo je, da so se na prva tri mesta uvrstile reprezentance držav, kjer ne obstaja uradno profesionalni šport. Kolesarsko bolj razvite države, kot so Italija, Španija, Francija, Nizozemska, pa so popolnoma odpovedale, z izjemo zadnje, ki je s svojim četrtim mestom vsaj delno rešila čast teh «starih» kolesarskih držav. prave. Meluzzo je to izkoristil in prepričljivo zmagal. Onori se je v petelinji kategoriji srečal z Radijem iz Maroka: boksar je izredno močan, manjka pa mu tehnike, tako da se je Onori z lahkoto izognil njegovim silovitim udarcem. Italijan je bil vseskozi boljši, zato so mu tudi sodniki dosodili zmago s čistim 5:0. Italijanski boksarji bodo spet kmalu nastopili. Meluzzo se bo spoprijel z zahodnim Nemcem Wellerjem, Menciassi in Onori pa se bosta srečala z Madžarom Sandorjem, oz. Sovjetom Torosianom. Vsi nasprotniki italijanskih boksarjev so zelo dobri in učinkoviti, zato je kaj malo verjetno, da se bodo ti uvrstili v tretje kolo tekmovanja. Jugoslovanski boksarji se medtem pripravljajo za prve spopade. Marjan Beneš, ki se je z zmago nad Romunom Cimpoescujem uvrstil v drugo kolo, se bo tu pomeril s Poljakom Kicko. Jugoslovan, ki je evropski prvak velter kategorije, je v tem dvoboju velik favorit. Nasprotnik Miliča bo sovjetski boksar. Gorstkov, ki spada med favorite za osvojitev zlate kolajne. Prvi nastop bo za olimpijskega prvaka Parlova zgolj formalnost. Njegov nasprotnik bo Romun Dafinu. Isto velja za Vujkoviča, ki se bo spoprijel s Tanzanijcem Mulejem. Tokrat so bili dvoboji bolj umirjeni kot srečanja prejšnjih dni, saj se je le pet dvobojev končalo s k.o. Med zmagovalci peresne kategorije sta bila tudi Sovjet Kuznjecov in vzhodni Nemec Forster. Ta dva boksarja sé bosta v drugem kolu srečala med seboj. Ker spadata oba med favorite, bo njun dvoboj gotovo osrednja točka drugega kola. Na lestvici najuspešnejših držav še vedno vodi Sovjetska zveza, katere predstavniki so do sedaj kar sedemkrat zmagali. Sledijo ji Kuba (5 zmag), ZDA, Madžarska in Poljska (vse po 4 zmage). KOLESARSTVO Danes bo v Aiellu v Furlaniji mednarodna amaterska kolesarska dirka, na kateri bodo nastopili tudi najboljši tržaški kolesarji. Tekmovanje se bo odvijalo na 6 km dolgi krožni progi, ki jo bodo dirkači morali prevoziti dvajsetkrat za skupnih 120 kilometrov. Nastopala bo tudi lonjerska Adria. OBVESTILA TENIŠKI KLUB GAJA bo priredil od 26. 8. 1974 do 1. 9. 1974 društveni teniški turnir za člane in redne obiskovalce klnhskili igrišč. Turnirja se lahko udeležijo tako posamezniki, kot tekmovalci v dvojicah. Vpisovanje še danes, 23. t.m. v baru Guštin na Padričah. Na lurnirju v Kostanci Jugoslavija premagala izredno slabo Italijo «Plavi» so odpravili tudi Madžare Nastop italijanskih odbojkarskih reprezentantov na velikem mednarodnem turnirju v Kostanci pomeni pravo katastrofo. Vse štiri tekme so zgubili s 3:0 in prikazali izredno slabo igro. Končni izkupiček tega turnirja bo eden najslabših v zadnjih letih, če ne na sploh. Po dolgem času je slavila nad «azzurri» tudi Jugoslavija, ki jih je odpravila z izidom, ki najbolj komentira potek dogodkov na igrišču. Italijani so osvojili v prvem setu dve, v drugem tri in v tretjem devet točk. To je bila prva zmaga Jugoslovanov nad zahodnimi sosedi v zadnjih petih letih. V nadaljevanju turnirja so «plavi» premagali še Madžare s prepričljivim izidom in po prvih dveh porazih s Poljsko in Vzhodno Nemčijo dosegli zadani cilj. Glede na to, da bodo prihodnje leto igrali na evropskem prvenstvu v Beogradu skupaj s Poljaki, Madžari in Italijani, so na tem turnirju premagali bodoča dva neposredna tekmeca. DOSEDANJI IZIDI: Poljska — Jugoslavija 3:0, Romunija — Bolgarija 3:1, Češkoslovaška — Madžarska 3:0, Vzhodna Nemčija — Italija 3:0. Vzhodna Nemčija — Jugoslavija 3:1, Romunija — češkoslovaška 0:3, Bolgarija — Madžarska 3:0, Poljska — Italija 3:0. Jugoslavija — Italija 3:0, Madžarska — Romunija 0:3, Češkoslovaška (krogla 14,90), šesti pa Pecelj (100 Pred vrati je že 11. atletsko prvenstvo Evrope v atletiki. Dodelitev organizacije Rimu pomeni že drugo prvenstvo v Italiji. Leta 1934, v polnem fašizmu, so zmagovali Nemci, Finci pa so jim uspešno kljubovali. Značilna je bila omejenost pri razdelitvi prvih treh ali šestih mest. Večino kolajn in finalnih mest so si razdelile Nemčija, Italija, Finska, Švedska. Madžarska in seveda še nekatere druge države, še zdaleč pa ni prišlo do tiste množične delitve, ki je značilna sedaj. Med najbolj slavnimi zmagovalci tistega leta je bil gotovo Finec Matti Jarvinen v metu kopja. Dve zmagi je v sprintu dosegel Nizozemec Berger. Naslednje prvenstvo Je bilo v Parizu. Nizozemska je kar naprej držala v šahu Nemce in tokrat z Osendrapom ponovila dvojni uspeh v sprintu. Nemci so še odigrali glavno vlogo, prav