Unrdnliki In vpnivnUlil proitorii 1457 8. U»nd*U A v«.
Offic« of PubUcsUon: SiftT South Uwnd«U A**. T*toBkon«. Rockw«U 4904
Holid«ya.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Chicago, U1M četrtek, 27. oktobra (October 27), 1932
STE VN UMBER 264
LETO-YEAR XXV,
SubsaripUon 14.00
Aeeepteno« for msilinff at »poclal rate of pust »it*, providrd for In uonllo^Aet of Oct. S,
Farmarji se priprct vljajo za pohod t
Svoje zahteve nameravajo predložiti kengreau, ko ae otvori zasedanje v decembru
Kampanja proti militarizmu
Študentje sklicali antivojnl kon grea v Chlcagu
|z poročil* j« razvjdno, da eU postala Mooney in BUlingn žrtvi prbtranake obravnave in da policija ni nikdar podvgela akcije, da najde prave zločin-
Predeednik člkaške univerze pravi, da preti krtae privatnim šolskim Institucijam
Chicago, 24. okt. — Robert Maynard Mutohine, predsednik Čikaške univerze, je včeraj predlagal, naj federalna vlada pri-akoči na pomoč privatnim univerzam, da ae tako obvaruje vlš-ješolakl pouk v Združenih državah pred polomom. Izjavjl je, da je nevarnost velika in da vzgojevalnemu sistemu preti pogin, ako se ga pravočasno ne podpre. Hutchlns je govoril pred Člani rotarijskega kluba v hotelu Sherman. •
'Tisto malo višješolskega pouka, kt ga imamo v Združenih državah, naglo izginja", je dejal Hutchlns. "Vzgoja naših diiav-ljanov temelji na bazi osnovnih šol, toda depresija je tako omajala to vzgojo, da obstaja ne-varnoat, da bodo tudi te isglni-le, ako bomo dejstva ignorirali.
"Dohodki privatnih unlvari zo tako padli tekom krize, da s* ne bodo mogle dolgo časa vzdržati na površju. V tem momentu ob-ataja velika potreba, da federalna vlada priskoči na pomoč. Govorijo nam, da se morajo izdatki federalne vlade reducirati, toda ne verjamem, da je to mogoče in praktično. Izdatki naj se porazdele. Razviti moramo dostojni sistem obdavčenja, namesto obstoječih davkov na posestva, ki so krivični".
1'radnlk zamorske organizacije nipads llooverjevo administracijo
toda dab diplomat

PROSVETA
TR EKLlGITTENilKNT
Glasovi iz n##>[bw
Kako "rd^jejo" Ameriko
T« dni je "reševaaje" ameriške domovine doaeglo višek ln v teh dvanajstih dneh, kolikor Jih še preoetaja do volitev, bo vae "reše-no". Vae ameriška vprašanje bodo korenito, kompletno, dsflnitivno in končnoveijavno "re-Sam ljubi Bog ve, kaj bomo potem de-
Sr ;. Najbrž bomosboleli aamega dolgočasja ln strašne puščobe, ko ne bo mod nami nobenega problema več.
"Reševanje" ameriške republike nam dnevno osiroms večerno grmi iz radia in Časopiajs; dolge pridige in dolge kolone. Ta delo pa vodijo kandidatje dveh kril mogočne kapitoUsti-čne stranke. Ves to je silne zanimivo. Skoda, ker ni vsak dan božič — volilna kamenja. Na božič so vsi reveži nasičeni, nihče ne sme biti lačen. Ob volilni kampanji ja pa revno ljudstvo kralj, kl mu največji gospodje delajo globoke pok Ione, kadijo mu pod noe. žčegetajo pod brado In mu kažejo bogato obložene mf-se ... In reveži gledajo pa so siti.
Lskalno "reševanje" se navadno suče okoli grafta. Ns obeh straneh so sami graftarjl in vsi mors jo ven? Davki bodo znižani, blagajne natrpane z dolarji In vse nove oeste, novi mostovi in vse nove In čudežne stavbe, na katere so stari "odrelcnlkl" ln danes grdi graftarjl pozabili po zadnjih volitvah, ss bodo po osmem novembru dvignile iz tal. Toliko bo dela In zaslužks, da bo veselje! In^grsft izgine kakor zeleno listje v jeseni — nič ga ne bo več!
Največji "odreženik" med vsemi ja pa guverner Roosevelt, ts novi ameriški Mojzes. Vozi se po deželi in rešuje deželo. On bo vse rešil Predvsem dobi dežela pivo. Pivol Pivo je tisti magičen ključ, kl odpre vrata are-čl in prosperltetl. Kakor hitro Roosevelt prevzame predsedniško čast v prihodnjem marcu, bo takoj sklical kongree k izrednemu zasede-nju in pivo bo — kakor bi pihnil — legalizirano ln visok dsvek bo naložen na pivo. Davek na pivo prineee milijone dolarjev in drugI davki odpadejo. Pivovarne odpro vrata in bresposelni delavci bodo varili pivo!
Bskor vsb kaše, bo Amerika pgd Roosevel-tovo administracijo proizvajala le pivo. Amerika dobi silen apetlt sa pivo; pila In jedla bo pivo. Vae tovarne ae Ispremens v pivovarne. Vas lepa naša nova domovina bo ena sama pivovarna! Na vse drugo pozabimo. 21 veli bomo le sa pivo In od plvs. In ker bomo produ-clrall le pivo — In srečni farmarji bodo pridelavah le material ss pivo ln trgovci bodo prodsjsll le pivo — ln od piva, kl ga bomo pil! in jedli lo molili, bomo plačevali visok davek ln denarja bo kot peška. Visok dsvek nam poveča apotlt sa pivo ln pili ga bomo, da bo vse teklo od nas . . .
Ta sreča se qam obeta, če bo Isvoljsn Roose-veh. 6 tem bodo rešens vsa druga vprašanjs. Pivo bo rsšllo vse ... Farmarji bodo Imeli cene, delavci bodo Imeli pivo ln vlada bo Imela davka ... 8 tem bo vae rsšeao ln Amerika bo korakala (plavala) v naročju največja proepe-rLtete.
Inženir Hoover pe "rešuje" deželo na drug
način. On Je šele pred kratkim sprevidel, da Jo Bog poslal veliko kriso v Ameriko. Zdaj Ima lep načrt, kako potolažiti ljubega »ega, da »premeni krizo v proaperlteto. To ae bo sg »lilo natančno 0. novembra ob oemih zjutraj. Zato pe ljudje božji, ne prekrižajte mu lepega načrta, volite samo njega, da Izvede svej načrti
Vae to Je Jako lepo, modro In okueno. Glavno je. če — verjamete. Kdor verjame Hoovra. da bl bilo lahko slabše, če ne bl bilo njega na krmilu ln da bo slabša, ako on ne ostane, naj ga le voli. Vsak tepec snaluži. da ss mu godi baš to, kar se mu danea godi. Kdor pa verjame Rooaeveltu, de bo pivo rešilo kriso in od-ratllo Ameriko, kdor verjame njegovim po-cukranim obljubam, kl niso drugega kot gol bluff. naj gre se njim; tudi tak tepec 01 sposoben, da bl videl višje čes mokre planke.
Toda vel, kl agitlrajo sa Hoovra ali Roose-volte, also nevedni topel. Zaitomnlte si to. V Združenih državah je psaeej naših revsfev. ki agitirajo ss prvega ali drugega. Ali Imajo kakšno prepričanje? Nobenega! Ali Imajo kaj smisla za koristi delavce? Nobenega! De lajo to samo sat* da bi kaj zaslužili. Za njihove lastne koristi gre. Republikanci In de mokratje tudi letos plečujejo. direktno sli ln direktne Kader torej Mdetlte ne Hoovrove-
(IMlk f 8. keksi.)
bi
skup
nI,
ga
AR boste velHi zaae? Doleth, Mlnn. — Politična
gnojnica brizga na vse strani po deželi. Republikanci in demo-kratje se javno bičajo in križajo ter zlivajo br ozgo eden aa drugega. mtff*— ko sa larmei laboritt borijo, da si obdiiijo postojanke. M eo si jih pribarih paej in upajo, da bodo letos po-vlžali število svojih |
v	razne javna urade to je ogromna masa pa _ premišljuje kdaj in od kje bo prišel Mojzes, da jI bo prinesel rešitev iz tega mizernega obstan-
k*belavci, med vami se nahaja mala grupa vaših tovarišev, ki so organizirani v socialistični Stranki Ta stranka vam nudi pogoje za vašo bodočnost in bo* dočnost vsšOi otrok. V koliko ji boste daJl vsšo podporo, ja leše-če na vas. Ce se boste opirali na demokrate, ker ste "jezni" na republikanca, vam naprej po-vem, da boste razočarani, ln štiri leta od aedaj boste spet "jezni" na demokrate, kajti oni vam ne obetajo nič več kot republikanci Hoover zagovarja današnji sistem in podpira velike kor-poraetje. Roosevelt pravi, da je U sistem večen. Delavci, kaj pa
vi	pravite? AU tudi vi mklite, da vam je ta sistem po volji, ki vam še prilike ne da. da bi si zs-služili zs potreben živel? Socialistična stranka vam nudi nov sistem, to je sistem, pod katerim bi delavstvo proizvajalo potrebščine za rabo mesto za dobiček nekaterih posameznikov ki nič ne delajo, pa vseeno grabijo bogastvo v svoja blsage med tem ko vi, kl ste vse ustvarili, trpite pomanjkaaje.
