SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »UčiteljsRega društva za slovenski Štajer.11
Iz Im j n 5. in 20. vsakega meseca na celi I Za ozimnilu sc plačuje od navadne ver-poli in velja «a celo leto :i gld., za pol ji stice, čo sc natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l gld. GO kr.	'I'	14 kr., trikrat l« Ur.
DoplNO sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajor."
Štev. 7. V Mariboru 5. aprila 1876. Letnik IV.
Učitelj — odgojitelj.
(Spisal Antonij Lebau-Mozirski.)
,.Laug ist der \Veg durch Vorschriften, Kurz aber und vvirksam durch Beispiele.w
Seneea.
Ako hoče šola biti odgojevalnica in izobraževalnica, mora pred vsem učitelj sam biti učeucem v vseli čednostih pravi izgled.
— Človek več verjame lastnemu očesu, nego ušesu, to je povsod prizvana*istina. — Učitelj mora tedaj to biti, kar bode pozneje deca. — On mora to delati, kar bi morali otroci, in mora to opustiti, kar naj bi otroci opuščali. — On jim mora biti povsod i v vsem pravi izgled, naj ga oni vidijo in slišijo ali	pa	tudi	ne.
— Izgled učini večji utis nego zapoved. —
Učiteljev izgled ima čudovito moč nad učeučevim sercem. Otroci so redni in čedui, točni in pridni, ako ima tudi učitelj take lastnosti. Oni so pravični, miroljubni, prekupljivi in milega serca, ako tudi učitelj z njimi tako postopa.	— Pri	kaznovanju
naj ima učitelj vedno Rttckert-ev izrek pred	očmi:
„Dor Vator (Lehrer) stiaft das Kind und fiiklet solbst den Stroich;
Din Ilarto ist ein Vordienst, wenn (las liorz ist >veicli.“
Istina je, da bode imel terdoserčni učitelj v šoli le terdo-serčne otroke; leni samo lene itd. Ako vidi tedaj učitelj v šoli uiej dcco napake, naj se le sam prej sodi in išče jih v lastnej osobi. — Kakoršni učitelj, takošni učenci. Če učitelj postave daja, a jih sam lomi; napake kaznuje, a jih sam dela, ne bode nikdar šola odgojiteljica naših otrok.
Najboljša Učiteljeva lastnost je pak — ljubezen do otrok, ljubezen do službe, do ljudi, do Boga. — Brez ljubezni ne bode nikdar — tudi najizvcrstuejši učitelj — odgojitelj. Ljubezni do Ubogih, zapuščenih otrok naj se pa vsak učitelj od Pestalozija uči. — z tako ljubeznijo bode še le učiteljski poklic blagoslovni poklic. — Ako goji učitelj pravo ljubezen v sercu do otrok,
tako mu ue bode treba to otrokom reči, da jih res ljubi, ampak bodo to iz njegovega delovanja sami spoznali, — kajti: „Worte sind ttbrig, wenn die That spricbt.11 —
Kjer pa ljubezni nij, tam je učiteljski stan žalostna služba.
— Učitelj, kateri si ne pridobi štovanja, ljubezni od pravičnih prebivalcev, je gotovo pomilovanja vreden mož. — Sola po takem nij odgojevalnica in on nij odgojitelj, kajti kakor v naravi spomladi le gorko solnce oživlja poganjajoče kali in se iz njih lepo dišeče cvetje razvija, da sadje rodi; tako zamore učitelj le z ljubeznijo in blagoslovom otroke učiti, jih izobraževati in od-gojevati. — Comenius pravi: „Za dobro odgojo naj nam bode v izgled solnce, katero podaja rastlinam: 1) vedno svitlobo i gorkoto; 2) čestokrati dež i veter; 3) redko kedaj blisk i grom.“
— Pregovor pravi: „Nagnjenost izbuja nagnjenost, tako ljubezen tudi ljubav/ — Če hočemo pa otroka odgojiti v pravem duhu ljubezni, nij treba misliti, da mu moramo zaradi tega vsako željo izpolniti itd. Pravo, resno, strogo ljubezen naj pokaže učitelj sam pri poduku s tem, da je v vsem in z vsemi pravičen, da čuva nad napakami, da je strog gledč reda v šoli in da je vedno dosleden pri vsakem postopanju. — Potem bode Leuau-ev izrek istinit:
„Kinder sind ltathsol voli Gott und schwerer als alle zu liison,
Aber dor Liobe gelingfs, wann sie sicli solber bezwingt.“ —
O psihologiji in logiki.
1’ornišek H laže.
Narodnemu učitelju baviti se je z individnvi, koji so od telesa in duha. Tako telo pa, katero je v zvezi z duhom, zovemo Slovenci: život; duh pa, kateri je združen s telesom imenujemo : d u š o. lndividuvum navedene kompozicije pa konečno naimenujemo: človeka.
Zadača narodnej učilni ta je, da popolneje mladega Človeka moralno in formalno. V to svrho pa je bezuvetno potrebno, da se upozna narodni učitelj z antropologijo (člo-vekoslovje), katera se deli v somatologijo in psihologijo (životo- in dušeslovje). Pedagog (?) bez to znanosti sličen je onemu, kateri „slepe miši lovi.“ Njegov trud je „blažev žegenj", ali pa še slabeji. Nam učiteljem treba, da znamo svojstva onih iudividuvov, s kojimi se bavimo — do sive starosti, ako pervlje neodlazimo v kertovo deželo. Saj še črevljarju je sramota, ako usnja ne pozna, od katerega poizvaja obuvalo. Ali mar nijc človek več vreden, nego li črevclj? Nijc istina, da bi učitelj umuje trebal psihologične znanosti od svečenika! Še več! Nije istiua, da pripada naobražovanje v logiki samo pravnikom, nego tudi na stolicah po učiteljiščih naj je zastopana študija logike!
Ako zapušča (luh človeški organizem, pravimo, da umira. Po 3 glavnih činostih (funkcijah) deli se dušna zmožnost v te le temeljne dele:
1) v p o z u a v a 1 n o s t,
2) v čutnost,
3) v h o t n o s t.