tako pa tudi Finci. Italijani so ostali brez zmage. Med zmagovalci najdemo še vedno Jarvinena, na 800 m pa Nemca Harbiga. Naslove prvaka sta že drugič osvojila poleg Jarvinena še rojak Salminen (10.000 m) in Nemec Leichum (daljina). Oslo je le leto po koncu vojne sprejel tretje prvenstvo. Nemcem nastop še ni bil dovoljen, prvič pa so se v športni areni pojavili sovjetski tekmovalci. Očitna je bila v moški konkurenci premoč švedske, ki vojne ni pretrpela. Švedi so bili kar 9-krat prvi. Svojo serijo treh zaporednih zmag je v metu diska začel italijanski predstavnik Consolini. V Bruslju najdemo med zmagovalci že legendarnega Zatopka (5.000 in 10.000 m). Sovjetska zveza je brez posebnih napredkov močno utrdila svoj položaj. Do prvih kolajn je prišla tudi Jugoslavija. V teku na 3000 m zapreke je bil Retar šegedin drugi (9’7”4) za Čehom Roudnyjetn. Četrta sta bila Gubijan (kladivo 53,44 m) in Vujačič (kopje 66,84), peti Šarčevič Bolgarija 3:1, Vzhodna Nemčija — Poljska 3:1. Jugoslavija — Madžarska 3:0, Bolgarija — Italija 3:0. m v 10”8). Med zmagovalci je bil tudi Armando Filiput (400 m ovi-re), doma iz Ronk. Švicarsko prvenstvo v Bernu le- Na olimpijskem stadionu v Rimu opravljajo zadnja dela pred začetkom evropskega prvenstva v atletiki ta 1954 je potrdilo premoč Sovjetske zveze na stari celini. Nemci so se vrnili na dirkališča in osvojili dve važni zmagi v sprintu s Heinzom Fiittererjem. Na dan so prišli mnogi atleti, ki so nato dolga leta igrali važno vlogo: Ignja-tjev, Bannister, Kuc, Rosznyoi. Ju-lin, Ščerbakov, Krivonosov. Prvič je v finalu na 110 m čez ovira tekel tudi Celjan Lorger. Zbor v Stockholmu je pomenil veliko zmagoslavje Poljakov, ki so začasno prevzeli prvo mesto v Evropi. Odlični so bili tudi Angleži. Lorger je bil na 110 m drugi za svetovnim rekorderjem Laueriem, Hary pa je na 100 m zmagal po startu, katerega so fotografski posnetki jasno označili kot predčasnega. Kriv je bil seveda starter. Med posebno znanimi zmagovalci najdemo prvič Ter Ovanesjana in Poljaka Schmidta. V Beogradu, kjer je bilo EP 1962, je doživela izreden uspeh sovjetska ekipa. Domači atleti so sicer dosegli le eno srebrno kolajno v ženskem skoku v višino (Olga Gore), številna udeležba pa se je obrestovala z mnogimi uvrstitvami med prvih šest. Med zmagovalci najdemo prvič Lusisa in Elviro O-zolino (oba met kopja). Zmagal jo na svojem edinem EP tudi legendarni Valerij Brumel. V skoku s palico so -dedalei prvič v velikem številu občudovali še nerodne skoke s fiberglasom. Zmagal je Nikula, ki je tudi naskakoval svetovni rekord. Do važne prelomnice je prišlo štiri leta kasneje v Budimpešti. Nemčija ni več nastopala z združeno eikipo temveč z dvema ločenima postavama. Atletska zveza je namreč priznala NDR kot samostojno enoto. Večje število Nemcev je močno potlačilo Sovjetsko zvezo, ki je bila že od tokijskih OI v polni krizi. Prišlo je do mnogih presenečenj. Zelo dobri so bili Francozi, med zmagovalci pa najdemo tudi Ireno Kirszenstein (sedaj Szewinsko). Jugoslavija je doživela svoj veliki trenutek ob zmagi 17-letne Vere Nikolič na 800 m. Serijo treh zmag je začel tudi Nordvvig s palico. V Atenah so leta 1969 bili spet v ospredju Nemci, tokrat zaradi primera «Jiirgen May». Atlet je slabi dve leti prej proti lepemu številu nemških mark «izbral svobodo» in redno nastopal za ZRN. Vodstvo NDR je zadevo v pravem času privedlo na dan in izkazalo se je, da May ne bi smel še nastopati za drugo državo. Zahodni Nemci so s prenagljeno odločitvijo odpovedali sodelovanje. V NEDELJO V TRSTU Mednarodni atletski miting Visokošolski športni krožek CUS bo kot vsako leto priredil tudi letos atletsko tekmovanje v spomin na svojega tragično preminulega metalca kopja Vladimira Rau-berja. Že lani je imelo tekmovanje mednarodni značaj z zelo kakovostno udeležbo predstavnikov iz Poljske, Jugoslavije in Avstrije. Podvig bodo skušali organizatorji ponoviti tudi letos. Prejšnji mesec je bila večja skupina atletov iz Trsta na gostovanju na Poljskem. Poljaki bodo takoj vrnili obisk in baje v velikem številu obiskali tekmovanje. Ni še znano, kdo bo prišel iz Jugoslavije in kdo iz Avstrije. Domačo konkurenco bodo dopolnili še boljši atleti iz Furlanije in Veneta. Urnik tekmovanj: 18.00 — zbor 18.15 - kladivo 18.45 — 110 m ovire in skok v višino 15.00 — 1500 m in kopje 19.30 — 100 m 18.50 — 3000 m zapreke in daljina 20.10 — 400 m in krogla 20.30 — 5000 m 20.50 — štafeta 4x100 m 21.00 — nagrajevanje Emil Frelih: V TAJGI SIBIRSKIH BREZ POTOPIS Prav tako obstrmi človek nad posebnimi vrstami rakov, ki oistàjo vodo s tem, da požro odmrlo in gnalo rastlinje od pešči-do stebel in vse mrtve živali s kostmi vred. Njim se pridružijo črvom podobne živalice, genia.riba. Voditeljica muzeja nam je pri