"he samo 60 komadov imamo Se Koledarja za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, daje dober, ker] jjod 1600 je to pač malo število.; "Kdor Slovencev ga še nema naj5 "se brzo oglasi. ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. S"fco"v". 21. , 15. -m area 1899. Leto VII. Iz našiti novlli kolonij. Manila, 10. marca. Vas Pauda-kan so danes požgali. Kapitan Smith od 1. Idaho polka je bil ranjen, vojak Hartiugton od 4. kouji-škega polka je bil v bitki usmrten. Prevožni paruik „Graut" z generalom Law tonom, 4. pešpolkom iu bataljonom 17. pešpolka je danes sem pripljul. General Lawton seje pri generalu OtiBu oglasil za službo, vojake so izkrcali. K o 1 o n i j a 1 n e težave. Chicago, 11. marca. Posebni dopisnik ,,Times" poroča, da razmere na Por to Rico niso tako ugodne, kakor v Washingtonu mislijo. Dopisnik pravi, ko je v nedeljo 147. newyorSki polk odrinil domov, so vprašali vojnega poveljnika na Porto Rico, koliko vojakov bi še zamogel utrpeti. Sedaj sta na vsem P«»rto Rico samo dva pešpolka, jeden polk koujištva in dve bateriji težkega topničarstva. To vojaštvo je povsem otoku raztreseno, v nek ter ih krajih stoji le par mož. Poveljnik pravi, da ne more utrpeti niti jednega moža. nasprotno, rabil bi jih še enkrat toliko. Ker so amerikanski vojaki na Porto Rico pribori 1 i s tako lahko zmago in jih domačini zelo prijazuo sprejeli, delali so si vse napačne nazore o tamošnjih razmerah. Položaj je prav resen in vznemirljiv. Dali so domačinom vse mogoče prednosti, toda zadovoljni pa le še niso. Sedaj zahtevajo absolutno samovlado, odločno pa zato še niso zreli. Povsod ščuvajo proti Amerikanci, edino sredstvo tem v okom priti bi bila močna vojna. Amerikanci so imeli mnogo truda in težave vzdržati svoje ljudi, da se niso maš^-evali nad domačini za njihova izdajstva. Nek dogodek, kteri Be je pripetil v soboto večer v Caguav, 25 milj od San .Tuana za 'ostno znači razmere na otoku. Tam je sedel nek vojak newyorškega polka, Mike Burke po imenu, v čitalnici portoriškega literarnega kluba, ko se mu je neki domačin od zadaj približal in mu z ostro mačeto glavo odsekal. Nekaj časa potem je vstopil neki drugi vojak in videl krvaveče truplo še sedeti na stolu, glava pa je ležala nekoliko korakov proč na tleh. Nekaj Portoričanov je stalo poleg in govorilo o mrtvecu, toda o zločincu ni hotel nihče nič vedeti. Sum seje obrnil na nekega moža, toda ko je prišla straža ponj, je izginol, in vkljub najskrbnejši preiskavi vse okolice, ga do sedaj ni bilo moč najti. Podobni dogodki se pripete mnogokrat. V Guayami je vojaka Razmotrivanje pod črto. 1'iše Free Lance. Oital sem v „Glas Narodu", da neki list v starej domovini svetuje Slovencem naseliti se v — Sibiriji 1 Ko bi ta svet prišel od nemčurske strani, potem bi bil razumljiv, da pa kri svoji krvi kaže pot v pekel na svetu, to je pač malo preveč. Da! Sibirija je še sedaj pekel, ako ta beseda znači kraj muke in trpljenja — pa temperaturo. Vem, da Sibirija je velika in obsega tudi rodovitne, zmerno tople kraje. Velika železnica, ktero sedaj ruska vlada gradi po celej dolžini te razprostrane dežele, bo odprla naravua bogastva, ktere se tam nahajajo. Sibirija bo oživela, ■topila bo v trgovsko in obrtno zvezo z drugim svetom, pa precejšna doba bode prešla, predno bodo urejeni odnofiaji civiliziranih krajev tam nantopili. Baska vlada podpira jako svoje kmetovalce naseliti se v Sibiriji, pa te kolonije v Ji ra tke m času pro- ^t nek domačin v hrbet ustrelil. V Ponce so razmere med vojaki in domačimi redarji, odkar je bilo pri nekem tepežu več Portoričauov ubitih, tako napete, kakor v pravcatem vojskinem stanju. Nedavno so streljali redarji ua amerikanske mornarje, ker se je jeden ustavljal are-tovauju in več mož je bilo ranjenih. Vojaški poveljuik meni, da je domačinom s prva pustil preveč prostosti, sedaj bode pa brzde nekoliko bolj napel. Gomez odstavljen. Havana, 11. marca. Kakor strela z jasnega je treščila danes zvečer vest med ljudstvo, da je kubanska skupščina odstavila generala Maximo Gomeza kot višjega poveljnika armade. Po dolgej in burnej debati seje danes vršilo glasovanje in z 26 proti 4 glasovi so odstavlje-nje sklenili. Služba ne bode več zasedena in oblast, ktero je imel po-veljevalili general, prevzame skupščina. Izvzemši Carlos Manuel Ce-spedesa, so vsi zastopniki imenovali Gomeza izdajalca svoje domovin^. General Laceret je rekel, da ne zadostuje samo odstaviti, marveč postaviti bi se moral pred vojno sodišče. Laceret sam se je ponudil zapovedovati vojnemu krdelu, ktero bi izvršilo obsodbo. Gomez je prodal tujezemstvu čast kubanske armade in ker je oblast vojaške postave pri kraju, ni zanj ni kakega izgovora več. Aristides Aguero je predlagal resolucijo, ktera izraža, da nima Gomez nikake avtoritete več čez kubansko armado. Pr^Jcg je l il z dodatkom sprejet, da prostor ne bode več zaseden. Cespedesa, kteri je skušal Gomeza zagovarjati, so iusultirali in mu žvižgali, konečno pa je nastal tak vriše, da je moral z govorom prenehati. Večina prebivalcev v Havani je razburjena nad skupščiuo, in ko bi ne bilo navzočih Amerikancev, prišlo bi bilo do resnega boja med seboj. 92 političnih klubov je vspre-jelo daues večer resolucije v prid Gomeza in napadalo ,,Junto Patrio-tico" v Havani, ktera je odgovorna za vse zmešnjave. Drevo prostosti v sadili. Santiago, 11. marca. Na Plaza Dolores je danes major Bacardi vsadil kraljevo palmo kot drevo prostosti. K slavnosti se je zbrala kakih 15 000 glav broječa množica, med temi mnogo Amerikancev. Na trgu je bilo zbranih 3000 šolskih otrok in igrale so tam amerikanske godbe. Major Bacardi, kakor tudi drugi govorniki, so se navdušeno spominjali zgodovine dežele, ter povdarjali, da so sedaj priborili padejo ali k večjem v največji siro-maščini „uaprej rijejo". ,,Pijonirji", ali prvi naselniki v takih krajih kakor je Sibirija, morajo razpolagati o precejšnjih denarnih sredstvih, morajo biti vstrajni in inteligentni — če ne, gotovo propadejo. Slovenci v Sibirijo!? Ali si more človek kaj bolj čudnega in nepraktičnega misliti? Svetovalcu tega, je mogel slovanski duh v Brcu za-kipeti in se kakor hudournik na papir zliti. Iz slov. domovine iti v Sibirijo — je iz dežja pod kap postaviti Be. To velja vgmotnemin duševnem o z i r u. Pa še ena stvar, velika zapreka je ljudem tam se naseliti. To je Blobodno vprašanje. Žalibog, da nam življenje med anglosaksonskim plemenom zagotavlja veliko večjo mero tega neprecenljivega človeškega blagra, kakor med brati Rusi. - Življenje brez politične, socijal-ne in druge slobode, ni vredno, da se životari. Mi Slovenci smo gotovo dospeli prostost, in da je od Kubancev sa mih odvisno, kako hitro postanejo popolnoma samostojni. Vstaši beže. Manila, 13. marca. Danes zjutraj ob svitu bo se pripravili Amerikanci za napad na griču za San Pedro Macati, miljo južno od mesta. Od tam so se pomikali naprej proti črti vstašev. Preduje straže so pričele hudo streljati^na sovražnika, ta pa Be je le slabo oglašal. Med tem, ko se