OVSKI tl
Časopis za. trgovino^ industrijo in obrt.
H*ročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za J/« leta 90 Din, za J/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v torek, dne 21. avgusta 1934.
štev. 94.
/«»/. Ali
Zveza trgovskih združenj, centralna in borbena organizacija slovenskega trgovstva ima v soboto in nedeljo svoj občni zbor s predkonferenco v Konjicah. Nobenega dvoma mi, da bo tudi letošnji občni zbor Zveze mogočna manifestacija slovenskega trgovstva in prav tako ni nobenega dvoma, da bo tudi letošnji občni zbor s svojimi tehtnimi predlogi, bogato z dokazi podprtimi referati ter dobro preudarjenimi zahtevami našel tudi močan odmev v naši javnosti. Pa drugače tudi biti ne more z ozirom na veliko pomembnost, ki jo ima trgovstvo za vse naše narodno gospodarstvo in z ozirom na konstruktivno in ustvarjajoče delo, s katerim se more ponašati zlasti slovensko trgovstvo. Zato je glavna skupščina osrednje organizacije slovenskega trgovstva vedno tudi pomemben dogodek za vse naše narodno gospodarstvo.
Letošnja glavna skupščina pa ima Se poseben pomen, ker je to prva skupščina po velikem (Skopljanskem kongresu, na katerem se je ustanovila vsedržavna organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva. K temu velikemu organizacijskemu uspehu jugoslovanskega trgovstva je baš naša Zveza največ pripomogla in zato more skop-ljanski kongres zabeležiti kot velik svoj uspeh. Prav zaito pa je tudi umestno, če konjiški občni zbor izpolni še vse vrzeli, ki obstoje v organizaciji slovenskega trgovstva. Kajti slovensko trgovstvo, ki je dalo glavno pobudo za vsedržavno organizacijo jugoslovanskega trgovstva, mora imeti svojo organizacijo izvedeno tako. da bo tudi še sedaj njegova organizacija vzor popolne in do zadnje konsekvence izvedene organizacije. Zlasti potrebno pa ,i*- to v današnjih časih, ko dobiva gospodarska vprašanja na eni strani vedno večjo važnost in ko se na drugi strani gromadijo na trgovstvo tako velika bremena, <ln začenja že propadati trgovski stan, ki je vsaj pri nas glavni steber res našega in narodnemu blagostanju posvečenega gospodarstva.
Kakor pa je organizacija slovenskega trgovstva krepka, kakor je moč njegovih organizacij velika, pa vendar še ni na tein višku, da ne bi mogla biti še izpopolnjena, da ne bi mogla doseči še večji napredek. In tuje zlasti omeniti en nedostatek, ki je po skopljanskem kongresu še zlasti bolesten, ker moti vzorno harmonijo, ki je povsod dirugod dosežena. Ta nedostatek je v temi, ker še obstoje nekatera združenja, ki niso včlanjena v Zvezi. Puščamo čislo ob stran zasluge, ki jih ima Zveza za vse slovenske trgovce brez izjeme in tudi za one, ki niso pni njej včlanjeni, puščamo tudi čisto ob stran vprašanje, kako more kdo zagovarjati pred svojo vestjo, da je deležen vseh teh uspehov Zveze, ne da bi tudi sam storit svojo dolžnost do Zveze, temveč hočemo opozoriti 1« na eno temeljno dejstvo, ki ga je ustvaril skopljanski kongres, da moro namreč biti slovenski trgovec član vsedržavne organizacije jugoslovanskega trgovstva le, že je p0 Svojem združenju član vsedržavne zvezo trgovskih združenj.
