
o L A S I L O SOCIALISTIČNI! Z V E Z 8 DELOVNEGA LICDSTVA
PTUJ, 24. julij 1970
LETO XXIII, ši. 28,
CENA 0,60 DIN
Priprave na
občinski praznik
v Majšperku
in Jelovicah
Kako bomo ležos prazno vali praznik občine
Ptuj, nam je povedal Ivo Rau, tajnik OS Ptuj
V spomin na poslednji boj
Slovenjegoriške — Lackove
čete v Mostju pri Juršincih,
— praznujemo od 1959 leta
osmega avgusta praznik obči-
ne Ptuj. Doslej smo proslavi-
li herojsko borbo Lackovega
odreda v raznih krajih občine
in povezali praznovanje z
odkritjem spomenikov bor-
cem in aktivistom NOB.
Letos, ko praznujemo 25
letnico osvoboditve smo se na
pobudo družbenopolitičnih
organizacij in Krajevne
skupnosti Majšperk odločili
praznovati letošnji občinski
praznik v Majšperku in Jelo-
vicah. Med NOB ie bil v Jelo-
vicah sedež organov tedanje-
ga ptujskega okraja. V ome-
njeni kraj so prihajale tudi
večje partizanske enote: ba-
taljon Šercerjeve brigade in
specialna četa Kozjanskega
odreda. Jelovice so nudile
partizanom prijeten dom.
Prebivalci so oskrbeli števil-
ne partizanske skupine.
Da bi se oddolžili partizan-
skemu kraju za žrtve med
NOB, bodo Jelovice dobile
novo cesto, ki bo odprta do
občinskega praznika. Gradi
Jo Gozdno gospodarstvo Ma-
ribor. Cesta bo imela širši po-
men; v Jelovicah in sosed-
njih krajih bo omogočila tu-
di turistični razvoj.
Po predvidenem programu
bomo praznovali občinski
Praznik s slavnostno sejo ob-
činske skupščine Ptuj 8. av-
gusta v Majšperku. V Jelovi-
cah bomo odkrili zaznamni
kamen na kraju, kjer je 17.
januarja 1945 pobila četa Ko-
zjanskega odreda nemške po-
liciste. Po odkritju bo v Je-
lovicah partizanski miting na
katerega vabimo občane ptuj-
ske občine, posebno še borce
in aktiviste NOB, ki so delo-
vali na območju naše občine.
MAJŠPERK IN JELOVICE
BO TREBA PRAZNIČNO U-
REDITI
V razgovoru s prebivalci
Majšperka in Jelovice nam je
Maksimiljan SerdinSek iz
TVI med drugim dejal, da bo
praznovanje letošnjega ob-
činskega praznika v Majšper-
ku in Jelovicah za tamkaj-
šnje prebivalce velik dogo-
dek. Glede na to mora vsak
prispevati po svoji moči, da
bo praznik čimbolj uspel.
Prav bi bilo, da pred prazni-
kom pogledamo okoli svoje
hiše in gospodarskih poslopij
in odstranimo vse kar kazi
videz kraja. Z malo dobre vo-
lje, srpom, koso in grabljami
ter cvetjem na oknu lahko
brez posebnih stroškov olep-
šamo kraj, da nas ne bo sram,
ko bomo ob praznovanju
sprejemali številne goste.
Krajevna skupnost in KO
SZDL Majšperk prosita vse
občane, delovne organizacije
in zavode, da ob prazniku ra-
zobesijo zastave in okrasijo
okna s cvetjem. Treba je po-
skrbeti tudi za zunanji videz
letošnjega praznovanja.
Prebivalci Jelovic so pono-
sni, da bomo slavili letošnji
praznik ptujske občine pri
njih. V pričakovanju praznič-
nega dne težko čakajo trenut-
ka, ko bo prerezan trak na
Poluncah in s tem predana
prometu nova cesta na Jelo-
vice, ki bo okno v svet naše-
mu haloškema delovnemu
človeku.	ZR
kušnje v občini kažejo, da
bolje gospodarijo tiste de-
lovne organizacije, ki imajo
kvalitetnejšo strukturo ka-
drov, kot pa tiste, ki imajo
slabšo.
Drugi vzrok zaostajanja je
v gospodarski strukturi in
slabši tehnični opremljenosti
gospodarstva. Odpisanost os-
novnih sredstev (42,2 odst.) v
primerjavi z republiško stop-
njo (43,1 odst.) sicer ne kaže
pomembnejšega odstopanja,
vendar je treba omeniti, da
so delovne organizacije v ob-
čini šele v letu 1969 pričele
s pospešenim odpisom (oz.
pospešeno amortizacijo) in da
je dejanska izrabljenost os-
novnih sredstev večja kot ka-
žejo izračunani, posebno če
upoštevamo tudi tehnično
zastarelost teh sredstev.
Na zaostajanje gospodar-
ske rasti vpliva tudi pomanj-
kanje razpoložljivih obratnih
sredstev. Zaradi tega so mo-
rala mnoga podjetja uporab-
ljati sredstva amortizacije in
se odpovedati večjim vlaga-
njem v modernizacijo proiz-
vodnih naprav.
Nizki osebni dohodki pray
tako vplivalo na počasen raz-
voj. ker ne vzpodbujajo k
večji storilnosti dela.
Poprečni osebni dohodki v
občini so bili lani 1.044 din
(v republiki 1135 din). Iz za-
ključnih računov je razbrati,
da je produktivnost najpoča-
sneje rasla v tistih panogah
podjetja in podjetjih kjer so
nizki osebni dohodki. V bo-
doče bo potrebno posvetiti
večjo pozornost nagrajeva-
nju. da bi dosegli hitrejšo
rast gospodarstva.
ZR
Bistveni vzrok zaostajanja ptujskega
gospodarstva:
Nezadovoljiva
kvalifikacijska
struktura
Iz analize, ki jo je izdelal
oddelek za analize in finan-
ce SO Ptuj je razbrati, da je
bilo poslovno leto 1969 za
večino ptujskih delovnih or-
ganizacij uspešnejše kot leto
1968. Celotni dohodek se je
povečal za 15 odst., dohodek
pa je porastel za 13 odst.
Doseženi poslovni rezultati
pa niso popolnoma zadovolji-
vi. Sedem gospodarskih or-
ganizacij je doseglo lani
manjši dohodek kot v letu
1968, Iz primerjave poslovnih
rezultatov gospodarstva ptuj-
ske občine z doseženimi po-
slovnimi rezultat; v SR Slo-
veniji je razbrati, da je bila
tudi lani stopnja gospodar-
ske rasli v občini počasnejša
kot je republiško poprečje.
Zaradi tega je zdrknila ptuj-
ska občina na lestvici raz-
vidnosti slovenskih občin iz
45 na 46 mesto. To opozarja,
da se razlika v razvidnosti
občin in regij ne zmanjšuje-
jo ampak celo zaostrujejo.
Posledice so nezaželjeni eko-
nomsko socialni problemi: e-
konomski, ker potencialov ne
izkoriščamo in socialni, ker
povzročamo razlike v oseb-
nem in družbenem standar-
du.
Bistveni vzrok zaostajanja
je nezadovoljiva kvalifika-
cijska struktura zaposlenih,
predvsem kadrovska zased-
ba strokovnih in vodilnih de-
lovnih mest. Dosedanje iz-
TE DN! DOMA IN P9 SVETU
POGOVORI ZRN-SZ
Zahodnonemški zunanji
minister Walter Sheel bo 26.
julija obiskal Moskvo. Ob tej
priložnosti je zahodnonem-
ški kancler Brandt izjavil, da
bodo v Moskvi odkriti pogo-
vori s sovjetskimi voditelji.
Tuji opazovalci pa menijo, da
je to le odgovor tistim, ki na-
povedujejo, da na pogajanjih
ne bodo dosegli nobenega
»bistvenega« sporazuma. Do-
govoriti bi se morali o obo-
jestranskem sporazumu, s ka-
terim bi se odrekli uporabe
sile v medsebojnih odnosih,
SESTALI SO SE
MINISTRI
Zunanji ministri članic
EGS so se sestali v Bruslju
in razpravljali o dokončnem
stališču o sprejemu Velike
Britanije. Danske, Irske in
Norveške, ki so zaprosile za
članstvo v EGS. Največ za-
držkov je s francoske strani,
ki je postavila posebne po-
goje za Veliko Britanijo.
AMERIŠKE OBTOŽBE
Ameriški predsednik Ni-
xon je opozoril kongres, da
bi povečanje proračunskih
sredstev izdatkov pospešilo
inflacijo in ogrozilo napore
vlade pri odpravljanju težav
v domačem gospodarstvu.
Obtožil je tudi kongres, da
nepreudarno glasuje kadar
gre za večje proračunske iz-
datke. Grajal je tudi senat
in predstavniški dom. ki baje
izvajata povsem svojo poli-
tiko.
SPREMEMBE
V CEJLONU
Otoška država Cejlon je
dominion v okviru Common-
vvealtha. Te dni poteka zase-
danje ustavodajne skupšči-
ne na kateri naj bi z novo u-
siavo zagotovili Cejlonu po-
ložaj neodvisne in suverene
socialistične države.
SPET JUŽNOAFRIŠKA
UNIJA
Predstavniki 37 afriških
držav ter Indije, Jugoslavi-
je in Pakistana so pismeno
zahtevali od predsednika var-
nostnega sveta OZN. da ne-
mudoma skliče svet, ki naj
bi ponovno uveljavil odloči-
tev OZN o prepovedi doba-
ve orožja Južnoafriški uniji.
Tej rasistični državi name-
rava večjo količino orožja
prodati Velika Britanija,
PREDLOG FRANCOSKIH
PISATELJEV
Več kot petdeset najvid-
nejših francoskih pisateljev
in umetnikov je poslalo pi-
smo švedski akademiji zna-
nosti, v katerem predlagajo,
da bi podelili letošnjo Nobe-
lovo nagrado za književnost
sovjetskemu pisatelju Ale-
ksandru Solženicinu.
Seminar na Gorci
Prejšnji četrtek je bil v sin-
dikalnem domu na Gorci eno-
dnevni seminar za predsednike
nadzornih odborov in blagaj-
nike osnovnih organizacij sin-
dikatov Na seminarju so ob-
ravnavali nekatere nove pred-
pise o financiranju in finanč-
no-materialnem poslovanju or-
ganizacij in organov sindika-
tov ter zveze sindikatov, ki jih
je sprejel svet zveze sindika-
tov Jugoslavije. Na seminarju
je med drugimi predavala tudi
strokovna sodelavka republi-
ške zveze sindikatov Slove-
nije.
Za drugo skupino bo seminar
v jeseni.	J. S.
Vreme
do nedelje. 2. avgusta
1970.
Zadnji krajec bo v so-
boto, 25. julija ob 12. u-
ri.
Napoved: V ponede-
ljek, 27. julija bo ver-
jetno slabo vreme. Ves
ostali čas bo lepo in vro-
če. V severni Evropi bo
vseskozi slabo vreme, ki
Da ne bo imelo večjega
vpliva na naše kraje. I.e
Pogosto bo oblačno in
vetrovno.
STRAN 2
TEDNIK — PETEK, 24. julija lg7)
Dosedanji razvoj samo-
upravljanja ¥ občini Ormož
Na konferenci OSS Ormož
je osrednjo točko dnevnega
reda sestavljalo poročilo o
dosedanjem razvoju samou-
pravljanja v občini Ormož, ki
ga je pripravil tajnik OSS
Mirko Žnidarič.
»Prehojenih 20 let samou-
pravljanja ima za delovne
ljudi naše občine svoj zgo-
dovinski pomen. Kot eko-
nomsko nerazvito območje je
vendar na področju delavske-
ga samoupravljanja to ob-
močje doživelo velik razmah.
Prvi organi delavskega sa-
moupravljanja so se formi-
rali na nekdanjih »državnih
posestvih« in drugih gospo-
darskih organizacijah,« je po-
vedal tov. Žnidarič in nada-
ljeval z opisom integracijskih
procesov v kmetijstvu, trgo-
vini, gradbeništvu in indu-
striji, ki so doprinesli delež
k hitrejšemu razvoju občine,
pustili pa so tudi slabosti, ki
jih še sedaj srečujejo. V teh
večjih gospodarskih organi-
zacijah se pojavi birokratski
mehanizem, ki onemogoča
proizvajalcem, da bi oprav-
ljali svojo samoupravno
funkcijo.
»Nadomestilo za .delavsko
samoupravljanje' najdemo v
.kolegijskih organih' t. j. ad-
ministrativnem osebju dolo-
čene delovne organizacije, ki
se pod plaščem .strokovnosti'
skriva za samoupravljanjem
in programira neke višje in-
terese gospodarske organiza-
cije. Ta izrodek upravljanja
se tako močno ukorenini v
gospodarskih organizacijah,
da odpravi vsako iniciativo
delavca, sindikata in drugih
družbenih dejavnikov. Skozi
samoupravne akte se vgradi
taka hierarhična oblika vo-
denja, da postanejo samou-
pravni organi še samo fasa-
da, da takšnemu vodenju go-
spodarskih organizacij izgub-
lja delavec kot samouprav-
Ijalec svojo odločitveno funk-
cijo. Izgovorov za tak način
vodenja je mnogo. Največ pa
je takih, ki nimajo nič skup-
nega s strokovnostjo, temveč
se skriva birokratiena hie-
rarhija, ki se prilašča samo-
upravne praviee. Ugotavljati,
da delavec kot samouprav-
ljalec nima strokovne kvali-
fikacije, da bi se odločilno
vključil v razpravo in na os-
novi svojega lastnega prepri-
čanja tudi odločil o določeni
zadevi, se moramo vprašati,
kaj je bilo narejenega za de-
lavca, da bi lahko v vsakem
primeru razumel predloge, ki
o njih odloča. Sindikat ugo-
tavlja, da je na tem področ-
ju narejenega najmanj in da
so tukaj korenine nespora-
zumov. Vsi delavci se zs mo-
rejo izobraževati v šolah.
Ničesar ali zelo malo je bilo
izobraževanja proizvajalcev
na delovnem mestu. Predlogi
eno ali dvodnevnih seminar-
jev so se delno uresničili. Iz
vseh navedenih razlogov pri-
haja v delovnih organizaci-
jah do nesporazumov, ki so
se v preteklosti tudi na na-
šem območju morali končati
s »prekinitvijo dela«. Ugo-
tavljanje, da je prišlo do pre-
kinitve dela iz objektivnih
razlogov, je za sindikat ne-
sprejemljivo. Sami smo take
stvari doživljali in v sindi-
katu tudi ugotovili, da je v
teh situacijah bilo zelo malo
objektivnosti, ampak so temu
botrovali subjektivni faktor-
ji, to je poedinci. ki so zgubi-
li posluh za delavca in za re-
ševanje situacij v duhu in v
želji vseh članov kolektiva.
Ta ugotovitev sloni na dej-
stvu, saj so se takoj po takih
situacijah dobile optimalne
rešitve.
Tov. Žnidarič je govoril še
o izvajanju XIII. in XV. a-
mandmaja in o njunem vpli:
vu na samoupravne akte vseh
delovnih organizacij. OSS je
formiral posebno komisijo, ki
pomaga podjetjem pri sesta-
vi novih statutov. Kritično je
sodil o statutih dislociranih
obratov:
»Sindikat podpira integra-
cijske procese prek občinskih
meja. ne moremo pa se stri-
njati, da zaradi naše ekonom-
ske nerazvitosti nimajo naši
delavci tiste samoupravne
vloge, ki bi jo morali imeti.