Socialistična stranka v Minne sotl Ims samo dva ksndidata, to sta Norman Thomas za predaed nika in James H. Maurer sa podpredsednika Zedinjenih držav. Naša stranka vodi precej obširno kompanjo po Minnesot!, tako da js lahko vsak dealvee poučen o nsžem progrsmu. Vi lahko veste, ds ml stojimo za stsrostno pokojnino, sa brezpo-selnostno zavarovanje, sa javno
il delsvci proizvajali se-ist, mesto v korist mali parazitov, katerih glav-ir je dobiček, ln če te-rsm lepo rečejo, da ostanite doma, ds nI dela ss vaa. Ce bl delavstvo rabflo svojo glasovnico zadnjih dvajset let sa socialistične kandidata, bi danes i-mell starostno pokojnino in brez-poselnostno zavarovalnino ln bl tako no trpeli pomanjl^anja kot ga. • "vt
Ce smo zamudili priliko do sedaj, zbudimo se letos, še je čas, da ae preskrbimo sa sbUžanje bodočnost in za bodočnost naših otrok. Glaaujmo za socialistične kandidate v takem številu, da se bo reakcija v Washl*gtonu stresla do mozga, ln bo morala upoštevati naše zahteva za na* i.v-ljenski obstanek. Delavci, preliti talite dobro kaj so počeli de-mokratje med vojno, kaj ao počeli v zadnjem kongresnem zasedanju. AH so kaj stprili, da odvrnejo trpftenje, v katerega nas je potlačila pošrežnost kapitall zma? Ne. nič niso storili! In tu* d! v bodočnosti ns bodo. kajt oni so sastepnlkl kapitalizma ln delajo le v korist tega ln m smo jim deveta briga.
Vprašam vaa, ali ste ss kal naučili zadnjih dvajset let? Cas Je, da ssdaj spregovorite ko vam je dana prilika. Ne čakajte Moj-kajti nJega ne bo. VI sami sto tista moč, da al z lahkoto prilastite dobroto tega sveta; vi proizvajate vse l>ogastvo ln pe vseh pravicah bi moralo vam tudi pripadati. Socialistična stranka vam kaše pot Poalužl-to ee je ln v doglednem času boste uživali sad, ksteri vam po vseh pravicah spada.
Upam. da ta apel ne bo glas vpijočega v puščavi, upam da me rasumete, da želim preobrat SS boljše čase. fcellm. ds uČk-kam še toliko let da bom okuatf sadove, kateri bodo zrastlt iz semena, katerega ao sadili pionirji eeeiaUgtšSaage gibanja. To prižlo prej sli slej. Pod kapitalističnim neredom nI rešitve kal torej iakati? Storimo korak danes sebi v korist In ta boljšo človeško družbo, sa Uko kjer bo dela ln jote v obilici sa vse, po vrhu pa svabods. enak« pravnost ln resnično bratstvo!
Vsa te lahko dobimo, le se od ločimo na 8. novembra s našimi glasovnicami za Normana Tfce-masa in Jamesa H. Maurerja. AU boete vi tako storiti? Js bem, pa če sem prav sam! Kdor misli voliti zs farmer-Iabor
stranko,
voli celo listo, kajti straaks je aaj-
J. Kobi.
■Kafl ične stranke, je vrši! 18. dkt. v Youngstownu je bil dobro Obiskan. Govorniki so bili štirje, Vlavna mod njimi sta bila Maunk podpredsednik ki, In Sharts, gbvernerski kandidat hoc. liste. Sharts je med drugim razkladal boj, ki ga je 1-mel pred vrhovnim sodiščem dr Save Ohio, ki je šlo za znak soci ul i stične stranke ln pa kolobar, da prideta na volilno listo. Raz kladal je tudi konstitucijo drta ve Ohdo, ki je tako stara, da ne odgovarja sedanjim časom. Pri poročal je, da bl se volilci Izrekli za Constitutlonal Convent-lon.
Za njim je nastopil Maurer. Udeleženci so ga pozdravili z gro-movltlm oplavzom. On je govoril nad eno uro. Njegov govor je bil naperjen proti kapitaMsmu In sedanjemu sistemu, ki je edt-nI vzrok, da vlada taka mizerija. Privoščil si je tudi Hooverjg in Roosevelta kot kandidata republikanske ln demokratske stranke. Rekel je, da je Hoover zadnjič govoril, da je ta sistem dober kot ga imamo, da naj kar takega pustimo.« Maurer je pa pripomnil, da ga ne pustimo takega kot je sedaj. Hoover je rekel da ni take »Ue»da so ljudje samo.malo nervoani, da bi bilo dobro, ko bi Rudy Valee zapel kako veselo pesem, pa bi ljudje vse pozabili.
Maurer je rekel, da tak človek, ki tako govori je nevaren in da mu nekaj manjka. Nadalje je Maurer razložil kako sedanji kapitalistični sistem, kateremu na-čelujeta Mellon ln Morgan kot velike glave verižnih prodajaln >res) rušijo in sprav-?pad nešteto samoetoj-trgovcev. Mali trgovec kot delavec, mesto da bi ob vo-Itvah volil svojo delavsko stranko, pa gre z Mellonom in Morganom, kl pomaga njima, da ga čim prej poženete v prepad. V sedanji kriz! je že nešteto ma-
so šli kot nskdanji trgovci okoli verižnih prodajaln za delom ip. delajo za 15 in 20 dol. na teden. Seveda, kdor je bil tako srečen, da je delo dobil. Vsemu temu je kriv sedanji kapitalistični sistem, katerega podpirata republ ln dem. stranka.
Pa se dobijo ljudje, delsvci izkoriščani do mozga In se vpisujejo v republ in dem. klube in pomagajo samim sebi dajat) Štrik za vrat. ljudje se boje socializma. Pravijo: "VI socialisti bl radi delili." Med temi, kl tako povprašujejo In jih to najbolj skrbi, je pa največ takih, k' nimajo nlČ za deliti. TI ljudje pr ne vedo, da imamo ravno danet sistem, kl deli Nsprlmer, dela-
fcgubCtoji »e boiessi. ker nima -redstev, da bi poklical in pfc-ča1 zdravnika. Roji se zime, je treba kupiti kurjavo, ol
in druge reči, ali denarja ni ■■
ji se, oko ima hišo, za katero je delal celo življenje, ker ne mM plačati davkov, da je ne izgubi ; boji se pri delu, sfc> ga Ima, ds ga ksteri ne zatofl da ddo Izgubi.
Torej delavec se vedno Uiji Samo strah in strah- Maikna peščica parasitov, pa se vse trase pred njo. Ta mala peščica izkoriščevalcev narekuje delavske plače, narekuje razne druge stvari. Naprimer: delavec br« dela Išče dejo. Gre k delodajalcu. Delodajalec, ako potrebuje človeka, pravi: "Mi ti damo delo, tolike je naša plača." Farmar pridela vsake vrste pridelkov, potem postavi pridelke na trg, in kapitalist pravi: "Mi kupim* toliko ti plačamo, to je naša cena." Farmar potrebuje traktorje in druge stvari Gre, da jih kupi, in zopet mu povedo: "Mi moderno, toliko plačaj, pa boš dobil, fo je naša cena".
Tako je, vidite delavci.^ Ako prodajaš, vzemi kolikor ti dajo, ako pa kupuješ, pa zopet plačaj kolikor računajo. Vsemu temu narekuje veliki biznis iz Wa1t streeta.
m veš dolgo do dneva, ko bodo volitve. Nekateri se navdušujejo za ponovno izvolitev Hoovra. On pa obUubuje kaj bo vse dobrega naredil, ako bo zopet izvoljen; Pravi, da bo pomagal far-mar jem ln brezposelnim. Zakaj pa doaedaj ni pomagal? čemu čakati poaovne izvolitve? de spominjamo, ko je senat sprejel gotovo predlogo, da bi se pomagalo brezposelnim. Ali jo jo podpisal da bi postala zakon? Kaj še! Zavrgel jo je. Potem, ko je pa senat sprejel drugo za bankirje, da se jim da nekaj sto mllijončkov, je pa takoj podpisal. Spominjamo se tudi ko so šli vojaki ki so se borili svetovni vojni, v Washington zahtevat bonus. Kaj so jim po-vedallt Da So radikalci, ko so šil v vojno pa jih niso vprašali, Če so radikalci. Namesto, da bi
nagnal
see listi dne 8. nov. Kadar bo-
ivolill V javim urade može Ulistttirf listi pa bomo vsi To pa sato, ker platforma soe. stranke Je v korist vsega delavstva, in oni se bodo morali ravnati po nji-
John Tance*.
Pet-J^' poberfci
Datroit, Mich. — Honry Ford ,	izhoren trsrovec ln
ujs ai-
jlm dali bonus, so jih s Solzavicami.
Kaj ps naš Roosevelt? Neka teri vidijo v nj«» odrešenika. Na kampanjski turi obljufcU toliko, da jo strah, najbolj v nih stvari se pa Izoglblje. Ke je pa Roosevelt kot governer države Now York naprav« sa brezposelne in farmarja? Nič
.	_________________ Korupcija v New Yorku je na
ib trgovcev propadlo in potem ,vseh koncih ln krajtti in on kot
t ni niti z mezincem ga
vec prejme od svojega produkte lt odstotkov, kapitalist ps 8f
odst. Ali nI to delitev? Tisti, k nič ne dels, dobi veliki del Ns dalje je delavec v tej kapitalisti čnl družbi vedno v strahu. Ak< Ima delo, sa vedno boji da gi
verner nI il I, sedaj pa praviJtfVffe redil ako bo l«.voljen. Čemu
gove:
nil „ ... - _ naredil ako bo IsvoVjen. čakati, ko bi že lahko veliko napravil za državo New York. Kandidat socialistične stranke Thomas in drugI kandi-delavake liste, pa ne [ejo samo, ampak so šl 1 boj s programom, ki je i program sa naa delav-.JS. Pa nekateri pravijo: soc. listo, če bi vedel, ds •Ijeni." Ravno 'sedaj m misel, ko sem prod par 1
ske
bi
prid
meseci pdbiral podpisi, da pride
lista na glasovnico, in so mi v gotovem'kraju rekli:
m I*4-
pinalijske bt vedeli, da bemo dobili." To pomeni: se bl vseli k obloženi mizi. Vsak. hudiman bi se veedel k polni ptisi, ampak je >j dslati na to, da
.treba prej tt^Lzo obloži.