Dokler te osrednje zveze ni bilo, se je le še nekako dalo z raznimi izgovori omi-Ijevati nečlanstvo pri Zvezi, danes po ustanovitvi vsedržavne organizacije ni več mesila za noben takšen izgovor. Kajti ne bito bi v čast Slovencem, če bi se jim moglo očitati, da niso z vsem svojim članstvom včlanjeni v osrednji zvezi lin v nasprotju k dobrim glasom Slovencev bi bilo, če ne bi mogla osrednja zveza v Beogradu govoriti v imenu prav vsega slovenskega trgovstva, kadar gre za temeljne interese trgovine in gospodarstva. Slovenci, ki ho dali glavno pobudo za ustanovitev vsedržavne organizacije trgov-tva, morajo stati tudi kot en mož za to organizacijo.
Uspeh organizacije enega stanu je le takrat velik, kadar se more nasloniti na vse pripadnike stanu, kadar ni med njimii niti enega omahljivca. Danes, ko so javne dajatve vedno večje, je naravnost življenjskega pomena za trgovstvo, da more njegova organizacija podati takšen stoodstoten dokaz.
Poleg stanovske organizacije pa je za presojo njegovega ugleda v javnosti odločilne važnost še tiok, s katerim razpolaga. Pri vsej krbi, ki jo je slovensko trgovstvo od nekdaj posvečalo svojemu tisku, vendar ni mogoče reči, da ne bi moglo storiti tudi znatno več. Neobhodno in neodložljivo je, da slovensko trgovstvo začenja posvečati temu poglavju več važnosti, kajti tisk je tisti, ki govori v imenu vsega stanu javnosti. Danes so težave, ki jih preživlja trgovina, tako velike, da bi prav za prav moral trgovski tisk dan na dan
opozarjati javnost na te težave. Ce pa že ni mogoče, da bi to delal dan na dan, potem bi se moralo gledati vsaj na to, da bo glas trgovskega tiska čim bolj slišen, da bo njegova naklada čim večja in da bo krog njegovih bravoev oiifl širši. Več dela za stanovski tisk je eden osnovnih-pogojev za moč organizacije in na to delo je treba s posebnim poudarkom opozoriti v času, ko pričenja s svojim delom vsedržavna organizacija jugoslovanskega trgovstva.
Močna in prepričujoča bo manifestacija slovenskega trgovstva v Konjicah, dati ji je treba tudi mogočen odmev in zato je treba posvetiti tisku več pažnje. Do zadnjih možnosti mora biti izpopolnjena organizacija slovenskega trgovstva in konjiški občni zbor naj bo v tem oziru razveseljiv mejnik, kakor so bili tudi vsi prejšnji zbori Zveze pomembni mejniki v zgodovini slovenskega trgovstva.
pMateika tuba- adpeeti
na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani
Naval na šole je vsako leto večji, zlasti pa na nižje trgovske šole, katerih absolventi morejo še najprej upati, da pridejo do kruha. Letos je ta naval še zlasti velik, ker je zaprto učiteljišče za dekleta in ker postajajo inteligenčni poklici že tako prenapolnjeni, da morajo ljudje iskati zaslužka drugod. Poleg tega pa so starši zaradi težkih gospodarskih razmer prisiljeni, da gledajo na to, da pridejo njih otroci čim prej do kruha, da se s tem razbremene stroški za vzdrževanje vse rodbine. Ker poleg tega nimamo dosti strokovnih šol, ni skoraj za starše drugega izhoda, kakor da vpisujejo svojo otrok© na trgovske gole. Od teti pa pride predvsem v poštev drž. dvora/redna trgovska šola v Ljubljani, ki daje ono trgovsko naobrazbo, ki se v praktičnem življenju najbolj potrebuje.
Zato je naravno, da je naval na to šolo posebno velik, letos pa naravnost rekorden. Ravnatelj šole pa je v tem težkem položaju, da mora odklanjati po vrsti prošnje za sprejem, ker ni prostora. Samo 40 gojenk more sprejeti, prijavljenih pa je na stotine. Ne more sprejeti niti vseli gojenk, ki so hčere trgovcev ali gospodarskih ljudi in za katere je gotovo, da bodo našle tudi delo v gospodarskih poklicih, in ki torej nujno potrebujejo trgovsko naobrazbo. Tako nastaja nevarnost, da bo naša mladina brez strokovne naobrazbe, ki je pa že danes mnogo bolj potrebna, ko v prejšnjih letih, ker je tudi konkurenčna borba neprimerno ostrejša.