je desno krilo obrnilo proti vasi Pasig, ko rakalo je levo naprej, hudo streljaje v goščavo, ker bo mislili, da so vstaši skriti. Pri cerkvi v Guadeloupe se je malo krdelo vstašev trdovratuo bojevalo, toda dolgo ni mogel vzdržati napad Amerikancev. Med tem časom je pljula počasno topničarka po reki proti Pasigu neprenehoma streljaje v grmovje, ktero obdaja vas Guadeloupe. V razstresenem bojnem redu so gnali Amerikanci na miljo dolgej Črti vstaše pred seboj. Pred Guadelope so se ustavili, radi vojakom potrebnega počitka. Popoludue so pričeli napad na Pasig. Filipinci so se celo uro krepko ustavljali, naposled pa so Be spustili v divji beg. Sovražnikovo moč cenijo na 1000 mož, njegovo zgubo 30 mrtvih, 16 vjetih in veliko število ranjenih. Na amerikanski strani so imeli 6 ranjenih. Nek vjet Tagalec pravi, da se je Pio del Pilar umaknil z 800 možmi proti morju. Trinajst španskih topničark, ktere so bile zasidrane pri Zamboanga na otoku Mindanao so za 201.112 mehikanskih dolarjev prodali Frančišku Reyesu. Topničarke bodo najbrže predelali v kupčijske ladije. General Rios, zapovedujoči španski general na Filipinah je brzoja-vil svojemu vojnemu ministerstvu, da se general Otis ustavlja vsem obravnavam španskih komisarjev glede oprostitve vjetuikov, ker misli da bodo Filipinci prejeti denar porabili za operacije proti Amerikan-cem. Otis je španskim komisarjem prepovedal prekoračiti amerikan-sko črto. Rios je proti temu povelju protestiral in apeliral na človekoljubje Otisovo. Španski general predlaga ministerstvu, da se takoj prično obravnave z oblastmi v dosego oprostitve vjetuikov. Tudi prosi vlado za nadaljna navodila. General Otis bode strogo postopal proti vstašem. M a n i 1 a, 14. marca. Ko je dan napočil so amerikanski vojaki pričeli napadati vstaše. Topničarke so. streljale na Pasig, kteri kraj so vstaši zelo hitro ostavili. Pozneje so vstaši došli nazaj v Pasig kakih 1000 mož na številu, na kar so Amerikanci zopet streljali na kraj in vstaši imeli velike zgube. Amerikanci so zaplenili tri ladije se živežem, na ladijah so ujeli filipinskega majorja, kapitana in 75 mož. General Wheatonova brigada je streljala na PateroB in Taguig, ni pa zamogla prekoračiti meje. Eska-drona 4. konjiškega polka je jezdila ob reki in pred seboj podila vstaše. Kapitan Fred Wheeler in 4 konjiki so bili ranjeni, vojak Sam. Jones pa bil usmrten. Bataljon druzega Oregon polka je pozneje prekoračil reko in večkrat napadel Pasig. Vaa brigada je napredovala od stališča od včeraj, ali naletela na zelo trdovraten upor. Major Grant je dobil povelje s topničarko ladjeplovstvo na Laguna de Bay uničiti. Teiegra-fična zveza s trdnjavo ni pretrgaua. Washington, 14. marca. General Otis je danes brzojavil zaključek včerajšnjih bitk. On pravi, da so Amerikanci zgubili 35 mož mrtvih in ranjenih. Ranjeni so večinoma le lahko. najo mu volno in šivanke, to je gotovo siromašni zaslužek družine. Preživeti se le zato zamorejo, ker vse dela. Odrasli člani družine vežejo vence, otroci od četrtega leta naprej do stare matere ali starega očeta itd. pa nabirajo steklene kamenčke. Ob 5. uri zjutraj prično delati in po noči ob 11. ali 1:2. uri prenehajo, ob petkih delajo mnogokrat vso noč. Stanovanje služi ob jeduem za delalnico, to so večinoma nizke lesene koče z jedno takoimenovano sobo. Malo večji človek se ne more pokonci držati v takej sobi, in ako kr. idrijskih rudarjev? Nad pol milijona goldinarjev vrže rudnik vsako leto vladi, pa poglejte siromake v rovih in pri pečeh ; kaj pa klekarice idrijskih čipk, sključene so, ali zakaj? Za uborno življenje. Poglejte v c. kr. priviligirane prejnice, c. kr. tovarne za smodke, papirnice, tovarne za žveplenke itd., Kak zaslužek in življenje. Ali ne vzgajajo prisiljeno prostitucijo in mora ličen propad? Potem pa kriče : Ne v Ameriko, ali pa iz j-due sužnosti v drugo, v — mrzlo Sibirijo! Pišejo bedaste povesti zoper Ameriko, zakaj pa ne-čeju pisati dram, koje se vrše pred napravi pet korakov, je prehodil očmi; daleč vidijo, pod nosom pa 9obo. Tukaj stanujejo in delajo dru- ne. O blažena kultura v tacih krajih Sil Š! r že stopinjo izobraženosti, da državljansko slobodo smatramo kot bistveni faktor v življenju pojedinaga človeka, kakor celega naroda. Kako stopinjo slobode je slovenski rod dosegel v stari domovini — to je drugo vprašanje. Dovolj je, da se v tem oziru probuja iu napreduje — čeravno le po malem. V Rusiji pa se mora še veliko v tem oziru spremeniti. Vsaj tam bo sedaj še polnokrvni Rusi preganjanju in zatiranju podvrženi, ako se ne zlagajo popolno do pičice z načeli korumpiranih uradnikov in nevednih pravoslavnih popov. Poglejmo Duhoborce, kterih seje pred mesecem dni dva jtisoč v Ca-nado, pod angleško slobodno vlado, •naselilo. Kakih 10.000 jih bode pa pozneje zapustilo Rusijo. Najprej bo jihprognaliiz južne Rusije, kjer so si s trdim delom ustanovili izvrstne kmetije, v Trans-Kavkas. Tujim je vlada odkazala strmo hribovje za bivanje, češ, tu bodo glada morali poginiti. Neumorna pridnost teh ljudi je ustvarila v skalnatih pustinah zopet gospodarske razme- Siromaštvo delavcev na Češkem, O groznem siromaštvu delavcev obrti s kamen ji za obši vanje v Iser-gorovju, kt ri so že dvaindvajset tednov na štrajku, poroča strokovni liststeklarskih delavcev ; mi hočemo o3 teh člankov le glavno posneti in opomniti ljudi, zakaj beže z Avstrije Ameriko. Domača obrt s kamenji za obši vanje (za lepotičje ženskih oblek) je večinoma uvedena v čeških okrajih, posebno v Ilalesovic, Hantis, Pint-sei, Ravaco in okolici; v teh krajih živi delavsko ljudstvo tako skromno, kakor nikjer drugej. Število delavcev znaša 3000, ali to je pomnoženo skoraj za še enkrat toliko ljudi, kteri te steklene kamenčeke nabirajo na niti in prišivujejo. Za vez z 1200 nabranih steklenih kamenjev dobi delavec 5 do 6 krajcarjev. Pri šest-najstdosedemnajsturnem delu je mogoče napraviti 15 vezi in za te dobi 90 krajcarjev. Ali to ni vse njegovo, dragi čitalec. Od tega zneska mora plačati: 30 krajcarjev za steklo, 20 kr. za petrolej, 22 kr. pa za nabiralca. Toraj mu ostane, ako dobi za vez 6 kr., dnevnega zaslužka 18—20 kr., za šestnajst ali sedemnajBturuo delo, o zdravju škodljivih delavnicah, o zračnih prostorih tu pač ni govora. Nabiralec zaBluži v istem delavnem času z otroci vred 18 kr., ker odraču- žine od štirih do desetih in več glav. Mnogokrat je najti na dveh ali treh mizah po sedem do osem petrolej- skih svetilnic. Vrata in okna mo- i rajo biti vedno zaprta. Ljudje v teh krajih so bili pred leti še popolnoma zdravi iu čvrsti. Pod uplivom tako siromašnega živ-Ijeuja, jih sedaj seveda ni mogoče več spoznati kot nekdanje ljudi. Nekdaj orjaške postave, so sedaj slabotne, senci podobne; jetika pobira tam žene, otroke, mlade in stare može. Le delavce v jamah v Siciliji za žveplo ie staviti v in Sibiriji! Razne vesti. Ne bode pomilošeena. Strokovnjaka dr. Char. L. Dana in dr. William Polk, ktera sta bila od governerja Roosevelta imenovana. da preiščeta dušni položaj gospe Marte Place, ktera je zaradi umora pastorke Ide Place v Brook- ynu, k smrti obsojena, sta poro-žveplo je staviti v spored tem : čala, da je bila žena po nju mnenju, siromašnim, ječnim in sključenim Je umor izvršila pri prave j pa-delavcem za nakitje ženske obleke meti. i Čudno je le kako zamorejo Dr. Max pl. Tajanthal, uradnik strokovnjaki daues pričati, da je trgovske zbornice v Libercu, je našel mnogo otrok ležati na mizi in na njih sopeuju je spoznal, da so ti otroci—ječni. .