V večini primerov ti samo-
upravni akti govorijo, da
ima dislociran obrat po svo-
jem samoupravnem organu
pravico ugotavljati, predlaga-
ti, a le malo neposredno od-
ločati.« Ob koncu referata pa
je dejal: »O uspehih, ki smo
jih dosegli na področju sa-
moupravljanja ne bi govo-
ril, ker je vsak od nas priča
tega uspeha. Sindikat kot
politična delavska organiza-
cija mora s svojo revolucio-
narno vlogo v vsakem prime-
ru analizirati stanje delav-
cev in njihove vloge v naši
socialistični družbi. V koli-
kor smo kritični do določe-
nih konfliktnih situacij, de-
lamo to iz naše revolucionar-
nosti, saj smo za to poklica-
ni, da urejamo odnose med
ljudmi.«
Mirko Žnidarič, ormoški de-
legat na kongresu samou-
pravljalcev
Zdravstveni dom Ptuj bo
na javni dražbi dne 28.
julija 1970 v Reševalni
postaji Ptuj, ob 7. uri,
za družbeni sektor, od 8.
ure naprej pa za privat-
ni sektor, prodal nasled-
nja rabljena osnovna
sredstva, oziroma drobni
inventar:
1.	osebni avtomobil
ŠKODA OKTAVIJA,
letnik 1966
2.	avto kombi IMV, let-
nik 1964
3. moped Tomos
4. električni štedilnik in
še nekaj drobnega in-
ventarja oz. materia-
la.
SLOVENSKA BISTRIC^
Drugi delegat je
Anion Kidrič
Za drugega delegata na ko6<
ferenci samoupravjjavcev, l
bo ma.;a prihodnje leto v jj}
rajevu, so minuli teden v Slu
venski Bistrici izvolili Antoh
Kidriča, metalurškega tehni^
iz Impola. Kidrič je predsednj
upravnega odbora Impola te
član sveta občinskega sin^
kalnega sveta. S svojim doi
goletnim delom v sindikali
organizaciij ter vodstvenih ot
ganih v podjetju je zaupaj
volivcev tudi zaslužil. ,
Ta teden v naši
bliinji zgodovini
Mirovna konferenca, ki je
pripravljala mirovne pogod-
be z bivšimi zavezniki hit-
lerjevske Nemčije: z Italijo,
Finsko, Romunijo, Madžar-
sko in Bolgarijo, se je pričela
29. julija 1946, to pa je tudi
eden najbolj pomembnih do-
godkov iz polpretekle zgodo-
vine tega tedna. Med udele-
ženci te konference je bila
tudi Jugoslavija. Po trdo-
vratnih diplomatskih bojih
je bila naposled dosežena so-
glasnost o osnovnih vpraša-
njih, toda končno besedilo
načrtov mirovnih pogodb je
bilo sprejeto šele na posve-
tovanju velikih zaveznikov v
New Yorku v času od 4. no-
vembra do 12. decembra.
24.	julija 1941 — je bila u-
stanovljena Rašička četa, Bo-
rovniška četa pa je razdrla
progo Ljubljana — Postojna
med Brezovico in Vičem.
1965 — sta zvezni in gospo-
darski zbor ZS sprejela vr-
sto zakonskih predpisov in
ukrepov za reformo gospo-
darstva. O nekaterih med
njimi je razpravljal tudi so-
cialno zdravstveni zbor. Os-
novni cilji gospodarske re-
reforme so: ustvarjanje po-
gojev za intenzivnejše go-
spodarjenje, stabilizacija tr-
žišča, uravnoteženje plačilne
bilance, stabilizacija dinarja,
da bi se tako omogočilo šir-
še vključevanje jugoslovan-
skega gospodarstva v svetov-
ni trg, skratka hitrejši in
čimbolj smotrn gospodarski
razvoj.
25.	julija 1934 so nacisti
med neuspelim pučem na
Dunaju ubili avstrijskega
kanclerja dr. E. Dolfussa.
1935 — se je začel v Mo-
skvi VIL (zadnji) kongres
kominterne. Na kongresu je
sodelovalo 65 partij, med nji-
mi pa je bila tudi delegacija
KPJ.
Sklenil je zbrati v boju
proti vse večji fašistični ne-
varnosti vse napredne sile in
vzpostaviti sodelovanje z de-
mokratičnimi meščanskim
strankami za ustanovite
protifašistične ljudske froi
te.
1943	— so aretirali in kon
finirali vodjo italijanske^
fašizma in predsednika itali
janske vlade Benita Mussoli
nija. Kralj .je prevzel vrhcrj
no poveljstvo, sestavo vlad
pa je zaupal maršalu Badc
gliju.
26.	julija 1944 — je prezid
AVNOJ odlikoval briga
Toneta Tomšiča in Ivac
Cankarja z redom narodu
osvoboditve.
27.	julija 1919 — je revoli
cionarna oblast v Prekmui
ju izdala 28. številko v narei
ju pisanega Klekovega kk
rikalnega lista Novine ta
boljševiške Rdeče novine.
1944	— je Rdeča armada n
zmagovitem pohodu osvojil
Lvov.
28.	julija 1944 — TANJU(
(telegrafska agencija novi
Jugoslavije), ki je pričel d«
lati 20. julija, je od tega dni
naprej poročal vsak dan tf
osmih zvečer.
29.	julija 1941 — so nac&
ustanovili izredno sodišče rt
per upornike na okupiranef
ozemlju Gorenjske. Talce
zapirali predvsem v Begunje
kjer se je do konca vojfl'
zvrstilo nad 12.000 jetnikov
vmes tudi žene in otroci. 84!
so jih ustrelili.
1944 — so enote 4. oper*
tivne cone "NOV in PO Slf
venije začele ofenzivo za t
svoboditev zgornje Savinjstf
doline. Po dveh dneh boje1
so uničile nemške postojank1
v Smartnem ob Paki, LjuH
nem, Lučah in Gornjem grJ'
du.
30.	julija 1941 — so nem&
okupatorji v gotdu Dobra*®
pri Brežicah ustrelili pr^
deset talcev na Spodnji
Štajerskem.
1944 _ v Vipavski doW
je bilo prvo veličastno
rova nje Primorcev s Kf^'
in iz Vipavske doline Ude*
žencev je bilo preko 6000.
LETOS ZAČETEK GRADNJE DOMA
UPOKOJENCEV V PTUJU
Letos bodo začeli graditi
v Ptuju dom upokojencev.
Zgrajen bo leta 1972. Imel bo
kapaciteto 100 ležišč. Komisi-
ja za reševanje stanovanjskih
vprašanj Društva upokojen-
cev Ptuj je namenila večji del
sredstev 4 °/n prispevka za
stanovanjsko izgradnjo, ki se
obračunava pri izplačilih po-
kojnin, za financiranje grad-
nje doma upokojencev v Ptu-
ju ter zaprosila občino Ptuj
za soudeležbo in prevzem in-
vestitorstva. Potreba po iz-
gradnji doma upokojencev je
upravičena Potrebno je dom-
sko varstvo ostarelih. Glede
na to je občinska skupščina
prevzela investicijske pravice
in dožnosti. Dve tretjini inve-
sticijskih sredstev bo zago-
tovljenih v obliki dotacije iz
sklada za stanovanjsko gra-
ditev pri republiškem zavodu
za socialno zavarovanje, tret-
ja tretina sredstev pa bo
zagotovljena iz lokalnih vi-
rov: prispevka Stanovanjske-
ga podjetja Ptuj, sredstev pri-
dobljenih s prodajo sedanje-
ga doma upokojencev, poso-
jila KB Ptuj, ki ga bo najela
občina.	ZR
Nove cene v notranjem
kopališču
Komunalno podjetje Ptuj
je že dalj časa ugotavljalo,
da stroški v notranjem jav-
nem kopališču presegajo do-
hodke. Zahtevalo je višje ce-
ne storitvam. Izdatki se ve-
čajo zaradi naraščajočih cen
čistilnih sredstev, trdih go-
riv. električne energije in
drugega materiala za vzdr-
ževanje. Delno so se zvišali
tudi osebni dohodki. Cene v
notranjem javnem kopališču
so bile nespremenjene od a-
prila 19f>6. S pomočjo dotaci-
je SO Ptuj lahko oblikuje ko-
munalno podjetje Ptuj cene
v javnem notranjem kopali-
šču do naslednjih najvišjih
cen: kabina z bano 5,00 din,
prha 3.00 din. parna kopel
5.00 din in družinska kabina
10,00 din.
ZR
fEDNIK — PETEK, 24. julija 1970
STRAN 3
Sporazum o oblikovanju cen goveje živine in mesa v Sloveniji Nesreča zaradi gosi
Stabilizirati proizvodnjo
in trg z govejo živino
Na minuli seji SO Ptuj so
odborniki glasovali med dru-
gim tudi za sporazum o ob-
likovanju cen goveje živine
in govejega mesa na območ-
ju SR Slovenije, ki so ga
sprejeli na gospodarski zbor-
nici SRS z veljavnostjo od 16.
julija 1970.
Da bi zagotovili skladnejši
razvoj in stabilnejše pogoje
poslovanja v proizvodnji,
predelavi in trgovini z gove-
jo živino in govejim mesom,
so Gospodarska zbornica
SRS, Zavod za cene SRS in
Sekretariat za gospodarstvo
IS SRS dali pobudo in pozva-
li vse zainteresirane, da pri-
stopijo k organiziranemu de-
lovanju na omenjenem go-
spodarskem področju, ki naj
v obdobju srednjeročnega
plana 1971-1975 sanira raz-
mere v govedoreji na območ-
ju republike Slovenije.
POŽIVITI PROIZVODNJO
GOVEJE ŽIVINE
Glede na kritično pre-
skrbljen ost trga z govejim
mesom, posebno še zaradi ne-
varnosti. nadaljnjega zmanj-
ševanja staleža goveda v Slo-
veniji, je Gospodarska zbor-
nica SRS predlagala vsem
prizadetim delovnim organi-
zacijam in obrtnikom mesar-
ske stroke, da podpišejo o-
menjeni sporazum. Z njim bi
poživili proizvodnjo klavne
in plemenske živine, vskladi-
li ponudbo živine s popraše-
vanjem po svežem mesu, v
stabilnejših pogojih zagoto-
vili redno preskrbo tega.
Glede na to so že mnoge de-
lovne organizacije v Sloveni-
ji (med drugim tudi KK Ptuj
in Mesokombinat »Perutni-
na« 'Ptuj, za podpis priprav-
lja potrebno tudi KZ Lov-
renc) in drugi podpisniki, —
sklenili medsebojni spora-
zum o oblikovanju cen gove-
je živine in telet, ki vsebuje
tudi cene v prodaji na drob-
no za sveže goveje in telečje
meso.
STABILIZIRATI TRG
8 TELEČJIM IN GOVEJIM
Mesom
Podpisniki se z omenjenim
sporazumom obvezujejo za-
gotoviti normalno reproduk-
cijo črede in pospeševati pi-
tanje telet in goveje živine v
družbenih obratih in v koo-
peraciji z zasebniki. Podpis-
n'ki bodo na osnovi poveča-
le proizvodnje prispevali k
stabilizaciji trga s telečjim
"} govejim mesom. Stabiliza-
c'jo proizvodnje in trga bodo
Podpisniki sporazuma dose-
gi z uravnavanjem organi-
*'ranja in vnaprej naročene
^Je v skladu s predvideva-
njem in gibanjem potreb na
a»mačem in zunanjem trgu.
Predmet sporazuma so do-
bila o odkupu in načinu
°Dlikovanja cen živine., stro-
škov nakupa, stroškov pre-
delave in stroškov prodaje na
drobno. Ob podpisu sporazu-
ma je osnovna cena fco od-
kupno mesto za posamezne
kategorije telet in goveje ži-
vine naslednja: teleta od 150
do 200 kg za klanje ali pita-
nje 11,50 din, iz reje izloče-
na teleta s klavnostjo 62
odst. 12,00 din, teleta 100 kg
za pitanje — plemenitih pa-
sem — od 11,00 do-13,00 din,
baby beef z najmanj 56 odst.
klavnostjo od 9 do 16 mese-
cev 8,20 din, mlado pitano go-
vedo z najmanj 54 odst. klav-
nostjo v starosti- od 9 do 18
mesecev 7,50, mlado govedo I.
vrste s klavnostjo 54 odst v
starosti od 18 do 36 mesecev
7,00 din, govedo II. vrste s
klavnostjo 50 odst. v staro-
sti nad 36 mesecev 5,70 din.
Prevzem živine se vrši pra-
viloma ob zakolu z ugotovit-
vijo klavnosti. Dovoljeno je
tudi prevzeti živino po ugo-
tovljeni teži na odkupnem
mestu z upoštevanjem 12 ur-
nega posta, ali z odbitkom od
3 do 6 odst. sitostnega kala.
Podpisnikom, ki organizi-
rajo dogon živine pripada 2
do 4 odst. za kritje stroškov
dogona, ki jih poravna rejec
organizatorju dogona. Ob
prodaji živine iz kooperacije
organizatorju kooperacije ne
pripada marža, ker je kritje
stroškov urejeno s koopera-
cijsko pogodbo. (O koopera-
cijski vzreji in prodaji,po no-
vem sporazumu več v pri-
hodnji številki Tednika.)
STROŠKI OB NAKUPU
IN PREDELAVI ŽIVINE
Klavnicam in drugim pre-
delovalnim obratom še po o-
menjenem sporazumu prizna-
jo stroški ob nakupu živine,
in to za stroške transporta,
nabavne in veterinarske služ-
be, kala pri transportu in v
depojih. Za stroške zakola in
hlajenja se priznavajo še po-
sebni stroški, ki so v spora-
zumu precizirani. Če k tem
stroškom dodamo še stroške
v prodaji na drobno za sve-
že meso in odvod stabiliza-
cijskemu skladu, ki znaša za
teleta in mlado pitano gove-
jo živino 0,45 din po kg in
0,30 din po kg za govedo I.
in II. vrste, se na tej pod-
lagi oblikuje cena v prodaji
na drobno za sveže goveje
in telečje meso.
STABILIZACIJSKI SKLAD
ZA POSPEŠEVANJE
ŽIVINOREJE
Stabilizacijski sklad naj bi
znašal v naši republiki letno
ca. 3 milijarde starih dinar-
jev. Ta sredstva bi se vra-
čala nazaj v proizvodnjo z
namenom pospeševanja živi-
noreje v Sloveniji.
CENE MESA NA DROBNO
PO SPORAZUMU
Glede na omenjeni spora-
zum se oblikujejo cene v
prodaji na drobno za sveže
goveje in telečje meso do na-
slednje najvišje cene: teleč-
je meso do 22,00 din za kg v
poprečju, baby beef do 17,80
din za kg v poprečju, sveže
meso mlade pitane govedi do
16,90 din za kg v poprečju,
goveje meso I. do 15,70 din
za kg v poprečju, goveje me-
so II. do 14,00 din za kg v
poprečju.
19. junija 1970 se je sestal
v Gospodarski zbornici SRS
zbor podpisnikov na svoje
prvo zasedanje. Zbor podpis-
nikov, ki je najvišji organ po
določilih sporazuma, izvoli
svoj odbor in ostale potreb-
ne organe. Na prvem zaseda-
nju je zbor podpisnikov že
obravnaval določena vpraša-
nja tega sporazuma. Glede na
to, ker je v SR Sloveniji spo-
razum podpisalo več delov-
nih organizacij in drugih
podpisnikov, je postal velja-
ven s tem, da se prične izva-
jati 16. julija 1970.
ZR
Žalostna povest ©
cisterni
Nenavadna je moja zgod-
ba in tudi dolgo že traja.