Pa tudi za vse naše narodno gospodarstvo nastaja velika škoda, če mladina nima dobre strokovne naobrazbe. Oficialno in neofieialno se propagira pri nas geslo: Svoji k svojim, toda vsa propaganda nima pravega smisla, če nimamo tudii strokovno naobraženih ljudi, ki morejo izvesti našo gospodarsko osamosvojitev. Prvi pogoj našega gospodarskega napredka in naše gospodarske neodvisnosti je zato, da je poskrbljena za strokovni pouk mladine. In za strokovni pouk v trgovskih predmetih še
zlasti, ker je ta pouk podlaga vsakega uspešnega udejstvovanja v gospodarskem življenju. Ne obrtnik, ne industrialec in noben podjetnik n j more danes napredovati brez osnovne trgovske naobrazbe. Celo v raznih inteligenčnih poklicih je ta na-tbrazba nujno potrebna, saj vendar vse narodno gospodarstvo temelji na naukih trgovskih ved.
Zato je treba na vsak način omogočiti naši mladini, da dobi potrebno trgovsko naobrazbo. In če danes ni v obstoječih šolah prostora za mladino, ki išče pouka v teh šolah, potem treba ta prostor narediti. Zato je treba, da dobi drž. trgovska dvo-razrodna šola letos paralelko. Da se ta ustanovi, ni treba nič drugega, kakor da so nastavita še dve učni moči, kar bi veljalo na leto največ 50.000 Din, ali pa še celo manj. Za teh 50.000 Din pa bi dobilo 40 gojenk strokovno naobrazbo, da bi pozneje mogle z uspehom delati za napredek našega gospodarstva.
Žrtve za naobrazbo mladine se vedno izplačajo in teh žrtev ni nikoli preveč. Kajti naobražena mladina pomeni dvig celotne narodno kulture, ta dvig pa pomeni tudi večje blagostanje naroda. Zato se vse žrtve za pouk mladine tudi materialno izplačajo, čeprav ne takoj direktno, pa indirektno prav gotovo.
Zato je treba odpreti že s tem šolskim letom paralelko na drž. dvorazredni trg* šoli in to mora biti zahteva ne le trgovstva, temveč vse ljubljanske in slovenske javnosti. Zato tudi pričakujemo od drugih listov, da bodo to našo zahtevo, ki je tudi zahteva vsega trgovstva, krepko podprli!
Zahtevamo od mladine, da se bolj zanima za strokovna vprašanja, a potrebnih strokovnih šol mladini ne damo. A pogoj strokovne naobrazbe so strokovne šole. Na teli pa mora biti za mladino tudi dovolj prostora in zato treba v prenapolnjenih šolah odpretii paralelke.
Zato odprite paralelko na drž. dvoraz-redni trgovski šoli v Ljubljani!
i<zv&<z m
V izpopolnilo svojega poročila o lesni konferenci, ki je bila v Mariboru pretekli teden na iniciativo gen. ravnatelja Hein-richa iz Zagreba, objavljamo še glavne misli članka, ki ga je objavil gen. ravnatelj Heinruch v zagrebškem »Morgenblattu«.
Ko je Madjarska v oktobru 1931 z uvedbo uvoznih dovoljenj zavrla ves lesni uvoz iz Jugoslavije, je začel gen. ravnatelj Hein-rich delati na to, da se nastale ovire odstranijo. S pomočjo nekaterih prominent-nih gospodarstvenikov je ustanovil v letu 1932 Jugoslovansko-madjarsko prometno družbo za zamenjavo blaga (v naslednjem na kratko Ungarkomp imenovano), katere cilj je bil pospeševati zunanjo trgovino med Jugoslavijo in Madjarsko. Družbi se je posrečilo, da je dobila uvozna dovo-
in da je obnovila izvoz lesa, ki je že čisto zaistal. Ungarkomp ni nikdar imela in tudi sedaj nima namena, da bi sama izvažala les, temveč samo posreduje izvoz lesa.