prikazovanju gemaribe pripovedovala, da človeka, & se utopi v Bajkalu, ni vredno iskati, ker utopijenčevo truplo te živali v enem ali najpozneje v dveh dneh požro z obleko in kostmi vred. Rusi jim pravijo, da so najboljši čistilci vode brez kakršnih koli stroškov in naprav. V muzeju so na ogled tudi nagačene slikovite ptice in živali. B® danes žive okold jezera v hribovitih in gorskih predelih tajge Petintrideset živalskih vrst in dvesto dvajset vrst ptic, med katerimi je prav tako nekaj izjemnih primerkov. Skratka, skriv-Postnd Bajkal je pravcati eldorado za znanstvenike, lovce in ri-Biče. v zadnjem času pa tudi za turiste z vsega sveta, ki se tele spoznati s čudovitim predelom prvinske lepote, kamor le ®°časi in oprezno sega hrupna civilizacija. PRAVLJIČNA PODOBA SIBIRSKE ZEMLJE Spet je deževalo ob sončni svetlobi, ki je prodirala izza teteefranih oblakov. Temna gladina jezera je bila precej valo-idta, ko smo se razkropili po širnem prostoru. Po glavi so mi ______________ _____^ ....................................... Leseno pristan, šče ob Bajkalu rojevali vtisi iz muzeja, ki so se mi povezovali z okoljem, ki me je obdajalo. Odprta dolina širokih zelenih pašnikov, me jc vse do gozdnih obronkov prenesla v naše planinske predele, tako jim je podobna. Svetlo zelene trate so bile posute z nežnim belim cvetjem. Pred mesecem dni, ko je še vladalo kratkotrajno poletje, so bile travnate preproge bolj živo posute z raznobarvnimi cvetkami, mnogimi, ki rastejo samo tu. Zdaj je bil samo še korak do jeseni. Črno belo lisaste krave so mulile sočno travo in s svojo navzočnostjo poživljale okolico naselbin niTdrih lesenih hiš, obdanih z manjšimi vrtovi, ograjenih s plan- kami. Belo popleskani in ornamentalno rezljani okenski okvirji zaijšajo kot čipke surovi videz sten. Mimo hiš je vse do lahno jesensko obarvanih gozdov navkreber speljana široka cesta na kateri ni bilo videti človeka. Stopil sem na asfaltno cesto, ki se kmalu za pristaniščem izgublja v navadno cesto in ta, komaj še v stezo do prvega zaselka. Do drugih vasi na obeh straneh jezera je moč priti le še z ladjami, ki izpljujejo iz pristanišča dvakrat na teden. Pozimi se pa ljudje prevažajo z vprežnimi trojkami, ki vsevprek drve po ledu zamrznjenega jezera do svojih domov. Takrat zazvene po širni ledeni ploskvi kraguljčki trojk, da je veselje. Pritegnilo me je malo leseno pristanišče. Pomoli in valo-brani so iz debel surovih brun. V zavetju je bilo nekaj manjših ladij, med njimi snežno beli gliser, ki nas bo tod popeljal proti Irkutsku. Ob cesti pri vhodu je skromna lesena stavba: uprava, postaja ta blagajna pristanišča. Vsepovsod les ta voda, ob bregu kamniti prod, ki ga ližejo kot kristal šisti belo razpenjeni valovi. Sem ta tje kakšna večja skala ta osamljena breza ali mecesem. Na nasprotni stani širokega jezera, na vzhodnem bregu se iz sklenjene gorske verige dviga nad pragozdom 2316 metrov visoki vrh Sohor, pokrit s starimi zaplatami snega. Pod njim je naselje Tanhoi. Po tej brežini se vije ena najbolj romantičnih železniških prog iz Irkutska proti glavnemu mestu Burjatske mongolske republike Ulan Ude in še dalj v mongolsko stepo ta čez vulkanska področja vse do Tihega oceana. Vač desetin kilometrov tračnic je speljanih ob samem robu jezera ta skozi petdeset tunelov. Nedaleč tam brizgajo iz nemirnih vulkanskih kraterjev zdravilni vrelci mineralnih vod, ki privabljajo domačine na zdravljenje. Celo nekaj starih zdravilišč je tam raztresenih. Najstarejše zdravilišče Gorjačinsk, nedaleč od ribiškega naselja Turka, je pričelo dedovati celo leta 1751. (Nadaljevanje sledi) I Od nedelje novi podlistek IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI Ob predvajanju slovenskega filma «Cvetje v jeseni» po naših prosvetnih društvih in kulturnih sedežih, so mnogi čitatelji izrazili željo, da bi povest priobčili tudi v Primorskem dnevniku. Film je naše ljudi s svojo domačnostno idiliko in realizmom obenem očitno tako navdušil, da so si zaželeli ob njem tudi branja tega Tavčarjevega dela, ki ga je slovenski slovstveni zgodovinar dr. Anton Slodnjak v «Slovenskem slovstvu» označil za «eno najbolj svojevrstnih umetnin našega pripovedništva», v kateri je «izoblikoval nekaj krepko ukoreninjenih in etično visoko zraslih ljudskih podob». Naše objavljanje «Cvetja v jeseni» bomo opremili z vrsto fotografskih posnetkov, ki so nastali med snemanjem slovenske televizijske nadaljevanke. Za objavo nam jih je odstopil zavod RTV Ljubljana. ! iiiililišiiiiiKlIiHHiliiUlIšiiiHiiiitliHaiiiisiHNHiiiiiiiišnšinilMIiiiuišSISiEiiiiiiOiinuiiiiUUHiiiHiiUt Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 5S9 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, TVst 1.1»5374 PRIMORSKI DNEVNIK StFAV 6 23. avgusta 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2»r Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pt' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PREISKAVA 0 ATENTATU NA VLAK «ITALICUS» SODNIKI BODO ZASLIŠALI ALMIRANTEJA IN C0VELUJA Potrjene povezave italijanskih fašistov z mednarodno teroristično centralo «Paludin» in grškim fašistom Kostasom Pie vri so m BOLOGNA. 