__Nobena politično preni* ^očih se re, da so postali preskrbljeni z vsem in celo premožni. Popolna treznost, med drugimi Rusi nepoznana stvar, trdo delo, razumno, inteligentuo kmetovanje in mir pred pravoslav-no popovBko požrešnostjo, to je premagalo vse krajevne, naravne neugodnosti. Ruski razkol ni popje pa niso nehali pritoževati se čez Duhoborce, njih duševna neodvisnost jih je bodla v oči. Preganjati so jih začeli tudi v novi domovini in ni jim ostalo druzega, kakor izseliti se iz rodne dežele, ktere najboljši sinovi so bili. Prišlo jih je 2000 naenkrat v Kanado, kjer jih je angleška vlada z veseljem Bprejela, ne pitaje jih, na kak način častijo in slavijo večnega Boga. Tudi Zjed. države so jim ponujale zemljišča, orodje in vso mogočo podporo v slučaji, da se tu naselijo. Niti Kanada, niti Zjed. države niso zgolj iz sentimentalnega občutja ravnale na ta način Duho-borcem nasproti. Tako čvrstih, naravno čistih, po-, štenih, trdo delavnih priseljencev strank, niti oblasti same, se niso do sedaj še bavile z vprašanjem, kako bi bilo mogoče odvrniti te grozne razmere počasnega morenja lj udi. Oblastim ni uiti na um prišlo, da bi pustile vsaj te kraje, stanovanja in druge razmere preiskati po okraj-uih zdravnikih iz Semila, Gablonca iu Turno ve ; ti bi gotovo videli, kake beziacp za razširjenje jetike so tam ; uiti obrtnijski komisar se ni spomnil, da bi kdaj obiskal te kraje, pa saj vemo, da je lepše po Libercu se sprehajati, smodke pušiti, uganjati politiko, prvi dan v mesecu pa napraviti pobotnico za ,,zaslužene*1 novce; tudi ta poklicani iu plačani mož se ne zmeni, ako nekaj tisoč delavcev sistematično pogine. Mogoče pa hočejo vsi čakati, da se oglasi gladni legar, ali hočejo siromake prepustiti osodi obupanja, da zopet napravijo tak izgred, kakor leta 1889, ker so jim hoteli še ta uborni zaslužek odvzeti ? To je slika avstrijskih delavcev, ali laliko bi jih našli še mnogo, samo pogledati bi jih morali od perspektive. Kako siromašno je življenje c. sprejmejo angleško govoreči narodi ljudem nasproti povsodi z odprtimi rokami. Te vrste državljani so več vredni, kakor čisto zlato, oni so pravi stebri vsake države, kjet" sloboda kraljuje. In vzlic temu. da Duhoborci nočejo orožje nositi, ker vzeti svojemu bližnjemu življenje — tudi v uaskrajnejšej sili — to štejejo v največjo pregreho. Ruski vladi ni bilo prav, da mladi Duhoborci niso hoteli orožja v armadi nositi. To bi se pa dalo že še uravnati, ker uporabljali so se v vojaških bolnišnicah, za rokodelce itd. Krivda teh bogomilih ljudi je bila pa večja, neizrečeno večja, prokletstva iu zavrženja vredna. Žive so morali jesti — bodeš mislil draagi bralec. To ravno ne — pa razkoluih duhovnov niso trpeli med Beboj. Neumnih, fanatičnih ruskih popov niso hoteli spoznati, za svoje dušne pastirje. Ti ljudje pravijo, da zadostuje kristjanu notrajni glas vesti, vspeti se do čistega nravnega življenja in v razvoj vseh čednos*: Bogu in bila kaka osoba pred dalj časom na duhu zdrava. Uredu.) To pa za gospo Place toliko pomeni, daje nje osoda zapečatena in se bode morala najbrže prihodnji ponedeljek v Sing Siugu vsesti na električni stol ter bode usmrtena. Govemer Roobo-veit se je izjavil, ko je o tej zadevi preudarjal, da ga bodo le nove isti-ne, ktere bodo ali dokazale nedolžnost, ali pa neodgovornost dejanja obsojene, le potem jo bode pomi-lostil. Roosevelt je tudi rekel, da je popolnoma odveč v tacih Bluča-jili mu izročati peticije. On bode vsak slučaj natanko preudaril in p ret resa val, in ako pravica zahteva, da se pomilosti, bode on to storil brez prošenj. Vprašanje spola ne bode v pošte v jemal. Njegove simpatije v kriminalnih slučajih so na onej straui, ktera seje krivico storila. Ako se je kaka žena zakrivila, naj bode ravnotako kaznovana kakor možki; on nema simpatije za pusto sentimentalnost. Smrtna kazen ostane. Albany, N. Y., 13. marca. Zbornica je daues večer odklonila predlog poslanca Meyersa, odpraviti smrtno kazen in sicer z 72 proti 49 glasovi. žalostna najdba. North Sparta, N. Y., 12. marca. Šved Anberson je danes ^uiauaL^m.—jl ■■■ JL A - L^ititemdi^ je SUPERIOR STOCK pivo ljudstvu priljubljeno.. 9 zato, ker je tudi na jboljše. Prodaja se povsodi. BOSCB BSEW1H5 CO., LAZE LINDEN, MICH. Entered as second clas matter at fcfce New York, N. Y. Post office October 2. 1898 »GLAS NARODA". i vnika. O >pi om in pofciljatvam naredite *» isiovoui : „Glas Naroda', 1 ry Greenwich St. New York Cily prišel na V9led, da mu je nekd< pokradnl ves prihranjeni denar, kterega je dve leti nosil skrivat \ neko votlo drevo. Omajane pečine. P o u g h k e e p s i e, N. Y., 12. marca. Dani » večer so zapazili, da so se vsled \< menskega vpljiv* omajale ska' v zračniku Hamburg predora. Iver se je b:lo bati, d» bi kake skale ne padle doli, so ta koj žele-.nični promet ustavili in oddelek delavcev odposlali, kteri bodo omajane skaline z dinuuiitoni razstrelili. Zvišali plačo Syracuse, N. Y., 13. marca. Syracuse Tube Co. kjer posluje 300 delavcev je istim danes naznanila, da jim bode takoj plačo za deset od stotkov zvišala. Tvrdka izdela na leto kakih 25.000 ton l laga. Harrisburg, Pa., 13. marca. Pudlerjem v Harrisburg Ro'ling Mills so dovolili zvišanje plače zh 25 centov pri toni od 1. aprila naprej. Tudi drugim delavcem bodo baje plačo primerno zvišali. Worcester, Mass., 14. marca. Superintendent O. B. Trueshall je pustil v Fiskdale Mills nalepiti objave, da bodo od i. aprila nadalje zopet uvedli stare zaslužke, kar pomeni zvišanje dosedanjih zaslužkov za ll£ odstot. V tej tovarni dela 400 delavcev. C 1 e v e 1 a n d, O., 14. marca. V Crescent Sh it t & Tin Plate Mill, ktero kontrolira Tin Plate Trust, bo naznanili, da bodo zaslužke zvišali in sicer v,»oštevali od 1. marca, io sicer delavci, kteri so in manj na dan dobili, dobe 10 odstot. več, iq oni, kteri so zaslužili SI 50 do $2 na dan dobč 7 odstot. več, in ooi, kteri go nad 82 na dau dobili, dobe 5 odst. zvišano plačo. Lonis Roesel obešen. Louia Roeeel, kt-ri je 9. sept 1897 umoril bogatega farmarja iz Summita, je bil v petek v jetnišnici Union Countyja v Elisabeth obešen K-; se je zjutraj njegovega posled- njega dne probudi), bilje mireD in udan. Poslovil se je pismeno od svojih odvetnikov, duhovnika in šerifa, ter se jim zahvalil za njihovo prijaznost. Pismo je zaključil z besedami: ,,Udai sem se popolnoma v svojo usodo. Na nikogar ne gojim jeze in z zaupanjem gledam nasprot avojej bodočnosti. Tako rečem vam, zdravi ostanite! — Louis Roesel/* Ko je Roesela peljal šerif pod ve-šala, ga je vprašal, ako ima še kaj povedati. Obsojenec je odvrnil kratko ,,ne". Nato znu je dejal rabelj tanj k o okoln vratu in v bližnjem trenotku je že visel. Sedem minut kasneje je naznanil zdravoiV. ■"'•i je Louis Roesel mrtev. Prestal je ij.iro smrt, zlomil se mu je tilnik.