Zgradili so me na Polenšaku
zraven učiteljskega bloka z
namenom, da bi zbirala kap-
nico in dajala učiteljem vo-
do.	K
Tukaj so nastale prve te-
žave. Nekomu ni bilo kopati
jame globlje v zemljo, pa so
me dvignili za kakšen meter
nad zemljo. Toda joj! Kapni-
ca s strehe učiteljskega blo-
ka zaradi tega sploh ne mo-
re teči v mojo notranjost.
Priteka pa voda s šolske
strehe.
Nič posebnega in žalostne-
ga ob takem naslovu.
Pozabila sem vam namreč
povedati, da sem oglate ob-
like in, da NE DRŽIM VO-
DE! Nekdo se je malo igral
ob meni in eksperimentiral
in tisti, ki so me gradili so
bili malomarni.
Že leta samevam in izgle-
dam kakor velika grobnica.
Rade volje postanem grobni-
ca za vse propadle investici-
je in za vse težke milijone,
ki so bili vloženi vame.
Če se bo kdo spomnil in me
bo prišel popravit, bom zo-
pet vesela in ne bom hotela
več biti grobnica.
Veste, nočem pa več tistih
gospodov, ki so se pripeljali
s taksijem gledat in od nji-
hovih besed in obljub ni bilo
nič. In, če nočete verjeti tej
žalostni zgodbi, pridite na
Polenšak, pozanimajte se pri
Stanovanjskem podjetju Ptuj
in pri Gradbenem podjetju
Gradnje Ptuj.
Zgodbo o žalostni cisterni
slišal -in zapisal Zmago Ko-
kol.
Na cesti IV. reda v Sredi-
šču ob Dravi se je v nedeljo
ob 19. uri pripetila prometna
nesreča z večjo materialno
škodo. Voznik Dušan Zida-
rič, se je s svojim osebnim
avtomobilom, znamke Fiat
zastava 750, peljal od doma.
Na cesti se je hotel izogniti
gosem, zato je zavil v levo.
Namesto da bi zaviral, je pri-
tisnil na plin in zapeljal v hi-
šo last Zvonka Dečko. Pri
nesreči ni bil nihče telesno
poškodovan. Na vozilu pa je
za okrog 7.000 din material-
ne škode. Voznik ni bil vi-
njen.
Akcija pomoči Peruju
Akcija pomoči Peruju v slo-
venjebistriški občini poteka
prek krajevnih organizacij RK,
SZDL, ZB in drugih. Povsod
so že pričeli z zbiranjem o
prvih rezultatih pa bomo la-
hko poročali v eni izmed pri-
hodnjih številk Tednika-
Delovne organizacije v obči-
ni so sklenili, da bodo kot po-
moč dodelila sredstva iz skla-
dov, posebno akcijo pa bodo
izvedli tudi preko sindikatov.
-d
0 delu kmečke sekcije pri občinski konfe-
renci SZDL Slovenska Bistrica
Ne le privesek,
temveč
enakopravni člani
Pri občinski konferenci
SZDL Slovenska Bistrica de-
luje bolj ali manj uspešno tu-
di kmečka sekcija. Govorimo
bolj ali manj, ker je obsež-
nost problematike tako veli-
ka in raznolika, da je v se-
danjih pogojih težko oceniti
dosedanje delo pa tudi smer-
nice. Iz poročila sekcije, v
katerem so zajeti tudi mnogi
napotki, pa lahko spoznamo
marsikaj.
Kmečka sekcija v občini
Slovenska Bistrica se bo še
nadalje tako kot dosedaj zav-
zemala za to, da v občini po-
svetijo kmetijstvu, kmečkim
problemom in reševanju le-
-teh nenehno prizadevanje za
izboljšanje stanja. Ker je v
občini še 30 odstotkov kmeč-
kega prebivalstva je potreb-
no zagotoviti odstotno struk-
turo v vseh vodstvih, uprav-
nih in političnih. Kmečka se-
kcija je mnenja, da je to nuj-
no potrebno, ker je dosedanja
praksa pokazala, da so sek-
torji naše družbe zapostavlje-
ni povsod gospodarsko in po-
litično tam, kjer ne sodelu-
jejo iz kakršnih koli razlogov
njihovi predstavniki.
Kmečka sekcija pa se bo
zavzemala tudi o gospodar-
skem ter delno tudi upravno
političnem povezovanju za-
sebnih proizvajalcev v zadru-
ge. Pri kmetijskem kombina-
tu bo potrebno urediti tak sa-
mostojen obrat kooperacije,
ki naj bi zajemal vse možne
oblike sodelovanja z zasebni-
mi kmeti, od trgovske, hra-
nilno-kreditne, proizvodne in
končno tudi upravno politič-
ne oblike sodelovanja in po-
vezovanja vseh ljudi v komu-
ni. Zadruga (obrat kooperaci-
je) naj bi bila taka, da bi za-
sebni kmetovalci čutili, da je
njihova, da jim pomaga pri
gospodarjenju in prodaji, da
jih ščiti pred raznimi neupra-
vičenimi ukrepi ter tako kre-
pi njihovo gospodarsko in po-
litično zavest, da tudi oni pri-
padajo naši družbi in da so
enakovredni člani te družbe,
ne pa le njen privesek.
V odnosih družbenega up-
ravljanja z gozdovi in lastni-
ki gozdov se bo kmečka sek-
cija borila za to, da mora pri-
znati lastnikom gozdov naj-
manj take pravice, kot jih i-
majo delavci gozdnega gos-
podarstva v gospodarskem,
socialnem in samoupravljal-
skem smislu, (op. morda bi
bilo dobro nakazati za katere
pravice gre!)
Potrebno je že urediti
vprašanje, koliko kmetov je
v občini, ki so se sposobni z
določeno pomočjo družbe
vključiti v tržno gospodar-
stvo. Na drugi strani pa o-
predeliti, koliko je nesposob-
nih, starih, onemoglih in tis-
tih s premalo zemlje ter jih
obravnavati kot socialni pro-
blem celotne naše družbe, le
pa samo kmetijstva. Sam so-
di tudi vprašanje zdravstve-
nega in starostnega zavaro-
vanja kmetov.
Kmečka sekcija želi, da l>i
kmetje dobro gospodarili, se
uspešno znašli v tržnem gos-
podarstvu ter aktivno sodelo-
vali v vseh organih družbe-
nega upravljanja. Zato je e-
den izmed pomembnih ciljo*
kmetijsko nadaljevalno šola -
nje v smislu vajeniških šil
industrije. V letu 1968 je že
bila večerna kmetijska šola z
dvema oddelkoma. Obiskova-
lo jo je 82 mladih kmetijskih
proizvajalcev. Lansko leto ji
morali s šolo nadaljevati, pa
je vse skupaj padlo v vodo.
Jasno pa je vsekakor, da je
to bila precejšnja škoda, sij
bi prav tisti peščici, ki se e
odločila, da ostane doma na
kmetijah, pripomogli do vsaj
za spoznanje boljšega gospo-
darjenja.	-d
STRAN 4
TEDNIK — PETEK, 24. julija lg7)
Priznanja najprizadeftiejšim
Prejšnji petek je bila v do-
mu Franc Kramberger v
Ptuju svečanost, na kateri so
podelili priznanja posamez-
nikom, društvom in skupi-
nam, ki so aktivno prispevali
k športnim, kulturnim in
drugim prireditvam, ki so bi-
le v okviru 8. in 9. tedna
bratstva in prijateljstva. Pri-
znanja je podelil medobčin-
ski odbor občinskih svetov
jsveie sindikatov občin — Ca-
kovec, Koprivnica, Ormož,
Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin.
Udeležence svečanosti je
pozdravil Lojze Cucek, pred-
sednik odbora za medobčin-
sko sodelovanje pri obč. sin-
dikalnem svetu Ptuj.
Simon Pešec, predsednik
obe. sindikalnega sveta Ptuj
je podelil priznanja in na-
grade za 8. teden bratstva in
prijateljstva.
Nagrajeni so bili: skupšči-
na občine Ptuj, občinski ko-
mite ZKS Ptuj, občinska
konferenca SZDL Ptuj, ob-
činska konferenca ZM Ptuj,
občinski zbor ZZB NOV Ptuj,
komanda garnizije JLA Ptuj,
sindikalna organizacija pod-
jetja J2 za popravilo želez-
niških voz Ptuj, občinski sin-
dikalni svet Ptuj, sindikalna
organizacija TGA Boris Ki-
drič, Kidričevo, sindikalna
organizacija tovarne volne-
nih izdelkov Majšperk, ured-
ništvo Večera Maribor, os-
novna šola Toneta Znidariča,
Ptuj, radio Ptuj, pokrajinski
muzej Ptuj, muzej NOB Ma-
ribor, moški pevski zbor Že-
lezničar, Ptuj, folklorna sku-
pina Vinko Korže, Cirkovci,
folklorna skupina TVD Par-
tizan, Markovci, ansambel
Toneta Kmetca iz Ptuja, pev-
ski zbor DPD Svoboda, Ki-
dričevo in godba na pihala
TGA Kidričevo.
Moški komorni zbor iz
Ptuja, veliki plesni orkester,
godba na pihala in ansambel
»Poetovio« iz Ptuja.
Poleg tega so dobili diplo-
me: Franjo Rebernak, Zdrav-
ko Turnšek, Franc Tetičko-
vič, Tone Žagar, Karel Zma-
uc, Jože Vrabl, Danilo Ma-
sten, Oton Mlakar. Janez Me-
žan, Vida Rojic, prof. Jože
Maučec, prof. Albin Lugarič,
Stojan Kerbler, dipl. inž. Al-
bin Pišek, Franc Bajee, Mi-
lan Cuček, Avgust Ivartnik,
Janko Koderman, Milan Do-
blekar, Milko Vesenjak,
Stanko Kosi, Mišo Koltak,
Franc Anželj, Peter Gerič,
Anton Kozoberc in Janez Ši-
bila.
Za sodelovanje na 9. tednu
bratstva in prijateljstva je
podelil nagrade Boško Savič
iz Koprivnice. Nagrajeni so
bili: občinski sindikalni svet
Ptuj, krajevni odbor SZDL
Markovci, moški komorni
zbor Svoboda Ptuj, ptujsko
gledališče, moški pevski zbor
Svoboda Kidričevo in Majš-
perk, godba na pihala TGA
Kidričevo, AMD Ptuj, radio
Ptuj, godba na pihala Svo-
boda Ptuj, veliki plesni or-
kester iz Ptuja, folklorna
skupina Vinko Korže, Cir-
kovci, ptujska glasbena šola,
osnovni šoli Majšperk in
Markovci ter Ivan Ciani, Ju-
lij Ošlovnik in Milan Zu-
pane.
Posnetek s svečanosti v domu Franc Kramberger
Kmetje sami niso pokazali dovolj interesov
Zadržkov ni veiiko-
§o pa bisfireni
Precej zadnje čase govori-
mo o družbeni in politični
aktivnosti kmetov. Ugotavlja-
mo najrazličnejše pomanj-
kljivosti z ene in druge stra-
ni, dejstvo pa je, da se z bi-
stvi le malokrat resneje spo-
pademo. Pa tudi, ko najdemo
rešitve, ostanejo le-te dobra
vzpodbuda za naprej, uresni-
čujemo pa jih bolj poredko.
Upravičena in neupravičena
negodovanja pa jasno kažejo,
da bi bilo naposled zares po-
trebno od besed kreniti k de-
lu.
V zadnji številki Tednika
smo objavili zapis s srečanja
z Milošem Urbančičem, ob-
ljubili pa smo tudi, da bomo
kaj več o vključevanju kme-
tov v politično aktivnost
spregovorili s sekretarjem
občinske konference ZK Slo-
venska Bistrica, Franjom Le-
dinekom. Najprej beseda o
tem, zakai v vrstah komuni-
stov ni več kmetov:
»Ne bi mogel reči, da so bi-
la vrata kmetov v organiza-
pijo ZK zaprta. Kmetje so se-
znanjeni s stališči partije,
menim pa, da je eden osnov-
nih vzrokov nevključevanje -
religiozni. Sami tudi niso po-
kazali dovolj interesov, saj
jim naša statutarna določila
omogočajo vključitev enako
kot vsem drugim. Ne morem
pa zanikati dejstva, da so o-
snovne organizacije storile
vse premalo po tej plati. Tudi
se ne bi mogel strinjati z
večkrat izrečenimi besedami,
da kmetje nimajo možnosti
politične aktivnosti. Veliko
število jih je vključenih v
SZDL, zavedati pa se mora-
mo, da je to del tiste aktivno-
sti o kateri govorimo, da je
ni,« je povedal Franjo Ledi-
nek.
Zveza komunistov je stori-
la precejšen korak pri po-
mlajevanju in vključevanju
novih članov. V aktivu mla-
dih komunistov je tudi kme-
čki sinovi in hčere, ob tem pa
se nemalokrat pojavi povsem
nov problem. Prisluhnimo,
kaj je o tem povedal sekretar
občinske konference:
»V ilustraciji bi omenil le
en primer, ki pa je dokaj
značilen in opozarja na neka-
tere značilnosti nerazčiščene-
ga pojmovanja članstva in
pripadnosti k organizaciji. V
vrste komunistov smo spreje-
li mladega delavca. Kot vsa-
kemu članu, je poštar tudi na
njegov dom prinesel glasilo
Zveze komunistov. Pripetilo
pa se je, da je imel fant za-
voljo tega doma takšne pro-
bleme, da je menil: »Bolje je
vrniti izkaznico kot prenašati
»nevzdržno življenje ... «
Ne bi radi komentirali tega
primera, dodamo lahko le še
to, da je v tistih primerih, ko
so mladi ekonomsko odvisni
od staršev vse še bolj zaple-
teno.
Očitki torej niso vedno
najbolj upravičeni. Kmetje se
lahko vključijo v ZK tako
kot vsi ostali. Zadržkov za to
ni veliko, so pa bistveni. Raz-
čiščen odnos z religijo pa je
prav gotovo eden najbolj po-
membnih.	D. Utenkar
Neplavalci so splavali
Občinska zveza za telesno
kulturno Ptuj je v preteklih
dneh zaključila desetdnevni
plavalni tečaj v Kidričevem.
Od 29 tečajnikov, ki so se že-
leli naučiti plavanja, jih je
»splavalo« 23, pa tudi ostalim
ne manjka mnogo, da se z na-
učenimi gibi obdržijo na po-
vršju. Tečajniki so si s tem
pridobili osnovno* znanje, ki je
potrebno vsakemu mlademu,
saj današnje življenje zahteva
tudi to veščino. Zal pa ne mo-
remo govoriti o množični pla-
valni vzgoji, saj je na naših
šolah nad polovica učencev —
neplavalcev.
Izjema bi bilo Kidričevo, ki
pa ob danih pogojih — dejan-
sko ob prizadevnem predav,
telju Andreju Goršetu -— n6°
plavati vse svoje učence, f,
ko je tudi sočasno s tem tej,
jem imel imenovani te^
za učence in učenke, ki še r
so znali plavati.
Šole bi morale posvetiti t,
mu problemu več pozorno?
in predavatelji, ki imajo kv.
lifikacij o, bi morali obvezi
imeti vsako leto tečaje. T^
sta vodila Milan Zupane i
Franc Cafuta.
Krajevni skupnosti Kidriči
vo in Komunalnemu podjev
Ptuj pa gre vsa zahvala, fc
sta omogočila cenejši vstop;
prevoz.	j.
Mladi tečajniki s Francem Cafutom in Milanom Znpai
ceni. ki sta jih učila plavalnih veščin
Po sklepu sestanka zbora delovne skupnosti, dne 24.
junija 1970
RAZPISUJE
naslednje prosto delovno mesto:
1 kuharice zc šolsko mlečno kuhinjo -
- m nedoločen čas
Osnovna šola bratov Štrafelov Markovci pri Ptuju
POGOJI: popolna osemletka, polkva;!ificirana kuha-
rica.