22. — Obroč se je to- I lavila, kot znano, pri lažnih izjavah rej stisnil. Državni pravdnik iz Bologne dr. Lo Cigno, ki vodi preiskavo o atentatu na vlak «Italicus» je sklenil zaslišati tajnika MSI Al- ZAPORNIKOVf «MEDENI TEDNI» KOEBENHAVEN — «Medeni tedni so minili in glejte, spet sem nazaj» — je izjavil policiji v Aalborgu 28-letni danski zapornik Teddy Darmsvig, ki ie zbežal pred desetimi dnevi takoj po poroki s 34-letno Bodilo Christensen. Zapornik je izprosil od zaporniških oblasti 12-umo dovoljenje, da bi se poročil. Sredi poročnega kosila pa sta se ženin in nevesta nenadoma oddaljila. V prvem trenutku ni njune odsotnosti opazil nihče, niti policist, ki bi moral stražiti ženina. Ženin je izjavil sedaj: «Dve leti sta že minuli, odkar sva se hotela poročiti, toda štirikrat sva morala odložiti datum poroke, ker je ravnateljstvo zapora zavrnilo mojo prošnjo. Ko sem končno prejel dovoljenje, sem sklenil, da bom izginil brez sledu in da bova tako z ženo uživala v miru medene tedne». PAPADOPULOSOVi DOLGOVI ATENE — Bivši grški predsednik Papadopulos je bil zelo slab plačnik uslug, ki mu jih je nudila državna ustanova «Deh», ki skrbi za dobavo e-lektrične energije in drugih storitev zasebnim stanovanjem v Atenah in v Lagonisiju. Pravijo, da bivši predsednik grške države dolguje ustanovi okoli 150.000 lir na mesec in ker je vseh mesecežv 42, lahko izračunamo, kakšni so ti njegovi dolgovi. Računi za dobavo e-lektričnega toka, vode, plina itd. se nanašajo na vilo v Psihiku, ki jo je bivšemu predsedniku prepustil neki grški mecen ter še na vilo «Trdnjava na morju», ki je oddaljena kakih 35 km od Aten' v bližini kraja Lagonisi, ki jo je Papadopulos vzel v najem od nekega grškega brodarja. Pred nekaj leti je neki bivši atenski poslanec načel preiskavo o dohodkih družine Papadopulos ter je med drugim ugotovil. da je žena bivšega predsednika prejemala neupravičeno sedem let plačo pri državni obveščevalni službi, kjer je bila zaposlena, preden se je poročila s Papadopulosom. Bivši poslanec je zagrozil, da bo prijavil sodišču Papadopulosovo ženo zaradi goljufije v škodo države. miranteja in njegovega namestnika poslanca Covellija. Zaslišali ju bodo v petek, 30. avgusta in vse kaže, da bo moral tajnik MSI odgovarjati na vprašanja o domnevni «rdeči sledi», ki jo je skušal podpreti z lažno rimskega uradnika, pač pa so bolonjski preiskovalci začeli podrobneje brskati v okoliščine, v katerih se je pojavila ta «superpriča», ki se iz dneva v dan kaže kot vezni člen v dejavnosti črnih tolp. Preiskovalci so namreč preusmerili svoje zanimanje na «abbi», ki ga ima Francesco Sgrò za dan pred atentatom, se pravi 3. avgust. Tako tega dne, kot na dan samega a-tentata se Francesco Sgrò ni prikazal v službi ali, točneje, ni ga bilo v garažo, kjer je ponoči delal kot čuvaj. Kje je bil? Na to vpra sanje je Sgrò odgovoril, da se je podal na morje, toda nekatere trditve se zde pretirane ali protislovne. Tako je Sgrò zatrjeval, da se je na plaži ranil v nogo. Res se neki mladenič spominja človeka z ranjeno nogo, toda ob povsem različnem času. Sgrò laže? če je tako, bi bilo zanimivo vedeti zakaj. Ne gre namreč pozabiti, da je tega dne bil izvršen atentat na vlak «Italicus». Preiskovalci se tudi sprašujejo čemu Sgròju radijski sprejemnik in oddajnik, s katerim je lahko prisluškoval oddajam karabinjerskih in policijskih central. Na vsa ta vprašanja bo morala Al-mirantejeva «priča» odgovoriti, toda tudi sam tajnik MSI mora preiskovalcem marsikaj pojasniti, predvsem o-koliščine, v katerih je prišel v stik z Sgròjem in točni podatki, o katerih je poročal, več dni pred atentatom notranjemu ministru. Medtem je državni pravdnik Lo Cigno imel pomembno srečanje z voditeljem sekcije «D» (obramba) italijanske varnostne službe SID generalom Malettijem. ki mu je zagotovil sodelovanje, nato pa časnikarjem govoril o tem, kako ocenjuje atentat na «Italicus». Potrdil je, kar se že nekaj časa govori, da vodijo preiskave o atentatu tudi v Nemčijo, točneje v Miin-chen. kamor vodijo zveze nekaterih fašističnih skupin. General Maletti je prepričan namreč, da je atentat na vlak «Italicus» nekaj «osamljenega» in da nima posebne zveze, recimo, z atentatom v Brescii. Zanimivo je tudi zabeležiti, da se preiskovalni sodniki začenjajo zanimati tudi za «mednarodno sled»: zveze med fašisti v Italiji in mednarodnimi nacističnimi