Družba je bila topilo pozdravljena tako v Jugoslaviji ko v Madjarski. Družba je zelo olajšala delo naše delegacije za trgovinska pogajanja, da se je mogel skleniti dodatni trgovinski sporazum dne 15. maja
1933.	Ta dogovor je potekel dne 15. maja 1934 in nesrečni ženevski incident je bil vzrok, da se za 14. maja določena pogajanja niso mogla nadaljevati. Šele ta mesec se bodo ta pogajanja zopet nadaljevala.
»Ungarkomp« je dosegel, da so mogli naši izvozniki kljub dejanskemu prekinje-nju dogovornega stanja še vedno nekaj
lesa izvažati na Madjarsko, čeprav v zmanjšanem obsegu. Druga zasluga Ungarkompa je bila, da so se nehale takoimenovane časovne kupčije ter mora sedaj vsak madjarski uvoznik obenem s sprejemom uvodnega dovoljenja tudi pebžiti nakupna vsoto. Ta znesek je bil izvozniku večinoma takoj izplačan proti predložitvi tovornega duplikata, včasih pa po prihodu blaga na namembni kraj. Jugoslovanski izvoznik je bil torej popolnoma krit, da ni imel nobenih izgub.
Čeprav je dobil vsak jugoslovanski izvoznik vsako količino, ki jo je zahteval po Ungarkoimpu, so vendarle nastopilii nekateri ljudje, ki so že itak nizke cene zniževali s še nižjimi ponudbami. Da bi to nizko licitiranje preprečili, je družba pred približno enim mesecem vprašala vse izvoznike, čo so za dogovor glede lesnega izvoza na Madjarsko. To dobro mišljeno iniciativo pa so uporabili nekateri izvozniki v to, da so pisali madjarskim uvoznikom, naj hitro krijejo svoje potrebe, ker se bodo cene povišale. Madjarski uvozniki so zato protestirali proti temu, da Ungarkomp, ki mora zastopati interese obeh dežel, ustanavlja kartel za povišanje cen. »To me je tako ujezilo«, pravi g. Ileinrich v svojem članku, »da sem sklenil, da opustim svoja prizadevanja za organizacijo lesnega izvoza na Madjarsko.«
Med tem pa so me prosili tako jugoslovanski izvozniki ko madjarski uvozniki, da svoja prizadevanja nadaljujem. Avstriji je namreč bil z rimskim sporazumom zagotovljen odjem lesa na Madjarskem, ker pa so v Avstriji v tem ustanovili lesni izvozni kartel, da bi še bolj izkoristili svoj prednostni položaj na madjarskem lesnem trgu, so madjarski uvozniki polagali največjo važnost na to, da ostanejo na madjarskem lesnem trgu še nadalje jugoslovanski konkurenti. Vse to je dalo povod za mariborski sestanek.
Sedež nove izvozne lesne organizacije bo v Mariboru, ker prihaja za lesni izvoz na Madjarsko v poštev v glavnem samo Dravska dolina, nekoliko P>osna in še tri druge tvrdke, ki bodo zato tudi pritegnjene k organizaciji. Ungarkomp ima še nadalje le ta cilj, da posreduje lesni izvoz n? Madjarsko in pri tem se Ungarkomp zaveda, da ima pri tem izvozu lesa na Madjarsko Slovenija oz. Dravska dolina prva besedo.