* Roesel je bil 22 let star. Bil je kamnosek, delal pa je na farmi predno so ga zaprli. Umor je izvršil skupno z nekim George Manshan-dam. Oba so kmalu po izvršitvi zlo čina zaprli. Dvakrat sta skušala uiti iz zapora. Mashanda je konečno vse obstal, kar ga je rešilo vešali Bil je obsojen v 201etno ječo. Roe-selov odvetnik je zadob 1 štirikrat odlog za izvršitev obsodbe. Obrnil se je sam na zvezno višje sodišče, da bi rešil svojega varovauca, toda vsi njegovi napori so bili zaman. Najdeno, toda za — upnike Chicago, 111., 10. marca. Človek ima smolo, ako dobi nazaj zgubljenih pol milijona dr I a rje v, a naposled mu jih odvzeuio nadležni upniki. Tako seje zgodd i gospodu J. M- Sigafusu iz New Yorka, kte-remu je bila tukaj na Polk Str. kolodvoru ukradena ročna torba spol milijona bondov in drugimi vrednostnimi papirji. To torbo so našli? ker tatje so vedeli, na ne morejo razpečati vsebine, in oddana je bila \\ ells Fargo Express Co., dajo odpošlje v Californijo odpotujočemu lastniku, ali ob zadnjej uri je prišel na površje zvezni maršal z spisi, na kterih je bil pritisnen zvezni pečat, v kojem spisu je bilo zahtevano, da se vrednostne listine ne odpošljejo. Sigafus ima pa v Haverhill, Mass., upnike, kteri imajo v rokah plačilne kladajočih dečakov pri Mount Plea-Bant premogokopu še vedno traja. Število premogarjev, kteri so se upirali prevzeti delo štrajkujočih dečakov bo odpustili. Radi tega pričakujejo, da se bodo premogarji pridružili štrajkarjem. Podgane so jih objedle. Boston, 11. marca. V Dorche stern je šla danes zjutraj gospa Woodward v mesto kupovat in pustila njena dva otroka Elso in Emo brez nadzorstva ležati v njihovih posteljicah. Med tem Časom so na kak način ni^znano — prišle podgane v sobo ter objedle otrokom obraz in roke na grozovit na^iu. Dvomijo, da bi se nesrečna otroka pri življenju ohranila. Velika tatvina. D u I g «> v ille, 13. marca. Šol ski sovet je sodniku predložil dokaze, da so bili šolski bondi v Dolge-ville v znesku $18.000 dvakrat izdani, in da je Alfred Dolge drugo izdajo prodal za $17.000 nekemu bankirju v New Yorku. Alfred Dolge je bil 1. 1895 predsednik šoiek^ga Boveta. Davkoplačevalci okraja so vsled glasovauja sklenili za šolski okraj vzeti $18.000 za nakup akademije v Dolgeville. Alf j ed Dolge je pred večimi leti dal denar za zgradbo akademije, posestno pismo pa je imelo šolsko društvo v Dolgeville, ktero je bilo po zakonih države inkorporirano Bond« so 5. avg. 1895 na javni naioge v znesku 3325.000. Ko so ti I dražlji prodali, ktere so zastopniki zvedeli o os-jdi pol milijona dolar jev vrednostnih listin, so takoj naredili svojim odvetnikom, da te zaplenijo. Te odloke so upniki dobili po dveletnej pravdi in ko so Siga _ š jlskega društva v Dolgeville poku pili. Te bonde po S1CKX) vsak je imel pred prodajo v rokah Alfred Dolge, predsednik šolskega so veta, ter dal napraviti litografičnim po- tu sa zarul ili, niso pri njem nič na- tom enake bonde, ktere je kasneje šli; upniki so že takrat vedeli, da ima svoje premoženje v vrednostnih listinafe, niso pa vedeli, kje t Žrtve v Hazletonu. Odklonitev tukajšnje zvezne vlade od Avstrije zahtevane odškodnine za zaostale pri Hazletonu umorjenih žrtjv, drtj^ dunajskej ,, Arbeiter Zei-t.ung" povod k hudemu napadu na avstrijsko vlado. Omenjeni Časopis piše m^d drugim tako-le: ,,Zakaj plačujemo stotine milijonov za vzdržan je vojne in brodovja, ako v ptujezemetvu smejo avBtrij-»k- p dauike nekaznovano in neoviran.- postreljati, kakor stekle pse? Izid hazletou6ke afere kaže, da so Avstrijci v tujezerr «tvu brez obrambe, pri tem pa se imenujemo „vele-vlast" in od ljudstva se zahtevajo leto na leto za vzdrževanje te ,,vele- "ffrr»miip žrtve! Od \eliko alabotneje, na pol bankerotne I ta lije, ktera gotovo ne zavzema nikak" spoštovanja tirjajočega stališča na eivetu, se da Goluchowski osramo titi, kajti italijanska vlada je znala v podobnem slučaju od Amerikan-cev dobiti odškodnino ostalim. Seveda, grofu Goluchowskyju se j«-zdelo važneje z brezvspešnimi in ob- ! uemoglimi demonstracijami za Špa nijo dražiti Z ed. države, namesto se odlučuo potegniti za interese avstrijskih podauikov. Prijateljski in sorodni Spauiji ni Goluchowskyjevo govoričenje nič pomagalo. Edin vspeh je bil, daje ainerikanska vlada posmehljivo odrekla ogerskim delavcem njihovo pravico. Kj^ j^ v tein slučaju ostala eneržija, kakor-šno je kazal gospod Goluchowski uasproti sultanu, ko je v nekem azi-jatskem mestecu turški uradnik razžalil nekega trgovskega potovalen iz Reke? Ako zimore avstrijski urari pokazati svojo moč le nasproti obnemoglim državam, kakor Turčiji Srbiji in Bolgariji , potem je re^ škoda lepih novcev, ktere nas stane ministerstvo zunanjih zadev in zastopanje v tujezemstvu." prodal v New Yorku za gotovino. Prve prave bonde je Dolge oddal hrani, šolskemu društvu, ktere je to dobro shranilo. Odločna zmaga. Pittsburg, 13 marca. Razburjeni z velikim navdušenjem in zmernostjo od izkušenih mož vodeni boj proti Schoen Pressed Steel Car Co. se je danes zaključil z odločno zmago štrajkarjev. Tvrdka je bila primorana plačo svojim delavcem zh 15 centov na dan zvišati. Poleg tega je tvrdka dovolila deloma tudi druge zahteve glede delavnega časa in drugih tovarniških naredb. Strajka se je udeležilo približno 4000 mož. Zahtevali so splošno zvišanje plače; prenehanje z delom za 24 ur v nedeljah; plačilni čeki, naj se oddajo ljudem predno osta-vijo delo, da jim ne bi bilo potreba se drenjati, kadar zapiska parna piščala in se izkazati, da so se zopet jedeu dan potili, ter bogateli svoje kapitalistične ožemalce ; da se zapre tisti oddelek, v kterem se je ponesrečil kak delavec tako dolgo, dokler ne odpravijo truplo. Delavee odpustili. H a zle t o n, Pa., 11. marca. Včeraj je vsled zaprtja velikih Jea-nesville premogokopov zgubilo ka kih 5000 delavcev zaslužek. Od uraduikov Lehigh Valley Coal Co je le toliko mogoče zvedeti, da s< dobi i i povelje premogokope zapreti Splošna misel je, da je prenehanje dela v zvezi z nedavno od J. Prere-pont Morgana iz New Yorka usta novljenem trustom. Štrajknjoči premogarji. Sera nt on, Pa., 11. marca. Strajk voznikov z mulami in na- V i ham i vrtinec. H a z I e t o n, Pa., 13. marca. Eckley, neko malo premogarsko vas, kakih 10 miIj severoistočno od tod, je včeraj proti večeru obiskal viharni vrtinec, kteri je napravil precejšno škodo. Odkri lo je razne hiše in razdjulo razno premogarske priprave in ko bi ne bila nedelja, zgubilo bi gotovo več ljudi življenje. Nek žoleznični voz z štirimi potniki je popihal vihar raz rr°g°, da seje prevrnil po bregu navzdol in narobe postavil. Na čudovit način so bili potniki le neznatno poškodovani. Zopet nov dokaz. Chicago, 11. marca. V Be-ckerjevem