V istini pako čini ta trojica samo jeduo silo, kajti duh je nerazdeljiva celina; samo v teoriji da se tako razverščati. Jasno je, da naj se jednostrano ncobrazujo dušne sile školske dece, nego harmonična naj je njihova kultivacija. Dokler uijso stopili na javno pozorišče slavni pedagogi: Komensky, Pestalozzi, otac moderne pedagogike, ltusseau in v novejšem času poleg družili tudi Diestenveg, učilo se je pred reformatijo narodne prosvete po narodnih učilnah tako, kakor se to še dandanes godi po srednjih školah. Subjektom (učiteljem) bivših narodnih škol bile so dušne sile njihovih objektov (dece) špansko selo, bivših in sedanjih srednjih škol pa 9. briga.	v
Otroku se nemogč pribaviti nove dušne zmožnosti, nego naloga narodne učilne ta je, da naj se deei ek si st ujoče sile razvijajo in žlahtnč. Druga v tem oziru pako je glede peda-gogične znanosti pri učitelju. On se nerodi pedagog, nego stoperv prisvajati si mora to novomoderno vedo, ako hoče, da ne velja njemu: „quem dii odere, paedagogum fecere.“
Poznavalnost je ona dušna zmožnost, s katero doznava človek svet, sebe in se peča tudi celo z božanstvi. Poznavalnost se deli:
1) v nazornost,
2) v predstavnost in
3) v miselnost.
Telesa, katera se nahajajo okoli človeka, Čine na čutila utiske; čutila pako poročajo utise duši. Ako človek obrača pozornost na telesa in položaje, t. j. da so aktivna ujegova čutila (kojih je 5: vid, sluh, vonj, okus in tip), pa se mu v duši prikazujč resultati: nazori. Pojem: nazor pa znači vsak proizvod, katerega koli spomenutih čutil. Možetno torej reči, da imamo nazor od cvetice, svirauja, ocetnega ali pa saharnega okusa, niehkote, terdote itd.
Nazor je torej vunanjih stvari j (teles) »lika, katera se proizvaja po posredovalnem delovanju njihovem na život in z delovanjem života (čutil) n a duš o.
Komur sc utisuo v dušo pridobljeni nazor tako, da si ga može pozneje brez posredovanja čutil v duhu predočiti, taj si Predstavlja.
Predstava je torej ponovljen nazor brez posredovanja čutil.
Predstavljalnost je delujoča kot reprodukcija in kot produkcija ali fantazija. V 1. slučaju je poobrazujoča (njen resultat zovc se: posnemck), v 2. pa obrazujoča (njen proizvod zove sc: izvirnik-original). lteproducent torej ponaredi sliko, dočim uaobrazi producent po obliku čisto novo sliko. Stvari, kakoršne nam predočuje reprodukcija, so v naravi; stvari pa, katere nam proizvaja produkcija, se po obliku nenahajajo v prirodi, nego samo delio ne stvari, koje nam slika produkcija, so v naturi. Na pr. sfiuksa še nikedar svestno nije videl kedo živega, pač pa njegova posamezna dela: leva in človeka, od kojili bas je sfinksova kompozicija. Iladcckega stopaja človek v naravi bez človeškega uma nigde ne sliši, pač pa se nahajajo vsi njegovi samoteri glasovi v naravnem predalku — v akustici.
Obrazovalna sila ali fantazija je mati umeteljnostij in pa tudi mati poželjivostij in strastij. Fantazija naj se v pedagogič-uem smislu ne zatira, nego berzdati jo treba in žlahtniti. Berz-da se fantazija s tem, da jo stavimo v subordinacijo razumu in pameti; da odstranjujemo škodljive romane, slike itd.; da smešimo mladini sanjarstvo; da pedagog zabranjuje deci veljavo pripovedke o strahovih, čarovnicah; da ne hodi deca v pozorišča k predstavam, katere nijso za omladino. V pozitivnem smislu pako naj učitelj jači in žlahtni fantazijo z dostojnimi igrami, z basnimi, legendami, biblijo, pravljicami, posebno pa z opazovanjem matere narave. Človeku može fantazija ali jako koristiti, ali pa tudi neizmerno škodovati. S tega bodimo pedagogi verlo pozorni, kar se tiče fantazije nam zaupane omladine!
S čim večjo pozornostjo smo spremljali svoja čutila o na-zorovanji, tim jačji utis ima naša duša o nazorovanem objektu, tim jasneje, tim ložje, tim določnije može si (duša) predstavljati. Učitelj naj torej uprega vsa čutila omladiui. Ali je bil otrok pozoren in koliko je dobil otrok od nazorovanja (poduka),
0 tem naj se učitelj upozna po odgovarjanju.
»Spomin (p o mn e ž) zovemo ono dušno silo, katera hranjuje in v nas obuja (ponavlja) i unanje (telesne)
1 notranje (dušne) uti s e. To prodstavnostno panogo (spomin) so imenovali Grči „hčer nebes“; Cicero jo je krstil: „zaklad vseh stvari j. “ Jasno je torej, da nije čudno, ako so taj velevažni faktor psihologije v nekedanjej jezuitarskej školi daleč pretirali. Ko se je pa v novejšej dobi začel štovati tudi r a z u m, ne samo neum, prelazili so odmah učitelji iz starega ekstrema v novi, ter so gojitbo spomina skoro čisto zanemarjati začeli. Da, nekoji pedagogi bili so še celo proti temu, da bi se deca poštevanko na spomin učila! Nova pedagogika pa je ukrenila v tem oziru srednji pot — najboljši pot, in sicer:	„Nichts	unverstaridiges
soli ausweudig gelcrnt wcrden; das ausvvendig gelernte aber soli flir immer im gedachtuisso bleibeu“ (Festalozzi). Dalje:
„Alles verstandene, aber auch nur das verstandene soli dem gedachtnisse eingepr&gt werden“ (Diestenveg).
Ker so nazori jedini vir neposredujega znanja in znanje je pa gradivo vsega mlslenja, s tega naj učitelj skerbi za nazorne predstave; — deci naj budi interes in ljubezen za vse to, kaj naj se na pamet uči; — vse naj si deca v naravnem redu v glavo utiska; — pri vsakem nauku naj se pozornost obračana kraj, čas, vzrok, sličnost in različnost; — na pamet naj se uči marljivo in z jasnim razumom; — kar je uže v glavi, to naj se marljivo ponavlja; — kaj deca svojej pameti osvojiti hoče, to naj učitelj na plošo napiše in konečno pa napisano s ploše točko za točko briše, dokler še otrok ne može neproduktovati onega, kaj sc uči na pamet.
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
(Dalje.)
Poglavje IX.
Kako se ima mladina vaditi v nravnosti in čednosti.