Rojaki dela** bojte, kar križ pred
radiu je povdarjal, da Je Hoover končno premagal sije. so skoro uničile našo industrijo in dk njegovo prizadevanje, oživeti industrijo, £e kaže i mortnts Henry se je s to izjavo blamirai do skrajnosti PosabU jo namreč omeniti, kje so U resuiUti. Daje je "pozabil" povedati, da dokler se bo nakupovalna moč njegovih delavcev koncentrirala v njegovi blagajni ga ni Hoover-ja niti Roosevelta, ki bi spet oživel industrijo.	I Ford je namenoma lagal- Njegova koemeta vest se zrcali v j dejstvu, da v razburjenosti svojega govora niti čitatl ni mogel pravilno. Ford je tudi zagrizen sovražnik radikalcev. Moderni kralj na Betajnovi uvaja v Dear-bornu Kantorjeve metoda do skrajnosti Sledeči incident Uur strira njegovo "nestrankarsko" politiko.
8eciaUsti so obdržavaU dobro obiskani shod v Dearbormu. Na shodu so se pojavili Fordovi špir joni s fotpkamerami v namen«, da slikajo njegove delavca in jih potem denuncirajo. Na cesti so pa *akol**Ui licenčne številke njih avtomobilov. Shod so pose-tili tudi mnogi učitelji(ice) iz dearbornsklh šol. Posledice so bile te, da so drugi dan prejeli vsi pedagogi pisma, v katerih se jim grozi s persekucijami in z Izgubo služb v slučaju ponovnega pose ta shodov. Protest proti takim razmeram se bo nedvomno pokazal dne 8. novembra v o-bliki velikega števila glasov zal socialistične kandidate
ČETRTEK, 27. OKTOBRA.
Morala zavednega delavstva
Pojem morala ima v življenju najrazličnejše pomene. Vaak človek ima neko svojo mi rak), ki utegne biti celo popolnoma v nasprotju 1 moralonjegovih soljudi. Zato sa o morali kot večnem zakonu sploh ne more govoriti Po naftjh delavskih pojmih je moralsn in značajen vaak oelavee, ki ostane tudi v najkritičnejših trenutkih zvest svojemu delavskemu prepriča nju in zvest svojim sedružnim načelom, to je 4» se zaveda, da je del ttovedke družbe in da k njegova moralna" dolžnost, da se tudi v naj vabljivejših momentih kakor tudi ob najhujši stiski ne da podkupi po obljubah svoje okolice ter ne zapusti svojih trpečih in borečih se tovarišev. To moralo smatramo mi za najvišji delavsko moralo, neglede na vse druge morale današnje kulturne dobe, versko-etično Itd.
Ta morala je v delavstvu močno ukoreni-njena. Zakaj, če se ozremo po svetu, opažamo vendar, da so delavske strokovne organizacije nazadovale le malo po članstvu, da so pa borbeno jačje i« odločneje. Isto velja tudi o političnem socialističnem gibanju, ki je ohranilo svojo moč in gibčnost, bojevno pa znatno napredovalo. Ti pojavi ne morejo biti slučajni, niso posledica dresure ali demagogije, marveč so posledica globoke iskrenosti in prepričanja o veliki važnosti delevskih interesov z ozirom na napake današnjega gospodarskega
To je morala, na katero se naslanja delavsko gibanje in kl jamči, da delavsko gibanje ima bodočnost, lepo bodočnost. Prav v sedanji reakcionarni dobi je ta morala delavstva nujno potrebna, ker se ob veliki bedi lahko dogaja, da kdo, ki moralno ni dovolj trden, iida svoja načela in svoje sobojevnike. Moralno visoko stoječe delavstvo tega ne stori, marveč nosi skupno križe in težave, dasi težko, često z bližnjtm obupom v srcu, vendar pa v nadi, da morala delavstva zmaga. — Delavska Politika.
as
u; ki bo soS nalogi, katera je začrtana. Judnič je videl Rusiji zelO male Ia še to sam temne stršiil Tsraslti poti«
načrta
ur
U v j ruski o stal-z vsakimi
t
m
vsakim
Umi Moonrv Ua v.JpRlemijeki ježi. ja
Kmet racijah v New Voiku
prleeUe pri dolavskik
J-udničev opis njegovega bivanja v Rusiji je dvignil mnogo prahu. Resne polemike v tem o-ziru zelo pogrešamo. Natolceva-aja in sumničenja brez podlage so pa skrajno slabo izpričevalo , naš intelektualni nivo. Kar j« Judnič konstatlral, je v skladu tudi s drugimi poročevalci, vendar so pa to le porodne bolečine kolosalne petletke, iz katera se bo rodilo krepko dete, ki bo Ttos nalogi, katera mu
v
samo s Izraziti petletni program sa ne izvaja ns ulicak m pri čevljih, pač pa v tovorih, rudnikih, gozdovih, kolektivnih farmah itd. Logična posle, dica 8H pa ta, _ šati žrtve, da se tem slučaju jih narod. Te Žrtve pa ne, kajti razmere dnem izboljšujejo ln ker ruski narod to ve, zato z veseljem ušiva čra kruh in zelje, dokler ne pridejo na mlso tudi piščanci— pa ns Hbovrovl Stalin Ima, seveda, svoje hibe ena glavnih je njegova tjv| a. Pettetni načrt bl se v interesu višjega živijenskegs standarda bres škode lahko raste g v desetletnega, izvzemšl * v ki sp za obrambo spalnega pomena. Dalje on sapogel s svoj združiti svetovni pr« mogočno falango s tem. ds bl prilagodil pšlitično taktiko v smislu razmer in okoliščin posameznih dežel Te hibe pa deloma odtehta itfagovo noet fi ruski
Rusija isvaja prvi obsežni socialistični eksperiment; v tem Je docela osamljena. Njena indu-strija se šele ustvarjk. skušajo prilagoditi prsi
užika modernim indu-^■razmeram, kar pa ni IsMbo iWo. Zato je dolžnost vseh poltenih socialistov, varjati U eksperiment, kljub vsem nspakam. kl jih Ima. Ta ekaperiment je v blatvu tudi naš, ker v doglednem čaau se bodo morale itak vse delsvske stranke zdruf.it i \ skupno fronto, da porazijo reakcijo, ki se gru-očilen pohod seveda ni Amerika In ■Iflktlka. ki je v danih rasmerah našla v Rusiji ugodna tla. uživa aek> mslo simpatij v tal deželi Kdor posna (IMJs se S. •irmSm
Kemiki ameriške Eastman Kodak Company objavljajo zanimiv rezultat lanskoletnega eksperimenta z ribjim oljem pri odraslih osebah. V neki veliki tvornici 'je 116 žensk in 70 moških, ki so zaposleni deloma v pisarnah, deloma pri lahkih ln težkih delih, vsak dan med odmorom povžilo jedilno žlico ribjega olja. Druga skupina, v kateri je bilo 88 žensk in 40 moških, pa ni povžila niti kapljice tega kre-plihega sredstva. Uspeh prve skupine se je pokazal v tem, da ni napadla 102 Članov prve skupine ves Čas nobena bolezen, niti prehlad, . V drugi skupini, ki ni jemala rib-pa je ostalo normalno zdravih samo 95 članov prve skupine, ki je pila i, ni izgubilo niti ene ure zaslužka.
ko so Člani druge skupine mnogokrat IL ' « »____j____i:
nW
izgubili po več ur, ker niso bffl dovolj jaki in odporni ter sposobni z poskusa vidijo kemiki imenovane družbe potr
ponicoK. i/jujv i poginu ivojlm vplivom mneva l proletarlat v ^ ma]0
S njigovo poštenje. \/.traj-in pa prizadevatije, dvlgni-ski kulturni nivo.
dilo teorije, da vitomin A, ki ga vsebuje ribje olje, mogočno ščiti ljudi proti prehladu. V A-meriki so dela zdaj na podlagi izvršenega poizkusa velika propaganda, da bi v industrij-ekih podjetjih uvedli obvezno uživanje ribjega olja, s čemer bi so zdravje delavcev znatno okrepilo.	^
Vzrok izumrtja predpotop-nih zmaiev
Znanstveniki so se že pogostoma bavili z vrašanjem, kaj je prav za prav povzročilo, da so izumrli predpotopni zmaji, te ogromne pošasti, ki so miiijons in milijone let obvladovali kopnine, vodovja in ozračje naše prenuc-nice. Ena Izmed domnev pravi, da nam je iskati vzrok v ogromnosti njih telesne msse. Di-Iplodocus Carnegii ie meril n. pr. nad 80 m v dolžino ln 6 m v višino. Ce so nastale dolge deževne dobe, so ss morala ta bitja v močvirnem ozemlju zaradi svoje neznsnske tete naravnost pogreznlti v tla ln so bils izročena poginu brez vsake pomoči. Vendar je U do-■ a našla mnogo ugovorov in Ima danes k ..Jtlo pristašev.
Večjo verjetnost ims draga domnevs, ki trdi, da zapadejo sčssoma vrste živeli prsv tako ostaranju kakor poaameznlki. To osUranje w
israša v popolni Izčrpanosti plodnosti. Dotirns
vrsta se ne more več množiti ln počasi izumira Ta hipoteza bi nam seveda pojaenils tudi izumiranje vseh drkgih živalskih vrst, ne ssrno zavrijev in je na vsak nečin upravičene u mnoge vrste žlvsli šs dandanes. Tako Je n. pr s loaom la zubrem, ki ImaU samo še nekoitso oploditve zmožnih primerkov na vsem svetu.