centralami. Ena izmed takih central, s katero je vzdrževal zvezo predvsem Guido Gianettini, sicer sodelavec SID in Franca Frede, je «Paladin», ki ima svoj glavni sedež v španskem mestu Alicante. «Paladin» je organizacija bivših nacistov, ki se niso pomirili s sedanjim stanjem v Evropi, za njimi pa je čutiti varnostne službe močne države, saj razpolagajo z neomejenimi finančnimi sredstvi. «Paladin» je imela svojega «dopisnika» tudi v Rimu. Baje je to fašist Cartocci, drugi pa trdijo, da gre za nekega bivšega generala SS, ki že več let živi v Rimu in se izdaja za trgovca. Preiskovalci se, končno, aktivno zanimajo tudi za znanega grškega fašista Kostasa Plevrisa. To je človek, ki je že leta 1968 stopil v stik s Fredo in njegovimi pajdaši, jih vodil v Grčijo, jim nudil tehnično in dru- go pomoč. O njem so demokratični časopisi pisali že pred leti, celo slikah so ga, ko se je po milanskem pokolu — mimo sprehajal po Rimu, ne da bi mu policijske oblasti mogle ničesar. Toda Plevris je bil tedaj visok funkcionar KYP, grške protiobveščevalne službe, ki delujejo kot sekcija ameriške CIA. Po padcu pol-kovniškega režima v Atenah pa nima Plevris več prejšnjega kritja, tudi ne «imunitete» v Italiji, ki mu jo je zagotavljala pripadnost eni izmed «atlantskih» varnostnih služb. Preiskave o dejavnosti Kostasa Plevrisa pa lahko vodijo tudi do vrhov MSI, saj je znano, da je grški agent imel tesne stike z organizacijo «Ordine nuovo» in njenim voditeljem Rautijem, ki je sedaj poslanec neofašistične stranke v rimskem parlamentu. Skratka je treba poudariti, da prihajajo dandanes na površje resnice, tudi boleče, ki ne presenečajo, saj je napredna javnost opozarjala nanjo že nekaj let. Morda je res skrajni čas. «črna kronika» beleži medtem še nekaj vesti. V Firencah je «Ordine nuovo» poslal agenciji ANSA novo pismo, v katerem grozi predsedniku vlade Humorju. Poziv ministrstva za boj proti koleri RIM, 22. — Ministrstvo za zdravstvo — je rečeno v nekem posebnem sporočilu — zasleduje z veliko pozornostjo razmere širjenja kolere na Portugalskem. Ministrstvo je stalno v stiku s svetovno organizacijo za zdravstvo. Pred kratkim so zabeležili en primer kolere v Franciji, ki ga je verjetno treba pripisati uvozu iz Portugalske. Ministrstvo za zdravstvo poziva ponovno krajevne zdravstvene o-blasti naj skrbno pazijo na zdravstvene razmere na njihovem področju v zvezi z mednarodnim epidemiološkim stanjem, upoštevajoč, da se je zadnje čase okrepil turistični promet iz dežel, kjer je epidemija kolere navzoča. Ministrstvo poziva prebivalstvo, naj zelo strogo spoštuje norme o osebni in prehrambni higieni, ki predstavljajo najmočnejšo obrambo proti širjenju črevesnih bolezni. Iz Bergama sporočajo medtem, da je skoraj izginila nevarnost širjenja epidemije tifusa, ki so jo zabeležili v Zambli Bassi. V zadnjih 36 urah niso zabeležili nobenega novega primera obolenja. CORDOBA, 22. — Argentinske o-blasti so včeraj izpustile na svobodo 32-letnega Juana Martina Guevaro, brata slovitega «Che» Guevare. Juana Martina so izpustili na svobodo v Cordobi, kjer je bil zaprt štiri mesece zaradi obtožbe nezakonitega združevanja ter posesti prevratniškega materiala. I Guevaro so izpustili zaradi raz-isodbe federalnega prizivnega sodišča, ki je menilo, da ne obstajajo dovoljni razlogi, da bi Juan Martin Guevara ostal še nadalje v zaporu. NAPORI ADMIRALA C0UTINHA Podpredsednik predsedništva SFRJ Petar Stambolič je odpotoval včeraj v Bukarešto, kjer bo zastopal Jugoslavijo na proslavah ob 30. obletnici osvoboditve Romunije. Na sliki: Stambolič na letališču pri Batajnici Težave za sestavo prehodne koalicijske vlade v Angoli V Lizboni ustanovljena komisija, ki bo morala raziskati primere kršitve zakonitosti v času Salazarjevega režima LUANDA, 22. — Skladno z bolj zapletenim načrtom lizbonske vlade, ki glede na posebni položaj Angole predvideva daljše «prehodno» obdobje do neodvisnosti, se admiral Coutinho trudi, da bi sestavil začasno in, kar je najtežje, koalicijsko vlado med «liberalnimi» belopoltimi predstavniki Angole ter afriškimi osvobodilnimi ter gverilskimi gibanji. Coutinho se zaveda težav, ki jih ima pred seboj: belopolti «liberal-ci» bi se najraje ne kompromitirali v vladi, ki bi nujno ne imela zadostne oblasti in katere «prehodnost» bi lahko prav zanje pomenila. v daljši perspektivi, «politično smrt». Kdor noče «pogoreti» čaka torej na razvoj dogodkov in skuša stati ob strani. Največje težave pa ima Coutinho glede stikov z afriškimi nacionalističnimi gibanji. MPLA, najmočnejše osvobodilno gibanje Agostinha Neta, ki je napredno usmerjeno in ga podpirajo socialistične ter neuvrščene države, se še ni odločilo glede možnosti sodelovanja v taki vladi. V tem trenutku poteka namreč živahen in ne povsem jasen