Kako se imajo otroci vaditi v zunajuetn obnašanji, o tem se je govorilo že v VI. poglavju. Tukaj pa hočem pokazati, kako se ima to storiti s previdnostjo in zagotovljeno koristjo. Jaz rečem: Kakor je ložjc malo drevesce vpogibati, da bi ravno rastlo, nego odrastlo drevo; tako se more mladina v pervili letih k vsem rečem lože napeljati, nego pozneje; samo moramo za to porabiti prava sredstva; ta pa so:
1) Vedno jim pokazati pravi izgled čednosti in nravi;
2) v pravem času je dobro poduČevati;
3) zmerno kaznovati in vzderževati pravo disciplino.
Da je potreba za mladino vedno dobrih izgledov, to zahteva že sama otroška priroda, ker je bog dal otrokom opičji značaj, da hočejo delati vse to, kar druge delati vidijo; tako da, če bi mi malemu otroku uičesa ne velevali, navadi se sam delati to, kar vidi in sliši od družili; to je že po skušenosti dokazano. Zato mora biti v hiši, kjer so otroci, veliko previdnosti in pazljivosti, da ne bi se storilo česa, kar je zoper čednost. Da se to zgodi, pa ni treba veliko podučevauja in kaznovanja. Ker pa nekikrat odrastli sami tudi meje prestope, po takem ni Čudno, da tudi otroci tako storč, kakor vidijo, posebno ker vsaki učenec počenja napake, in ker jo naša priroda sama ob sebi k hudemu naklonjena. Podučevauje mora k temu pristopiti in sicer o pravem času. Kedar pa je potrebno, dati otroku kakošen nauk, t. j. kedar vidimo, da izgled nič ne liasne, ali kedar kaj napačnega storč, ali celo ničesar storiti ne znajo
— 10G —
takrat je čas reči: tako glej! glej kakor jaz delani; ali kakor mama iu tata dela itd.; pusti to! ne stori tega! sram te bodi! hudobneži tako delajo! itd. — Ce bi kdo hotel o tem obširneje podučevati ali cehi pridigati, to nič ne hasne, ker za to še ni čas. Kazen sc ima pa kdaj porabiti v to, da bi še izgled in opominjanje se jih bolje prijelo. Tu pa ste dve stopinji kazno vauja. Najpervlje naj se otrok kaznujo z ostro besedo, če je storil kaj nespodobnega; in to pametno, da ne bi sc prestrašil, ampak samo le prebudil k ubogljivosti; takošna kazen jo zasramovanje iu podučevanje z besedo ali požuganje, da nebi otrok tega več storil. In če se vidi, da se je otrok poboljšal, naj se zopet ali precej ali za nekoliko časa pohvali. Kajti če grajamo ali hvalimo, to jako veliko pomaga ne le pri otrocih, nego tudi pri odrastlih ljudeh.
Kcdar pa beseda nič no pomaga, naj se porabi druga stopinja kaznovanja, namreč z metlo, šibo ali z roko tako, da bi sc otrok sam spomnil, sramoval in postal pazljivejši. Tukaj ne morem drugače, nego grajati pri uekterih starših ovo opičjo iu oslovsko ljubezen do otrok, kedar jim vse prepuste. Naj jim otrok stori, kar mu ljubo, naj teka, kriči, se joka, jezi itd., sploh naj dela, kar hoče, vse je dobro, otrok zmiraj je le ljubi otrok, škoda je njega dražiti, vsaj on tega ne razumi. O ti si sam nespameten otrok! Ce vidiš pri otroku nespametnost, zakaj mu ne pomagaš k razumnosti, saj 011 ni za to, da bi iz njega postalo tele ali osle, ampak razumna stvar? Ali pa ue veš tega, kar sv. pismo pravi, da nespamet se sicer terdno derži otroškega serca, a krotivna šiba jo zapodi (Preg. 22, 15). Zakaj pa ga vzderžuješ rajše v nespametnosti, nego mu pomagaš z ljubo, sveto, zdravo kaznijo? Niti ne veruj tega, da ne bi otrok razumel: kajti če zna, kaj pomeni napihovati se, jeziti, nemiren biti, ropotati, svojeglavno se obnašati; o potem tudi pozna jako lehko, kaj je metla in za kaj je, in nad čim čuva! Ni toraj na otroku, ampak na tebi, nespameten človek, ti, pomanjkovanje razuma, kajti ti ne znaš ali prav za prav znati uečeš, kar je tebi iu tvojemu otroku na hasek in veselje. Kje je vzrok tega, da se potlej nekteri otroci svojim staršim upirajo in jo velikokrat razžaljujejo? — Samo o tem, da niso bili navajeni na ustrahovanje. Za res pravi pregovor: „Kdor izraste brez strahovanja, ta postane star brez sramežljivosti.“ Kajti pismo sc mora izpolniti, „da šiba in svaritev dajejo modrost; otrok pa, ki je svoji volji prepuščen, pelje svojo mater v sramoto.“ (Preg. 29. 15.) Zatoraj ravno tam nasvetuje modrost božja: „Kazuuj svojega sina, in bo tebi prinesel mir in napravil veselje tvoji duši1* (17.); če starši tega sveta neubogajo, nimajo miru in veselja s svojimi otroci, nego sramoto, skerb in nemir. Zato sli širno večkrat pritožbe: Jaz iinam ne ubogljive, nepokorno, uporno otroke itd,; ali je to čudo, da to, kar si nasejal, tudi žauješ?
drugače ne more biti; kajti divje nepožlabtnjeno drevo ne more žlahtnega sadja roditi. Zatoraj si imel poprej zato skerbeti, dokler je še bilo drevesce mlado, takrat je bil pravi čas, cepiti, ugibati, ravnati, okleščevati; pa ne bi bilo izrastlo tako zakrivljeno. Nekateri terko kazen zamudč, po tem takem ni čuda, da izraste svojevoljna, divja, brezbožna mladina povsod, da sc bog razžaljuje in pobožni sc žalostijo.
Semkaj spadajo preveč občutljivi starši, ki ne pripustč otroke kislo pogledovati, in sc otrok več bojč, ko otroci njih. Takošni so nekikrat sami pobožni, in zahtevajo vse z lepim opominjanjem popraviti; nikdar pa ne kaznujejo, če ravno brez kazni odgoja biti ne more. Pametno je toraj neki modrijan rekel, da otrok, če bi tudi angel bil, ne more biti brez kazni. Ali ni bil Eli sam pobožen, in ni opominjal svoje sinove k pobožnosti? (Sam. 2, 24.) In vendar, ker ni resnično kaznoval, niso se njemu posrečili, in on sam pripeljal je na sebe in na celo svojo družino jezo božjo, veliko žalost in pokončanje svojega roda. (Ib. 29.—2, 13, 14.) Geilerus je v tej zadevi napravil podobo, kako se otroci med seboj pretepajo, z noži se koljejo, oče pa pri tem stoji pred njimi z zavezanimi očmi. Zdaj hočem govoriti o posainezuih oddelkih, kako se imajo namreč otroci o naznanjenih čednostih razumno, lepo in po časi vaditi.