hlevu, kteri je obdolžen umora žene, je daues policija pod deskami tlaka našla del človeških pljuč in kos domače obleke s krvjo napojene; ta obleka je edina, ktera je manjkala v garderobi gospe Becker od onega časa, ko je zginola. Ta grozovita* najdba seje nahajala pod kupom zmrznjenega gnoja. Zve-denci pravijo, da ni dvoma, da ne bi bil ta del pljuč od človeka. Plača xa delo čez čas. Washington, 11. marca. Oddelek mornarice je pooblastil poveljnike ladijestaj delavcem, kteri s j v vojskinem času delali čez čas, zato plačati posebno odškodniuo od 50 odstotkov. V ladijestaj i v Brooklynu bodo vsled tega odloka kak im 2500 delavcem izplačali posebno plačo. Moč viharjev. T o p e k a, KanB., 11. marca. Po Kansasu in Oklahomi razsaja bliz zard, kakoršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Železnični promet je skoraj na vseh krajih popolno prenehal. Sneg neprenehoma pada in škoda, ktero je prouzročilo viharno vreme je ogromna. Iz raznih železniških postaj Be por« ča, da je vihar podrl več nego sto hiš. Oklahoma City, 11. marca. Polovica mesta leži danes v razvalinah. Včeraj je bil izvanreduo krasen dan, proti večeru pa se jp nebo pooblačilo in po noči j<-vzbruhnil silovit vihar, kteri je podrl nad 100 hiš. Huda ura z lijočim dežjem je pomnožila strahoto noči Vihar je razsajal s tako ogromn« silo, da je South Side hotel iztrgale iz temelja in gostje so morali bežati v nočnih oblekah. ^ Vlak pod snegom. C h e y e n n e, \Vyo., 12. marca Štiri stotoije 24. zamorskega polk« so se danes prostovoljno oglasile, izkopati iz snega nek vlak Cheyenne & Northern železnice, kteri ž« 14 dni leži 50 milj o1 tukaj pod sne gom zameden. Odbirali so 1CK mož, kteri odrinejo s živili in lopatami preskrbljeni na kraj zameta. V minolih osmih dnevih so se pot niki na vlaku preživeli od mesa vo la, kterega so zaklali. Včeraj j-raisajal zopet močan blizzard, kteri je vlak še globokeje zametel v sneg Italijanski rudarji na strajkn. Denver, 14. marca. Italijansk delavci v Hidden Treasom Mine so šli na štrajk, ker je upraništv« rova neoženjene silila, da imaj biti na hrani in stanovrnju v druž benem boardinghouse. linijskim delavcem je bilo prepovedano v teh rudokopih delo Bprejeti. Upravni štvo rudnika zagotavlja, da so s* Italijani oborožili in zahteva, dana šerif prosi governerja za — mil co Toraj ker se delavci ne puste od rati pa kapitalistične oborožene hlape* na nje ščuvajo! To je prostost, k ljudem ni dovoljeno si hrano kupo vati kjer jim bolje kaže. Novce za pomorščake Deivevevega brodovja. Sail Francisco, 10. marca. Geo. M. Noldeu iz Washiugtona jV čez Hongkong iz Manile sem dospel z 1100 plačilnimi zahtevami od častnikov in moštva Deweyevega brodovja na Washingtonsko vlado. Deležniki bitke pri Manili dobe od vsacega nasprotnika premije -$10(» in ker je brodovje Montijoe imelo 1875 častnikov in moštva, imajo ljudje dobiti S187.500. Poleg te svote imajo pa še dobiti $400.000 za vjete, razdejane, rešene in vzdignjene vojne ladije. 98 ljudi vtonilo. Victoria. B. C., 13. marca. Parnik ,,Victoria" je prinesel vest, da se je na Japonskem 15. febru-varija podrl pomol ob medzem-skem jezeru pri Iksukushina, na kterem je stalo 150 ljudi. Vsi so padli v vodo in 98 osob je vtonilo, druge pa so rešili. Ostuden prizor. Ste S h o 1 a a t i q u p, Que., 10 marca. Cordelia Viau Poirier je bil« danes zjutraj na dvorišči tukajšnja jetnišnice v navzočnosti 800 moških obešena, med tem, ko je 200O mož trkalo na vrata, da bi jih spustili uoter in bili priče ostudnega pri zora. Občinstvo se je obnašalo, ka kor divjaki. Porivalo s«3 je s tako od ločnostjo proti jetnišuici, da je re darstvo bilo primorauo rabiti orožjf-Potem so se smijali in kričali poži vinjeni ljudje vpričo obsojene žem dokler ni duhovnik, kteri je žen< spremljeval na poslednjem potu. množico opominjal, se v imenu čl- -veštva spodobneje obnašati. Poirier je s pomočjo njenega lju bimca, nekega Samuela Parslawa, 21. novembra 1897 umorila svojega moža. Zena, kakor tudi Parslaw st;» bila kakih 35 let stara. Tisti dan sta popivala oba skupuo z Poirierom in slednji je padel konečno pijan na postelj. Njegovo življenje je bilo zavarovano iu žena je že zdavnaj sklenila ga umoriti in se z Parslawon. poročiti. Ko ga je sedaj videla neza veBtnega ležati pred seboj, pripomnila je proti ljubimcu, da je sedaj ugoden čas, se ga iznebiti. Parslaw se je obotavljal, ona pa je zgrabila ž in prerezala spečemu vrat. Mož sh je prebudil in pričel se braniti, t da na to ga je Parsl >w napadel in mu porinil nož v glavo, kar je prouzročilo njegovo smrt. Po storjenem zločinu sta se podala morilca v hišo njihovih sta riše v in tamkaj spala. Drugo jutro seje vrnila -?ena v njeno stanovanje in ker jej na trkanje ni nihče odprl, pripomnila je proti sosedom, da njen mož najbrže spi. Potem se je podu la v cerkev in tam igrala na orgije. Po maši je najela nekega soseda, kteri je z silo odprl vrata in našli so truplo ležati v svoji krvi. V krvi so našli sl^d ženskega čevlja, kakoršnega je Pairier nosila. Ko so jo zaprli je umor sicer obstala, toda skušala krivdo zvaliti na Par-slowa. Slndn ji bi bi i tudi vse vzt-1 ua-se, da mu ni njegov odvetnik za-branil. V slednjih dnevih sta oba vse obstala. Od 1. 1857 ni bila v Kanadi nobena ženska več k smrti obsojena, in zelo bo se trudili tudi za to ženo preminiti smrtno kazen v dosmrtno ječo, toda ni se posrečilo. Nobenega moža niso mogli najti, kteri bi bil prevzel rabeljnov posel, da so istega morali prevzeti njegovi pomagači V Kanadi je prebivalstvo smrtni kazni tako zelo nasprotno, da več let nihČH ne občuje s takim človekom, kteri bi pomagal postavljati vešala. Ko je žena Poirier videla, da je ujena osoda odločena, bjla je trdna m pogumna do zadnjega. S povzdig-neno glavo je stopala po desetih atopnjicah k veža'am. Nasprotno pa je Parslawu čedalje bolj upadal pogum, kolikor bližje je prihajala zadnja ura. Naposled so ga vlekli bolj mrtvega, nego živega pod vešala. Smrt je pri obeh hitro nastopila. Obema obsojencema se je zlomil tilnik, Poirier je bila mrtva v šestih, Parslow pa v osmih minutah. Papež Leon XIII zopet bolan. L o n d o n, 14. marca. Brzojav poroča ,,Central NewV iz Rima, da je papež zelo slab in ga mnogokrat napada omotica. Evropejske in drn^e vesti. Peking, 10. marca. Tsung Li Vamen je dobil brzojavko od kitaj skega poslanca v Petrogradu. v ktf1 r«m naznanja, da, so obravnave med Veliko Britanijo in Rusijo imele ta vspeh, da je Giera, ruski poslanec v Pekingu, odnehal od svojega ugovora proti posojilu za razširjanje severnih železnic in proti pogodbi z Hongk' ng in Sliaughai banko. R i m, 10. marca. „Gazetta del Popolo" nravi, kupčija med Italijo in Anglijo je sklenjena. Italija bode erythreične kolonije Angliji odstopila, slednja pa bode zato delovanje Italije na Kitajskem izdatno podpirala. Kakor nek drug časopis piše,da bode Martino, italijanski poslanec v Pekingu predložil kitajski vladi ultimatum, t<*r zahteval odgovor na zahtevo Italije glede kitaj skega