Nastop službe: 1. septembra 1970 ali po dogovoru.
Osebni prejemki po pravilniku.
Stanovanja ni.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite do 20.
avgusta 1970.
5. avgusta v vseh kioskih Slovenije nova revija
Najpopularnejši ansambel narodno zabavne glasbe
Slovenije, popularni Slovenci o narodni glasbi —
zabavna glasba — naši zbori — velika nagradna
križanka — zgodbe, ki jih piše življenje — nena-
vadni dogodki — humor in druge zanimivosti.
100 strani zanimivega branja.
fEDNIK — PETEK, 24. julija 1970
STRAN 5
NEDELJO SO V ORMOŽU ODPRLI NOVO LETNO
kopališče
..»in še bomo gradili...«
Sončno, a vendar hladno ne-
deljsko jutro, polno pričako-
f3jija in zvokov godbe, ki je
napovedovala, da se bo po še-
jtih letih truda in kritiziranja,
Ormožanom uresničila velika
želja po letnem kopališču. Med
„iiiožico, ki se je okrog 10. ure
tbra!a pred n^vim objektom,
dno lahko videli tudi Jožeta
framšeka, predsednika sklada
i®dne skupnosti S51S, ing. Hri-
jta, predstavnika vodne skup-
nosti Drava-Mura Maribor, Mi-
lana Areha, predstavnika po-
novnega združenja za gostin-
jfro Maribor, Dragana Tomi-
ea, dipl. ing. arh„ predstav-
lika Projektivnega biroja ing.
Banka Bloudka iz Ljubljane,
ing. Marjana Divjaka, pred-
stavnika Sigme iz Žalca, Vlada
Ožbelia, zveznega poslanca,
Jožeta Gašparšiča. direktorja
Projektivnega biroja Ptuj,
Frančeka Novaka, predsednika
SO Ormož, in druge predstav-
nike družbenopolitičnih in go-
spodarskih organizacij ormo-
ške in sosednjih občin.
Otvoritveno svečanost je pri-
čel Ivan Venclberger, direk-
tor Stanovanjsko komunalne-
ga podjetja Ormož, ki je bilo
investitor novega obj-ekta. Po-
zdravil .je goste in domačine
ter razčlenil probleme in te-
žave, ki so jih srečevali na
poti izgradnje kopališča. Nato
jc besedo povzel predsednk SO
Ormož Franček Novak in rned
drugim povedal: »Objekt, pred
katerim se nahajamo, je eden
izmed mnogih rezultatov v pri-
zadevanju občine in njenih de-
javnikov za vključitev našega
območja v hitrejši razvoj tu-
ristične in gostinske dejavno-
sti pri nas. Občina Ormož je
s svojo strukturo gospodarstva,
kot posledico in dediščino pre-
teklosti med manj razvitimi v
Sloveniji in Jugoslaviji. Prav
reševanje problemov manj raz-
vitosti pa zahteva posebne na-
pore vseh faktorjev, ki imajo
v sebi ustvarjen cilj in fiksi-
rano realno idejo, da je možno
tudi na tem koščku naše lepe
slovenske zemlje dati in ustva-
riti ljudem boljše pogoje za
jutrišnji dan. V občini imamo
čvrste programe, po katerih
hočemo in sem prepričan, da
ob podpori vseh delovnih ljudi
tudi bomo aktivirali vse tiste
faktorje, ki pomenijo napre-
dek, nadaljni hitrejši razvoj,
ki pomenijo boljše stanje v
našem kmetijstvu, industriji,
šolstvu in zdravstvu, skratka
boljše stanje v vs«h gospodar-
skih in negospodarskih dejav-
nostih.«
V nadaljevanju je govoril o
konceptu za modernizacijo
kmetijstva, razvoju industrije,
infrastrukturnih in turističnih
objektov ki prinašajo s seboj
mnogo skritih, toda učinkovi-
tih posneševalnikov za reševa-
nje problemov v ormoški obči-
ni. Tako so ob podpori širše
družbeno politične skupnosti in
podpori delovnih ljudi rekon-
struirali cestne odseke, zgra-
dili novi rnost preko Drave in
avtomatsko telefonsko centralo.
Poskrbeli so za zunanji izgled
mesta, uredili vodovodno o-
mrežje itd. Za razvoj turistič-
ne dejavnosti so tu prisotni
vsi objektivni pogoji.
»Lepota krajev in naš gosto-
ljuben Slovenjegoričan, ki zna
nuditi dobrim ljudem od blizu
in daleč, to kar ima in to kar
preprost ali najzahtevnejši gost
želi.« Tudi na zasebno gostin-
sko dejavnost niso pozabili,
ampak so jo razvijali vzpored-
no z družbeno. »Imamo pogo-
je, imamo voljo, ljudem hoče-
mo dati delo, zaslužek, skratka
ustvariti eksistenco našemu
človeku. Tudi danes smo pred
objektom, ki bo dajal od da-
našnjega dne sveže in krepke
impulze našemu razvijajočemu
turističnemu gospodarstvu,« je
povedal predsednik SO Ormož
in se na koncu zahvalil vsem,
ki so pomagali pri realizaciji
objekta. Posebej pa še mladin-
ski delovni brigadi »Dušana
Kvedra« iz Ptuja, ki je lansko
leto opravila 200 delovnih ur,
in ormoškemu mladinskemu
aktivu, ki je opravljal prosto-
voljno delo na objektu v dveh
izmenah po 25 mladinceo skozi
tri tedne. Pri postavitvi ob-
jekta ima »levji delež« tov.
Franc Križmančič, načelnik
oddelka za gospodarstvo pri SO
Ormož, in je za svoje vztrajno
in požrtovalno delo bil pose-
bej pohvaljen
Tako je bil bazen odprt in
najbolj vroči so se že nama-
kali v novem bazenu, ki bo s
svojo lepoto in lepo lego pri-
vabljal številne kopalce od bli-
zu in daleč.	JR
Predsednik SO Ormož: »Gra dili srno in še bomo«.
Od žabje mlake do
letnega kopališča
Za izgradnjo nekega kopali-
šča je šest let sorazmerno dol-
ga doba. Da to kopališče ne bo
Postalo »neko«, naj povem, da
gre za. tistega v Ormožu. Zdru-
žitev zaporedja dogodkov kot
so si sledili v »zgodovini« iz-
gradnje in malo resnične ljud-
ske hudomušnosti daje skupaj
zanimivo sliko.
Z gradnjo so pričeli že leta
1964. Projekt je izdelal ing. arh.
Franci Šubelj na Projektivnem
biroju ing. Stanka Bloudka v
Ljubi j ani. Takrat so pri Kre-
ditni banki v Mariboru imeli
^Sotovljena sredstva za posta-
vitev celotnega projekta, zato
je gradbeno podjetje Ograd
Ormož pričelo z delom. Se isto
leto pa je po posredovanju
'IS KB Maribor kredit odpo-
vedala. Tako je bila v letu 1964
j^kopana le gradbena jama, v
kateri so žabe prirejale svoje
koncerte, sebi v zabavo, noč-
sprehajalcem v užitek, ne-
P°znavalcem dejanskega stanja
j?a v spotiko. Take prijetne ve-
čere ob žabji glasbi so Ormo-
*ani uživali polna štiri leta.
*®lo je prekinila ugodna fi-
nančna politika. V letu 1968
dobili kredite, pregnali žabe
j0 delno nadaljevali dela. Zbe-
■Oftirali so plavalno korito, o-
^oški in stranske bazene ter
^rojnico. Medtem so se po-
pazili gradbeni materiali, za-
to je prišlo do spora med in-
yestitorjem, to je Stanovanj-
*<> komunalnim podjetjem Or-
oziroma SO Ormož in iz-
?aialcem del gradbenim pod-
lem »Ograd« Ormož. Iskali
salamonsko rešitev in jo
*erjetno še danes iščejo. Lan-
sko leto je prineslo opremo
strojnice za prečrpavanje, klo-
riran je in čiščenje vode, elek-
tro instalacijske naprave, ka-
nalizacijo in vodovod. Letos so
zgradili še kopališko stavbo z
restavracijo, garderobami in
sanitarijami, postavili (preniz-
ko!) ograjo in uredili vse po-
trebno za funkcionalnost in
lepši zunanji videz kopališča.
Pot od žabje mlake do let-
nega kopališča je po vsem tem
bila sorazmerno kratka, saj je
trajala nepolna tri leta. Kon-
cert in čofotanje po vodi pa
lahko doživite tudi sedaj z edi-
nim pogojem, da pridete na
kopališče.	JR
Pred tremi leti še žabja mla ka...
Bistriški otroci na
letovanju
Prek občinskega ORK Slo-
venska Bistrica bo letos odšlo
(nekateri so že) na letovanje
na morje šestdeset otrok- Bi-
stričani tudi letos letujejo kot
gostje mariborskega RK v Pu-
natu.
Zal pa lahko ugotavljamo le
to. da letos za socialno in
zdravstveno ogrožene otroke
ni bilo kdo ve kako velikega
zanimanja, največ otrok je
namreč letovanje moralo pla-
čati. Manjšemu delu je letova-
nje omogočil delovni kolektiv
tovarne Impol pa tudi DPM je
pridal svoj delež. Pri občin-
skem odboru RK v Slovenski
Bistrici smo izvedeli, da bodo
prihodnje leto poskušali izve-
sti akcijo, s katero bi zbrali
sredstva, da bi na letovanje
lahko odšlo čimveč socialno in
zdravstveno ogroženih otrok.
-d
PRED PRSČETKOM GRADNJE NOVE
ŠOLE ¥ GGRIŠNEC!
Na minuli seji SO Ptuj so
odborniki potrdili med dru-
gim tudi investicijski in fi-
nančni program za financira-
nje novogradnje in adaptaci-
je obstoječe stavbe osnovne
šole v Gorišnici.
Omenjena šola ima dve šol-
ski poslopji. Prvo je bilo zgra-
jeno 1843. Ima tri učilnice.
Ena je preurejena iz stano-
vanjskega prostora zaradi po-
manjkanja učnih prostorov.
Drugo poslopje je bilo zgra-
jeno v letih od 1891 do 1901.
Ima štiri učilnice. Šola razpo-
laga v celoti s sedmimi učil-
nicami. od katerih so tri iz pe-
dagoških. zdravstvenih in hi-
gienskih razlogov za pouk ne-
primerne. Poleg tega uporab-
lja šola za pouk še skladiščne
prostore in gasilsko dvorano.
V bivšem gospodarskem po-
slopju si je šola uredila učil-
nico za tehnični pouk in
shrambo za orodje.
Osnovno šolo v Gorišnici
obiskuje 582 učencev, ki so
razporejeni v 21 oddelkih.
Ker je v obeh stavbah le 417
kvadratnih metrov razpolož-
ljive površine, je pouk v treh
izmenah.
V skladu s sprejetim pro-
gramom je občina naročila in-
vesticijsko tehnično doku-
mentacijo, po kateri bo imela
OS v Gorišnici (stari in novi
trajekt) enajst matičnih učil-
nic in prostore za tehnični in
preimefcni pouk s telovadni-
co. Skupna površina prosto-
rov ki so namen jeni pouku je
1511,31 kvadratnega metra,
skupni prostori za druge na-
mene pa so 1212.48 kvadrat-
nega metra.
Predračunska vrednost ce-
lotne investicije znaša 6 mili-
jonov din. Za izgradnjo ome-
njene šole bodo zagotovili po-
trebna finančna sredstva: iz
posojila iz republiških sred-
stev 65%, posojila KB Ptuj
23 %, združena sredstva obči-
ne, delovnih organizacij in
občanov 12 %.
Šolo v Gorišnici bodo za-
čelig raditi letos. Dograjena
bo v prvi polovici leta 1972.
ZR
Konec »»akcij«
O dvojnem vlomu v osnovno
šolo pri Veliki Nedelji in vlo-
mu v osnovno šolo v Podgor-
cih ki so bili aprila letos, smo
že poročali. Pri Veliki Nedelji
so odnesli potrebščine, ki so jih
uporabljali pri tehničnem po-
uku, v Podgorcih pa 108 din iz
pionirske blagajne. »Roki pra-
vice« se le redki izmaknejo.
Tudi tokrat je počasi in vztraj-
no tipala in končno ugotovila,
da sta vse te »akcije« izpeljala
domačina S. K. in A. P. Zra-
ven tega je A. P. 16. maja letos
okrog 22. ure odpeljal iz Ma-
rofa pri Veliki Neelji mope,
last Viktorja Zoreča in ga pu-
stil na Bresnici, ker se je str-
gala veriga in moped nI bil
več uporaben. Tudi S. K. ima
na vesti še eno dejanje. 11. ju-
lija se je na Bresnici splazil v
zasebno stanovanje in odnesel
gramofon in 20 plošč. Na pod-
lagi najdenih sledov so organi
Milice ugotovili, da sta oba
imenovana storila fcazniva de-
janja in bosta predana občin-
skemu javnemu tožilstvu v
Ptuju.	JR
STRAN 6
TEDNIK — PETEK, 24. julija lg7)
»Droga«« Portorož - odkupna postaja Središče
Uspešno poslovanje
O odkupni postaji portoro-
ške »Droge« v Središču ob
Dravi so včasih mnogo govo-
rili in kritizirali. Nekaj časa
je bila odkupna postaja brez
rednega vodstva. To mesto je
približno pred štirimi meseci
zasedel ing. Martin Habjanič.
Resnice o vseh tistih uteme-
ljenih in neutemeljnih govo-
ricah, nisva imela namena iz-
luščiti, pogovarjala sva se ra-
je kako je s tem obratom da-
nes. Najprej sem mu postavil
kopico vprašanj, potem pa je
ing. Habjanič povedal: »Naš
obrat za sedaj še ni samosto-
jen glede ustvarjanja in raz-
poreditve dohodka. Samostoj-
no pa odločamo o organizaci-
ji dela, programih razvoja in
politiki cen. Matično podjet-
je v Portorožu zahteva od
nas predvsem aktivno poslo-
vanje in to iz tega razloga,
ker je v naš obrat vložilo že
mnogo sredstev. Osnovna us-
meritev obrata je za sedaj
odkup in trgovina z zdravil-
nimi zelišči in svežimi goba-
mi. Proti jeseni si sezono po-
daljšamo z odkupom kmetij-
skih pridelkov in s tem po-
magamo tudi kmetom proda-
ti njihove proizvodne viške.
Blago prevzemamo od svojih
odkupnih postaj in drugih or-
ganizacij, ki se ukvarjajo z
odkupom. Zaradi tipično se-
zonskega dela, dela celoten
kolektiv v sezoni preko red-
nega delovnega časa. Včasih
delamo tudi ponoči. Naše bla-
go je hitro pokvarljivo, zato
ga naši poslovni partnerji, ki
prihajajo iz Avstrije in Itali-
je, odpeljejo sveže, včasih še
isti dan. V to prekomerno se-
zonsko delo se naš 9 članski
kolektiv z razumevanjem
vključuje, saj vsi vedo, da je
uspeh obrata tudi njihova
korist in da si bodo v zimskih
mesecih lahko odpočili. Naj-
nižji osebni dohodek je 850
din.