1. Najperva je zmernost, kajti ona je podlaga zdravju, življenju in mati vsih drugih čednosti. Nje se otroci privadijo, če se jim bode podajalo poleg potrebe pri rojenj a hrane, pijače in spanja. Tako gotovo vse živali postopajo po svojem prirojenji in varujejo več zmernost, nego mi ljudje. Zatoraj naj se da otrokom le takrat jesti, piti, spati, kadar to njihova narava zahteva, to je, kadar se na njih vidi lakota, žeja in zaspanost; siliti jo, da bi jedli, pili in spali, pred ko je potreba, je jako nespametno; še uespametuiše je, kedar bi proti njihovi volji v uje vlivali pijačo in jed in silili je k spanji. Zadostuje toraj, dati jim toliko, kolikor njihovo prirojeujc zahteva. A tu pa zopet mora se na to gledati, da se ne bi je pokvarili; to se zgodi, če so otrokom podajajo sladkarije. To so žganjice, po katerih nezmer-uost v človeka prihaja. Čeravno ne škoduje nekikrat dati otrokom uckakošno sladkarijo, pa ne sme se iz tega napraviti hrana, ker ta jako škoduje ne le zdravju nego tudi nravnosti.
2. Začetek čistoti in snažnosti precej v pervem letu naj so položi; otrok naj so derži kolikor mogoče snažen. Kako •o ima biti, to zastopč najbolj pametne pestunjo. V drugem tretjem itd. letu naj se uče otroci snažuo in spodobno jesti in piti brez čvekanja, brizganja in nespodobnega goltanja. Tudi pri obleki je treba učiti, da jo imajo snažno; otrok mora znati, da ne »me obleko mazati, tergati itd. Tu velikokrat grešč nespametni starši, ki vidijo, kako otrok svojevoljno obleko ponesnažuje pa mu to pripustč.	(Dalje	prihodnjič.)
— 108 — Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih Sol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczku. Poslovenil Ivan Lapajne.
Stari vele.
(Daljo)
VIII. Rimljani.
g 34. Stara Italija.
Po narani razdelitvi razpada dolgo-stisnjeni polotok v tri dele: v gornjo, srednjo in spodnjo Italijo.
Gornja Italija, pri Rimljanih Gal 1 i a c i s al p in a imenovana, je bila po reki Rubikon od srednje Italije ločena.
Srednja Italija, z reko Tibro, ki je največja voda v pravem apeninskem polotoku, je obsegala pokrajine: Etrurijo, Samnijo, Lacij o s starim Rimom in Kam pa ni j o.
Spodnja Italija sc je vsled obilili gerških naselbin tudi velika Grecija imenovala.
g 35. Komni, uto molji tel j Kima.
V srednji Italiji, v pokrajini Laciji je mesto Alba Longa. Po navadnem pripovedanji je tu vladal okoli 800 let pr. Kr. kralj P roka, kije zapustil dva sina, N umi tor j a in Arnu-1 i j a. Poslednji palme svojega starejšega brata s prestola, umori njegovega sina; hčer Reo Silvijo pa naredi za vestalko, to je služabnico boginje Veste. Kot taka se ni smela omožiti, in Amulij je menil, da je na ta način njegov prestol zavarovan.
Toda Rea Silvija le dobi dvojčka, Romu la in Rema. Prestrašeni stric ukaže mater živo zakopati dvojčka pa v vodi Tiber potopiti. Toda ona nista vtonila, marveč volkinja — tako se pripoveduje — ju je dojila, dokler ju je našel nek pastir, ki ju je redil.
Ko sta bila odrastla in zvedela, katere rodbine sta, zbrala sta veliko trumo pastirjev; s temi sta napadla in umorila Amu-lija, in svojega deda Numitorja zopet na prestol postavila. Iz hvaležnosti je dal Numitor jima dovoljenje, da si smeta ob reki Tibri mesto sezidati. Nastal je pa med bratoma radi tega prepir, po kom se bode mesto imenovalo in kdo naj ga vlada. V raz-poru ubije Romul brata, imenuje mesto Rim (Rom) in bil je pervi rimski kralj.
Da se je mesto hitreje obljudilo, okliče ga kot pribežališče begunov, hudodelcev in sužnjev. Manjkalo pa jim je žena. Ker sosednji narodi takim ljudem niso hoteli dajati svojih hčera v zakon, poprijel se je Romul zvijače in sile. V ta namen napravijo Rimljani veliko svečanost, h kateri povabijo tudi sosede, posebno bližnje Sabince, kateri so došli v velikem številu. Mod veselico Rimljani med gledalce hipoma poskočijo tor jim šiloma vse Sabiuke odpeljejo. Vsled te silovitosti nastala je vojska
med tema narodoma, a vsled_ pomirjevanje vropanih žena se kmalo konča in obe občini se združite v eno deržavo. Romul je svojo deržavo različno uredoval. Sto starih skušenih mož je njemu v vladanji svetovalo, imenovali so se senatoriji, od latinske besede senex (starček), zbor teh mož zval se je senat. Ti senatorji so bili tako rekoč mestni očetje (patres), njih nasledniki zvali so se potem patriciji (plemenitniki), ki so imeli veliko prednost pred prostim ljudstvom, plebejci zvanim. Mesto je bilo razdeljeno v 3 okraje ali tribute.
Romul je imel osebno ali telesno stražo 300 jezdecev, katerih nasledniki so bili tako zvani vitezi. V znamenje svoje moči je pred njim pri svečanostnih priložnostih korakolo dvanajst služabnikov, lik to rov, ki so nosili zvežnje šib.
Čudežen je bil konce Romulov. Pri ogledovanji vojske je na enkrat izginil. Senatorji so ga slcoro gotovo umorili, a rekli da ga je bog Mart na gorečem vozu v nebesa popeljal, in zaukazali so, častiti ga kot boga pod imenom K v ir in.
§ 36. N um a Pompiliij.