Milijone izgubljamo zaradi
neorganiziranosti sadnega izvoza
Vsi opomini ne pomagajo nič in še naprej izgubljamo denar, ker ne znamo organizirati svojega sadnega izvoza. Opozorili smo že, da je tendenca za naše sadje na tujih trgih slaba, ker pošiljamo na trge preveč blaga, da so ti kar prenatrpani z našim sadjem, toda vse zaman. Tako poroča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v svojem poročilu z dne 17. avgusta zopet, da je prišlo ta dan na Dunaj zopet 37 vagonov naših svežih češpelj, pa čeprav je že prejšnji dan ostalo zopet najmanj 12 vagonov neprodanih, da bo že v dveh dneh 24 vagonov naših svežih češpelj zaman iskalo kupca. Cena mora pri takšnih razmerah seveda pasti in tako nekatere češplje niso mogle doseči že višje cene ko 25 grošev. Enaka situacija je na praškem trgu. Radi prevelikih' pošiljk je padla cena že za v®č ko 100 odstotkov in cene še padajo. Pa niti pri teh nizkih cenah ni mogoče najti' kupcev. Nekateri morajo prodajati svoje blago že po cenah, da z njimi ne krijejo niti prevoznih stroškov. Kaj res ne bodo vse te redne vsakoletne izgube iztreznile naših ljudi! Kaj je res nemogoče, da bi se naš sadni izvoz že enkrat vsaj skromno organiziral. Izguba pri češpljah, izguba pri jabolkih, izguba pri grozdju itd. Kaj res ni nikogar, ki bi že enkrat preprečil to neprestano zapravljanje narodnega premoženja.
Ueedba o UadetiU
(Konec.)
Odstop od pogodbe
§ 14. — 1. Pogodbena stranka more vsak čas odstopiti od dogovorjene kartelne pogodbe, če se pri njenem izvajanju pokaže, da bi bila njena gospodarska delavnost z njo otežkočena ali onemogočena in če to pogodbena stranka pri sklepanju pogodbe pri vsej pazljivosti dobrega trgovca ni mogla predvidevati. Pri tem treba upoštevati pri presoji ne samo škodo, ki bi nastala pogodbeni stranki, ki odstopa od pogodbe, temveč tudi možno Škodo, ki bi nastala za ostale pogodbene stranke. Tej pravici odstopa se ne moro trthče odreči.
2, Z določili 1. odstavka tega | se ns ftosegft v pravico o3stopa, kT To ima pogodbena stranka na podlagi drugih pravnih določit ali. posebnih dogovorov ali pravil kartelne organizacije.
§ 15. — 1. Pogodbena stranka, ki hoče odstopiti od kartelne pogodbe, mora svoj odstop po § 14, odstav. 1. pismeno prijaviti drngim pogodbenim strankam, odnosno kartelni organizaciji. V tej prijavi mora navesti razloge in povedati činjenice, zaradi katerih odstopa odi pogodbe. Odstop je pravno veljaven, kadar druge pogodbene stranke, odnosno kartelna organizacija, v roku 15 dni po sprejemu odstopne prijave ne v ložo proti odstopu nobenega ugovora. V primero ugovora mora od pogodbe odstopajoča stranka v roku 15 dni, bi prejme ugovor, vložiti tožbo za priznanje pravice aa Odstop od pogodbe. V tem primeru postano odstop pravnovrfjavea »•ega dn«„ ko postane pravomočira razsodba e vloženi tožbi. Prijave in ugovori prot odstopu ae morajo dostavljati priporočen«
2. Sporni predmeti po tožbi iz 1. odstavka ko tudi premoženjski spori medi pogodbenimi strankami, nastali zaradi odstopu od pogodbe ali zbog izdanih odlokov na podlagi $ II, spadajo brez obzira n a vrednost spornega predmeta pred trgovska sodišča, oziroma pred trgovske svete •krožnih sodišč, na katerem področju ima tožena stranka svoj sedež.
3. Ce obstoj! nevarnost, da bi megla za časa procesa gospodarska delavnost tožilčeva biti resno ogrožena zaradi obvez, kr izhajajo rz kartelne pogodbe, od katere tožilec odstopa, moro sodišče ra predlog tožilca izdati začasni aklep, da more biti tožilec do razglasitve razsodbe že oproščen vseh svojih ali le nekaterih obveznosti, ki jih sodišče določi. Na začasne sklepe, kr se izdajo v smislu te uredbe, se morejo uporabljati določila zakona o eksekuciji irt zavarovanju, po potrebi pa more sodišče predlagatelja tudi naložiti, da položi denarno jamstvo.