kongres organizacije v Lusaki. Kongres se je sestal za zaprtimi vra- •iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiimiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiu V NAVZOČNOSTI IZRAELSKE POLICIJE Nadškof Aškar obiskal Hilarija Capuccija v zaporu Aretacija jeruzalemskega škofa je hudo prizadela arabsko javnost TEL AVIV, 22. — Delegacija treh cerkvenih dostojanstvenikov sinode grško - katoliške cerkve iz Bejruta se je sestala danes popoldne z nadškofom Capuccijem (Kapudži) v kraju, kjer je priprt. Pogovor med nadškofom Bulosom Aškarjem, ki je dglegapije, njegovima dvema sobratoma in zaprtim škofom je trajal eno uro. Delegacija sinode grško - katoliške cerkve je zahtevala, da bi se lahko pogovarjala s priprtim Capuccijem na samem, brez navzočnosti izraelskih policijskih funkcionarjev. Ta zahteva ni bila do sedaj še sprejeta. Prav tako se priprti nadškof še ni mogel pogovarjati s svojim zagovornikom od v. Šehado na samem, temveč le v navzočnosti policistov. Odvetnik, ki je Arabec po rodu ter pravni zastopnik grško - katoliške skupnosti v Izraelu je že zahteval, da bi mu dovolili oseben razgovor s pripornikom. Po pogovoru z nadškofom Capuccijem je Aškar izjavil, da je bÙ ta zelo prijateljski, ni pa hotel povedati nič o podrobnostih. Na kraju je le izjavil: «Katoliška cerkev žaluje zaradi tega dogodka. Hočemo zvedeti resnico in opogumiti našega brata Capuccija, da ne klone in ne obupa.» Danes se je delegacija srečala tudi z ravnateljem odseka za krščanske vere pri izraelski vladi dr. šau- Sgròjevo izjavo. Preiskava se ni us' Priprave na «Pokal Amerike» Francoska dvanajstmetrska jadrnica «France» zapušča pristanišče Newport. Za pravico do sodelovanja na tekmah za Pokal Amerike se bo pomerila z avstralsko jadrnico «Southern Cross». Tekma za «Pokal Amerike» bo v septembru lom Colbijem. Ta je izjavil, da so ga grško-katoliški cerkveni dostajan-stveniki seznanili z dejstvom, da je aretacija nadškofa Capuccija zelo prizadela arabski svet in da se je cerkveni dostojanstvenik spremenil v mučenika cerkve in arabskega ljudstva. Dodal je še, da člani delegacije gnško-katoliške cerkve ne verjamejo, da bil Capucci zagrešil dejanja, ki mu jih pripisuje policija. Venezuela in Kuvait znižala proizvodnjo nafte CARACAS, 22. — Venezuela je danes sporočila, da bo takoj znižala za 100.000 sodčkov na dan proizvodnje petroleja, z namenom, da bi preprečila znižanje cen tega proizvixia na svetovnem trgu. Neki vladni glasnik je izjavil, da je sedaj proizvodnja petroleja v tej državi višja od popraševanja in da prav zaradi tega petrolej zgublja na ceni. Iz Bejruta pa sporočajo, da je kuvajtski minister za finance in petrolej Abdel Rahman Al Atiqi v intervjuju nekemu libanonskemu tedniku izjavil, da je Kuvajt znižal petrolejsko proizvodnjo že ta mesec in da jo bo zmanjšal še bolj v prihodnjih dveh mesecih. Ameriški vojak ubil tri osebe VERDEN (ZRN), 22. - Neki 26-letni ameriški vojak, ki služi svoj rok v Zvezni republiki Nemčiji je sinoči ubil tri osebe v Verdenu v spodnji Saksonski. Vojak je najprej ubil s pištolo svojo ženo, stekel iz svojega stanovanja, vstopil v vojašnico, kjer je nameščena njegova enota ber začel streljati kot nor. Ubil je dva vojaka ter ranil več drugih. «Bonske igre» (Nadaljevanje s 4. strani) Bele hiše. Koalicijski člani komisije, kot tudi sam notranji minister Maihofer. so te obtožbe zavrnili, ker je bilo po predhodnem dogovoru sklenjeno, da bodo iz dokumentacije izločeni vsi dokumenti, katerih tajnost je važna za varnost države. Vsi ti dokumenti pa so dostopni parlamentarnemu odboru za kontrolo obveščevalnih služb. Člani te komisije pa so ne samo iz opozicijskih vrst, marveč tudi iz komisije, ki preučuje primer Guillaume. Po ostrih diskusijah je bilo sklenjeno, da bo konec avgusta ves material predan javnosti, takrat bo prva javna razprava komisije kot tudi javno zasliševanje prič. Od Brandta in drugih politikov so za zdaj odstopili, zaslišani pa bodo visoki funkcionarji zadevnih služb, med temi Nollau, šef protiobveščevalne službe. Zda j se je razpočila še ena bomba: Springerjev dnevnik «DieWelt» je objavil podatke iz zaupnih dokumentov o Guillaumu, do katerih so lahko prišli, razen organov obveščevalne službe, samo člani parlamentarne komisije. Socialdemokrati menijo, da so ti zaupni podatki lahko prišli samo iz vrst komisije in je tako prišlo do «edinstvenega primera izdaje državne tajne» v zgodovini zahodno-nemške"a parlamentarizma. Očitno je, da je opozicija primer Guillaume skušala spremeniti v nekakšen lov na čarovnice, vtem ko si vlada prizadeva, dà bi'afero razčistila na podla ri nolitičnih in pravosodnih norm. Opozicija pa skuša to prikazati kot namerno zavlačevanje rešitve primera Guillaume. Opozicija strelja v