Paleobiolog Audova trdi da je začela temperatura proti koncu semeljskegs srednjega veka nazadovati, kar je vplivalo morilno ns like plazilke, ki so bile vajene mnogo več topi te in ae niso znale prilagoditi novim rasmjjs* Mogoče je tudi to moment vpllvsl »s uničenj zavrijev, vsekakor ps nI bil edini vzrok in to
resni ca bržkone tp. da je vplivalojs^časno
vač komponent.
pira v od Rusija
P1 ■ f1
1 (Našaljevanja la t kolčne.) ^a aU Reeaeveltovega hlapoa. vprsšajte ga je naiai — Če mu ne vecjameU- Ugs.
hasdidat«' i* naj ss ^
Vesti iz Jugoslavije j
proletartaU v Ameriki le utopija. Vsako uspešno politično gibanje mora pa itak Imeti veČino,
Mitia. oyrowA.
% JufMltTiJ«.)
aka letina uničena. No novo po» sejane njive se raarite in odkn-to, vode Je odm-.sU gornje plasti S semenom. Kako je toča uničevala, al lahko predstavljamo* če
ll^fflR NEVA"
Požar priSUrnm trf u
Liubljana, dne 8. okt 1M2.
Dne 3. okt. jebHp.™w£-
tr^ifsis poslopja. Tako
ff^odilo tudi v M Pri Ltrgu. strela je udarila m poslopja poeeetnika eta KandareU. Is poslop-ffj« dvignU gost dim, po o-U cerkvicah in v Starem začeli svonovi biti plat *Vsi vaščani so bil brž I M kraju nesreče ter za* gasiti. Gašenje je aprva J orožništvo, ko pa so pri-Gobskl in atarotržki gaail-so prevzeli vodstvo gasile v ki ■štirimi brizgalnaml sipali v i vodene curke ter v krat-času požar zadušili ter del •ega poslopja rešili. Del po-j, v katerem je bil hlev in je pogorel, stanovanjaki del '»ja pa j« ostal skoro nepo, lovsn. Škode je precej. Stre-L v hlevu ubila vola, dočim so lo živino s težavo rešili. Pomnikov sin France bl bil kmar postal žrtev strele in ognja, ■je na podu in ga je sopuh 8 tako silo ob tla, 'j* ee je a izvlekel it gdrejega pO-ipja na piano. KSŠČa, polna ži-in koruze, je zgorela. Zgorelo mnogo orodja. Skoda je te del-krita z zavarovalnino. Požar v LMČah.—Pred nekaj
nastal v Lužah požar,
ni napravil toliko škode, ko-kor strahu vsej vasi. Vnela se | hiša, v kateri stanuje čevljar Plese?. V bližini pa stoje leeene hiš«- in gospodarska poslopja, Tti [ i bila v veliki nevarnosti, da se .. loti ogenj ter uniči drugega [drugim. VaŠčani so pridno to-■ili vodo ter Uko uspeli, da ii razširil ogenj pred priho-om gasilcev h Ljubnega, ki je aljeno od Luč 10 km. Čez pol so bili ti gasilci na mestu |požara ter s svojo brizgalno pr pre il: razširjenje požara. Hiša [čevljarja Plesca pa je skoro vsa logorela.
UVOD
V LETOŠNJO VIN8KO SEZONO
Faatovsko klanje v Bučki
Letošnje grozdje je zorelo v |umem soncu. Vina bo nekoliko
inj, a bo močno. To potrjuje udi fantovsko klanje v vasi ločvirju pri Bučki na Dolenj-kem, kjer so se' od letošnjega sošta vinjeni fantje klali vee-prek kot za stavo. Iv Močvirju so imeli gasilci Iteselico in vse je potekalo v re-Y° do poznega večera. Tedaj pa ' je vnel prepir. Fantje iz Gur-Bučke, Spodnjih Bakulj in od so *e sprijeli in obdela-fr»li z noži, koli, nogami od miz in klopi. Jože Golob iz Ource lepi v novomeški bolnici. Franc I'k iz Bučke mu je zasadil nož ■ uda j v levo ramo ter je raju smrtno nevarna. Golob uteg-I* poakodbi podleči. Drugi so Pjnj nevarno ranjeni ter Se IJravijo doma. Ljudje, ki" so bi-pretepači v isti aobi, ao se Pedali, a v endar dobili nekaj u-E*^ in »o bili mnogi obrizga-s krvjo. Tudi gostilniški pro-rri *<> krvavi, celo strop je o-R«n k krvjo. Tako so fantje [Bučke in okolice otvorfli se-Dn" "ovega mošta. Ni dvoma. Mo temu "zgledu" sledili tu-1 fantJ«* |h, drugih vasem, saj je gka sezona po vinorodnih ■ l"»ifata s podobnimi po-1(1 "n poboji.
r N'»vem mestu bodo na rojst-r»*> Pokojnega pisatelja Ml-r luK ja vzidali spominsko f ki naj priča, da se je v rodil slovenski pisatelj P . i "gelj. V nedeljo 9. Okt. ujPjf* "dkrite. Prvotno je iz-I! ugljev portret in ploščo iwše. Kip (relief) je to* « ti-rakote. Toda kip ae 'Uailnici razletel. Ker je trenutno v inozemstvu. Iskrit ja p« pred vrati Je ■T druMva "Krke" naročil r »'t) pri kiparju Tinetu Ko-1> n»irlo izgotovIL Te-
min »pi. dal
C
rta) f \ *f M
m

P
h zida na v hlia "apiM.m in Kosov por--s. ^kritja se bo ude-

mnogo ljudi.
S koao ga je aMI
V	vasi Sela prt Zgornji pol. skavi je pri«o do nenavadnega doČina mod dvema prijateljema. Pri poeestniku Leskovarju so obhajali gospodarjev god, ki sta se ga udeležila tudi otnfeg 20 let stara France Kovačič in Guatfn Cafuta iz Kukave. Godovnik je vse obiskovalce lepo postregel, okrog polnoči pa eo se razhajali na svoje domove. Odhajala sta tudi omenjeno dva fanta. Toda pri proslavljanju je prišlo mod njima do hudega prepira in na dvorišču eta ae sprijela. Pred hlevom je visela kosa. Cafuta je v besnosti snel koso s klina ter jo zagnal s tako eik> v Kovači-ča, da se mu je kosa aadrla v hrbet ter je konica pogledala na trebuhu ven. Ko je Caluta spoznal, kaj je storil, je zbežal domov, da se poslovi od matere ia da jo prosi odpuščanj« aa slo-čin, ki ga je bil storil Hudo ranjeni Kovačič lpa je skušal sam potegniti koao iz svojega telesa, si pri tem porezal obe dlani, kose pa vendarle sam ni mogel izvleči Začel je klieati na pomoč, fz hiše je prišel gospodar (Lesko-var ter izvlekel koso Kovačiču iz telesa. Pri tem pa ae je udria kri iz ran in Kovačič je ne mestu izkrvavel. Cafuta pa ee je po slovesu od matere sam prijavil oblastem.
Obsodbe v zagrebški napravi. — Obtožena napadalen na pisatelja dr. Mileta Budaka, Saban Sahinovič in Vojislav Katanič sta bila obsojena na triletni strogi zapor. PriAv so vlomili branilci in tožilec, prvi zaradi previsoko odmerjene kazni, drugi zaradi prenizko odmerjene kazni. Utegne pa se zgoditi, dn bo višje sodišče kazen obema napa delcema znižalo.
Bvejk ae Delavskem odru. — HaŠkov roman "Dobri vojak S ve j k* sta dramatizirala že dv nemška pisatelja in je v tej predelavi doživljal lepe uspehe gvejk tudi na ljubljanskem gle dallškem odru. kamor ga jo po stavil s prevodi in režijo Osi] ges£. t>ne 9. okt. pa se vrji ^ dvorani Delavske zbornice )j>re-mijera nove pUsdelave romana za oder, ki jo priredil režiser Ferdo Delak ter tudi zrežiral
Vlom v občinski urad.-V noči od 6. na % oktobra je Wl Zagorju ob Silvi tevrien vlotn občinsko pisarno. Vlomilci eo vdrli z dvorišča v pozlopje, odprli vrata v pisarno ter s "svin-sko nogo" izvrtali precejšnjo odprtino v ^elezno blagajno, iz katere so potem pobraM vso gotovino, ki pa je nl bilo veliko: o-krog 20,000 Din. Vlomilci so torej doživeli pri tem vlomu ne
z^rv^nSE
stanujeta dve stranki in vendar nihče ni slišal nobenega ropota ponoči, znak, da so delali vlomil ci zelo oprezno in da gre za noj stre. tiudje mislijo, da vlomilci niJo bili domačini. To pa zato, ker so po tem dejanju od šli še nad Sekolski dom, kjer menda prav pikoli ni nobenega denarja. Tudi v ta dom eo vlomili ter prebrskali rse prostore, odnesli ps niso ničesar. Potem so menda hoteli vlomiti le v poštno poslopje, kjer je poleg poštne hlagajpt »e blagajne hranilnice. Tu so posvetili z e-lektrično žepno svetilko skozi okno v stanovanje nekega Firma, ki se je prebudil. Zato so vlom v to poslopje opustili. Gre mogoče res za tujce, lahko pa tudi, da so atorill to domačini, saj je v zagorski dolini mnogo brezposelnih in mnogo Uko bednih, da ne bi bilo nič čudnega, če začno vlamljatt ln jemati Um, kjer kaj je.