$ Id. — Dokler se po tožbi po § 15, odstavek 1. ne izda pravomočira razsodba, se ne morejo realizirati jamstva katerekoli vrste, ki ao bila položena na podlagi pogodbe.
Kazenska določila
| 17. Tm denarno kaznijo do ‘20.000 Din se kaznuje:
1. Kdor sklenjenih odredb in določil is § 7, odst. L ne vpiše v zapisnik ali v zapisniku ne pove vsebine ali ga ne predloži v določenem roku ministru za trgovino is industrijo, ali kdor postopa po tem določilu in ae po njem ravna, pa čeprav ve, da ni bil o lent sestavljen zapisnik ali da ni bila povedana v zapisniku vsebina;
2. kdor komisarju ministra za trgovino in industrijo, imenovanemu po § 12, odrčke poročilo ali podatke.
§ 18. — Z denarno kaznijo do 50jOOO se kaznuje, kdor v nasprotju z odlokom, izr danim v smislu § 13., zahteva ali pobira višje cene (tarife) za blago oziroma storitev ali se sicer pregreši proti odtokom, izdanim na podlagi §§ 8 in 9.
8 19. — 1. z denarno kaznijo od 500 do
100.000	Din ali z zaporom od 8 dni do treh mesecev se kaznuje oseba (organ), kateri je poverjene izvrševanje postopka po §§ 9 in 10. odst. 1., že se pregreši proti odredbi o varovanju uradne tajnosti.
2.	Z denarno knanijo od 500 do 100.000 dinarjev ali z zaporam od 14 dni do 6 mesecev se kaznuje oseba iz 1. odstavka, če se okoristi s poslovno ali tehnično (proizvodno) skrivnostjo podjetja, za katero je zvedela pri izvrševanju službe v smislu te uredbe, ali če s postopkom po 1. odstavku sporoči poslovne oz. tehnične skrivnosti podjetja drugemu podjetju.
§20.-1. Kazensko postopanje zaradi prestopkov po §§ 17., 18. in 19. spada X
pristojnost upravnih oblasti I. stopnje, na področju mesta Beograda pa v pristojnost uprave mesta Beograda. V pogledu kazenskega postopanja se uporabljajo določila §§ 410 do 417 obrtnega zakona.
2. V primerih, ko obsojenec ne more plačati denarne kazni, se mu ta izpremeni v zaporno. Zaporna kazen ne more bili daljša od treh mesecev.
§ 21. — 1. Z denarno kaznijo od 5000 do
250.000	Din ali z zaporom od 14 dni do šest mesecev se kaznuje za prestopek:
1. Kdor v svoji prijavi, vloženi v smislu §§ 4 in 7, odst 1. navede namenoma napačne podatke ali v bistvenih rečeh nepopolne .podatke; „A.
3. kdor v poročil« Id podatkih p6 § 9, odstavek 1. in § 13, odstav. 1., namenoma navede netočne podatke ali, v kolikor ne gre za primere ii § 11., namenoma navede v bistvenih točkah nepopolno podatke.
§ 22. — 1. Z denarno kaznijo od 20.000 do 1.000.000 Din ali s zaporom od 14 dni do enega leta ae kaznuje za prestopek:
a) kdor ustanovi kartel in izpremetzL kartelno pogodbo v kateremkoli pogledu brea odobren ja (§ L, odst 2.);
b) kdor vzdržuje kartel kr ga uporablja v nasprotju z dotočili te uredbe.
2. Y težjih primerih h odstavka 1- se more izreži poteg denarne kuni tudi zaporna kazein od enega aaaeeca do enega leta.
§ 23. — V kolikor ne obstoji kazenska dejanje, ki se mar* po kazenskem zakonu strože kaznovati, ae kaznuje za prestopek z denarno kaznijo od 909 do 9000 Din aK a zaporne do 14 dni, kdor ovira ali ritria ovirati izvrševanje daBaorti organom, imenovanim v smislu § &, oziroma komisarju, imenovanem« v smislu g 12.