pristana. Ako bi Kitajska zahtevo odklonila, potem hode Italija energično postopala, da varuje svoje interese. Peking, 11. marca. Italijanski poslanec de Martini včeraj več^r poslal Tsung Li Vamen u noto, v kterej zahteva, da se sprejme nota Italije, glede odstopa San Mun za liva v najem. V noti mij,je tudi dal razumeti, da je v tem slučaju Italija pripravljena o posameznostih pri-jatelsko obravnavati. V teku štirih dneh pričakuje odgovor. Nota je sicer pisana v uljudtiih izrazih, toda Kitajci jo vsejedno smatrajo kakor kak ultimatum in bodo na njo bržkone pritrdilno odgov rili. Berlin, 11. marca. V državnem zboru je daues poslanec Richter interpeliral o vesti glede pridobitve Karolin od Španije. Državni tajnik pl. Biilow je na to odgovoril, da ne more podati državnemu sboru š< ni kak ih pozitivnih poročil o tej zadevi in akademične razprave bi bile še prezgodne. Razgovor bi bil še le potem mogoč, ko bi Cortes vsprejeli mirovno pogodbo. Richter je na to opozoril, da se s:ne pri fobitev Karolin le z dovolienjem državnega zbora zgoditi, on pa za njegovo oso-bo zamore že sedaj reči, da bode glasoval proti nakupu brezvrednost-nih Karolin k ničvrednostuim nemškim kolonijam. Berolin, 11. marca. V političnih krogih se razširjajo vesti o krizi, kt^ro je komisiji prouzročilo zanikanje po za proračun državnega zbora o vojnih zahtevah. Viljem je baje sklenil državni zbor razpustiti, ako bi se isti držal stališča, kterega zavzema njegova proračunska komisija. Slednja je namreč s 13 proti 10 gl asovi zahtevano po množenje pehote za 7000 mož prečrtala. Predlog glede pomnožen ja armade pride najbrže prihodnji torek v državnem zboru na glasovanje. Tunis, 11. marca. Fraucoska ekspedicija, ktera gre preko Sahare pr.->ti Tschad jezeru, j« dospela v Bilmo 300 milj severno od jezera. Ekspedicija, kterej zapoveduje polkovnik Lamy, obstoji iz 310 vojakov. 1000 domačinov in 1100 vel-bl- dov. Vsi č aui so oboroženi b karabiui in vozijo saboj tudi dva topa. Ekspedicija hitro koraka naprej in spol nuje vse mogoče vwedbe, da se varuje pred napadom Arabcev. A n t w e r p e n, 12. marca. Kakor ,,Orchestre" poroča, je kralj Leopold sklenil odstopiti, ako bi zbornica -sklenilapriklopljenje Kongo države, kot belgijska kolonija. List še dostavlja, da se v Biaulen vrše obširna stavbarska prenareja-uja, ker se kralj najbrže namerava tja umakniti. L o nd o n, 12. marca. Na trgovske) borzi v West Hartlepool se je včeraj govorilo, da so vsled slabega prometa v kupčiji z britiškim pre-m< gom, amnrikanski trgoyci sklenili svoj pridelek pošiljati v evropejske luke, kjer so do sedaj dobivali izključno le angleški premog. Amerikanski agentjeso nekej tvrdki v Hartlepoolu naročili, ladje za prevoz premoga najeti. Pek i n g. 12. marca. Sedaj imajo baje dokaze, da je ruski poslanec obljubil Tsung Li Vamenu, da se Kitajska sme zanesti na moralično podporo Rusije. To pa menda le zato, da bi ukrenili ustavljanje Kitajsko proti zahtevami Italije glede prepustitve San Mun zaliva. Toda izrazi so tako previdno zbrani, da ne obljubujejo kako vrednostno pomoč. Kakor pravijo, ne izraža nota, ktero je italijanski poslauec v petek poslal Tsung Li Vamenu nikakega očitega pretenja. Mislijo, da ste se Velika Britanija in Rusija glede železniškega vprašanja sporazumeli, in da je Anglija obljubila, železnico ne čez Mukden nadaljevati. Pariz, 13. marca. „Matin" pravi, transformacija francoskega topničarBtva je st-daj dokončana. Radi nove organizacije in izvrstnih topov je francosko topn jčarstvo najboljše na svetu. L o n d o n, 13. marca. Malo je upanja, da bi znižali cene za vožnjo v medkrovju na prekoatlantiških parniških črtah/ II o n g k o n g, 14. marca. V tednu, kteri je jenjal z 4. dnem marca, je umrlo v Hongkongu petero osob vsled kuge. Poslednji teden so naznanili pet smrtnih slučajev in šest zbolelih. Kriza se bliža na Nemškem. B e r o l i n, 14. marca. Danes je bil na dnevnem redu v državnem zboru vojni predlog in to v drugem branju. Vojni minister Gossler je zagovarjal predlog in celo priporočal, da državni zbor dovoli, kar je proračunski odsek odklonil, zvišanje armade v miru, in sicer mu dovolil samo 7000 mož zvišanja. Mož je seveda hud o pihal na srca poslancev in očital domoljubje, a vse zaman. Hudo so mu odgovarjali razni poslanci, češ, da sleherno leto zahtevajo velikanske žrtve od naroda v denarju in najboljših delavnih močeh. Vladni predlog je bil zavržen z 209 glasovi proti 141. Vojni minister pravi, da bode državni zbor najbrže razpuščen. Najceneje vožnje Me iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; Podpredsednik : Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 106; II. ,, Štefan Banovec ; Itlagaj.: Matija Agnič, Box 266. P REG LE DO VA LCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 2S6; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. M m n. Glasilo: „GLAS NARODA"- Bodoča vojna. i. Varšavski bankir, gospod Janez Iilocli, ali a ko ž«* hofo'ino, recimi-okaelenca, državni svetnik .Janez pl Bloch, j»* pod g«>r^j navedenim za-glavjein napisal knjigo v ruskem jezika, ktera hode v kratkem dospela v nemškem in francoskem pri;vod u v roke evropskemu ob ^'instvu. Gospod Murawjew, ruski minister vnanjih zadev, seje izjavil dobrej ženi B^rti Suttner na nje obžalovanja, da, ako je kaj na čara vplivali, je vplivala ta knjiga, in ne nj" Inpi roman: , Proč z orožjem'. Ta knjiga bode v prevodih vzdignila dosti prahu. Nas ta knjiga zelo zanima in je v istim na m^siu, da se ž njo tiavimo in sicer na pripoved nem m»'stu, ker militarizem je že desetl^t ja eminentno važen v gospodarskem oziru. ila se i mi ž njim bavimo. Knjiga je v istini z neizrečeno pridnostjo pisana in podatki so zelo zaneeljivi. Pisatelj se bavi v prvem in drugem zvezku z vojno na kopnem; v tretjem zvezku slika družinske in gospodarske nasledke vojaštva in nastale evropejske vojne, v pet-eui zvezku se potem bavi z mogočostjo mednarodnega mirovnega sodišča in preiskuje praktična vprašanja, da dokazuje, d:i vojna v obče nikake rešitve ne ponuja; šesti zvezek je |H>8iietek orvih pet in j>oleg tega ob-seza nekaj političnih špekulacij v podobi obravnav državnikov. Toraj bavimo se z važno in lepo pisano knjigo, k te rej bodo zelo velik pomen pripisovali v vsej Evropi. It a z v o j orožne tehnike. Napredek tehnike v strelilnem orožju je v obče znan, zatorej zadostuje, tia^iia tem mestu kažemo na dosedaj dolžene uspehe. Puške malega kalibra ne nesejo v veliko večjo daljavo in imajo hudo prebijalno moč, temveč krogi je tudi prelete neenako velike ravnine. Kroglja iz pušk«* za osem milimetrov nese z svojo polno močjo (H)0 metrov daleč, kroglja iz puške za [>et milimetrov pa IHH) metrov. Na večje daljave ima puška neenako večjo prebijalno moč. Med tem, k'> v vojni leta ISTO in 1871 rabljena Mauserjeva puška v daljavi ItiOO metrov ni več prebila človeške glave, sedanja puška pa prebije še v daljavi 3.500 metrov močne volovske kosti. Ta puška prebije v daljavi 200 metrov 4—5 človeških teles, pri daljavi *00—1200 metrov pa še 2—3 Človeških teles. Pri tem pa še pripomnimo, da je novošegna puška, puška z magaci-nom, da zamore strelec izstreliti mnogo slrelov v minuti, in tem manjši kaliber, temveč nabojev zamore pri sebi nositi posamezni mož Profesor Hebler je poskušal zbolj šanje novošegne puške proti Mau-serjevi (kaliber 11 mm) od 1. 