O osebni angažiranosti in
razvoju obrata pa je ing. Ha-
bjanič povedal: »Po štirih
mesecih dela sem se vživel in
v praksi spoznal razne prije-
me, ki veljajo za to vrsto tr-
govanja. Z polno angažirano-
stjo kolektiva uspešno dela-
mo. Če bo tudi v drugi polo-
vici leta tako kot do sedaj,
pričakujemo ugoden rezultat
poslovanja. Ob sedanji usme-
ritvi ima obrat tudi v prihod-
nje enake možnosti za uspeš-
no poslovanje s tem, da mo-
ramo dodatno razširiti pro-
gram dela in preiti tudi na
proizvodno dejavnost, oziro-
ma na predelavo nekaterih
vrst blaga, ki ga odkupuje-
mo.«	JR
Droga Portorož obrat in odkupna postaja Središče
Nedelja med lovci
V nedeljo dopoldne je bilo
na Otoku pri Veliki Nedelji
medružinsko srečanje 15 lov-
skih družin iz severovzhodne
Slovenije in Hrvatske. V pri-
jetnem gozdičku, so se na
lovski jasi kjer so si uredili
strelišče za glinaste golobe —
pomerili v streljanju na
»proizvode lončarske indu-
strije«. Tekmovanje je bilo
zanimivo in lahko rečemo tu-
di napeto, vse do zadnjega
trenutka, ko se je bila bitka
za najboljšega strclca in za
najboljšo tekmovalno skupi-
no.
Ekipno je zmagala LD Sre-
dišče, pred LD Zelendvor in
LD »Jože Lacko« iz Ptuja.
Med posamezniki so bili v
streljanju na »leteče krožni-
ke«, kot je v šali imenoval
glinaste golobe eden izmed
lovcev, — najuspešnejši lov-
ci iz Hrvatske. Zmagal je
Janko ROZMAN, član LD
Maruševec, sledita pa mu
Mirko HERCOG in Ivan ŠO-
štarič, oba člana LD Vinica.
Tekmovanje je bilo v or-
ganizaciji LD Velika Nede-
lja, ki je bila tudi organiza-
tor lovskega piknika, ki je
sledil temu športnemu do-
godku. Na gozdni' jasi je pri-
jetno zadišalo po nekaterih
lovskih specialitetah in dru-
gih jedilih na žaru, ob teko-
čem pridelku iz bližnjih go-
ric pa so lovci kaj hitro » raz-
telesili« vsakega goloba, ki se
je razletel na drobne kosce
ter poiskali tudi ->objektiv-
ne« vzroke za vse tiste, ki so
na tem tekmovanju popolno-
ma nepoškodovani sfrčali v
bližnji gozd. Najbolj glasni so
bili seveda »ostrostrelci«, ti-
sti, ki jim ta dan »Diana«
bila naklonjena pa so dej;i!
»Ja, ja saj slepa kokoš \č
sih tudi zlato zrno najde., '
Ob zvokih domače godbe t
je nedeljsko popoldne zavk
klo v večer. Na tekmovanj6
slabi zadetki, zvečer doma
spet: »Pa ravno ti si morali,,
stati do zadnjega, čas bi j,
bil, da se spametuješ«. Site,
pa so lovci te »latinščine«,
navajeni.
Avgust KANDRIC, prec,
sednik LD Velika Nedelj;
nam je povedal, da postajaj;
tekmovanja v streljanju n;
glinaste golobe vedno bol
priljubljena, saj si lovci m
njih ostrijo oči in puškine ce.
vi za uspešen start na jesej.
skih lovih.
Lovci pa ne streljajo sami
golobov, tudi race so večkrat
njihova tarča. Pravzaprai
sem imel jaz — uboga »novi.
narska raca« še srečo, da ji
nisem skupil med tako veli
kim številom lovcev. Sicer p,
mi je lovec Ivan KUKEC i
Ormoža dejal, da udoma«
nih rac ne streljajo. »Kaj bt
lagal«, sem si mislil, »sa
mi je dobro znano, da po lo
vih večkrat celo kakšne?
»kozla« ustrelite.
No ja, malo za šalo, mal«
zares in res je predvsem to.
da se znajo lovci zares prijet-
no zabavati, biti dobri tova-
riši in ter se z dušo in s te-
lesom navezati na svoj zelefl'
gaj. Ko zatrobi v jeseni lov-
ski rog, postanejo noge stare-
ga lovca spet bolj gibčne
razvedri se obraz in srce po*
stane za nekaj let mlajše. Vsf
to pa je ustvarila ljubezen d«
dela in življenja v naravi.
Tak je bil pogled na »položaj« kjer so lovci čakali
kdaj bodo »sfrčali« pozraku glinasti golobi
V nedeffo so gasilci iz Moškan|c praznovali
65-letrsIco svojega društva
©V Cf ciS SI § it* i S W10
1 s I: 9 i 53
Člani gasilskega društva
Moškanjci so v nedeljo sve-
čano proslavili 65-Ietni jubi-
lej svojega društva. Gasilci
so se najprej zbrali na sveča-
ni seji kjer so podelili svo-
jim dolgoletnim in zaslužnim
članom gasilska priznanja. O
zgodovini društva sta sprego-
vorila ustanovni član društva
83-letni Martin ŠEGLLA in
sedanji predsednik društva
Franc MUHIČ. S svojo nav-
zočnostjo sta dala svečano o-
beležje prazniku gasilcev iz
Moškanjc tudi Ivan GRAIIL
in Martin Horvat, oba pred-
stavnika občinske gasilske
zveze Ptuj.
Gasilci so svečano krstili
nov gasilski avto, ki so ga
kupili deloma z lastnimi, de-
loma pa s sredstvi občinske-
ga gasilskega sklada. Po u-
radnem delu svečanosti so
priredili gasilsko veselico s
tekmovanjem mopedistov, v
programu pa so z letali sode-
lovali tudi člani aerokluba
Ptuj.	_
Gasilci iz Moškanjc so to-
rej uresničili svojo dolgoletno
željo. Nov avtomobil, ki so
ga v nedeljo svečano predali
namenu, jim bo v bodoče v
veliko pomoč, saj bodo lahko
mnogo hitreje odhiteli tja —
kjer se bo oglasil klic »V slu-
žbi ljudstva — na pomoč!«
J. S.
Gasilci ob novem avtomobilu
Želja po čvrstejšem
sodelovanju
Pred nedavnim so se sestali
v Varaždinu predstavniki med-
občinskega odbora sindikata
industrije in rudarstva ormo-
ške in ptujske občine ter pred-
stavniki istoimenskega sindi-
kata občine Varaždin. Pogo-
varjali so se o oblikah sode-
lovanja in še čvrstejših vezeh
med obema medobčinskima od-
boroma. Poudarili so, da je
treba preučiti možnosti poslov-
nega sodelovanja med delov-
nimi organizacijami občin Ptuj,
Varaždin in Ormož. Dogovo-
rili so se, da bodo o teh vpra-
šanjih razpravljali na skupni
seji obeh odborov, ki bo je-
seni v Ptuju.	J. S.
Pred konferenco
esperantistov
Konferenco organizira med-
narodna zveza učiteljev espe-
rantistov ILEI, in bo od 28.
dc 31. julija v Mariboru. O tem
smo že pisali. Zdaj bi dodali,
da bo konferenca v prostorih
Visoke komercialne ekonomske
šole. Prijavljnih je okoli, 100
udeležencev iz mnogih evrop-
skih in izvenevropskih držav.
Dan pred konfereco bodo čla-
ni vodstva — predsednik prof.
Raif Harkarin iz London*
podpredsednik rektor Helm"1
Sonnabend iz Nemčije-in ^
neralni tajnik prof. dr. Mar®
Dazzini iz Italije — govorili ^
tiskovni konferenci o ciljih ^
konference.
Po otvoritvi bo uvodno p»'e'
davanje o mednarodnem letu
izobraževanja UNESCO 1970 «8
podlagi mednarodnega jezik3
V času konference bo tudi
stava esperant.sk ih šols^'"
knjig.
fEDNIK — PETEK, 24. julija 1970
STRAN 7
fopolčnik je osvoji! na pokalu Jadrana
tretje mesto
Neuspeh
Jugoslavije
Devetdeset judoistov iz Bol-
garije, Francije, Sovjetske zve-
ze, Nemške demokratične re-
publike, Italije in Jugoslavije
se je zbralo na tradicionalnem
pokalu Jadrana v petek in so-
boto v Splitu. Med udeleženci
je bil jugoslovanski »izbrani«
reprezentanci tudi Stanko To-
polčnik, 22-letni Bistričan. o
njegovem nastopu pa smo
spregovorili na drugem mestu.
Pokal Jadrana je še enkrat
potrdil, da se vsako leto zbira
več kvalitetnih tekmovalcev.
Letos smo poleg starih znan-
cev iz Nemške demokratične
republike lahko videli na bla-
zinah tudi odlično reprezen-
tanco Moskve, katere člani so
pobrali vsa prva mesta, razen
v lahki kategoriji. Potem je
bila tu še odlično pripravljena
italijanska reprezentanca in
vse drugo kot reprezentanca
Jugoslavije, ki naj bi posegla
celo v boj za najvišja mesta.
Zakaj vse drugo? V naši »iz-
brani« ekipi so bili nekateri
tekmovalci, ki tega mesta prav
gotovo ne zaslužijo. Od stan-
dardnih reprezentantov sta bi-
la le Topolčnik in Baščetič, o-
stali pa so nastopali po repu-
bliških ekipah. Ponovno je to-
rej prišlo do nerazumevanja
vodstev republiških in pokra-
jinskih reprezentanc, ki kar
nočejo razumeti, da gre pri
vsej stvari za ugled Jugosla-
vije. Sicer pa je to že stara
stvar, vprašanje je le kako
olgo bo vrhunski organ jugo-
slovanskih judoistov trpel
takšne »kuhinje«. Verjetno bi
bilo po polomu v Splitu po-
trebno o marsičem spregovo-
riti.
O dogodkih s tekmovanja v
lahki kategoriji lahko kaj več
Preberete v sestavku »Tretje
j^esto. ki opozaija«. Zdaj pa
še o ostalih. V vseh kategori-
jah so zmagali sovjetski judo-
isti, ki so kot za šalo prema-
govali vse nasprotnike. Vsi
člani moskovske reprezentance
so tudi člani reprezentance SZ
in nosilci kolajn z evropskih
prvenstev. Zmaga v ekipnem
tekmovanju torej ni bila vpraš-
ljiva. Večji boj se bil za drugo
mesto, kjer so nepričakovano
uspeli Italijani, ki so pustili za
sabo eno najboljših reprezen-
tanc Evrope NDR. Sele na če-
trtem mestu je pristala Jugo-
slavija, pa še to mesto deli z
reprezentanco Srbije! Francozi,
katerih nastop je veliko obe-
tal — saj so uradno tretja sila
v Evropi — so povsem razoča-
rali. Niti v eni kategoriji se
niso uvrstili v polfinale; in
če se lahko Jugoslovani tola-
žijo, potem je tolažba prav v
tem.
Slovenska reprezentanca v
Splitu ni nastopila, vzrok pa
je v pomanjkanju finančnih
sredstev. Ob tem pa naj le do-
damo, da pa so bile prisotne
najrazličnejše pokrajinske eki-
pe, ki so takšno finančno bre-
me zmogle.
UVRSTITEV: lahka katego-
rija: 1. Wismara (Italija), 2.
Sholz (NDR), 3.-4. Topolčnik
(Jug.) n Werner (NDR); pol-
srednja: 1. Rudman (Moskva),
2. M. Wismara (It), 3.-4. Savič
(Ju) in Hendel (NDR); srednja:
1. Cupačenko (Moskva), 2. Oba-
dov (Vojvodina), 3.-4. Rašovič
(Sr) in Ličev (Bol); poltežka: 1.
Soloduhin (Moskva), 2. Stock
(NDR). 3.-4. Krajnovič (Hrv.
A) in 2uvela (Hrv. B); težka:
1. Kuznjecov (Moskva), 2. Cve-
jič (Sr). 3.-4. Angellini (It) in
Lucič (Jug).
EkiDni vrstni red: 1. Moskva
16. 2. Italija 7, 3. NDR 6. 4.-5.
Jugoslavija in Srbija 3 itd.
D. Utenkar
u vodili glavno besedo. Od leve Nosilci kolajn so tudi v Split
(NDR), Topolčnik (Jugoslavi- proti desni: Sholz in VVerner
nepričakovano ugnal vse lah- ja) in \Vismara (Italija), ki je
kaše«
Za dobro voljo
Marjana bi šla rada na do-
Pust.
»Toda, ljubica, misliti mora-
Va vendar na najine brezmej-
ne dolgove«
»Štefan, na to misliva lahko
tudi na morju!«
xVesteT nisem občutljiv. Lah-
ko se smejem celo svojim last-
nim neumnostim.«
»O, potem pa imate čisto pri-
letno. veselo življenje!«
\V i s in ara iti Topolčnik na sp!Mskilt blazinah
Tretje mesto,
ki opozarja
Mednarodno srečanje judi-
istov — 9. tradicionalni pok'J
Jadrana v Splitu je za nami.
Udeležil se ga je, kot edi ii
slovenski zastopnik, tudi
Stanko Topolčnik, član Impo-
la ;z Slovenske Bistrice. Pri-
soten pa sem bil po poklicni
radovednosti tudi sam, tako
da bom poskušal razgrniti
dogodke okoli blazin. Zakaj
torej tretje mesto, ki opozar-
ja?
Najprej prvo razčiščeva-
nje« pojmov. Topolčnika so v
Splitu pričakali nekateri naj-
boljši judoisti Evrope, tako
kot smo tudi pričakovali, na
čelu z odličnim vzhodnim
Nemcem Sholzom" pa tudi
njegovim rojakom Werner-
jem, ki sta na letošnjem ev-
ropskem prvenstvu osvojila
bronasti kolajni. Kot je žreb
navadno muhast, jo je Topol-
čniku zagodel tudi to pot.
2e v prvem srečanju se je
moral spoprijeti s stalnim
konkurentom Sholzom, to pa
je bil le užitek za gledalce,
prav gotovo pa ne za oba te-
kmovalca, ki v evropskem
merilu precej pomenita. Kar
v začetku je bilo treba odlo-
čiti kdo je boljši. Navajeni
smo Topolčnikovih zmag, to
pot pa smo imeli kar precej
razlogov za držanje pesti.
Naš reprezentant je začel v
svojem značilnem slogu. Na-
rekoval je tempo ter posku-
šal vse, da bi boj končal pred
iztekom časa. To mu sicer ni
uspelo, je pa prislužil nekaj
odločilnih akcij in že takoj
na začetku pomembno zmago.
Pred drugim srečanjem je
le bilo malce bolj jasno. To-
polčnikov nasprotnik je bil
Bolgar Mitev, realno pa je bi-
lo pričakovati Bistričanovo
zmago. Dogodki na blazinah
so naša napovedovanja tudi
potrdili, Topolčnik je zmagal
efektno s končnim prijemom
in že smo bili prepričani, da
bo vse v najboljšem redu, še
posebej po četrtfinalnem sre-
čanju, ko je s tehnično pre-
močjo premagal odličnega re-
prezentanta Moskve Butjir-
ske-ga. Zanj je bilo tekmova-
nje prvi dan končano, z zani-
manjem pa smo pričakovali
sobote, ki naj bi odločila kdo
je najboljši.