S 24, — Kazensko postopanje radi prestopkov’ po §& 21 do 23 rodijo sodišča, ki M pristojna po dotožilik kazenskega sodnega postopka.
§ 25. — Osebe ali podjetja, ki bodo kaznovana v onial u §g 21 in 23 te u redbe, s« morejo začasno ali za vedno iakLjjučiti »4 vseh Kotanji ati nabav, ki jjh razpisujejo I država ailli san*o upravna tele** ter njihovi , zavodi in ustanove. Kavni© tako se mečejo , v smislu veljavnih zakonskih predpisov i odpravili dovoljene davčne im druge državne ugodnosbi.
§ 20. — 1. Vsak poskus prekrška ali i prestopka, označen v tej uredbi, se kaznuje i kakor sami prekršek ali prestopek. Pri odmeri kazni se upošteva poskus- kot olajševalna oftelmost.
2. Vse denarne kasni, izrečemo za prekrške ali prestopka, sto« jene po* leji raredbi, greda v korist to uda za podpiranje strokovnih šol pristojne- banske wprav«y oziroma uprave mesta Beograda (408 obrtnega zaikosm).
3. Za vse denarne kazni, ki » izrečen« na podlagi to uvedbe prati origanom ati zar stopai ikom pogodbenih strank siki kartelne organizacije, jamči oni, p« čigar zastopstvu je bila storjena krivda dotočne osebe.
Zaključna in predhodna določila i
§ 27. — Ko stopa v veljavo ta uredba, ' prenehajo veljati dotočila vseto zakonov in predpisov, ki so v nasprotju i določiti to uredba.
§ 28. — 1. Ko stopi to uredba v veljavo, prenehajo veljati in izgube pravno moč vsi obstoječi karteli
2. Obstoječi karteli, ki hočejo nadalje*->ati svoje delo, morajo zaprositi za dovoljenje za ustanovite« kftrtete in postopati
: po določilih to uredbe.
3. V kolikor pogodbene stranke, oziroma kartelne organizacije ne bi postopale po določilih 2. odstavka in nadaljevale svoje delo, se morajo proti krivcem uporabiti kazenske določbe te uredbe.
§ 29. — Za združenja, ki so ustanovljena po zakonu o društvih in posvetih in ki izpolnjujejo naloge kartela, veljajo vsa določila te uredbe.
§ 30. — Posli, ki so v smislu te uredbe poverjeni banovinam, izvršuje pri banski upravi oddelek za trgovino, obrt in industrijo (§ 418, odet. 2 obalnega zakona), na področju uprave mesta Beograda pa oddelek za trgovino uprave mesta.
§ 31. — Podrobnejša določila za izvajanje te uredbe bo predpisal s pravilnikom minister za trgovino in industrijo. On bo predpisal tudi navodila za natančno in pravilno uporabljanje te uredbe.
§ 32. — Ta uredba stopi v veljavo na dan njene objave v »Službenih novinah« (to je dne 18. avgusta).
Moderno in veliko bolnišnico potrebuje Ljubljana
Med mnogimi nujnimi in neodložljivimi stavbami, ki jih potrebuje Ljubljana in zato tudi z vso pravico zahteva, je na vsak način zgraditev velike moderno bolnišnice na prvem mestu, kakor je skrb za zdravje prva in najbolj neodložljiva. Ni treba za utemeljitev zahteve po veliki osrednji bolnišnici v Ljubljani navesti nobenega drugega razloga, ko poročila zdravnikov, da nastaja na kirargičnem oddelku že sepsa zaradi prenapolnjenosti bolnišnice in mora vsakdo priznati, da je ta zahteva več ko utemeljena. Vendar ni mogoče pošiljati bolnikov v sobe, ki so tako polne bacilov, da je bolnik v stalni nevarnosti, da se pri zdravljenju v bolnišnici okuži! Govoriti obširneje o tej nedopustnosti, je pač odveč.