Nonrjo v brežfcki efcettd —
V	avgustu je silen viher s točo uničil precej pridelkov zepadne-ga dela brežiškega okraja, v ponedeljek S. okt pe je toča po-bila zadaje upanje kmeU v bližnji brežiški okolici. Videm, Zdo-le, Stromlje, Artlče, Globoko, Brežice, Bhteljsko, Dobovs - te ae kanji, ki so od zadajo mnogo pretrpsU. Vinogradi niso obrani, čela, zato več škode jagode v blato, pobila je ajdo. llate felja. in repe pe je Uko razcefrala,
ho zelenjava težko še kaj rasla dalje. Tako je torej poinojeson-
»verno, da je pfkijsjs eek> o^- .
kopitom,.?
pmSopju pobila nad tO šip. Ko ae je po tem neurja"e*'bo nekaj časa zjasnilo, ie bila V pokvajiaa bela od Uče, kot bi tula pokriU s snegom. A tak«*
i prišla
in plo-
nato ae je spet stemnilo In
; e sne va toda s viharjem
mokratično, kajti morihto orožje poseda danes m ah sija, brez te-I ga js pa revolucij« neizvedljiva. | Vsled tega dejstva nam preeeta-
rasti, je p( Ča. Kmetje v brežiškem okr tarnajo in kltfeju pomoči de baaso mgultoall UakMan^
eo. — Barti se je bilo, fe bo regulacije Ljubljanice po vsAik^j j* «ame eno? sMtojnm organi detttt lani ln letos sp^ aaapela. ftirmti ameriško del^retvo potom V teh časih denarne krias» ja ^lllegalno akcije. Ml posedujemo le kar težko upati de W> država	Oro*je — glasovnice!
še nadalje podpirala rsgulacljo Ako to ^^ m H V6dll0 ^ LjubUenlne. Zdaj poeošajo » prta pbla zn drastične akcije. Beogvada, da je miniatrak svafc PrsdeUvnka te ideje je pa so-odobrtt licitacijo aa nad^eva- c^tetitoa stranka, ki postaja s nje reguleeije in aieer ja Wl d»-	^ vaannjii političen
voljen kredit v toneM dvak ln f^^ v Ameriki. pol milijonov. To je tisU tretji-
iLASMI B flASELU§ \
(MJaUeMttH s t. »tranl.) zgodovino anglosaških narodov in njih filozofijo, pride do zak-ljnttra, da eo ti narodi v bietvu paattvnl. Vanko novo poll-I Ideje gledaje s kritičnim oiaaom. Imajo fiksno idejo, da daH In vae kar je radikalnega se jim adi importlmne. Zato je zaenkrat v danih rasme rak direktna akcij* in dfkUtur«
nov. v Slov. del. domu. Klub je vzel to igro na repertoar na priporočilo čikaških in clSveland-skih igralcev, in ni mu žal, ker snov te komedije je tako originalna tn tehnično dovršena, da bo cenjena publika pri predaU-vl nedvomno pozabila na kruto depresijo in ae v duhu preselila na lepo Dolenjsko, kjer žtvi svita Lizka s svojim Jakcem — "račko na vodf\ Tam doli pri fari si po trije "svetniki" beli* jo glave, kako bi Usko preslepi* 11 za "eorpue delictt" in s tem zbrisali sled starih grehov. Kako se ta zadeva konča boste videli v nedeljo 20. nov.
Frank (Wn.
na, ki jo prispeva država. (Drugi dve tretjini atrelkov trpita jubljanska občine, banovina in odbor aa iMuievanjn barje). Skupno be torej treba aa nova dela T In pol milijonaDiik S tem bodo regulirali UNbljenioo od fcentpeterake vojašnice do fron-čiškanaks cerkve. Ko bo.dokončana tudi U sekcija strugo, bo ^ Uinmm reguleeije Ljubljanice v me» jktaaen duševni lOHtek mesta skoroda vsa dovršena. Q-	Uub ll5 (up&dna stran>
stane le še del struge oh grako- ^ n prlredil okt. jmvv# pravem.	davanje, kjer ao ae diakusirali Radlčevee dr. Pevaer aretiran, sodobni politični te ekonomski
Angleško poslujoči odsek klu* be Ud je aranšhrai aa 20. akt. aek> uspešno debato o vprašan. : -Kdaj bndo ianake zavlnda-svert?" tonsko emancipacijo je zagovarjalo pet mladih ao-druftic, negativno etran pa pet , nažik fantov. Krone so odnesle dokon*	kftr ^ šolo knačilno. Na-
£MS* dvorana občinstva je imela kresen
problemi. Navzoči so a zanimanjem sledili govornikom.
Radičevci v inozemstvu dolnjo. V inosemskih tUkarnah t^ ___ _______________
skajo letake ln brošure ter jih v^j« ae jo aranžiralo s name-
pošiljajo po tihotapskih potih1 K čez mejo v državo, kjer jih po Hrvatskem širijo rediamk! pristaši. Te dni pa je zagrebška policije aretirala več fsdlAevakih agiutorjev, ki so sprejemali ln
širili te tiskovine, med ^U^gimi _____
tudi dr. PernaMa*' nekdanjega komedije v radttevakega poslanca, ki ja bil »Trije v<
ob priliki atentata na Stj^na Radiča v rtupščini ranjen. Ko hrvatske stranke takrat asjjuati, le Beograd, se js vr^l tudi dr; Ivan Pernar v Zagreb, kjer živi lčot odvetnik. Razen nftga sol bili aretirani še Febijan Piaaini* in Peško Kaliterna iz Splita ter Mato JKijmovič, Ivan (Pesa»l^| Petar Pavičič, ^ure G j uro Kompfelje iz Sagrsba-Kot glavnega krivca Imenuje lici j a dr. Pevaavja, ki je d-letake lp inoeematva ter jih if-ročil oetalim aretlrancem, da so jih delili med .prebivalstvo. Le* taki so pisani aslo oetro pr*1u sedanjemu režima ln poalvajc hrvatako ljudstvo aa punt.
UkMa se je an otopnloak. — V hiši, kjer sUnuje, Ss je uhfla aa ilopnicah Marij« Zadravieva, žena upokojenega železniftarja kil hišnika v MMfeovi ulici v Ljubljani. Ko so je avefier vrnila domov, ji je ni stppnlcah spodrsnilo, padla je ter pri padcu udarila z glavo ob rob stopnic. Onesvestila se jci iz Ust in nosa jI js 'udarila kri. Domači ji niso mogli pomagati, na prevozu v bolnico pa je poškodbam podlegla. Pri padcu si je bila prebila loba-
"^JmrH V^jSd^icl 41 letna vinlčarjsva žena Ana Krumpaieva to Ceroean pri Šmarju, 72-1 etna dnlnarica Marijo Kolarjeva a *ekk »SŠ »jd Višnji vasi, v Ljubljani Iparijs Levstikova, 88 letna poseštfiics Marija Breskvarjeva, v Kopriv, niku pri Lftlft Marije Bnpov-
Samomor Ljubljančana v tfpll-splitskem mestnem prej
da se nudi vsem prilike sa*
Bar jati svojo nazore. Na Aa* smo pa pogrešali ravno ti* stih, ki sam jih pH6akovall. f Pa da ae pozabim — "račka na vodi" — klub 116 ao resno pri pravUe na uprtopritev sijajne HtaM AsMajik — vaški svetniki" dal 80,
Vinska trgatev PitUburgh, Pa. — Dne 29. oktobra priredijo društva, ki zborujejo v Slovenskem domu, skupno vinsko trgatev. PrIČetek prireditve ob 8. zvečer v S. D. aa 57. oestlT Prebitek gre v kortrt S. D. tn vnem omenjenim društvom, in sicer sa odplačevanj* interesov in sa davek. Zato pa vabimo vse Slovane, posebno pa člane ln članiee, da ae udeležite te prireditve v soboto 00. oktobra zvečer. Ta vinska trgatev be nekaj posebnega ia bo obilo bave sa vse. 2e pl _ dobra godba (John Balkuvee ml.) Tudi postrežba bo Izvrstna, zakar bo skrbel odbor. Vstopnina pa je 28c za osebo.
Marti Pecman.
Vollkem v Wankeganu
Waukegan, IV. — Prvi november je sada jI registracijski dan za VVaukegan in No. Chicago^ Volilci In volilke, ki se niste registrirali dne 11. oktobra, rtU to na 1. novembra.
Se dober teden je do volite«. Kako bomo rabili naše orodje proti našemu sovražniku? Ali so nas mnogoletne skušnje kaj Izučile, da bomo volili za naša lastne kandidate, sa delavske kandidate? Ali bomo še naprej podpirali demokrate in republik kance? Mnogo delavcev je nad brez dela ln kruha ln mno-družin s malimi otroki i?l
niti kruha. Vsak dan čitamo v H-1 atih o bedi: "Mati ln oče s kopico otrok so brez strehe in kruha." Dnevno vidimo v listih slike, ki predsUvljajo izstradano ljudstvo. Ako bomo delavci mirno prenaiali to gorje, ae zna zgoditi, da se bomo tudi mi, ki imamo streho tn kruha, zna^i v krušnih vrstah na milost naših izkoriščevalcev.
Delavec, ki vzdržuje vos svet, dovoli, da ga pogrešajo globlje ln globlje, čas je, da porabimo priliko ter livolimo delavske zastopnike, h J eo vredni našega zaupanja, da izvolimo može, ki se borijo sa delavske pravtoe. Take može je postavila za za-atavouoSe aee. stranka, ki ae že mnoge let bori za naa delavce. 8oc. stranka Je dela veka atran-ka. katera bo priaeela potom njenih zastopnikov delavstvu pravico ln boljše razmere ter bo odpravila bodo ia stradanje ter mlzerijo. Zato pa je dolžnost aaa delavcev ln delavk, da glasujemo sa njene kandidate v vse u-rade kjerkoli imamo priliko.