V polfinalnem srečanju je
bil^ njegov nasprotnik itali-
janski reprezentant Wisma-
ra. Tekmovalec, ki je sicer
lansko leto osvojil naslov pr-
vaka Evrope med mladinci,
po naših pričakovanjih pa
vendarle ne bi smel ugnati
Topolčnika. Napovedi so eno,
boji pa drugo. Začetek polfi-
nala je bil Topolčnikov. Dik-
tiral je svoj tempo, potem pa
postal žrtev, kajti Italijan je
presenetil z odlično kondicij-
sko pripravljenostjo. V boju je
imel Topolčnik kar dvakrat
možnost za zmago s tehnično
premočjo. Wismara pa se je
vedno izkopal iz težav. Sre-
čanje se je bližalo h koncu,
naš reprezentant pa je imel
vedno manj moči. Potem pa
se je pripetilo tisto, kar bi
najmanj pričakovali. Iz, na
oko ocenjene, nenevarne ak-
cije je Wismara spravil To-
polčnika v končni prijem.
Za kondicijsko slabo pri-
pravljenega tekmovalca je
bilo to seveda preveč. Wis-
mara pa je bil na poti svoje-
ga življenjskega uspeha. Pre-
magati Topolčnika nekaj po-
meni, in ko je v finalu dodal
še zmago nad favoritom
Sholzom, nam je bilo jasno s
kakšnim namenom so prišli v
Split italijanski reprezentan-
tje. Dobro pripravljeni, so
dali vedeti, da tudi oni, poleg
drugih seveda, načenjajo do-
slej vedno uspešne Jugoslo-
vane. To pa je že druga zgo-
dba, za pisanje le-te pa so
bolj pristojni funkcionarji
Judo zveze Jugoslavije, ki
menda kar nočejo razumeti,
da je pokal Jadrana eno naj-
bolj močnih tekmovanj v Ev-
ropi in da se je temu primer-
no potrebno-tudi pripravljati,
posebno, če gre za ugled pred
domačim občinstvom.
Povrnimo se torej k tretje-
mu mestu Topolčnika, ki o-
pozarja kot smo napisali v
naslovu. Najprej je potrebno
stvar razčistiti s športne st ra-
ni. Od nikogar ne smemo pri-
čakovati samo zmag. Zakaj bi
bili presenečeni, če je To-
polčnik enkrat tudi tretji. To
je jasen dokaz, da je b i nek-
do bolje pripravljen od nje-
ga. Povsem drugo vprašanje
pa je, zakaj Topolčnik za tek-
movanje ni bil primerno pri-
pravljen. Tudi za to ;,e več
vzrokov. V njegovem klubu
so prenehali s treningi v ju-
niju, vodstvo naše reprezen-
tance pa tudi ni čutilo podo-
be po skupnih pripravah. Po-
tem naj omenim še to. da To-
polčnik na dan odhoda v
Split še vedno delal v tovarni.
Porekel bo nekdo, da je to n-
matersko in edino pravilno.
Kar hitro pa vas moram opo-
zoriti, da se potem Topolčnik
srečuje na tekmovanjih z ju-
doisti, ki trenirajo po večkrat
na dan, kako naj bi se torej
potem enakovredno k z
njimi? V Slovenski Bistrici si
bomo morali enkrat le pi iz-
nati, če smo za tega mladeni-
ča storili dovolj. Tudi tu se
lahko mnogi oglasijo. Postre-
žejo lahko s podatki, ki bodo
zgovorno pričali, da >ma
prav vse možnosti.
Tisti pa, ki spremljamo tu-
di dosežke njegovih konku-
rentov jasno lahko povemo,
da je Topolčnik z njimi v ne-
enakem položaju, ter da raz-
liko zmanjšuje le z-borbeno-
stjo, ki ji velikokrat ni pri-
mere. To je nekaj časa mo-
goče, v nedogled pa ne more
trajati. Vemo pa, da ;e ime
svojega mesta, delovnega ko-
lektiva, Slovenije in Jugosla-
vije ponesel daleč naokoli.
Če se vsega tega zavedamo,
priznajmo, da nismo storili
dovolj. Omogočimo mu tre-
ninge dvakrat dnevno! Nika-
kršnega profesionalca ne bo-
mo vzga j ali. Vrhunsk<: mu
športniku bomo dali samo ti-
sto kar smo skoraj dolžni. In
če je to vse, kar lahko nare-
dimo, potem to ni veliko, vse-
kakor pa je izvedljivo.
D. Utenkar
V nedeljo bodo
nastopili v Ptuju
godbeniki iz Francije
V	nedeljo, ob 11. uri bodo
gostovali na dvorišču m no-
ritskega samostana v Pni j«
gostje iz Francije. Predstavi-
la se nam bo godba na pihala
z dekliško gardo MAŽO-
RETKE«.
Nastop gostov iz Francije
bo za Ptujčane vsekakor lep
kulturni dogodek, še posebej
sedaj v teh kulturno »sušnih«
poletnih dneh. V dekliški
gardi bomo lahko videli 50
mladih uniformiranih Fran-
cozinj — starih do 18 let.
Gostje iz Francije bodo v
soboto nastopili v Laškem, v
nedeljo popoldne pa na med-
narodnem festivalu godb na
pihala v Varaždinu.
V	nedeljo, ob 11. nri torej
nasvidenje v Ptuju. Vstopni-
ne ni.	j*- S.
STRAN 8
TEDNIK — PETEK, 24. julija lg7)
Zapis z obale
Mulkan, ki izbruhne vsako
leto ob istem času
Navaden smrtnik včasih kar
podvomi o vseh tistih vesteh,
ki jih lahko prebira o stotiso-
čih turistih, ki se s pravo in-
vazijo ali pa vulkanskim iz-
bruhom, kakor hočete, vsako
leto lotijo naše obale sinjega
Jadrana in sonca, ki bojda tod
sije povsem drugače.
V kratkem času sem dvakrat
obiskal našo »jadransko mrav-
ljišče«. Prvič sem dobil obču-
tek, da spet pretiravamo, kot
je to pogosto v modi. Plaže so
bile prazne, avtomobili so lah-
ko brzeli po jadranski magi-
strali kolika jim je bila volja,
pa tudi sonca je bilo na pre-
tek.
No, pa sem se le lahko pre-
pričal da je nekaj resnice v
vsej stvari. Le deset dni kas-
neie sem presenečen obstal v
množi ci. Prehod prek ceste
skorajda ni mogoč, kolone no-
madov pa se vijejo.
Split sredi julijske vročine.
Kdo ve od kod vse so prihi-
teli ljudje, ki občudujejo en-
kratno arhitektonsko podobo
Dioklecijanove palače. Navdu-
šujejo jih podobe in zgradbe,
ki silijo kvišku. Z vročega son-
ca in dragih hotelov bežijo v
hladno zavetje, škrtajo s foto-
grafskimi aparati, kajti vse je
enkratno, vse je treba za ve-
komaj obelodaniti.
Potem pa spet nazaj med mo-
drino valov, čas beži, vsak tre-
nutek je treba pošteno izrabiti.
Pred tem je seveda treba ob-
iskati kioske in spominkarje,
in kako prav bi bilo, da bi
mnogi tujci znali vsaj nekaj
besed naših narečij. Potem bi
jih domov odpotovalo opehar-
jenih bolj malo, tako kič pla-
čujejo za drage »solde«. Go-
tovo pa drugod tudi ni kaj bo-
lje, spomnil pa sem se dobrega
pregovora, ki mi ga je bil ne-
koč povedal oče, da vsak pač
trpi koliko je nor.
Pa pustimo obalo pod Mar-
janom in se podajmo na ene-
ga izmed številnih izletov, ki
jih prirejajo naše turistične
agencije.
Barka kapitana Antonia nas
je popeljala proti Braču. Ne-
kajkrat sem pogledal barba
Antonia. ki je pomembno držal
v rokah krmilo. Seveda si ni-
sem mogel kaj, da ga ne bi
ogovoril. In glej ga morskega
volka. Minilo je štirideseto le-
to, od kar se je prvič vkrcal.
Potem bi lahko opisal eno iz-
med tisočerih odisejad, ki jih
je bil doživljal, pa kaj bi vas
mučil s tem. Dve stvari sta,
ki me odvračata. Ena je ta,
da takšnih zgodb poznamo to-
liko kot mornarjev, druga pa
je tista, da* je treba vsako po-
slušati s pomislekom, kajti pri-
peti se vam lahko, da je po-
polnoma enaka tisti, ki ste jo
bili že predlansko leto slišali
nekje na Hvaru.
Pa sva z barba Antonijem
govorila o turizmu. Vsak dan
prepelje z barko okoli 500 ra-
dovednežev, ki bi radi na mor-
ju doživljali prav vse tisto, o
čemer so čitali v romanih in
potopisih. Barba Antonio pa
jim viharja ne more pričarati,
zato pa njegov kapitanski posel
ni nič manj pomemben. Ko sva
govorila o tem, koliko se da
v sezoni tako zaslužiti, se je
zasmejal in pokazal, da so mu
morska leta pobrala tudi zobe.
Odgovoril pa je: »Turisti dajo
dobro zaslužiti. Ko jih ni, mi
ni potrebno misliti na drugo
delo. Odpravim se v svojo vas
in s klapo prepevam in kvar-
tam do prihodnje sezone .. .«
In tako bo vse do takrat, ko
mu bodo v polkamnito zemljo
zagrebli križ.
Podoba Supetarja na Braču
je bila pred nami, od daleč pa
sem lahko opazoval množico,
ki se je gnetla na plažah. Tu
in tam je mimo barke švignil
motorni čoln, za njim pa še v
velikem loku smučar, ki je od-
zdravljal novoprihajajočim tu-
ristom.
Spet sem se predal okusu po
soli in zaplaval h kdo ve kakš-
nemu doživetju naproti.
D. Utenkar
Ob Ljudskem vrtu še
19 parcel za gradnjo
hiš
Med drugim so odborniki
sprejeli na minuli seji SO Ptuj
tudi zazidalni načrt v mestu
Ptuju za predel med Ljudskim
vrtom in Krambergerjevo uli-
co Načrt je izdelal Zavod za
urbanizem Maribor v skladu z
osnovnimi postavkami urbani-
stičnega programa za mesto
Ptuj in njegovo vplivno ob-
močje.
Načrt vsebuje več parcelnih
rešitev zazida ve na omenjenem
prostoru, vključno gradbene
parcele za gradnjo individual-
nih hiš. Načrt zazidave pred-
videva 66 gradbenih parcel za
individualno gradnjo stano-
Vse sili kvišku, sodobni nomadi pa iščejo sonce in senco hkrati
vanj; parcele so v glavnem že
zazidane po dosedanjih parcel-
nih načrtih. Za gradnjo indi-
vidualnih hiš je še 19 gradbe-
nih parcel. Pretežni del pred-
videnih parcel je komunalno
že opremljeno. Potrebne do-
polnilne komunalne ureditve
je mogoče opraviti z manjšimi
stroški.	ZR
VOZNI REDI
To je dobra in praktična
stvar, če namreč ne odpove Na-
bavil sem si ličen vozni red
AVTOBUSNEGA PODJETJA
MARIBOR. 7. julija pa sem se
hotel peljati z avtobusom ob
16.20 na Gomilo in se hotel
vrniti ob 19. uri, kot je to na-
pisano na voznem reedu. Toda
na deski avtobusne postaje
Ptuj sem opazil, da teh avto-
busov ni. Vprašal sem usluž-
benko, ki napoveduje odhode
avtobusov, kdaj in kje je bila
objavljena ukinitev navedenih
avtobusov, pa ni vedela odgo-
voriti, dejala je: »Se so neka-
teri avtobusi navedeni v knji-
žici pa ne obratujejo.« To ni
prav. Občinstvo oziroma pot-
niki bi vendar morali biti ob-
veščeni o spremembi, ali če bi
se vsaj reklo: »le na deski na-
veden vozni red je pravilen«!
Tako pa pride ne samo do ne-
godovanja, temveč tudi do sit-
nosti in nepotrebnih stroškov.
J. D.
Zlatoporočenca Marija in Matija Š ter bal
iz Jurovc:
Zlatoporočenca Marija in Matija Šterbal
REŠIL JE ŽIVLJENJE ŠESTIM
PARTIZANOM
V soboto, 13. junija sta v
poročni sobi na Vidmu pri
Ptuju sklenila zlato zakon-
sko zvezo Marija in Matija
Šterbal iz Jurovc. V sprem-
stvu jubilantovih prič Jožeta
Vaupotiča in Antona Bezja-
ka sta opravila svečanost
Avgust Purg, odbornik ob-
činske skupščine Ptuj in ma-
tičar Ignac Purg.
Slavljenca sta se pred 50
leti poročila v Podgorcih. O-
ba sta še čvrsto pri močeh.
V zakonu se jima je rodilo
pet otrok, živijo še dve hčer-
ki in sin. Sama gospodarita
na 2,5 ha velikem posestvu.
Spominjata se časov med
II. svetovno vojno, ko je Ma-
tija vozil iz bližnjega gozdi-
ča s kravami — v vozu za
prevoz krompirja partizane,
ki jih je naložil z bučami in
s požeto koruznico. Peljal jih
je mimo nemških vojakov,
ki so obkolili vas in bližnjo
okolico. S tem je rešil živ-
ljenje šestim borcem.
Krajevna skupnost Videm
jima je poleg zlatoporočne
plakete in denarne nakazni-
ce, ki jo daje občinska skup-
ščina Ptuj, — poklonila šo-
pek rdečih nageljčkov. Na-
zdravili pa so si z napitkom
in željo: »Nasvidenje čez 10
let na bisernoporočni slove-
snosti.
Avgust Purg
UPOKOJENCI PTUJSKE PODRUŽNICE
SO ZBOROVALI
Občinska podružnica dru-
štva upokojencev Ptuj, ki
šteje 1124 članov je pred krat-
kim zborovala in izvolila nov
upravni in nadzorni odbor:
Miha Rogina, Franc Tomanič,
Ivan Ilovar, Mirko Horvat,
Franc Vrabl, Marko Peklar,
Miha Arbajter iz Cirkulan,
Janez Kodrič iz Zabovci od
starih odbornikov pa so bili
ponovno izvoljeni: Stanko
Fabjan, Edvard Toplak, Leo-
pold Pestotnik, Marija Ploh iz
Zetal in Ferdinand Mohorko
iz Gorce. Vsekakor pričaku-
jejo člani te podružnice, da
bo odbor z uspehom nadalje-
val delo dosedanjega odbora,
še posebno pa skrbel, da se bo
napovedana gradnja doma u-
pokojencev v doglednem času
s uspehom končala. Predsed-
niško mesto je prevzel Miha
Rogina in tako se je med o-
stalima poslovil dolgoletni
predsednik Mirko Majcen, ki
je z uspehom vodil 12 let, nje-
mu kakor tudi Občinski skup-
ščini Ptuj gre zahvala, da
imajo upokojenci svoje pro-
store v katerih je klub in to-
čilnica.
Sklepi tega zbora so: zviša-
nje posmrtnine tovariške sa-
mopomoči od sedanjih 110 na
150 din ter ukinitev sklada za
vence, ki se pripiše skladu za
pomoč socialno šibkim čla-
nom. Občni zbor je tudi izre-
kel zahvalo za pomoč občin-
ski skupščiini Ptuj za njeno
vsestransko pomoč pri dode-
litvi klubskih prostorov ter za
prizadevanje in podporo, da
se tudi v Ptuju zgradi sodo-
ben dom upokojencev.
Novi upravni odbor si
je postavil tudi nalogo, da
poveča kulturno-prosvetno in
društveno-zabavno življenje
članstva. V ta namen organi-
zira izlet v Moravske toplice
30. julija in v Novo Gorico —
Svete gore s prenočitvijo v
Novi Gorici 5. in 6. avgusta
1970. Prosimo interesente, da
se čim prej prijavijo za izlet
tajniku društva ali toča j ki bi-
feja. Da bi povečali tovarištvo
in nudili čim več razvedrila
članom in njihovim svojcem,
toplo priporoča odbor upoko-
jencem, da se poslužujejo
svojega kluba in točilnice, k1
je v Aškerčevi ulici 9 v Ptuju-
Tednik,
vaš lisi
fEDNIK — PETEK, 24. julija 1970
STRAN 9
Pred 10-letnico smrti
Giisfana Siliha
1961 -1971
Prihodnje leto bo že mi-
nilo 10 let odkar je v 68 letu
starosti umrl znani slovenski
pedagog Gustav Šilih, dolgo-
letni profesor na maribor-
skem učiteljišču, odličen pre-
davatelj in pedagoški publi-
cist.
Po rodu je bil Velenjčan,
študiral je v Ljubljani, del-
no tudi na Dunaju, končne
študije pa je dovršil v Za-
grebu iz pedagogike in nem-
ščine. Med prvo svetovno
vojno je bil na soški fronti
in v Dolomitih, kjer je bil tu-
di težje ranjen. Največlet je
služboval v Mariboru ter se
posvetil vzgoji učiteljskega
naraščaja do upokojitve. Po
svoji čvrsti osebnosti in plod-
nem delu je sodil med izra-
zite slovenske šolnike, ki so
ustvarjali pedagoško kulturo
po Schreinerjevi smrti. Na
naših šolah službuje še mno-
go nekdanjih Silihovih dija-
kov, ki jim* je bil pokojni
profesor, razrednik in preda-
vatelj na moškem učiteljišču.
Novejšo pedagoško in psiho-
loško literaturo je imel G.
Šilih v malem prstu, dovolj
kritično je presojal tedanja
šolska reformna gibanja v
raznih delih Evrope, ter o
njih poročal v slovenskem
pedagoškem tisku. Živo je so-
deloval pri Slovenski šolski
Matici ter več let urejeval
njene Pedagoške zbornike,
mnogo zaslug pa si je prido-
bil tudi z vodstvom maribor-
ske Pedagoške centrale do
začetka druge svetovne voj-
ne. Po vrnitvi iz nemškega
ujetništva, se je zaposlil kot
trgovski pomočnik v večji
graški knjigarni. Šele po o-
svoboditvi se je spet vrml
svojemu pedagoškemu pokli-
cu, vodil je učiteljske teča-
je, predaval na učiteljišču,
Pisal razprave in izdal več
samostojnih del, ki so bile
do danes že večkrat ponatis-
njena. nekatera pa prevede-
na v hrvatski in srbski je-
zik. Umrl je 1. 1961, ko je
iniel namen posvetiti se mla-,
dinskemu leposlovju.
Kaj je dal g. šilih
slovenski pedagoški
literaturi?
- Že med srednješolskimi le-
ti je pisal glose, pesmi in čr-
tice. Uveljavljati se Je začel
kar na treh področjih. V
mladinsko belestristiko sodi-
ta knjigi »Nekoč je bilo je-
zero« ter obsežen roman »Be-
li dvor« v kateri so vpisani
°dlomki iz njegove mladosti,
^ariborsko narodno gledali-
šče je po 1. 1920 uprizorilo
Vegovo dramo »Kaverna«.
Pravo Šilihovo delovne
Področje pa je segalo v pe-
dagoško slovstvo, ki ga je o-
"Ogatil z didaktičnimi deli.
^red zadnjo vojno se je uve-
ljavil z »Učnimi oblikami«
(Slov. šolska matica) in kot
urednik Pedagoških zborni-
kov z več razpravami. V ok-
viru pedagoške centrale je
tedaj vodil več ekskurzij na
Dunaj in v Prago, kjer so si
šolniki ogledali modernejše
šolsko delo v raznih eksperi-
mentalnih razredih. Plod teh
ekskurzij so bili razni šolsko
— reformni preizkusi pri nas
do 1. 1941 (delovna življenjska
šola, strnjeni pouk, reforma
pisave in pod.)
Po drugi svetovni vojni se
je G. Šilih povsem posvetil
pedagoški publicistiki z no-
vimi družbenimi pogledi. V
svojih spisih ni bil »aktivi-
stičen«, držal se je znanstve-
nih temeljev ter posvetil po-
sebno pozornost pedagoške-
mu humanizmu. S področja
družinske vzgoje je napisal
troje del, za starše (Vzgoja
otrok, Vzgojna sredstva,
Vzgoja otrok v naši družini),
imel pa je tudi več sto pre-
davanj za starše in učiteljske
kolektive v vseh delih Slo-
venije. Sodi med ustanovite-
lje šol za starše, ki se jih je
zamislil za »okroglo mizo« v
duhu skupinske dinamike de-
la z ljudmi.
Večina svojega znanja in
izkustev je upodobil v knji-
gi »Očrt splošne didaktike«
v dveh izdajah: daljši skrče-
v dveh izdajah: daljši in skr-
čeni (Drž, založba Slovenije).
Prikazal je sistem didaktike
kot ene najvažnejših panog
pedagogike za neposredno
šolsko delo. Med boleznijo
pred smrtjo so izšla njegova
»Učna načela« v posebni
knjižnici. L 1956 je v knjigi
Metodika I opisal »Metodiko
slovenskega jezikovnega po-
uka« precej nadrobno, razči-
stil pa je tudi pojme v po-
glavju o spisju. Po Šilihovin
delih so učitelji zelo radi se-
gali in še danes sodijo k štu-
dijski tvarini pri strokovnem
izobraževanju mladih šolni-
kov. Mnogo razprav in član-
kov je raztresenih v našem
revialnem in šolskem tisku
in potrebna bi bila bibliogra-
fija teh del.
Gustav Šilih je v bistvu
nadaljeval Schreinerjevo
tradicijo pedagoškega in šol-
skega dela na novejših znan-
stvenih temeljih kot njegov
predhodnik, težil je za večjo
psigologizacijo pouka, ter ter-
jal od učiteljev in učencev
povečano aktivnost pri šol-
skem delu v razredu. Z usta-
novitvijo »Vzgojne posveto-
valnice v Mariboru 1 1952 in
njenim vodstvom do smrti,
si je pridobil srce mnogih
staršev in problematičnih o-
trok, ki jih je s svojimi na-
sveti, pedagoško zdravil v
tem prepotrebnem zavodu. V
tem pogledu je G. Šilih sle-
• dil Pestalloziiju in deloma
tudi Makarenku, katerih me-
tode je prilagajal naši druž-
beni stvarnosti in lastnim po-
gledom.
SPOMINSKA PLOŠČA
OB 10-LETNICI ŠILIHOVE
SMRTI
Spričo Šilihovih pedagoških
zaslug je Pedagoško društvo
v Mariboru soglasno sklenilo,
da bo prihodnje leto postavi-
lo in odkrilo spominsko plo-
ščo z reliefom glave na hiši
v Cankarjevi ulici v Maribo-
ru, kjer je stanoval in, pi-
sal. V pripravljalnem odboru
so zastopniki Pedagoškega
društva, Vzgojne svetovalni-
ce Zveze pedagoških društev
Slovenije (Ljubljana), Zveze
kulturnih delavcev (Maribor)
in predstavniki učiteljev iz
Šilihove šole.
Zavedamo se, da je imel G.
Šilih velik krog prijateljev
in znancev, prav tako pa je
tudi še več sto aktivnih uči-
teljev, ki jih je blizu 30 let
pripravljal za poklic in ti bo-
do radi prispevali svoj de-
lež za postavitev spominske
plošče svojemu razgledane-
mu profesorju, mojstru po-
klica. S predvidenim enkrat-
nim prispevkom (recimo po
10 din) bo Pedagoškemu dru-
štvu uspelo častno opraviti
svojo nalogo prihodnje leto.
Že Schreinerjevi učenci so po
1. 1920 s skupnimi napori do-
segli, da je bil v Mariboru
postavljen Schreinerjev spo-
menik v nadnaravni velikosti,
zato ni dvorna, da bo novo
generacija učiteljev in pro-
fesorjev sodelovala s pri-
spevki za Šilihovo spomin-
sko ploščo. Tako se bodo
prosvetni delavci iz raznih
občin oddolžili spominu zna-
nega pedagoga in bivšemu
zavodu na katerem je G. Ši-
lih neumorno deloval v do-
bro vseh tedanjih gojencev
naše pedagoške znanosti.
Prosimo, da bi prispevek
pošiljali na tek. račun Pe-
dagoškega društva Narodni
banki štev. — 518-679-2655 v
Mariboru s položnico z o-
značbo »za spominsko plo-
ščo«.
-Alže-
Gustav Šilih
Postoj, prijatelj,
za otroka gre!
Kaj pestra je tale naša no-
vinarska služba. Vsak dan
srečujemo najrazličnejše lju-
di in z njimi na stotine raz-
ličnih zgodb.
Ni dolgo tega, ko sem pre-
gibal med prsti pisemce šti-
rinajstletnega dekletca, ki je
pisala bratcu, ki preživlja tu-
di te počitniške dni v vzgoj-
nem zavodu. Ni pomembno v
katerem in ali je bratec Pe-
ter, France, ali pa ima morda
celo kakšno drugo ime. Tako-
le je bilo napisano:
Dragi bratec ... Moraš mi
oprostiti, ker se tako dolgo
nisem oglasila. Bila sem bol-
na, kar sedem ječmenov sem
imela ha očesu in ti seveda
nisem mogla pisati. Ne mo-
rem ti povedati, koliko si že-
lim, da bi tudi ti prišel k
nam v Nemčijo, seveda če bi
hotel. Mi smo si že kupili av-
to in sploh nam gre kar do-
bro. S šolo ne bo težav. Hi-
tro se boš navadil nemščine,
saj ni tako težka ...
Pisava je bila tudi za štiri-
najstletno dekle kar nekam
okorna. Pa kaj bi o tem. Iz
pisma je vela želja po sko-
rajšnjem snidenju. Fantič pa
je v vzgojnem zavodu. Lahko
bi izgu&ili precej besed z o-
pisovanjem kako je prišlo do
tega. Robusten oče, mati v
neprestanem boju za košček
vsakdanjega kruha in polom
je tu. Potem se odvija vse
tako kot v filmu. Ločitev,
zakonska določila, otroci o-
stanejo pri očetu, p« ga ne
marajo, pot do vzgojnega do-
ma pa sedaj na več tako dol-
ga. Mata se poda v svet im
uspe. Fantič je izrazil željo,
da bi odšel k družini, ki si v
tujini služi kruh, tudi nje-
gova štirinajstletna sestrica
ga služI. In lepo jim je. Ima-
jo avto iin nič več proble-
mov ...
Oče pa je svoji bivši ženi
prepovedal obiskovanje tega
fantiča, za (o odločitev pa se-
veda ni nobene zakonske o-
snove. Mati je menda z av-
tomobilom celo nekje v na-
ših logih, odpravlja se na
morje Fantiček pa v vzgoj-
nem domu čaka kako bodo
odločili. Dvoje ali pa ce-
lo troje pomembnih vpra-
šanj se poraja ob vsem
tem. Pustiti fantiča v
objemu vzgojnega zavoda
in ga prikrajšati za tisti del
toplega družinskega življe-
nja, ki bi ga pri sestrici in
mami lahko doživljal, ven-
dar v tujini. Morda ga je bo-
lje pustiti očetu, ki ima za
sabo nekdaj izdano odločbo,
da pripada njemu, čeprav
mu je ta fantič deveta bri-
ga, ker v novo družino, ki si
jo je ustvaril, lahko vnese sa-
mo nemir. Na koncu koncev
pa lahko ostane fantič tudi v
vzgojnem zavodu, družba bo
tako še naprej skrbela zanj...
Pa kljub temu prijatelj,
postoj, za otroka gre. Dan za
dnem se srečujemo z novimi
zgodbami. Nekatere si vtis-
nemo v spomin, nekatere naj-
dejo prostor v notesu in mer-
"a jih kdhj kasneje prekri-
je tudi tiskarska barva. Mno-
ge pa ostanejo anonimne, »z"
gubljajo se v majhnosti vsak-
danjega življenja. Molčimo,
kakor molčijo mnogi okrog
nas, ki ne bi smeli.	"d
NTe bi smeli pozabiti nanj
STRAN 10
TEDNIK — PETEK, 24. julija lg7)
Počitniški klepet z Zrno goni Kokoloni,
učiteljem na Polenšaku
»Zadovoljstvo
pa le ostane...«
Srečala sva se na Polenša-
ku na zla topo ročni slovesno-
st: Neže iin Franca Bezjak.
Najprej sem rpomislil, cla je
konkurenca od katere druge
časopisne hiše, saj je ves čas
pridno škljocal s svojim foto-
aparatom. No, pa le ni bilo
tako.
»Osebno izkaznico prosim,«
sem ga »legitimiral« potem,
ko sva se že dodobra spo-
znala. No, osebne izkaznice
mi ni pokazal, saj sem mu
tudi brez nje verjel, da je v
njej zapisano Zmago KO-
KOL, učitelj v osnovni šoli
Ptujska osebna
kronska
RODILE SO:
Matilda Novak, Ljutome-
ska 20 c — dečka; Albina E-
meršič, Formin 15 — Bernar-
do; Elizabeta Lozinšek, Dra-
vinjski vrh 21 — Mirka; Ma-
rija Žižek, Zupetinci 32, Le-
nart — deklico; Nada Cebek.
Ormoška 1 — dečka; Marija
Ivanuša, Loperšice 39 — de-
klico; Milena Potočnik, Ljub-
stava 44 — Anito; Marija Vo-
grinec, Zihlova 21, Gornja
Radgona — Dominika; Ljud-
mila Kosi, Pršetinci 19 — Jo-
žefa; Ingrid Cič, Nova cesta
4 — deklico; Irma Rozman,
Ljutomerska 22 b — Bojana;
Marija Kukovič, Zagrebška
79 — deklico; Rozalija Hor-
vat, Podvinci 66 b — deklico;
Barbara Solina, Prešernova
33 — dečka; Neža Horvat,
Sobetinci 19 — Ivana; Ma-
tilda Kolar, Doklece 3 — de-
klico; Julijana Pintarič, Pri-
stava 35 — Simono; Elizabe-
ta Imperl, Sakušak 62 — Ro-
berta; Matilda Filipič, Tr-
novci 47 — dečka.
POROKE:
Stanko Meglič, Kidričevo
10 in Silva Požar, Majšperk
30; Daniel Vuradin, Zg. Haj-
dina 24 in Ljubica Maroh:
Zg. Hajdina 24; Franc Štam-
par. Središče ob Dravi 82 in
Marija Stropnik, Ormož,
Ptujska cesta 10; Alojz Ven-
ta, Formin 9 in Rozina Jan-
žekovič, Forpriin 9; Marjan
Maroh, Nova vas pri Ptuju 1
in Veronika Kramberger,
Brstje 1.
UMRLI SO:
Marija Zmauc, Savci 70,
roj. 1890, umrla 13. 7. 1.970;
Elizabeta Nemec, Dom Mu-
retinci, roj. 1906. umrla 12. 7.
1970; Stanislav Vesenjak,
Strjanci 22, roj. 1916, umrl 12.
7. 1970; Jera Ratajc, Na Ob-
režju 1, roj. 1874, umrla 15.
7. 1970; Anton Simonič, Kr-
čevina ori Ptuju 25, roj. 1885,
umrl 14. 7. 1970.
na Polenšaku. Ko sem se mu
predstavil, je presenečen de-
jal: »A vi ste tisti ... poznam
vas iz TEDNIKA.« Nisem do-
bro razumel kaj je mislil, ko
je dejal »A vi ste tisti«, do-
volj jasno pa mi je bilo po-
tem, ko je v nekaterih
pogledih kritično, v drugih
pa spet pohvalno ocenil ne-
katere moje dosedanje se-
stavke v Tedniku.