1870. z številkami izreči in prišel do zaključka: ako rečemo, da bi puška od I. 1870 zmožnost učinka imela 100, ima novejša francoska puška 433, nemška 474, italijanska 580, šest milimetrov puška Zjedinjenih držav 1000, skušena puška za }>et milimetrov pa 1337. To se pravi: Ako bi v vojni leta 1870—71 bili oboroženi s puškami kakoršne imajo danes vojaki Zjed. ^Iržav, potem bi bilo število žrtev v teoretičnem smislu desetkrat večje Pri tem pa še davno ne ostanemo. Nasprotno, strokovnjaki zagotavljajo, da celo 6 milimetrov puška ni doatojua današnje civilizacije, bodočnost velja puški zštirimi, mogoče tremi milimetri, ktere krogljebodo napravili iz aluminija in bode imela samoobsebi delujoči stroj, vsled kte-rega bode izstreljenih več strelov, predno bi str-lc puško z rame vzel. Skušnja s takim Mauserjevim stre-ljalnim strojem v Belgiji je pokazala, da je bilo v sekundi oddanih 6—7 strelov; pri več strelih, ak » je bilo potreba puško nabiti, je bilo oddanih 60—78 strelov v minuti. Ako bodo kaliber znižali na štiri milimetre, zamore mož seboj nositi 380 nabojev, ako ga pa znižajo ua tri milimetre, zamore nositi 575 nabojev. Profesor I Iebler je proračunal, da tri milimetre puška 40krat boljše deluje, nego puška od leta 1870. — Bloch je proračunal, da bi obo-roženje pehote veljalo Avstrijo, Francijo, Italij i, Nemčijo in Rusi jo malenkost 37 pozno zvečer in korzo prazen, si* gospod ni dolgo branil ter izročil roparjem, kar bo zah-evali. Glavar roparjev pa je na to zahteval, naj mu da gospod še kožuh. Gospod je protestiral, češ, da se bo brez kožuha prehladih Na to mu je glavar kožuh šiloma vzel, a mu ogrnil svojo rastrgano suknjo. Potem so roparji zbežali. Ko pa je gospod segel v žep ogrnje-ie roparjeve suknje, je našel svojo denarnico, uro in verižico, katero je ropar pozabil ! Po vsem svetu lakota. Slavni angleški kemik in fizik, William Croakes trdi, da bode nastala v kakih 32 letih po vsem svetu splošna lakota, ker takrat ne bode prinašala zem]ja nikakega sadu več, nje plodovitost bode popolnoma izcrpaua, dočim se človeštvo vedno množi. Nekateri angleški učenjaki so hitro raznesli to gorostasno trditev mej svet, vsled česar je seveda ljudstvo sila prestrašeno iu se res boji konca sveta. Drama pred »odiščem. la Nice pišejo: Zadnjo sredu je stala pred tukajšnjem sodiščem guvernanta Bonassi, ki je svojega že-niua, ker jo je zapeljal in zapustil, ustrelila. Porotniki so jo jedno-glasno oprostili. Ko je stopila guvernanta iz sodisča, jo je neki prijatelj ustreljenega ženina — za bodel. Morilec je utekel, dva sokrivca pa bo zaprli. Kje je? JANEZ DERŽAJ, doma iz Jerneje vasi, okraj Črnomelj. Njegov naslov želi zvedeti Meta D e r ž a j, % Mr. John Bahor, Nr. 119, 7 St. Calumet. Kdor rojakov ve njegov naslov, je naprošeu, ga naznaniti. je? JOSIP GREGORIČ ali tudi JOHN BROWN, ker ima ta Človek 2 imena, doma ii št. Jerneja na Dolenjskem, v Ameriko je prišel pred 2 mesecema ; govori: slovensko, nemško in italijansko. Potepuh je prve vrste in se dela boji, svojemu tovarišu je ukradel iz zaprtega kovčega 6109in ubegnil. Rojake prosim, ako kdo kaj o tem nevarnem lopovu v6, da meni naznanijo njegov naslov: Peter Prušek, 266 Saw Mill Alley, Allegheny, Pa. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s k i SM00JT,' 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo i^rejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Hiša ANTON KUS, doma iz Pristave župnija sv. Križ na Dolenjskem. Za, njega bi rad zvedel: A n t. Ve gel, 1700 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Na St. Clair Street V CLEVELAND!/, O. Mary: ,,Ilalo John. kje -i bil, tak<> dolgo te že nisem videla. ?•• John : Halo Mary, kaj pa je s tel>oj ? Kes nie nisi dolgo videla ker sem vedno v Lorainu. i v Clevelandu že nisem bil cclo leto". Marv : „Po kaj si pa vendar danes prišel ?" [<>hn : ,,Kaj vprašaš, saj veš, da se bliža Velika noč in potreba je opraviti dolžnosti j in pa kaj kupili za praznike. Kaj pa 1t neseš v tej škatlji ?•' Marv:,, Bila sem v Grdinatovi prodajal niči in si kupila lep klobuk za spomlad : prav lep slamnik**. I«>hn : ..Kje si ga kupila praviš, pri Grdinatu, ali ima Grdina prodaj al nico ?** Mary : ,.Ali še nisi vedel lo ?** John : ..Seveda ne, kako robo pa prodaja ?" Mary : Vse kar hočeš : klobuke za možke in ženske, obleko za nedeljo in delavnik, spodnje hlače, jopiče, srajce vsake vrste od 25 ct. višje : kape za možke, dekleta in otroke; uogovice, rokovice. preramnike, ovratnice razne vrste; različno Žensko blago, in ako blago pri njem kupiš, ti njegova žena tudi obleko naredi : dalje ima masne knjige in dežnike. Ne morem se vsega domisliti, vsake stvari dntbnarije : k njemu pojdi in poglej. Vse dobiš ceni** John : ,,Saj tudi grem. dobro, da si mi povedala, take stvari ravno sedaj potrebujem, vse bodem tam kupd in še drugim povedal da bodo pri njem kupovali, namesto Židom dajali naše žule, saj je vendar l>oljše. da ostanejo med našim narodom, nego da gredo v nenasitljiva židovska žrela, zakaj ne bi domače ijudi podpirali, ko jih imamo dosti tukaj, posebno ako imajo dobro in ceno blago ?" Mary : ,.1'rav imaš John, to je lepo, ako bi le vsi tako ravnali kako lepo in dobro bi bilo za naš narw^ Pa saj veš John, da se tudi taki nahajajo, kteri domačinu nič dobrega ne privoščijo, ker so zavistni ali fovšljivi. da bi domačin kaj zaslužil. Bila sem pri Grdinatu, ali mi je rekel, da se o tej zaj de«ri ravno ne sme pritožili, da mu gre še precej dobro in spočetka ni mislil, da so Kranjci tako dobri, vsi boljši ljudje prihajajo k njemu kupovati ; Grdina je prav zadovoljen ; na nevošljivce se pa ne ozira, počasi se bodo že vsi domačina privadili raje kakor Judov**. John : ..Prav imaš Marv, sedaj mi moraš pa še povedati kje pa je GbihnaTuva pro-dajalnica ?'* Mary : ..To bi pa kmalu pozabila povedati : GrcLinatova prodajalni-ca je talizo JKranjske cer- V C. ves kje je Louše, no potem precej poleg njega številka 1751 St. Clair St. John : ,,To pa že vem in lahko najdem. Sedaj pa moram iti Marv. Z Bogom !"• Mary : ,,Good bye 1** na prodaj iz proste roke. Hiša se nahaja na velikem trgu na vogalu v ruomlju, jako pripravna za vsako trgovino. Mimo hiše bode vodila nova cesta, ravno poleg nje bode novi most iz Loke v Črnomelj. Cena je 4000 gold., polovico je takoj plačati, a polovica se vknjiži tnr plača na obroke po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo poslati : Davorin Fraučič, klobučar v Novem Mestu, Kranjsko, Avstrija. (15 mc.) Posestvo na prodaj. V StopiČah pri Novem Mestu na Kranjskem je na prodaj lepo posestvo in več oralov zemljišč. Poslopje se nahaja blizo farne cerkve, vse je v dobrem stanu ; v hiši je gostilna, prodajalnica, toči se žganje in prodaja tobaka (tratika). To vse je na prodaj z vso pravico. Cena 3000 gold. Več pove : Janez Kobe, Stopiče, štev. 20, Pošta Novo mesto Kranjsko, Avstrija. (15 mc.) Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni ^Al^OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge L1KERE, t«r predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAK BAY, MICH. Francoska parobrodna dražba Cone Tr Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne „ 13. marca. La Touraine „ 25. ,, La Normandie „ 1. aprila. La Champagne „ 8. „ La Bretague „ 15. „ La Touraine „ 22. „ La Gasgogue ,, 29. „ Prvi razred kajite do Havre v -Ijajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav«* in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje d^lo jamčim, da zadovoljim vaakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov uaprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, iu vse skupaj deuem na euo sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem uda ni IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi T^oigCLj isce. S pozdravom iu odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR , ogi slovencev potuje bodisi v staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključso edino slovensko podjetje ■JLi-A-.iiilll-M^il_mL, - ±.<-.,2 I 2 -3 l.^a^^m,,,.^,..^...^ ^, i Vsem Slovencem v .Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA n A, JS ic A, ^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street^ Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kt eri napravlja : pooblastila,'kupne pogodbe, preskrbuje dedšeine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. »dr GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. """Vi 'rpi-^-Tip"-'^-!3 Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole Čestokrat ibiskat moj SALOON FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, 109 I.REENYVH H ST., NEW YORK v kterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi. S poštovanjem Mike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. v vseli zadevah mu izvrstno postrežemo in skrlumo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. THE PRINCE LINE Cene : v navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz UST o \a/ "Y"on?"k:a sr~ ZESToax>oIL „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlova $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ---NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. kdor slovencev pošilja novce domu naj se izvrstno na nas obrne. Sto-tisoči- pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilni c e, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj S41 ali S 11.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Dena rji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 (ireenwieh Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prveui nadstropju in do naš lahko pride vsakdo ob vsakem času. Pod pisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in >kolici svoj lepo, na novo urejeni —-o vSA/vOOA7 na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo d ^li iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ" GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., S A LOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem iu Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saioon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IG VAC 311K LIC H MiifltlhiaBfcrttt" ■ . .nlti.,:.'iah» iJli: ................... HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika J30 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „tilas Naroda"). G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, iVIich., Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnie vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu p r ob to in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY Svoji k svojim! Spretni agentje »e spreimo proti nsrodnim pogojem HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik mrMWMi je odprl r/ V uaš-'m hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih eenali. "-" 1 "f?" -Tpm.iiiwn 1 yii n'giw TP1' y' 'ipiun -UP"!"* KNAIITH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Ispostnje in izterjnje zapuščin« in dolgove. * John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim Sglas-nim od $25 naprej in treba dati S5 ,,are". Boljše vrste od $45 do £100. Pri naročilih od $50 do S100 je treba dati polovico na račuu. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Rezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen J njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, ncl»ojite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke /a igranje, lepo i/delane in dovolj po ceni. To potrdim. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z d..brim? Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . *J)13. 50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in -.mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštova.ijem : sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tudi vnanjil Meznij. Podpi boljte kakor •mi imam harmoni me i/ stare dežel« Marko Težak imam harmonike že pet let o«l g. (ioloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabini jih pa 2e,pet let. M. Teschak. J. t Jo'oha že šest let, za nje sem dal S40 in so Sesedaj ktere stanej » najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. I'tlpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike i/delane od g. J. CJoloba vrstno delo, j.u že na nje igrani 4 leta, dal sem r.a nje $25 in le sedaj jih ne dam zaradi 1 .1 glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, III. Mat. ¥ ran kovic ]>otrjujem, da dela, ktere izdela je g. J. Golob so fina; jaz sem kupil 1 «ga harmonike pt 1 4 leti in dal zanje S45 in še danes imajo lepši glas kakor na jboljše tare dežele; dosedaj Se niso potrebovale poprave Math. Frankovjch, Calumet, Mich. v xester Strain«*/, ravnatelj mastne r« >dl>e (Citizen Consolidated Hand) potrjujem, da harmonike t /delane po John Goloba imajo £iste, pravilne glasove in se zamorejo u[x>rabiti i > Vh-.Ur j | - bi na lice, trobente aH pi££aJL ti. Stramec. Jakob Stonich, 89. K. MADISON STREET. CHICAGO. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo 11a slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sana oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-i jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Pc heka. On je na stotine i m stotine postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, oč^h, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Motel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okuBna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo iišo©. PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. nevarno bolnih oBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorpm boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. / V.AiV F*OHI$K seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnnt Str., KANSAS CITY, MISSOURI.