Dne ao. oktobra ss vrži v Wau-kegaau konferenca klubov in društev Prosvetne matice sa to _ okrožje. PrIČetek ob 9, dop. Vsa-bo igrala kdo Ima vatop ns konferenco. 9 Popoldne ob W0 pa bo v dvorani SIND velik kampanjski shod soc. stranke. Nastopili bodo trije govorniki. Udeležite se konference m popoldne pa shode v ve-Mkem števllurNa 8. novembra pa vsi kot eden velima aa aoc. kandidate. Nič nam ne be koriatllo, ako se bomo. samo jealll; porabiti moramo našo glasovnice sebi v prid, pe bo kaj iadalo. Trpljenja In mlSerije je dovolj povsod, da lahko vsak sprovtdi, da tako ne more iti vedno naprej Lahko pa tudi vsak sprevidi, da •tare kapiUUetlčna stranke niso •možne rešiti nas propad s. One služIjo velikemu kapttahi, od be terege so odvisne.; Bdtnp soc Sinka, je zmožna s svojim programom, da reži ljudstvo. Vsi ml pe Ji moramo pomagati, da bo lahko po 8. novembra tovršU la svoj program vsaj dolno.
Dolgi večeri so že spet tu. V
naši čitalnici SNI) je mnogo zanimivega za vsakega. Poslužlte
ae prilike ln zajemajte znanje is knjig in revij, ki so vam na raapolago brezplačno. Lahko jih dobite za teden dni na dom. V zalogi imamo spet nekaj novih kn jig. Članstvo vas vabi, da pristopite k čitalnici. Mesečai prispevki so le lOe. S tem se pomaga nabavljati sa čitalnico razne časopise tn knjige. Knjige dobite vsak torek od 7. do % zvečer. Knjižničarka vam bo drage volje postregla s žtivom.
RAZNE VESTI
tik volilne pravice
Chicago. — V državi M al ne je Hooverjeva politična mažlna o-ropala brezpoeelne delavce, ki ao na listi mifežčinaklh organizacij, veUlalh pravic, toda do tega ne bo prttle v Chlcagu, kjer sa brespoaehil potom pritiska svojih organsiaelj i a veje-vali neeporekljivo pravico, da lahko velijo pri vseh velitvak Te Je reevidao ia tojave, katero je podal odvetnik E F. Dunne, član odbora volilnih beraisarjev. Vsi državljani, ki niso obtoženi kriminalnih činov, neglede pa njihova finančno stanje, berači ali denarni kaosi, imajo pravico voliti, toda valiti morajo v prleinktlh, v katerih etanu-jejo," ae glasi lajava volilnega komisarja.
Ta odlok garantira vsakemu delavcu, ki ima državljanske pravic* da lahko odda svoj glas sa kandidate katerakoli politična stranka pri novembersklh volitvah;
um VlMft. —!Med itK padle Investicijske firme Danlel 0'Connell Co. Je tudi ltt. Itev, THomaa H. 0'Learr. katoliški škof v Springfieldu, Mass. Skof Jo lagubll 1480.800, ki jih je in-iveetlral v papirje te tvidka.
*trpsli. vinogrsmj-»1, trgatev se le nI pri-j« tete napravila nnj-v vinograd* Zbil. j e okla t ua grozde.

1

i-;'--.-.'

■
V


ČRNI
PA NT K H
'Jfa***

mm
je ustrelil Anton sUr 20 let, po rodu Iz!
nočevališču Pučnik, Ljubljane. V poslovilnem piše, da si je končal žlvlj radi tega, ker se je za< nekega deklete, katerega ps niso bili zadovoljni S kom kot bodečim zetom
Vodnik po Louvru: Tale mumija. gospoda moja. je stara la| najmanj M00 let. Ni izključno, da jo Je videl sam Mofzea.
Turist: Kaj ja bil Mojaoe tak-rai v Parizu?
0
■saje
—	Kdo si prej polomi koeži, ti | stL ki pade Iz potega nadstropje, ali sni. ki poda Iz prvega?
—	Tisti, ki pode Iz petega. Ne, temveč oni, ki pod« hi
prvegs, ker prej« prileti ne Ue.
Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile
JUTI kupujemo najboljfti in na). famfk tobek na celem svetu
renj« in miljenju dana dabmta onega Lucky Strike čist U noga
* toda 8 ^em la nl povedeno, proesea, ki Je opisan z brsedaml zakaj ljudje vsepovsod amaiva- - MIt'a toeetad.M Zala pravijo jo Luckjr Strike sa uajmilejlo ljudje v vsakem mestu, trgu la
da an Luckies tako mila
cigarete. .
cigareto. Dejstvo Je, na prevedemo resnica, da je ^Narava t Surovosti JUdko-kdej Mlin** - zelo jo Irtnu fino-mu tobaku |k» primrrnem sta^
toasted
vrhovih listov. Te ličinke, ki io jih io ponovno vlomil s finimi mrežami, m dvigejo-k globin in
PKOSVETK
Ivam J omlet:
Imigrant Janez Mihevc
Je ie Uko: rojak ali ne, Kranjec, Hrvat ali Turek, zaupati ne ime* nikomur, ie ga n« po-zna* dobro. So te popolnoma obrali, kajne?"
-Do zadnjega centa!" jo odvrnil Jan« Ur povedal, kako ae je nazadnje spri s kartaii.
"Neumen si bil, če si pričakoval, da ti bodo posodili ksj densrjs; ne bi jih bil smol imeti zs tako bedasU. Bsj so te vendar zato zvabili h kartam, da so U obrali l Weil, skozi dobro *olo si šel, John, v bodoče se bo« znal varovati
takih ljudi/'
"Kaj se hoče?" je vzdihnll Jane*, kl ga je nenadoma zapustila vss radost, ki se je bils zbudila v njem ob nenadejanem srečanju s Jovom. "Vsaka ioU nekaj stane ... Toda poj-diva dalje, jas sem ie sit U komedije, ki ss odigrsvs pred nama. Tsls nesrečni rsvček bo najbri ie nocoj izjokal iz ssbe tisto malo medlega življenja, kar ga je ie v njem."
Mladenič je bil medtem le vstal, toda naslonjen na vodjo skupine ie vedno hropel in Ihtel; tudi med pasanti, kl so ss usUvili in obkolili skupinico, js bilo opasiti mokre oči, neki sUrsJIl moiki, ki je stal poleg Janeza in se najbrž ni posebno strinjsl s to tragedijo, pa je nejevoljno samrmrsl:
"Darn fooJI"
"Revček, revček, ne nor^T ga je popravil Jovo ter stopil ss Jsnezoro, ki je slabe volje ubiral po trdsm cementu.
"Kam pa zdaj?" ie hotel vsdeti Jovo.
*8pat, če me ne bodo vrgli is hoteUi"
Jovo ga Je ostro pogledal Ur ss isti hip ae-smejal: "Prijetelj, ne bodi vendar tako mrk, kakor da ss ti js ves svet v dno srca ssmsrilt Ssj ni is vsega konec! Hajd, stopiva v onole restavracijo, tudi jas nisem ie večerjal in notri se bo lepiš rszgovarjati."
Jsnez ss je nameraval upreti, čsi, da ns mara miloičlne, toda prijaUlj ni maral posluiati nobenih ugovdh>v.
^Pojdiva, ds rečem. Vraga, kakftna dobroU? Saj U vendar ne morem pustiti tako bres vsega, ne da bi ti pomagU, če ti lahkot Tega bi si nikdar ne mogel odpustiti I SIcer pa — ssj ml boi vrnil, kadar boi imel."
(Po teh bsssdsh ma je stolni v reko petek, ki ga je Janez vzel, rad in obenem nerad.
"Jovo, Uga ti ne bom nikdar posahlir je vzkliknil s hvaležnim glasom ter v eni sepi sedal skrbeti: "Kako ti bom pa vrnil, če ss res-sUnevs in odidsve vsak ne drugo štren r
Jovo se je prijeteljsko nasmehnil: "Te skrbi ss lahko retti: mene ss drži ia ko ss vreme izboljša, greva lahko ekupej delat."
Jenss je takoj navduieno s vsemi itirimi pristal na prijeteljev nasvet in nekaj dni po-»naje sU dobile dslo pri nekem ftkotu, ki jima je obljubil isst dolarjsv dnevne mesde se dvanajst ur dnevnega dela.
Odtlej aU Jsnez in Jovo delala skupaj in skupno prensisla, vse sladkosti ilvljeaja kanadskih "mUtidbv", ki je v marsičem zelo sllčno livljsnju vsgsbundov. Danes tukaj, jutri Um, včeraj si spel v hill ne poiUnl postelji* nocoj spil ne slami v vsem božjim vetrovom odprti lupi, jutri boi apel v kakem ras-ms j snem "ksbusu" (lesene kočica na kolesih, sllčne cirkuikim vosovom-hlism); danes na-kladsi snope ne vosovs ln jih vosil k mlatil-niči, prihodnji teden bo mords deževslo in čs je tvoj sečasni gospodar slučajno bolj skopo
natOre, boi moral zopet v mesto, kjer bol stanoval v velikem, besna« golobnjaku Imenovanem "botel", kjer U 26 centov preekrbl a »trsko in poaUljo za ene noč in če ni drugače, tudi a kopico uii; ia ko se sjssni, grel sopet delat kakemu farmarju. Ko je mlačev konča-če nisi imel sreče, da bi si nsiel dobrega a, ki bi ti dal deU za ves čas mlač-ve, ei srečen, če imei toliko denarje v žepu, da se lahko vrnei tja, odkoder si priiel. Tako je življenje "mlatite?" na kanadskem zapa-du; nekateri ss vrnajo s nekaj stotald prihrankov, mnogi pe oboggjke sgolj ne izkuinjah, ki pe na žalost nič ne Itejejo v grocerijah in raz-nik drugih prodajalnah človeikih potreblčln.