prazno, ker je pač Brandt ostavko že podal, dvakrat je pa ne more. Schmidtove vlade pa na tem primeru ni moč zrušiti. Ostaneta, potemtakem, le dva razloga za takole stališče opozicije: čez dva meseca bodo pokrajinske volitve v Hessenu, čez tri na Bavarskem. Napihovanje te afere bi morda le koristilo opozicijski strani v njenem boju za glasove. Sloviti popevkar (Nadaljevanje s 4. strani) nad poldrugi milijon kosov. Temu uspehu so sledili drugi in ime lepega popevkarja je bilo na ustih vseh, posebno mladine, ki je ob raznih njegovih nastopih kar norela, saj so se v nekaterih mestih otepali njegovega nastopa, ker je imela ob njegovih koncertih policija preveč dela, kot na primer na nekem koncertu v Londonu, ko je na njegovem koncertu omedlelo na desetine mladih deklet. Kljub njegovemu slovesu in tudi bogastvu, je moral v uniformo. Pentagon ga je poslal v Zahodno Nemčijo, kjer se je ta «lepi fant» zagledal v lepo častnikovo hčerko Priselilo, s katero se je tudi oženil in se z njo umaknil v svojo vilo v Memphi-su. Že tedaj je doživljal nekakšne začasne duševne krize, vendar je še delal, saj je nastopil v letu dni na številnih koncertih, pa tudi v dveh treh filmih, hkrati pa izdajal plošče in kopičil bogastvo. Ko mu je žena Priscilla leta 1968. rodila hčerko, je bil Presley že tako bogat in tMco «utrujen», da je bilo življenje z njim nemogoče. Njegov menažer, že omenjeni «polkovnik» Tom Parker se je ustrašil za njegovo in svojo bodočnost in je zato Elvisa prisilil, da je izdal še nekaj plošč in nastopil še na kakem koncertu. Med temi je bil tudi zadnji koncert na Havajih, ki so ga neposredno prenašale televizijske mreže 60 držav in so izračunali da je temu nastopu neposredno sledilo nad eno milijardo ljudi. Ta koncert naj bi bil najbolj množičen koncert na svetu. Bilo je to lani, nekje v začetku leta. Od tedaj pa se Presley ni več pojavil v javnosti. Med tem se je ločil od žene, ki je vzela s sabo tudi hčerko, se spoznal z novim dekletom, lepo Lindo, toda vsa njena vnema ne zaleže, saj se mu je začelo krhati tudi zdravje. Najhujša pa je depresija, ki se je ne more in ne more otresti Naj «strokovnjaki» razpravljajo o njegovem «mamizmu» ali čem drugem, dejstvo je, da je veliki bogataš danes zelo osamel. V svojem hotelskem apartmanu v Las Vegasu preživlja dolge dni v razmišljanju o preteklosti in še bolj o bodočnosti. VESI KI JE PRETRESLA HOLANDSKO Ugrabitelj umoril petletno deklico Policija je aretirala 19-letnega mladeniča ti, kaže pa, da ga pretresajo ostra nesoglasja. Drugačno je stališče nacionalističnega gibanja, ki ga vodi Holden Roberto, ki uživa predvsem simpatijo zahodnih velesil. Anahronistično je Roberto odklonil vsakršno sodelovanje v organih, kjer bi sedeli tudi «belopolti» angolski priseljenci. Coutinho je na razgovore^ vab» tudi predstavnika tretje, čeprav manjše, gverilske organizacije, M ga vodi Sawimbi. Slednji nadzoruje predvsem pokrajino Lušo in j® njegovo gibanje predvsem plemenskega značaja in uživa celo podporo južnoafriških rasistov. Sawim; bija so ostali afriški predstavniki večkrat obtožili, da je užival simpatije celo med predstavniki Sa-lazarjevega režima. Zato bi nje^ gova udeležba v prehodni vladi verjetno izključila prisotnost o-stalih. Coutinho si vsekakor ne daje miru in kaže, da bo kljub težavam sestavil vlado, pa čeprav bi slednja morala biti le zametek bodoče «koalicije». Za sedaj bi v njej bik predvsem predstavniki «gibanja o-boroženih sil», ki se — po zgledu iz domovine — organizira tudi med vojaškimi kontingenti v Angoli. Iz Lizbone medtem poročajo, da je začasna vlada sestavila posebno komisijo, katere naloga bo raziskati kršitve zakonitosti, do katerih je prišlo v skoraj pol stoletju fašističnega režima na Portugalskem. Preiskati bo namreč morala procese in druge zločine od 28. maja 1926 do 25. aprila 1974, se pravi v celem loku Salazarjevega in Caetanovega vladanja. Ni izključi no, da bo ta komisija razkrila tudi ozadje umora voditelja demokratske opozicije. EINDHOVEN, 22. — Holandska doslej ni pomnila primera ugrabitve otrok, dokler ni neznanec u-grabil, v torek, petletne deklice Caroline Pessers, hčerke bogatega ravnatelja neke tovarne cigar. Neznanec je še istega dne telefoniral očetu in zahteval 50 tisoč florintov odkupnine, malo. pozneje pa vsoto podvojil na što tisoč. Oče ugrabljene deklice je takoj sporočil, da je pripravljen izplačati v celoti zahtevano odkupnino in pozval policijo, naj ne ukrepa, dokler ne bo Carolina živa in zdrava vrnjena domov. Prejšnje noči so policisti aretirali dva moška, devetnajstletnega delavca, čigar imena niso objavili in dvajsetletnega Holandca. Med zasliševanjem je mladenič priznal, da je deklico ugrabil in jo pozneje zadavil. Potem ko je ugrabitelj priznal zločin in