Po smerti Romulovi so hoteli senatorji najvišjo oblast v deržavi imeti, toda narod je v teku enega leta v to prisilil, da so si zopet kralja izvolili; ta je bil Nnma Pom pi lij, moder, pobožen mož. V mnogih rečeh je bil nasprotnih misli od Ro-mula, z vpeljavo verskih šeg in drugimi naredbami je krotil divjost svojega ljudstva. Da bi ga ljudstvo rajše ubogalo, terdil je, da dela po narekovanji vile Egcrije. Vpeljal je nov koledar s tem, da je dosedanjim deseterim mesecem še dva dodal. Ukazal je častenje boga Jana, njegov tempelj je bil samo v vojskinih Časih odpert. Vpeljal je več duhovniških redov. Najzua-menitnejši so bili Pontifiki, ki so imeli nadzorstvo nad vsem bogočastjem; njih načelnik se je zval Pontifex Maximus.
Boginji Vesti je bil sezidal tempelj. Njene služavke, Vestalke, so kurile sveti ogenj, znamenje Čistega življenja.
Avguri so prerokovali prihodnost, opazovaje ptičje letanje, prikazni v zraku, blisk, zvezdne utrinke itd. Poinpilij je pospeševal tudi poljedeljstvo, in s tem čuval lastnina posameznih, da je postavil mejnike, ki so se kakor sveti varovali.
§ 37. Hoj Horacijev in Kurijacijev.
Miroljubnemu Numi je sledil vojskoljubni Tul Ilostilij. Vojskoval se je z mestom Alba. Ko ste si sovražni vojski bližali, zedinita se rimski kralj in vojvoda sovražnikov o tem, da naj se iz vsake trume samo nekoliko hrabrih mož izbere, in ti naj boj odločijo, da se ne bo po nepotrebnem kri prelivala. V rimski vojski so služili trije bratje, Horaciji, v albanski trije, K u raciji. Med temi se je zdaj boj začel. Že so bili vsi trije
Albanci ranjeni, ko se jim posreči dva Rimljana umoriti. Albanci se že zmage vesele, posebno ko je še tretji Rimljan v beg potegnil. Kurijaciji beže za njim, dokler jim je bilo mogoče, in dokler ni drug za drugim precej zaostal, kar je baš Rimljan nameraval. Vsem ni bil kos, a posamezne jih jc potem zmagal in Alba se je morala Rimljanom udati.
Pri vhodu v Rim pa ubije zmagale« svojo sestro, ker je jokala po enem umorjenih Kurijacijev, ki je bil ujcu ženin. Morilec je z veliko silo ušel smcrti, na ktero j c bil radi uboja obsojen.
Podložnost sovražnikovega načelnika Metija Fufecija pa ni bila odkritoscrčua. Ko je Tul z Albanci zoper Vejauce in Fideu-jaue v boj šel, hotel je Metij k sovražnikovi vojski prestopiti. To je Rimljance splašilo, pa Tul jih je zopet s tem oserčil, da reče, da hoče Metij sovražnike od zadaj napasti, kar mu je on ukazal. To je imelo dober vspeh. Rimljani se serčno bojujejo in premagajo sovražnika. Razseljeni kralj pa je ukazal nezvestega Metija umoriti, razdjal je Albo, in njeui stanovalci so sc morali v Rim preseliti.
§ 38. Rimljanski kralji do Tarkvinija Ošabnega.
Cetcrti rimljanski kralj je bil Ank Marci j; ta jc kraljestvo s srečnimi vojskami precej razširil. Njegov naslednik Tar-kvinij Prisk si je s tem zasluge pridobil, da je stavil velika poslopja in druge stavbe. Postavil je Kapitol,grad in tempelj Jupiterjev na kapitolskem hribu. Umorjen je bil po sinovih Anka Marcija. Sledil mu je S er vi j Tulij, ki je modro vladal in ljudstvu s primerno razdelitvijo premoženja koristil. Umoril ga je njegov zet Tarkviuij Superh (ošabni), in njegova živinska hči Tulija se je s konji in vozom čez svojega mertvega očeta peljala.
§ 39. Tarkvinij Suporb, zadnji rimski kralj.
S sramotnim zločinom je Tar k vini j Suporb zascdol prestol, pa tudi v svojem vladanji je delal veliko grozovitosti. Razsajal je celo nad svojimi sorodniki. Sorodnika Junija je s sinom vred umoril. Tudi druzega sina bi bil umoril, ako bi so ne bil bedastega delal. Tarkviniju se je zdel neškodljiv, zato mu je življenje prizanesel; in imenoval ga je Bruta, t. j. bedastega ali neumneža. Pa ravno Brut je bil, ki je kraljestvo odpravil. Ko se je Tarkvinij s sosednimi Volščaui bojeval in mesto Ardejo oblegoval, zaničeval je njegov sin Sekst na sramotni način Luk reci j o, najplemcnitejo ženo rimljansko. Lukro-cija se je iz žalosti umorila. Junij Brut jc zdaj navduševal Rimljane, naj se maščujejo in kraljevsko hišo odpravijo. Eno-glasno se je sklenilo, nenavzočega kralja odstaviti in njegovo družino pregnati. Kralj je bežal s svojimi sinovi v Etrurijo;
ustanovila soje 1 j ud o vlada (republika), kateri na čelu sta bila dva konzula, t. j. svetovalca ljudstvu. Perva konzula sta bila Brut in Ko lati n, soprug nesrečne Lukrecije.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz ormužkega okraja. (Poročilo okraj, učitelj, društva v Orni u ž u o letu 1875.) V skupčiui 7. januarja 1875 so bili v odbor voljeni: Sija-nec, načelnik; Strenkelj, tajnik; Štuhec, blagajnik; Kovačič in Schmiedinger, odbornika. Za podpredsednika bil je izvoljen g. Schmiedinger. Udov imelo jo društvo 33, med temi 17 podpornih in 1 častni ud. V sedmih sejah bila so sledeča predavanja: Šijanoc: 3 govore iz kemije; Sinko: „nazorni nauk v narodnej šoli44 i slovenski izrazi za telovadbo; Kauschl: ..Dušno moči41; Strenkelj: .Pravopisje v narodnej šoli". Društvo bilo jo na sledeče časnike naročeno: „Padagog. Zeitschrift44, „Freio piidag. Blatter44, Gesetz-blatt fiir Volks- und BUrgersohulen44.
Poročilo blagajnikovo:
Dohodki.	Stroški.
Donesek pravih udov 13 gl. 50 kr.	Papir s pošto vred	3 gl.	73 kr.