Janez je kmalu sposnal, da bo med slednjimi Prvemu gospodarju je služil komaj isst dni/ ko je sopet začelo deževati in ker je bil gospodar akopulke sorte Ur zahteval, da ss ms plača dolar dnevno sa hrano, dokler bo mlačev vsled izpodnsbns mokrote v zasUju, sU Janez in Jovo raJU odils v mesto. Mesto pe ju je sUlo najmanj dva doUrje dnevno vsakega, kajti v mestu ims denar jalco kratek rep. Z drugim farmarjem pa je bila U smola, ds je bils mlačev pri njem končana po poldrugem tednu in preden sU Janez in Jovo naila novega gospode rja, je zopet začela na-leUvatl Izpod nebes mokrote.
Js nes je med drugim spoznal tudi, de ro-msntlčni dnevi "ževceV odhajajo v preteklost. Videl je stroje, ki bkrstu ženjejo in omletljo žito in seshitil, da ni več daleč čaa, ko brezposelni delavci, ttudentje ia drugi ne bodo imeli več časa Iskati ne sepadu ob česu žetve. Te dobs je že nastopila.
Tretjemu fsrmarju sts morala delati sa iti-tri dolarje dnevna Prve tedne po pričetku mlačve je namreč prplo na kanadski sapad lest tisoč brezposelnih delavcev iz Anglije, ki so priill tja na vladne stroške; in čeprav je večina teh proleUrepv po nekaj tednih razočarana nastopila pot proti domovini, so farmarji vseeno zsčeli slabie plačevati svoje de-Isvce, kajti ponudbe je posUjsls vsak dan več-, povpralevanje.
rlčo Uh razmer je Janez malone popolnoma'posabU Zofijo ln ženijtev. Pozabil ji je tudi plasti. Sitnsžu v sebi, ki mu je večkrat ie-očitel, da ni lepo, puatiti dekleta na ce-v skrbeh, je odgovsrjsl, čsi, da ss mu godi, ji nočs pisariti, ker bi jo poUm le bolj skrbslo in n^vsezsdnje pa tudi ne tttlgne. SIcer pa ga bo ie bolj vesela, ko se bo nepričakovano vrnil ter jo prijetno isnensdil. Par meaecev bo la kako potrpela.
Svojo prajinjo namero, da po končani mla-čvi odide v BriUko Kolumbijo, je Janez zavrgel, kajti Jovo mu je to odsvetoval. Tudi Um ni kaj prida, mu ja pojaanll. Delavcev preveč kakor na vshodu, induatrij pa ia manj. Betade, v rudnikih bi aa morda dobilo delo, pa tudi težko prav kmalu. Nu, Janezu delo pod semljo ni nikdar dišalo, zato se je rajie premislil.
6
Zima je zatekla Janeze ln njegovega to varile na farmi. Zjutraj je Jenez odprl vraU lupa, v keUri aU spale ne alaml in odeU a konjskimi kod, so mu bullll v obraz mehki kriaUlni koaml, ki so naleUvali izpod sivega neba v mlrijadeh. Janez je brž seprl vreU.
in
Drage B.:
Css polje doni pesem. Zadeva ss ob iltno morje, plove preko vrhov visokih smrsk in ss Isgu-bije v gori. Ruiko poje. Zsteg-njsno sloguje bresnMko kvsnto, konec se setegns ? slaboten odmev v gori. Kulko stope med žitnimi polji, brce v krtine in poje. Ob cvetoči breskvi se usUvi ln poglede poganjke. Majhni so ln meatnl, solnce jih žele prebujs k Življenju. Ruiko si pravi: kakor Človek so. In nshots se ozre v nebo. Tam je solnce In Ruiko zapre oči... iSedaj vidi pred seboj neskončno rdeče poljs, posojeno s plešočimi kolobarji. Pri jstns js igra s solncem in Ruiko občuti to Žsrkost In rdečino tudi v dull. Loti se 0S razposajenost, hoče gledati v solnce, pe ne more
"HT, ss seemeje. Oadao js te Tam na nebu je solnce. Ruiko pa je na zsmlji. Kako bi nek bOo, če bi Ibil Ruiko ns soln. cu ... ? — Ker lepo bi bilo, ko M se od tam oerl ns U lepi svet Pa Rulku nI mnogo do tega. Zadovoljen in srečen Je, ds lshko stopa mod tujimi polji in ds lahko s svojimi očmi glede ves "U frdamaai svet".
"Eh" ln Ruiko samahnr s roko. Lepe se take misli In on rad sanjari.
Ruiko ss osre. Daleč ss njim h Iti dekle. Modro krilo . vetru, dekle st S"eaQ ra oči ln nekaj kliče.
OČI mu seeljsjo, v mislih prsra-čuneva poljube.
Zlnka Je hitele, pe si poprav-Ja slepljsas lase, briis pot s čoln piska.
Fant jo ne objeme, oči mu zs-
)o licih solss, ne utegneš vseh zbrisati. "Ruiko, moj« Ruiko", hllpa ln
atoče. MJoj,
J imaš, "Kaj?"
prUlo js .. /
mi js hudo. 8e-
Dekle gs pogleds. "Ssj vsi, pred štirinajstimi dnevi .
Ruiko pobledl, e is mu zasljs-Jo oči. , ■<*nud^s,

iec sa njim nir io plapola v aai roko zastl-1 ka,
. Ruiko ve. I ko
Je rser In fant «ti«nt» drkle k solze popije S poljubi.
Zlnks pa is poveduje, kako je m sms UPa^otrok ia
preko polj In gleda v solnce In
n°"Bk deklo, vrag dej vss skupaj f'
Zlnka ssdaj as pUks klepa ss Is svojsge Iknt ve, ds kdor Uko govori, Js md ~ Ruiko pe ie vedn# strmi pre-ko dekieU v nebo 1» znova mo sili v duio razpooajenoat.
"BltM In Ruiko samahns t ro-ka
s
V fafcrikl ne deU*. V dolgih delavnicah se kopljejo v prsmi nih solnee stroji. Tihi so, morda sanjarijo kot ljudje Visoki, o-kajmi dimniki Itrle barak In
Pred fabrlko sedi Ruiko. Osi ra se v visoka okna, v mislih kvanU ln kolne. PremUlja in ns resume. Zakaj ns dajo človeku dele? Ruiko bo mords umrl bres sOŠ ...
h ogorkov si svijs cigareto, Ifoč ln umszsn dim ga dull J prsih. — Nato preitevs dsnsr.
"Dva, štiri, pet . .
ftteje snovs.
"Eden, tri pet..
Spet sskolne. Paa pri hlačah al utegne in s rokami v Žepu o-
B
Prod barako sedi Ziiika. Bolna je. Na licih se JI posns utru Jenost, zaspano mežika v solnce. Modro, pokrpano krilo prividi-
1 ln pri-Inata, pa fa-e. Ozre se aoba Po* hudomui-
tj vzsms
več, ita. One
da Je U Sinka, njegovo dekle, gledsja v dsljsvo.
»»"«1, O*
Itrle v nebo, pre- KuA ioJe gospodsrskih vfl «« vtfoklh i
tuje veter. V naročju ima sve-ieaj. Is kaUrega gleda dvojs Mirih clt
Ruiko sa neamehne. V nasmeha |U bolest In radoet. Hčerko podreti v prstom, Zlnko pogledi po laseh. "Ruško, kaj bo opoldan .. .r Ruško ns odgovori. Seže ie* S prsti otlpave dinarje, mislih šteje.
"Eden, tri pat . . . dva, Itlrl pat...
Fet dinarjev, ssdnjl denar. In vendar.,
"Vraga", sskolne. Majavih koverakov krene proti besnici. V H in dimu se mu sjssni o-
ts njim pe strmi dvoje velikih oči, polnih sols ln bolesti V njih Js uboge, trpinčene dula.
sam. Sredi pelje, bil-smrek In daleč od aol-nes. Njemu ni do solnce, spomi-
ni so njegovo *ae. Jtuiko misli ns Zinko, ki Je nI več. Le upedel grob. a panulenim cvetjem in nagnjenim križem je le cstsl. In hčerka, Um nekje sredi trope u-bogih, negovana od tujih ljudi.
Rulku je neskončno hudo in vrže se v trsvo. V bolesti grabi _ travo in priujeno ihti. Preklinja vse. Sebe, svet, ljudi in fsbrlko.
Ko se iz joče, vstane. V zatišju zorečega žita nabere spomin-, čic. Nežnih in plavih, primernih
za Zinkin grob ... .......■
Skrimst Jtgalj
Mnogi, Id gledajo jegulje v prodajalnah rib, ne elutijo, da spadajo te, Uko običajne živali, ki žive v neštetih rekah, potokih in ribnikih, med najbolj U-jinstvene živeli. Jegulje so straž-ne roparice in ni nič čudno, da so tako tolsto in velike. Ps naj si bodo ie tako velike, razvitih spolnih orgsnov ne boš na njih nikoli videl. To je vedel že Aristotel, ki je zato menil, ds na-sUjsjo same <>d sebe iz morske vode.