pokazal mesto, kjer je zakopal umorjeno Carolino, so a-genti sporočili pretresljivo vest staršem. Pressersovi imajo še eno, šestletno hčerko. Carolino je neznani zločinec u-grabil proti večeru, ko se je na majhnem kolesu vračala domov, v predmestju holandskega mesta Eindhoven. Odpeljal jo je z modrim avtomobilom. Odkrili pa so ga zato, ker se dva dni zaporedoma ni oglasil v tovarni, kjer je bil v službi. Ena izmed zadnjih slik male Caroline Pessers niiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif POSLEDICA GOSPODARSKE RECESIJE V SVETU Padec turizma v Evropi Splošen pojav, Jugoslavija delna izjema PARIZ, 22. — Turistična kriza je zajela vso Evropo od Helsinkov do Sicilije in od Portugalske do Turčije. V neki španski reviji je bila objavljena karikatura, ki prikazuje prazen hotel in uslužbenca na vrhu strehe, ki ogleduje s teleskopom prazno morje. Nenadoma vzhičeno vzk’ikne: «Turist na obzorju». Takšno je razpoloženje v španskih letoviščarskih ustanovah, ki so letos zabeležile hud padec obiskov tujih turistov. V prejšnjih letih je število tujih turistov bilo skoraj enako številu prebivalstva (okoli 34 milijonov), letošnja sezona pa ni bila niti senca prendesti. Nekaj podobnega se dogaja tudi na Portugalskem, kjer so polovico deviz za izravnavanje plačilne bilance črpali prav iz turističnega prometa. Letos je slika plaže Algar-ve, kjer se je prejšnje leto trlo na tisoče ljudi, porazna. Človek se lahko kopa v miru, saj ni nikjer žive duše. V prejšnjih letih so se trume a-meriških turistov gnetle okoli pariške Opere. Letos bi se v velilp hali nekega pariškega hotela lahko odigrala nogometna tekma, saj je vse prazno. Tudi Švica, raj turistov, je zabeležila padec tujega turizma za okoli 30 odst. Znan je primer angleške turistične agencije «Court line», ' d je bila specializirana za organiz i-cijo počitniških potovanj Angležev v tujino. Družba je zašla v stečaj, pustila na cedilu 40.000 turistov, ki so bili že v inozemstvu, drugim 100 tisočem pa je odjedla počitnice. škod1', ki so io utrneli hoteli v Španiji, Portugalski, Italiji, Grčiji itd. je ogromna. Povsod so morali skrčiti število strežnega osebja. Ciprski dogodki pa so z druge strani hudo prizadeli turizem v Grčiji, na Egejskih otokih in v Turčiji. Najmanj je morda zaradi vseh teh dogodkov trpel jugoslovanski turizem. Na določeni ravni ga je obdržal domači turizem, nekoliko pa tudi dogodki v Grčiji in na Portugalskem. Kljub temu pa so tudi v Jugoslaviji zabeležili 10-odstotni padec nočnin v primerjavi z lanskim letom. Kje tičijo vzroki za ta pojav, ki je v popolnem nasprotju s tem, kar se je dogajalo v prejšnjih letih, ko so ljudje hiteli brezskrbno na počitnice tudi v tuje dežele? Nekoliko so vplivale politične homatije, v veliki meri pa je treba pripisati pojav nestabilnemu gospodarskemu položaju v svetu, podražitvi bencina ter sploh vseh uslug. Že lani so Amerikanci zaradi razvrednotenja dolarja začeli opuščati počitnice v Evropi. Letos je bilo ameriških turistov še manj. Turisti z evropskega severa so se bolj držali doma kot prej. Pri tem igra veliko vlogo podražitev bencina, ki je podvojila ceno potovanja v južne dežele. Cene hotelskih uslug so se zelo podražile. Na Portugalskem so poskočile čez noč za celih 100 odst. Kilajccv je že 800 milijonov PEKING, 22. — Zahodne ocene, po katerih naj bi kitajsko prebi- valstvo že doseglo 800 milijonov e-not, je uradno potrdil kitajski predstavnik na konferenci OZN o svetovnem prebivalstvu, ki je sedaj v Bukarešti. Doslej so kitajski tisk in funkcionarji vedno govorili o nekaj več kot 700 milijonih. V svojem posegu na konferenci v Bukarešti pa je kitajski predstavnik Huang šu Ce izjavil: «Od ustanovitve do danes je prebivalstvo LR Kitajske naraslo približno za 60 odstotkov ter poskočilo od 500 milijonov na skoraj 800 milijonov e-not.» Kitajski predstavnik je še dodal, da se je kitajska proizvodnja žitaric več kot podvojila (od 110 na 250 milijonov ton), a proizvodnja tkanin in drugih industrijskih proizvodov se je povečala še v večji meri. AMARILLO (ZDA), 22. - V krvi je bil zadušen upor nekaterih zapornikov v kaznilnici pri Ama-rillu, ki so ujeli dva paznika ter zasedli nekaj celic v dveh najvišjih nadstropjih sodnijske palače v Amarillu. Zaporniki so zahtevali, naj jim oblasti poskrbijo vozilo, s katerim bi zbežali ter večjo vsoto denarja. Grozili so, da bodo ubili oba paznika, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Prišlo je do dolgih pogajanj. Nazadnje so policijski organi sklenili, da ne popustijo zahtevam ter so z močnim eksplozivnim nabojem razbili vhodna vrata v nadstropje, kjer so bili uporniki. Prišlo je do streljanja, ki je zahtevalo le eno žrtev. Mrtev je obležal eden od zapornikov (bivši policaj), ki je vodil upor.