„ podporn. „	22	„	— „	Naročnina za časnike	10 „	<>0 „
-10°/„ od 50 prodan. lozov 2 „ 50 „	Pristop, donesek k „leh-
Dolg od leta 1874	11	„	29 „	rerbundu4*	.	.	.	.	3	„	— „
Skupaj 49 gl. 29 kr.	Skupaj	17	gl.	33	kr.
Iz Ljutomera. Na prošnjo tukajšnjih šolskih gosposk dovolil je sl. deželni šolski svet za našo šolo še 7. učiteljsko moč, in sicer začasno pod-učiteljico. Vslod tega se bodo deklice v vsporcdnih 3 razredih popolnem ločilo od dečkov, kodar se dobo prostori in potrebno moči, katerih pa nam zdaj manjka še. Namesto 1. realke osnovati so utegne s časom meščanska šola v Ljutomeru. Vendar ne bodo do tega še tako hitro prišlo. Deželni zbor bi utegnil privoliti po predlogu deželnega šolskega sveta in deželnega odbora v osnovanje meščanske šole — seveda nemške, toda ljutomerska občina ne bode mogla staviti za tako šolo potrebnega poslopja, ako joj dežela ne podari 10.000 gld., za katere baje prosi, če bodo pa ljutom. terg meščansko šolo zidal, kako bode pa za poslopje ljudsko šolo Bkorbol. Ljudje hočejo imeti streho pred temeljem. — Dolga pravda v zadevi nemščine na naši šoli je dožeini šolski svet ne davno rešil. Odlok v tej zadevi se glasi, da dokler se no bodo razglasile občno določbe o podučevanji v nemščini na slovenskih šolah, naj so (namreč >ia ljutomerski šoli) v vitjem razredu pri podučevanji v nemščini ravna glede tega predmeta in glede telovadbo po 9. točki ukaza od 14. sept: 1870. (Ta točka se glasi, da se ima nemščina v višjih razredih rabiti tudi kot učni jezik, vsaj pri tem predmetu.)
Iz Št. Jurja na juž. železnici. Celjsko učiteljsko društvo je imelo 2. marca t 1. svoj redni shod v prvem razredu celjsko dekliške šole; mlele-ležilo se ga je 21 udov. Obravnavni red mu je bil:
a)	Zapisnik zadnjega snidenja so prečita i brez ugovora potrdi.
b)	Društvenemu vodstvu je došlo sledeče vprašanje: „Ist, eine slove-nische Gesangsscbule fiir slovenischo- und sloveniscb-deutsclie Sclmlen nothwendig? — und wenn, was sollon diesolbe enthalten? — Na predlog predsednika se ovo vprašanje odboru v pretres izroči, katori hoče v prihodnjej skupščini svoje mnenje javiti. (K temu naj opomnim, da mi je po privatnem potu znano, ka je oni gospod, ki jo spominuto pitanje zastavil, uže tudi sestavil takošni pcvouk, ki so mu reče: ..Slovenski povouk po notah, Teoretično-praktični navod k petji po notah za višje oddelke ljudskih šol — sestavil Woiss.“)
c)	Volitev odposlancev k skupščini štajer. „Lehrerbunda“. — Izid po listkih se vrsivše volitve je kazal, da so si nazoči učitelji svojega zastopnika pri skupščini „Lehrerbunda“ izvolili g. Tisch-a in g. Bobizut-a.
č)	O čebeloreji je v daljšem govoru marljivo	zbrane i sostavljeno važnosti o tem predmetu predaval g. Kresnik.	Govornik jo gorko pri-
poročal čebelorejo, katero naj posebno učitelji po deželi gojč i med narod upeljujejo. — (Le škoda, da nam g. Kresnik nij svoj res spod-budljiv govor v domačem jeziku predaval, v katerem lo edino morejo razlagati i priporočati čebelorejo po deželi oni, katerim jo je govornik v dejansko zverševanje priporočal),
d)	Razlaganje telovadbe. — Ta predmet se je zaradi prekratkega časa odložil za prihodno zborovanje.
e)	Odbor stavi vprašanje: Kako? — na kateri	način zaostalo društvene
doneske iztirjati ? Nazoči se zedinijo, da	se za ostalim plačnikom
dovolijo prostovoljni obroki v poljubnih zneskih. — Gospod predsednik opravičevaje pojasnuje ove precejšnje zaostanke, ter pravi, da je temu največ krivo to, ker jo bivši denarničar g. Tribnik bil bolehen in nij mogel k sejam dohajati, zato tudi nikogar nij bilo, da bi bil doneske vsakokrat sprot pobiral.
f)	G. Lopan nasvetuje, da naj so društvo do sl. kr. šolskih svetov s prošnjo oberne, da dovoli tudi na enorazrodnih šolah prvi čotrtek v mesecu kot prosti dan, da se bodo učitelji mogli društvonih skupščin udoležovati. — So odobrava. — S tom poide obravnavni rod in g. predsednik sejo sklene. — Opomnim naj še, da so jo društvo, kar mu dosedty nek nij bila navada, razvon 4 v polnem številu k skupnemu obedu podalo. Tudi to ima nekaj veljavnega za so; ravno pri skupnem obodu dostokrat prava beseda pravo mesto najde.
V. J,
Iz Ptuja. 2. marca smo učitelji tukaj zborovali. Velečastiti gospod predsodnik Ferk načne zborovanje ter se zahvali volilcein za skazano mu zaupanje. Želel je v pervi seji, da bi bil eden od zunanjih učiteljev za vodnika društva zvoljen; ali učitelji nismo odjenjali enoglasno voliti naj-čverstejšo učiteljsko moč svojega okraja: moža zvedenega in odkritosrčnega!
Srečno jo društvo, kojo ima tako občno čestitoga predsodnika in srčnega zastopnika tudi v okrajnem šolskem svotu!
Gospod c. k. nadzornik Hafnor je bil namenjen govoriti o naturo-
znanstvu, pa ker jo nekoliko zbolel, je toraj g. Ferk nepripravljen govoril o realnih predmetih. Učitelj naj ostane pri tem nauku v sredini, hodi uaj srednjo zlato pot. Priporočal nam je okrajno učiteljsko bukvarnico, ktera šteje že nad 400 zvezkov in daje obilo obilo gradiva za študijo realističnih prodmetov.
Živo in resnobno je g. prodsednik nadalje učiteljem priporočal složnost kajti ravno to društvo in posamezne ude jači, nesložnost pa ga tlači 1
Po le tom spodbudivnein govoru si dovoljujem prašati, kedaj bodo li vsi učitelji tega okraja k društvu pristopili? Ali bodo zapisani so-udje še na dalje ravno o zborovalnih četertkih se na svoje pristave (?) vozili, podjarmnike poskušali — in med zborovanjom celo po ulicah brez posla pohajkovali?!
Po dokončanem govoru g. predsednika se kakor navadno zapisnik odobri, potem se predlogi v pogovor sprejmejo.
Gosp. Možina	poroča,	naj zbor odločno šolsko gosposko prosi, da
se	šolska naznanila	ujemno	8 katalogi tiskajo in naj se za utrak-
v is tiču e so le za jezikoslovje posebnerubrike ustanovč. *) (Se sprejme).
Gosp. Robič svetuje, naj se tako imenovani rFragekasten“ upelje. G. predsednik vpraša, kako bi se temu vstreglo? Zapisnikar K. priporoča, naj se važna pedagogična prašanja anonimno g. Robiču po ptujski pošti iz-ročevajo in odbor naj razsoja, ktera prašanja se bodo odgovarjala. (So sprejme).
Zapisnikar R. prosi, naj g. Krajnc Btarejim učiteljem pred vsako konferencijo '/» ure telovadbine figure praktično razlaga. Učitelji ta predlog blagovoljno sprejmejo in g. Krajnc obljubi to nalogo kolegialno izverševati.
Zapisnikar R,	ne miruje in na dalje poroča, naj učitelji ne zabijo
c.	k.	konservatorja	starin g.	Miillnorja v njegovem preiskovanju podpirati.
G, predsednik bere potem od točke do točke prašanja, ktera so se učiteljem v ta namen po gosp. Hafnerju razposlala. — Okolo Ptiya so pri oranju najdejo zidovja, obokovja, tlakovja, perstene posode s pepelom in denarji od cesarja Justinijana. Ravnokar zapisnikar K. sestavlja persteno pepelnico, ktero je ljudska neumnost pri izoranju tako zavergla in razbila, kakor babe razpoklo žehtnico! Kdo pa je kriv, da ljudstvo nič ne zna o starinah in je tako malo ceni?!
Konočno se še kolegi opomnejo, naj si vprihajoči spomladi pridno nabirajo prirodninskih podučnih pripomočkov, o kterih misli K. v prihodnji seji obširneje govoriti.	.	.	t.
Slovstvo.
(„Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja11) za ljudsko šole. Dodatek k berilom. Sestavil in založil Ivan Lapajne. Cena fO kr. Tako se imenuje mala knjižica v osmerski obliki, obsegajoča 24 str. Cernu pa )e ta nova knjižioa zopet? V naših slovenskih berilih so slovenske pokrajine jako kratko opisane, kar ne zadostuje. Po novih učnih načertih mora
*} Taka naznanila se dobč v Pajkovi tiskarni v Mariboru, samo naročiti je.
štajerski učitelj obširno govoriti o štajerski deželi, kranjski učitelj o kranjski deželi, koroški o koroški itd. Ob enem pa mora tudi sosedne dežele skoro tako obširno obravnavati, kakor domačo. Na kratko rečeno, o zgo-rej imenovanih deželah mora učitelj dosta otrokom povedati. Za olajšavo pa ni imel dosedaj primerne knjižice, katero bi bil v roko vzel, in kar jo še slabše, z,a učenca ni bilo še nobenih bukvic, katere bi mu spomin podpirale in katere bi mu pri zemljevidu in pri domačem učenji pomagale. Tak namen ima ta nova knjižica, katero si bo lehko tudi vsak deček ljudske šole kupil, in katero bode skoro smel vsak učitelj v šolo vpeljati, ker ni samostojna knjižica, ampak le dodatek k berilom. Tudi se utegne od vis. miuisterstva poterditi. Kot privoržek ima knjižica navedene tudi vse avstrijske deželo.
(Prva, druga, tretja, četvrla risanka). Tako so imenujejo nove risanke za slovenske narodne, a tudi srednje šole (kakor tudi za her-vatske in hrvatsko-serbske šole). Dobivajo se pri založniku J. Folkl-nu in sinu v Pragi. (Celct.ua ulica, č. 30); sto zvezkov velja 4 gld. 50 kr., posamezni so po 6 kr. Izdelani so po navodil narodbo c. kr. naučnega ministerstva in sicer za češke šole s češkimi napisi po slavnoiu češkem uč. društvu „Budeč“, za slovenske šolo s slovenskimi napisi, (ki so v hervatskom enako glasč) po »Učiteljskem društvu za slovenski Stajer". Te risanke obsegajo po šest listov izverstnga, t. j. debelega in gladkega risarskega papirja. Perva risanka je pikčasta, pike pol centimeter narazen; druga tudi pikčasta, po 2 cm. narazen; tretja po 4 cm,; četerta je pa popolnem čista. Kdor za boljšo risanko ve, naj se oglasi; druzoga ne rečemo, tudi treba ni. Dobro blago se samo hvali.
(V c. kr. založbi šolskih knjig) na Dunaji ste izišli: »DorRech-nuugsunterricht fllr, Volksschulen. Kine Anleitung fiir Lehrer“. Von Dr. Fr. Ritt. v. Močnik" (cena 95 kr.) in „Die geometrische Formuulehro von Močnik" (c. 35), kateri knjigi ste vsega priporočila vredni. Da bi bili ti knjigi tudi v slovenskem j oziku na svitlem, kakor jo „Laib. Schul-zeitung" poročala, ni res. Ne vemo, ali ta list iz nevednosti ali iz drugih namenov take neresničnosti mej svet trosi.
:f ~~~
Šolske novice in drobtine.
(„Učitoljsko društvo za slovenski Staj or.'1) O velikonočnih praznikih (dan, ura in lokal se naznani posameznim odbornikom) bode v Mariboru odborova seja. Na dnevnem rodu jo: 1) Poročilo o delovanji od zadnjega občnega zbora in o stanji blagajnicc. 2) Pogovor o izdaji knjigo: „Občna zgodovina za narodne šole". 3) Pogovor o izdaji imenika slovensko - štajerskih učitei jov in koledarja za I. 1877. 4) Pogovor o pripravah za bodoči občni zbor. 5) Reše njo prošnjo društvenega predsednika za odškodovanje njegovega truda in za prepuščenje rokopisa »Občne zgodovine". ti) Mogoči drugi predlogi. — K društvu jo pristopil kot pravi ud g. Milozvan Gcratič, učitelj pri sv Antonu v Slov. goricah.
(Iz štajerskega dežolnega"šolskega s veta.) Seja 10. m. V začetku'Sbje se jo žtvo spominjal Nj. prevzvišenost gospod namestnik pokojnega dr. Ivana Flockha, ki jo bil do konca pervo opravilne dobe ud deželnega šolskega sveta, v katerem so ju z veliko delavnostjo na prid šolstva odlikoval. Vsi udje so z vstajenjem temu. priterdili. — Posvetovalo se je potem o ustanovitvi učiteljskega mesta za risanje na graških gimna-
zijati, rešilo vež prošenj na oproščenjo šolnine in odložilo število udov nekaterim krajnim šolskim svetom. Vež prošenj za uvorstenje ljudskih šol v više razredo so jo zavernilo. Naužitemu ministerstvu se jo predlagalo o nadaljevalno-izobražovalnem kurzu za učitelje,
(Štajerski deželni zbor) jo sprejel postavo, po kateri se osnuje za užiteljske plaže deželna šolska zaloga. Okrajni šolski fondi bodo prenehali. V zadevi imenovanja užiteljov so žalibog ni nijedne postave sklenilo, sprejola se je samo resolucija, po kateri naj bi deželni odbor v v prihodnji sosiji predložil nažert postave, vslod katere naj bi ostala pravica predlaganja in imenovanja užiteljev v zadostni mori okrajnim šolsk. svetom."*)
(Odbor užne razstave v Gorici lansk. leta) jo izdal ravnokar obširno poročilo o tej razstavi in učiteljski konferenci ter o delavnosti odbora, ki se mora prav pohvalna imenovati. V tem poročilo nahajamo mnogo nžil in knjig, ki jih je razstavna sodnija („jury“) priporočila. „Po-sebno priznanje" jo izrekla s poslanimi diplomami 14 osebam in 42 šolam in zavodom; „častno omembo" po 13 osebam in 54 šolam in zavodom. Med odlikovanim osebam in šolami je največ goriških in primorskih učiteljev in raznih šol. (Izmed kranjskih učiteljev sta odlikovana Stegnar in Tomšič v Ljubljani, izmed štajerskih pa Lapajne v Ljutomeru). Z velikim zadovoljstvom moremo konštatirati, da seje perva goriška učiteljska skupščina in učna razstava posebno odlikovala in prekosila mnogo enakih zborovališč.
(Imenovanje.) Naučiti minister jo za Goriško imenoval samo dva okrajna šolska nadzornika, namreč g. Fr. Vodopivca za slovensko šole in g. Jož. Gulota za laške šole.
(Torgovinsko in učno ministerstvo) je v naredbi od 13. in 1. febr. dovolilo vodstvom narodnih šol uradna pisma brezplačno pošiljati. (To suio tudi dosedaj že delali. Ured.) Taka pisma morajo imeti na napisu naslov pojil je valnega šolskega vodstva in opombo v „šolskih zadevah."
(V zadevi šolskih zamud na Koroškem) je izdal ondotni deželni šolski svet z odlokom od 7. jan. t. k. strogi predpis, ki mora šolsko obiskovanje dovesti do nt\jvečje popolnosti, ako se le da tako izpeljati, kakor se želi, kar pa mi dvomimo. Ne zavidamo pa no koroških učiteljev in šolskih gosposk, katerim provzročujo omenjeni predpis neznano dela in truda. —
(Ilorvatske knjigo za sl o vensko šolo.) Hervatskemu »Skol-skomu prijatelju" so piše iz Istre: »Slovensko narodno učiteljstvo namje-rava, da predloži jurve ove godine c. kr. vladi, neka bi ona dovozljela v slovenskih pučkili učionah porabil čitanka, koje se rabi po liorvatskih pučkili učionah. Svo to s toga, jer dotične čitanke u slovonskom jeziku nevaljaju ništa ni gledč oblika niti zadovoljavaju prepisu novih naučnih načrta." Lz te moke bode tožko kruha, če tudi bi bilo želiti, osobito v Istri.
(Za šolske matrike) je štajerski deželni šolski svet novo obrazce ali formulare predpisal; dobč se v »društveni tiskarni v Gradci."
(Zahvala.) Slavni »Hervatski pedagogični književni zbor" je nam poklonil vse (G) knjige, katero jo doselej svojim stroškom izdal, za kar se mu priserčno zahvaljuje. , Odbor »Učiteljskega društva za slov. Stajer.“
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Stopercah (lrazr. šola, okraj ptujski) s 550 gld. in stan. do 15. aprila 1876 na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Davorin Teiste njak, učitelj v Monšbergu (prej v St. Andražu.) G. Anton S tu p c a, učitelj v Stopercah, je umeri.
°) Prošnji »Lehrerbunda" se tudi ni ustreglo.	Ured.
Podpisani naznanja sosednim šolam, da ima na prodaj bukvice za narodne šole.
Matija Kavčič,
v
1—2	trgovec	v	St.	Jurji	na	juz.	železnici
pri Oelji.
Winikarjeve pisanke,
ki se zdaj po slovenskem v obče upeljujejo, se dobe se slovenskim in nemškim napisom pri
Fr. Kartinu,
2—2	trgovcu	v	St.	Jurji	na	jnž.	železnici
pri Celji.
1-2 M*odučiMj*ba služba
na četverorazredni ljudskej šoli v St. Jurji poleg južne železnice z dohodki III. razreda, prostim mebliranim stanovanjem i kurjavo se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru i pisavi imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene šolske gospodske najdalje do konca mesca aprila 187(5 vposlati krajnemu šolskemu svetovalstvu v St. Jurji poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Celjski, dnt! 2. februarja 1875.
Predsednik: lina* I. r.
Služba podučitelja oziroma podučiteljice
na četverorazredni šoli v Smarji poleg Jelšovca z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem, (proviz. z 50 for. poboljšeka) sc razpisuje. Prošnje se imajo do 15. aprila 187(5 oposlati krajnemu šolskemu svetu v Šmarji. (St. Marein bei. Erlachstein.)
Okrajni šolki svet Šmarski, dne i. sušca 1876.
2—2	Pcrvoscdnik: lian* I. r.
Služba učiteljice ženskih del
na narodnej šoli na Vranskem sc razpisuje z letno plačo 220 forintov.
Prošnje se imajo do 15. aprila t. I. krajnemu šolskemu svetu na Vranskem vposlati.
Okrajni šolski svet Vranski, dne 10. februarja 187(5.
1—2	Prvosodnik:	lina*	I.	r.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajor.“
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — .1. M. 1‘ajk-ovu tiskarna v Mariboru.