Jeseni prenehajo vse odrasle Jegulje v Evropi nenadoma žre-ti in se odbrali* kakor na povelje is svojih sladkih vod proti morju, dasi bi jim tudi doma ne manjkalo hrane. Tedaj odložijo tudi svoje običaj no'oblačilo z ru menim trebuhom in sivim hrbtom. Trebuh jim poatsne arebr no bel in v srebrni, kovinski krasoti Jim vzžari vse telo. Glave se jim naostriJo, da s lahkoto režejo valove na njihovi tisočmiljski poti. .Tudi oči se jim povečajo fi zato Jim drobovje jokrni. Tri mesece vztrajajo v Uj preobleki in žive od toUče^U so jo bile nabrale v svojem telesu. Danes vemo, da je U sprememba posledice spolne docorelosti in ds ji je srediiče v spolnih žlezah Med romanjem po morju dozori v samicah kakšnih 10 milijonov jajčec in nič manjša ni produk eije samcev.
Kdo in kaj vodi te milijonske jaU, pa ne vemo. Z neumljivo sigurnostjo si jerftflje najdejo pot do vallšč, ki leže 6000 m globoko v Sargslkem morju sred Altlantskega dceanžrTudi iz ruskih ih ivedtfkih vodovij poro-majo tja v najkrajšUmeri, med-
družujejo ozemelj.
majo leto dni najprvo skupno do Bermudov, tu se pa ločijo. Sever-noameriške, ki ae spremenijo is vrbovih listov v prozorne šibice, ki prično šele sdsj žreti, se obrnejo proti ameriški celini in jo dossftejo v kratkefh Času, evropske ličinke ps rsbijo ie tri leU, ds pridejo do evropske celine! Nihče ne ve pojssniti. ksj jih tako sigurno vodi v domovino njih staršev, kajti ti so pomrli in poginili že davno, Ukoj ko so se zlegls jajčeca. Nekateri domnevajo, dn. jih vodi aonce, drugi menijo, da so jim vodniki morski toki, tretji celo vrUnje zemeljske oble. Vse to so pa domneve A čudežev le ni konec. Ko so mlade "sUklene" jegulje, ki so medUm tudi posUle prozorne ii-bice in začele jesti, po treh letih dosegle pri Španiji evropsko obalo, se jih le del odpravi španske reke, druge pa romajo dalje proti severu ali v Sredozemsko morje in ob vsski reki se jih le nekoliko sto tisoč odcepi od glsvne, milijonske trume. V Rokavskem prelivu se rszcepi vojska v dve ogromni vojski, e-na potuje proti angleškim rekam, druga pe proti belgijskim nemškim, ruskim, norveškim in švedskim vodam. Pri tem so opazovali nov in zadnji čudež. V ve-lereke se usmerijo vedno kilometrsko dolge vrsU mladih živali in čim dospejo do izliva kakšnega pritoka, se jih del odloči, in se deli znovs ns potoke. V
jim
ndar ni med njimi niti e-1, ki bi že Idsj opravila
potoma pa se jegulje vseh
In vendar na žival
to pot! Katere sila Jih vodi Uko naUnčno v pravi smeri?
A to le ni vse. pokaeano je da na Um potovanju ne osU jejo v globini 2000-4000 m, k jo kmalu dosežejo, temveč da
om, po-rsklh pot Obe-Jaml pri-je tudi se-
sledijo natančno bočjem in d gorovij, ki jim nem s evropskimi hajajo v Sargslko vernosmerfiške jegulje, a oboje se razdelijo na povsem ločena podmoraka ossmlje, ki jih nikoli ne prsstopijo. , ;
Kako dolgo traJd potovanje do sargaškega dna, it vemo natančno. Cenijo ga na naj man, eno leto. Tudi sretlh. jajčec in najmanjših oblik, kl se lslelejo is njih, ns poznamo,^ temveč šele večje ličinke, ki Imsjo obliko
so tako proaorns, da vidi* v stekleni, s vodo nspolnjenl posod plevatl edino njihove žareče zelene oči. *
S Umi ličinkami novs skrivnost. Zi ropsklh in amsril
zvezana iz ev-jegulj r0-
nekih rodovih. A dasi se Uk-šnim dejanjem običajno za primitivno menUlnost jemlje pomen umora s tem, da jim dajo značaj žrtvovanja bogovom, je opažati že na nizki kulturni stopnji uveljavljanje misli, da ni nič manj grozovito ubijati otroke, nego jim omogočiti negotovo ekslsUnco. Tako so morali priti tudi takšni rodovi do drugačnih metod za ureditev vprašanja o-trok. Prekinitve nosečnosti ne poznajo nikjer, vsaj tam ne, kjer še niso prišli dosti v doti ko s civilizacijo, zato pa si pomagajo s posebnimi operativnimi posežki.
Neki rodovi imajo n. pr navado posebnih, v obredne oblike zavitih operacij na deklicah, ki so jih evrepeki raziskovalci dolgo časa smatrali za nesmiselno in nepotrebno mučenje. A danes vemo, da je pomen teh operacij globlji in da se dajo njih poele-dice v danem trenutku, običajno db nastopu dozorelosti, odpraviti s ponovno majhno operacijo. Tehniko ie kirurgije so si Črni orači izpopolnili do presenetljive vittine. Operacije izvršujejo z nožiči iz sUklene lave, kl nima nobenih klic, ali pa z žicami, ki so jih prej izžgali v ognju. Pri Um uporabljajo kakor za eventualne operacije pri porodih (ce-
ČETRTEK, 27. OKTOPPi -zanimivosti
I«|II I ,,
V grobo je sUno>a|
JLTS? Polj"ki je *****
Prijele nekega brezposelne^ moškega, ki so ga ljudje ££
vide i na pokopališču in *o Z smatrali za arah. Preiskava *
dognala, da si je nesrečnik izbral za domovanje grob neke ,Un? rodbine. V tem "stanovanju- ie imel stol, pečico za kuhanje « kurjavo, luč in nekaj manjsih predmetov. Mož, ki se piše Pred žinski, je spal v bakreni krsti » katere je odstranil kosti mrli ki je prej ležal v njej.
Letne žrtve avtomobilskih nesreč v Franciji Francoska vlada je izdalaH radno poročilo, ki ugotavlja da zahtevajo avtomobilske nesreče na njenem ozemlju vsako leto 3000 žrtev. V zadnjih šestih letih so našteli 18318 takšnih smrtnih primerov. Samo v zadnjem letu so francoske oblasti odvzele nekvalificiranim voza-čem 9750 voznih dovoljenj.
manjša,, v potoke le manjša, tako matematično naUnčno in samo ob sebi umevno, da stoji človek kakor pred nerazrešljivo u-ganko —- nerazrešljivo zato, ker je vse to Uko preprosto. Ali bo Soveikl duh Uj uganki kdaj pogledal do dna?
PoroA vM Afriki
Zakon brez otrok velja med afrilkimi rodovi v splošnem za prekletstvo, mnogo otrok pa za blagoslov. A kakor naletiš tu glede zakona na najbolj diametralna nasprotja na monogami-jo kakor na skupinske zakone, na mnogoženstvo kakor na moio-gomoštvo, patriarhat ln matriar-hat, Uko se tudi vprašanje o^ trok rešuje zelo različno. Pri nekih rodovih) smatrajo dvojčke n. PT. za nesrečo in jih izposUvijo smrti ali pa direktno ubijejo, drugod jih smatrajo za blagoslov družini in celo vsemu rodu. Netančnejie proučevanje Uh nasprotij nam poksže, da ima tu glavno vlogo gospodarski moment. V prvem primeru so možnosti za preživljanje majhne, v drugem pe velika.
Ta moment je tisti, ki povzroča, da ae v boju za pašo, polja in živino na najprimitivnejši stopnji pripadniki premaganega rodu sUrilizirajo. Tu gre zavestno ali podzavestno za izboljšanje, lpstnegs gospodarskega po-
ložaja. leto je z izpostavitvijo ali ubijanjem lastnih otrok pr^
kokosovo mleko kot razkuževal-no tekočino! Poleg teh metod, kl jih prakticirajo v Nubiji, obsto-večje pritoke pa se bo vedno u-Ne drugod druge, ki zadevajo l— smerila večja truma, v manjše moški spol. Tudi tukaj se dajo
u-
POHIŠTVO NA PRODAJ
Hišna oprava iz orehovine, I buffet 125.00 — Zaprta pisalna miza |12.00. Dvojna postelja— nekaj cevi za gorki vodovod.— rez!) z uspehom	na plin za gorko vodo -
$4.00. Vijolina itd. Oglasite se na: 6212 S. Troy St., Chicago,! Ul—(Adv.)
posledice operativnih posežkov vsak čas odpraviti
Važne priče
—	Papa, zakaj so pri poroki potrebne priče?
—	Ker bi sicer pozneje nihče ne verjel ženinu, da je bil Uko neumen.
MlEfel/
ar MCE ^
UrtiMrljmi prU U Utl
CENE SO ZMERNE
Fnfafcsvft iMtonJ
BOŽIČNI IZLET
v Jugoslavijo
Tak Božič kjgkor vtssi ss-morete imeti, sko prssasjs-ts praznike a arojlmi sorodniki In prijatelji v stori do-
pod oaab
nebna, odplutja. iz N o Yorks.
ALBERT BALLIN -10. DECEMBRA HAMBURG----14. DECEMBRA
Dospeli boste zsčssno sa božične avečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor sU namenjeni. Poaebnl zastopniki naše proge bodo spremljsli vsak izlet. Preekrbite si zgodaj proetore.
IZ ffSW TOBKA DO LJUBUANS IN NAZAJ TRETJI KAZJUED
Ze u4al)M ptltnil« rpnliJU kelmaatMll Milani umii »U
HAMBURG-AMERICAN LINE
177«. MICNMAR AVE., CHICAGO
rr
EOCKWELL
TELEFON
4904
L
POJASNILO
pel IsU ln
vajo
U.
uprsvitolj
VODSTVO TSSKARNK APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstva unij sko dalo p
N. P. J. PRINTERY
mi4» Ste. Lmtl« Ai
CHICAGO. ILL.
TAM ti DOBE NA ZEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA