329
Starinske stvari.
O simboličnem pomenu sokola.
»Južnemu sokolu'1
spisal in posvetil D a v. Ter stenj a k.
Sokol, sanskritski gakhuna, je simbol solnčni in v indiškem basnoslovji in božanstvu luči: Agvinau = equites, jahača, se velita: sokola (Rigveda I} 117, 118).
Vzrok tega simbola prav umno razlaga učeni Prichard: „Als Ursache , welche man angibt, warum der Falke (auch: Habicht, Sperber, Geier, Weihe u. s. w.) den egiptischen Sonnengottern Horus und O siri s geweiht gewesen, griindet sich auf die Beobachtung des kiihnen Fluges, den dieser Vogel gegen die Sonne nimmt, ohne durch deren Strahlen verblendet zu werden" (Dar-stellung der egiptischen Mythol. deutsch von Havmann II, 270). V neki iztočni pesmi primerja na čistini (im Freien) stoječ lovec izhajajoče solnce: sokolu. (Creuzer Symb. 3. Aufl. L zv. str. 221). Iz bistrega pogleda sokolovega se da razložiti prilika pri Evsebiju (Praep. Evang. I, 10): „Bog ima glavo sokolovo", ker, kakor sokol, iz največe višine zagleda reči in stvari v globočini, tako Bog vidi vse z visokih nebes v globočinah zemeljskih.
Posebno svet je bil sokol Egipčanom; kdor je sokola ubil, je bil na smrt kaznovan; sokol je bil tempeljska žival; francozki učenjaki so našli kamnitne posode, v kterih so sokoli bili hranjeni. (Descrip. de V Egyp. antiq. Vol. I. p. 32.)
Od kvadrata oklenjeni sokol je bil simbol boginje egiptovske Athor, ktero Fritsch tolmači z: „das abso-lute Sein" (Entzifferung der egypt. Hieroglyplien} Leipzig 1828 stran 22). Tudi v germanski mitologii je bil sokol simbol s o In ca, ker Freya, sestra solnčnega boga Frevra, ima sokolovo srajco: „fjadrhamr" (Mannliardt „Germ. Mytli." str. 22).
Ravno tako je v slovanski mitologii s o k o 1 bil solnčni simbol, in sokole, kakor tudi kregulje (Sperber) so gojili v svetih, bogovom posvečenih logih (Kralodvorsk. rokop. ed. Svoboda, str. 73, 81). V srbskih narodnih pesmih se junaki pogostoma imenujejo: sokoli, posebno: Jug Bagdan z deveterimi svojimi sini: Jugoviči, ki so padli na Kosovem polji.
Pa tudi jastreb (Habicht) in njegov manji rod: kregulj (Sperber) sta bila solncu posvečena ptiča, in sicer pri Egipčanih (Jablonski „Pantli. Aegypt.u P. 1. lih. 2. cap. 2); Grki so ga celo imenovali 99isga^1 — svetec, — je bil atribut solnčnega boga Apolona.
Egipčani so glavam svojih božanstev pridevali pero ti jastrebove, pri Homeru (Odyss. XV. 526) pa se jastreb tudi veli: bistri posel Apolonov. Ravno tako je pri Persih j astreb bil simbol solnčnega božanstva Mitrasa, in v skrivnosti službe in častja mitro-vega vpeljani udje so se veleli: jastrebi.
Jastreb (asturus) se veli po latinskem tudi acci-piter z=z 6zv7ttsqov — sansk.: aQuptara — berzopterec —¦ bistroperec, Schnellflieger.
Pri Slovanih je bil posebno kragulj (asturus nisus, Sperber) po ruski: kopčik (primeri slovenski skopec, vultur, Geier) češčen.
Ravno tako je kanja (vultur, Geier), sansk. gena
(staroslov. c^nx — somp — sop) novoslov. tudi: veliki skopec, imenovan, bil simbol solnčnih božanstev. Egipčani so mislili, da med konjuhi ni samcev, temuč, da so same samice, ktere iztočni veter ob-rodoviti. Zato je kanja postala v egipški hieroglifiki simbol matere (Horapollo, Hierogl. I, 11), in je bila posvečena „Neithiu — boginji življenja, ktero so   si
predstavljali s kanj in o glavo. Je li ne opominjajo slovenska poznamovanja: skopec, kopček, na enako vero tudi pri Slovanih? Saj skopec, kopček pomenja: der durchstochene, verschnittene, za to se tudi kastrun (castratus) veli skopec nemški: Widder, kar po Grimmu izrazuje: „der durchstochene, verschnittene."
V indijski mitologii je kanja tudi solnčni simbol, in solnce se v Vedah naravnost veli: „cena" ss kanja (Weber „Indisc1ie Literaturgeschichte" 195).
Gori smo culi, da samica kanja je pri Egipčanih bila simbol matere, ravno tako v indijskih povestih vidimo gakhunas rz sokole službo mater opravljati in braniti v puščavi novorojenega deteta (Jolowicz })der poet. Orient" str. 147. ,,Geburt der Sa-kuntala).
Na retranskih spomenicih nahajamo na darilni skledi solnčnega boga Radegosta: kronanega jastreba (Masch, fig. 46.) na drugi skledi (fig. 44) zopet tega ptiča z runskim napisom: „Radegast tič."
Ravno tako ima solnčni bog Nimis = Name s, N a m o š, Weidengott, Apollo vopiog na vampu jastreba ali sokola (Masch, fig. 7.) — dokazov dovolj , da ti ptiči so tudi v slovanski mitologii imeli svoje mesto in čeŠčeuje.                                                     (Dal. prih.)
336
Starinske stvari.
0 simboličnem pomenu sokola.
»Južnemu sokolu"
spisal in posvetil D a v. T e r s t e n j a k. (Dalje in konec.)
Podajmo   se   sedaj   nad   spomenike   slovensko-rimske nekdanjega Norika in Panonije.
Na kamnu, najdenem v Adrijah, vidimo krona-nega jastreba ravno tako kakor na darilni skledi Radogostovi. Pod jastrebom se vidi krogla — podoba zemlje, iz ktere raste sedmero leljinih peres; vidita se tudi dva bršlinova listka, — simbola mokrote, ljubezni in veselja — združenje solnca z zemljo. — Zlomek rimskega napisa se glasi: M. ME-NELA ... L. VCLA ... IIXX (Muchar: vGesch. der Steierm. L Band>  Tafel L, fig. L)   Na   egersdorfskem
337
kamnu pa se poleg krilatega mladenča (jarosolnce) vidi rep sokolov; razun teh podobščin na tem kamnu zopet vidiš: bršlin — simbol veselja, življenja in zdravja, in pa steber v palmi no skorjo oblečen. Tudi indijska solnčna bogova Eamaz: Raduh Radolj imata palmo za atribut (Muchar l. c. fig. 4.).
Na enem kamnu, hranjenem v graškem Ivaneji, vidiš sokola ali jastreba z razpetima perotnicama, pod njim bradatega možaka (letno junaško solnce) z bodežem v desnici; na prsih lahko vidiš plošico, na kteri je obražena solnčna glava, na hrbtu pa škit. Solnčna glava, bodežin škit, zopet potrjujejo, da ta podoba predstavlja solnčnega boga (Muchar, Taf. 16. fig. 45).
Razun tega nahajamo posamezne dele teh ptičev, kakor: kljune in pero ti, združene ali z možkimi podobami ali pa — s psom. Pes (Bullenbeisser) je bil atribut solnčnega boga v slovanski mitologii in sicer ponočnega in zimskega solnca — Crno-boga; zato psa najdeš na darilni skledi Radogostovi in med ^ retranskimi spomenici vidiš psa, kteri ima napis : Cernobog pas.
Na sekovskem kamnu vidiš psa z jastrebovim kljunom v družbi br slina in drugih solncu posvečenih ptičev (Muchar, l. c. Taf. XII. fig. 7); na štra-skem spomeniku dva psa z jastrebovima perotnicama in kljunoma v družbi levov, solnčnih simbolov. Zraven je še obrazen pes (Bullenbeisser), kteri z eno taco se dotika ,,urne". Slovenski imeni na tem kamnu ste: Lap in Jentumar, — spomni se domačih Lapov in Jetmarov. (Sliko to hranujem v svoji mapi). Dalje najdeš na sekovskem kamnu ribo z j a-strebovim vratom in kljunom in levovima tacama, nad to podobščino pa solnčno glavo (Muchar, L c. Taf. XI. fig. XXII, 3.), na graškem spomeniku ribi pliskavici (delfina) z jastrebovima kljunoma v družbi s o 1 n č n e glave (Muchar, l. c.  Taf. IV. fig. 8. 2.)
Znano je, da je Kollar našel med retranskimi ma-liki Radegasta z bikovo glavo končajočo se v pliskavico *), da je solnčni bog Kroto = Kart, Krt stal na ribi ukunu (Barsch), ktero tudi pogo-stoma nahajaš na slovensko-rimskih spomenicih, kakor tudi ime Ukun na celjskih kamnih.
V slovanski mitologii zmirom nahajamo častje solnčno, ozko združeno s častjem vode, zato so solnčni simboli združeni s simboli vode.
Sokol, jastreb, kanja, kragulj so toraj tudi v slovanski mitologii solnčni simboli bili.
Da pa kdo kje ne bi rekel: „to ni izključljivo slovanska simbolika", ta naj dokaže, je li se v ka-kosnem mitu starega sveta najde zaveza teh ptičev s psom in kačo (glej: Muchar l. c. Taf. 7. fig. 13.) ? Le edino v severnoslovanski mitologii najdemo ps^a kot atribut solnčnega boga Horsa, Hersa in Crno-boga, — tam je kača tudi simbol duše umrlega, čez ktero gospodari polnočni in zimski solnčni bog; zato nahajamo na norenskih spomenikih kačo s kljunom jastreba in psa z jastrebovima perotnicama in kljunom tudi v družbi ,,urne".
Vse učene starinoslovce pozovem: naj mi kaj slič-nega pokažejo v grški, rimski ali keltski umetnosti in verskih spomenicih teh narodov. Zastonj se bodo trudili, in spoznati bodo morali, da le edino slovansko basnoslovje ima ključ do simbolike na norenskih in panonskih spomenicih.
Naj še razložim en spominek. Na sekovskem kamnu (Muchar, l. c. Taf. 14. fig. 27) vidiš solnčnega boga mladenča sedečega na beršlinovem deblu; v desnici
*) Zato na koroških  kamnih  nahajaš   ribo pliskavico   z   bikovo glavo in jastrebovima perotnicama.                 Pis.
drži kotlič, iz kterega jastreb pije. Znano je, da so stari Slovani iz letanja teh ptičev tudi prerokovali, zato so se au g ur i (za: aviguri, iz avis, in gario) pri starih Cehih veleli: ptakopravci. Bog prerokovanja pa je bil solnčni bog, zato božanstvo s tremi glavami (Triglav, Trojan) na retranskih spomenikih ima napis: Vi d h a, (der Seher). O solnčnem bogu S veto vi tu stari letopisci očitno pišejo, da so duhovni tega božanstva o prazniku njegovem nosili ko t lice, iz kterih so dobro ali zelo prerokovali („Hist. ep. Čara. ed. Ludemig" str. 510). Jastreb, iz kotliča pijoč, si toraj pribavlja od boga solnčnega prerokovavno moč.
Na norenskih spomenicih sem našel več solnčnih podobščin s kotiiči ali na ramah ali v rokah; vendar o simboličnem pomenu bokala, žmula, kotliča hočem poseben članek napisati.