Povabil me je v svoje sta-
novanje. Se vsa sreča, da. so
tudi na Polenšaku ujeli
zadnji predrefoirmski vlak
in zgradili učiteljski blok.
Pritegnila me je oprem-
ljenost dnevne sobe. Na ste-
nah so viseli najrazličnejši,
kot se temu pravi — okrasni
predmeti: Slike, izdelki iz
bakra, iz lesa, kosti ... in še
marsikaj drugega sa je omi-
slil Zmago. Do pred nedav-
nega je zbiral stare likalnike,
stare petrolejke — pa tudi
rože ima rad. O tem sem se
prepričal na balkonu njiho-
vega stanovanja. V pomoč je
seveda tudi žena Dora, ki se
je v času najinega klepeta
mudila v kuhinji in nama
skuhala dobro kavo. Otroka
Aleš in Mojca sta bila nekje
na počitniškem potepu.
Zmaga sem povprašal, kdaj
se je navdušil za to vsestran-
sko dejavnost. »Že v učitelji-
šču sem začel risati, tolči po
bakru, .drejati* les in kdo ve
kaj še vse sem in še poče-
njam. Imam svojo delavnico,
kjer prebijem mnogo časa, še
posebej sedaj v počitnicah.
To so moji konjički.«
Pa se ne bi raje posvetil
samo enemu izmed njih?
»Raznolikost dela me pri-
tegne k aktivnosti. Najbrž bi
bilo res bolje sedeti na enem
»konju«, kot na večih »ko-
njičkih« — toda to je samo
hoby. Iz tega se redkokdaj iz-
cimi kak dinar. Zadovoljstvo
pa le ostane.«
»Zbiraš tudi nekatere sta-
rine. Je na podeželju tega še
mnogo ohranjenega?
»Kar precej, zato sem se
pa »vrgel« nia likalnike in
petrolejke, prvi in drugi niso
več v modi, saj jih je izpod-
rinila elektrika.«
—	Prištejem te lahko le
vedno med mlade prebivalce
/tega kraja in med inteligen-
co, ki živi na podeželju. Kaj
misliš o dejavnosti mladine
na Polenšaku?
»Vse skupaj je precej za-
spano. Mladih na podeželju
je čedalje manj pa še ti, ki
so ostali niso preveč aktivni
niti organizacijsko povezani
v neko dejavnost.«
—	Ste jim učitelji doslej
kakorkoli pomagali pri nji-
hovem delu?
»Nekaj že, prav gotovo pa
premalo. Sicer pa tudi uči-
telj ne more vsega storiti. Na
podeželju so še drugi, kj
lahko kaj pomagali — Pa 1
vsi nekako vstran vlečejo.«'
Najin klepet je bil pri ^
cu. Ko sem odhajal, se j,g
kleti oglasila udomačena kav
ka »Pika«.
»Je tvoja?« sem vpra«
Zmaga.
»Ja, moja je.«
Zmago je torej zares unj.
verzalen s svojimi konjič^
J.&
Zmago v dnevni sobi, ki ima na steni sadove njegovega
amaterskega dela	;
Upokojenci
proslavljajo
Nedavno smo brali članek
s čestitkami zaslužnemu Mit.
ku Majcenu ob njegovi 80.
letnici. To je pravilno.
Ni pa pravilno in jo žalost-
no, da ne nihče ne spomni
drugih upokojencev in upo.
kojenk, ki tudi dosegajo ena-
ko ali še višjo starost. Nato je
bil nekdanji, prezgodaj umrli
iajnik upokojencev tov Rij.
ner zelo pozoren.
Svoječasno so prijatelji tov
Gabriela naknadno objavili i
Tedniku čestitke za njego;
visoki jubilej. Zdaj pa orne.
njamo, da se nihče ni spomni
tov. Julij ane Purgaj iz Osoj
nikove ulice, ki je lansko leti
slavila 80. rojstni dan in tov
Marije Jurgec iz Ormoške ce
ste, ki je prav tako lani dose
gla 90 let. Naknadno obem
iskrene čestitke in najboljš
želje k visokemu jubileju. D
bi ostali še zdravi dolgo vrst!
let! Ostali, ki jih je gotovo š
nekaj, pa se bo novi UO Dru
štva upokojencev morda 1
spomnil.
Eden v imenu mnogih.
fEDNIK — PETEK, 24. julija 1970
STRAN 11
Kako sva se
z »de luxom« na
Polenšak vozila
Da sem se pred nedavnim
Klatil na Polenšaku, ste lahko
ugotovili že v prejšnji števil-
ki našega lista. Kako sem
prišel na Polenšak pa mnogi
prav gotovo ne veste in vas
to najbrž tudi ne zanima.
Mene pa seveda zanima s te
plati, da si bom z današnjim
sestavkom zaslužil honorar,
ki mi bo vsaj deloma nado-
mestil kilometrino in dnev-
nico, obojega namreč v uaši
ustanovi kljub terenskemu
delu zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev ne pozna-
mo.
Sobota 11. julija. Skozi od-
prto okno moje sobe, mi je
na posteljo posijalo jutranjo
sonce. Da ne boste mislili, da
sem »poležuh«, vam moram
povedati, da je bila ura na-
tanko deset minut čez peto.
Ljubljanska radio je med
vremensko napovedjo napo-
vedal lep in vroč dan. Mi-
slil sem s.i, lahko jim je go-
voriti o lepem vremenu, ko
pa vidijo, da zunaj sonce sije
in da je julija po navadi res
vroče.
Osvežil sem se s hladno vo-
do in si vmes, čeprav je bi-
lo jutro žvižgal tisto staro
pesem »Poletna noč-«. O, kje
je še večer. Pred menoj je
dolga pot. Na Polenšak so
me povabili. Dve stari slo-
venjegoriški grči praznujeta
»lato poroko in nekdo se je
Po 28 letih vrnil iz Amerike.
Nekaj bo že za pisati,-« sem
si modroval sam s seboj.
Iz garaže sem pripeljal mo-
jega novega »de luxa«. »Ko-
njiček danes ti bo vroče,««
sem mu dejal, ko sem ga ti-
pal, če ima dovolj napolnje-
ne zračnice zia jamaste ceste
v Slovenskih goricah. Ob
dvoriščnih vratih sem ga sko-
raj odrgnil. Hudiča, pa še
nov je, to bi bila škoda. Stal
sem pb njem - in ga gledal.
Tako lepo se je svetlikal v
jutranjem soncu. Pogledam
na uro. »Greva Juxi'!«<
Vožnja po asfaltnem cesti-
šču je bila udobna. Celo ci-
gareto sem si lahko prižgal,
saj se da tudi z eno roko »šo-
kirati-«. Na Rogoznici pa je
naenkrat zmanjkalo asfaltne-
ga cestišča. Kot da bi se as-
falt v zemljo pogrezna'1. nama
z ,,-luxom«' pa je grozilo mor-
je lukenj, ki so kot pošastna
2rela zevale na cesti. Začel
je pravi indijanski ples.
^daj na levo, zdaj na desno,
^oram povedati, da je bil
moj iuxe« na prvi vožnji
Po slabih cestah iin zato naj-
brž nri vedel, da je treba vo-
ziti po desni strani cestišča.
Wa strain mu je bolj prija-
J*- saj so bile tam luknje ne-
manj globoke. Sicer
Pa, saj se na teh cestah ne
vozi prometna milica ...
Blizu Dornave sva srečala
priletno ženico, ki je s sr-
pom pod pazduho korakala
po cestišču. Ko smo prišli
»navštric-«, nam je presekal
cesto velik črn maček. Zeni-
ca mi je grozeče pomahala in
flejala: »Ješeš gospod, ne pe-
ljite se dalje, ste ga videli,
to pomeni nesrečo!-« Ženica
je zavila na njivo, midva z
»luxom« pa sva dalje hrabro
»rabila kilometre proti Po-
lenšaku.
V Hlaponcih, kjer se začne
cesta vzpenjati navkreber,
sva si z »luxom-« nekoliko od-
počila. Ob cesti se je pasla
krava s teličkom. Mladič si
naju je zvedavo ogledoval.
Najbrž si je mislil, da sem
mesar ali pa »rubež-« kar bi
bilo še hujše zanj in za nje-
govega gospodarja.
Kako je bilo na Polenša-
ku ste lahko prebrali že v
prejšnjem tednu. Danes pa
vam naj povem samo še to —
kdo je pravzaprav moj »de
luxe«<. Cisto navadno moško
kolo, proizvod tovarne Rog
iz Ljubljane. Zaslužil mi je
honorar za ta sestavek, za
kar sem mu še posebej hva-
ležen. Ce bi imel avto, kilo-
metrine tako ali tako ne bi
dobil plačane. Pa naj še kdo
reče, da novinarji nismo ide-
alisti. Se danes čutim na zad-
nji strani telesa posledice
skokov čez luknje na cesti.
Pa kaj bi to. Koliko delavcev
iz Slovenskih gorie se vsak
dan vozi s kolesi na delo v
Ptuj ali pa še dalje, pa nič
ne dobijo zato. Jaz bom do-
bil vsaj honorar.
J. Slodnjak
REZERVIRANO ZA LUJZEKA
DOBER DEN DROGI PRLE-
KI NO FSA REZERVIRANA
ŽLOHTA Z MOJEGA REZER-
VIRANEGA KOTA!
, Hec-hiii . . ., hec-hiii .. . Ne
smete mi zameriti, če že na
začetki mojega rezerviranega
kota na ves glos kihan kak
mlodo mače. Premoj veri fsi
ventili no fse luknje, ki jih
mon na svojen pregrešnen teli
so se mi že doj zaštopfali od
samega proha, ki sen si ga tote
dni zavžija pri mločvi pšenice.
Ježeš, na našen škednji se je
tak kadilo, ne ven če ne huje
kak z rola na Sterntoli, saj
vete tan kak aluminij fktip de-
lajo. Ja, ja človih pri mločvi
marsikaj zanimivega doživi.
Blo je to v prejšjen tjedni pri
moj en ta leven sosidi Hanzeki.
Glih te gdo smo' bli že fejst
zmontrani od dela pri damfari,
se je na fso srečo motor po-
kvora. Gospodija je rekla: »Ta
cajt, ke do mehanikari totega
vraga popravili, gremo mi jiiž-
nat. »Ge pa sta Pepek no Ju-
lika,« je pita sosidof Drašek.
Resen Pepeka no Julike nejo
bilo pri jiižini. Mi smo že ves
liik pojeli no jabolšnico — te
sta se kumer doj s štale pri-
zibala. »Ja pjeba, ge pa sta bila
tak dugo,« jidva je malo zbad-
livo pitala gospodija. Pepek
se je znajša no je reka: »Ja
slamo sma klačla, saj ste na j i
zato tudi na tavrh prosili!«
Drašek pač ne bi bija Drašek,
če ne fco.i zina: »Ja saj se mi
je zdelo, ke je Julika nekšna
pokločena . ..«
Tudi moj zvesti dopisnik Vo-
hloč iz Ormoža se je drgoč
zglosa no malo po Ormoži zme-
ja s svojin dugin jezikon:
Spoštovoni Lujzek!
Vidiš po dugen cajti se drgoč
v tvoj en koti pojovlan. Vejka
vročina me je tak zdelala, ke
sploh nesen moga s svojin no-
son okoli vohati. No pa sen
fseeno nobra neke novih što-
sov iz Oimoža. Najboj senza-
cionalna novica je pač to, ke
smo v nedelo svečano odprli
naš novi bazen za kopaje. Re-
sen je, dugo smo mogli čakati
na toti božji žegen, pa ti re-
čen, ke je toti naš bazen resen
neke prelepega. Jas za toko
luksosno kopaje več nesen, saj
mi je že zrosa prevejki lam-
pič, pa tudi platfusa ne bi rad
na kopališi koza. Tiidi moja
Treza je rekla, ke ma za ko-
paje v ormoškem bazeni pre-
vejke dimenzije.
Ja pa še neke se je v Or-
moži novega zgodilo. V hoteli
smo dobili novega direktora —
toti neje uvoženi iz Švice pač
pa je naš domoči gostinski de-
lavec. Pje Lujs, koki lep vrt
mamo zaj v ormošken hoteli,
prafzaprav je lepo zrihtani. Se
posebno lepe so tiste iz Nem-
čije uvožene rože »Dojčepupel
puding blumen«. Cuja sen tak
iz preči zaneslivih virof, ke
se pre okroglih osemstu taužnt
štorih dinarov koštale. So pa
le uvožene — to pa je tiidi
neke vredno. Glih tak je ve-
na misla en moj lovski tova-
riš ki je doba na lovkem iz-
piti vprošaje: »Povejte mi
iekaj . o sesalcih (živolih)?«
»Najboljši so uvoženi,« je reka
mlodi jager no seveda misla
pri ten na sesalce za proh.
ŽELEZNI BIKI
Vohloč piše o železnih bikih:
»Zodnjič sen šteja v tvojen re-
zerviranen koti, ke si se neke
viin skašlova o naših proznih
štalah za govejo živino. Veš
kaj so k tumi naš dedek rekli:
»Negda smo meli pune štale
živine no smo peš po sveti ho-
dili. zaj pa mamo prozne štale
— pa se z avti no motori po
sveti vozimo. Jas predlogan. ke
toto živalsko vrsto zaščitimo,
saj de nan drgaeik čista iz-
umrla. Dobro pa bi tiidi bilo,
če bi Amerikanci pri svojen
prven poleti na mesec vzeli
krese tiidi eno kravo, saj do
nan na zemlji ali boj še pove-
dano v ormoški občini čista
izumrle.
Lepo te pozdravlan — pa tii-
di tvoje sodelavce no vse brol-
ce Tednika.
Vohloč iz Ormoža
Pozdrovleni Vohloč!
Gnes neman glih dosti plača
no mo zato boj krotek. Lepo
si po zmeja po Ormoži. Bazen
ie resen izredno lepi — tudi
jas sen si ga že ogledna. Pre-
moi duši nemre več niše rečti,
ke v Ormoži nemate neke le-
sen lenih stvari. Zai te se lah-
ko vsoki den do mili voli na-
makali v vodi. poleg pa je
seveda še restavracija, ke te
ce lahko tudi od znotri zmo-
eli.
Bod: lepo pozdrovleni!
Lujzek
To pred por dnevi sen dob*
tiidi Pismo od prleške Micike,
ker na mi je gnes že skoro pla-
''a sf3hlo. mo ga objavili driisi
ticden. seveda, če mo tečas še
živi ostali. Ja na neke vnn
morpn oovedati. Ce de mi mo-
ia Mica dola odvezo te mo se
toti tieden nekan na rn^rje
Dela Seveda mo si vzeia kre
sebe trnek, ke mo lehko na
morij ribice loviia Ce rno doba
koko «^uko »na dveh noeah«,
mo van te že nacisa v svoien
rezerviranen koti.
Srečno!	Vaš Lujzek
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
OBVEŠČA
vse obiralce hmelja, da je začel z zbiranjem
prijav za obiranje hmelja.
Vsi zainteresirani se lahko prijavijo v naših sledečih
delovnih enotah:
1.	v Ptuju (vrtnarija)
2.	v Kidričevem
3.	Turnišču (Videm)
4.	Dornavi
5.	Sobetineih in
6.	v Zavrču.
STRAN 12
TEDNIK — PETEK, 24. julija lg7)
ledfuk i/<lajh časopisni ravod ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Bauman glavni in odgovorni urednik
Jože Slodnjnk. Danih Utenkat ia inž Horuan /a vec. Izhaja vsak četrtek. Pekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72. Tiska časopisno podjetr
Mariborski tisk. Maribor, bvetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.