P« tudi iz narodno gospodarskih r«to-gov je treba izpolniti zahtevo Društva medic inčev v Ljubljani. Za zdravje je vsakdo pripravljen žrtvovati vse in deset in deaet-toaoči dinarjev gredo v tujino, ker se hodijo ljudje zdravit v tujino, ker ni v Ljubljani velike in moderne osrednje bolnišnice
Po pravici ne uživa v javnosti pravega ugleda človek, ki ne skrbi za svoje zdravje. Toda tudi narod, ki ne skrbi za svoje zdravje, ne more imeti ugleda, ker zapravlja svoje najbolj dragoceno imetje. Ne skrbi pa narod za svoje zdravja, te si ne zgradi moderno urejenih in zadostno velikih bolnišnic. In te je* konetatiiano, da je ljubljanska bobnarica že tako premajhna, da postaja že nehigienična, potem pač ne preostaja i2 drugega, kakor da se zgradi nova.
Vzeti pa je treba tudi le svinčnik v roke in vsak si moče • priprostim računom dokazati, da treba zgraditi nov« bolnišnico. Ce se je L ju Minuta od L 18951, ko je bil« bolnišnica zgrajena, doslej več k« podvojila, potem tudi za tokratne razmere preračun jen« bolnišnica ne metre več zadostovati.
Ni zate drugega izhoda, kake« da se izvede zahteva Društva medkincev in zgradi v Ljubljani velika in moderna, osrednja bolnišnica za vse* banovine* Samo to je realen in pravilen predlog in zato naj se ta tudi uresničil
1800 milijonov za avtomobilsko cesto hr Zagrebst v Beograd
»Jugeslovenski Llojjd« poroča,, da bodo v septembru mesecu objavljeni pogoji i'1 proračun za gradnjo velike moderne asfal-. tirane ceste iz Beograda v Zagreb. Za gradnjo te ceste da je že dovoljen kredi! v višini 800 milijonov Din. Takoj po kou-! čani licitaciji da se bo začelo z gradnje. Vest »Jugoslovanskega Ltoyda« objavljamo z vso rezervo, dasi bi želeli, da je \ resnična. Pri tej priliki pa moramo vpra-| šati, kdaj prid« na vrsto Slovenija, kdaj | dobi ta vsaj malo boljšo zvezo % morjem?
&_ 1)1 „_„L barva, plasira bi k* T u4 Uran mično mail oblek«, klobuk« itd. BfaoM is »vollhlika rrajeo, ovratnik* bi maniri« .. P aro, suit, manga in Uka kurir perilo
tovarna JOS. REICH
Pollanafci nasip 4—4. fielehnrgova «L E Vrtalom H. 19-79.
Statistika delavskega zavarovanja v juniju po podatkih SlJZOR-a
V juniju je bilo v vsej Jugoslaviji zavarovanih 568.641 nameščencev, t j. za 5.998 več kakor v noaju 1934 in za 31.446 več, kakor v juniju 1983.
Največji absolutni prirastek izkazujejo okrožni urad v Osjeku (+4.642), v Ljubljani (+4.437), v Banja Luki (+4.326) in v Zagrebu (+3.541). Največji relativni prirastek pa uradi v Banja Luki (+26-46%), v Sužaku (+19*92%), v Tuzli (+17*73°/o) in v Karlovcu (+11*98%).
Okrožni urad v Dubrovniku pa izkazuje zmanjšanje za 1.111 zavarovancev ati za 6*34%.
Članstvo pri »Merkurju« v Zagrebu je nazadovalo za 434 članov, Trg. bolniško in podporno društvo v Ljubljani pa izkazuje narastek članstva za 631 članov. Tudi pri Trg. omladini v Beogradu je članstvo na-raetlo.
Od zavarovancev je imelo dnevni zaslužek do 8 Din 70.159 (vajencev), od 8 do 24 Din 266.789, od 24 do 34 Din 96.261, od 34 do 48 Din 62.300 in nad 48 Din 73.132 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22*21 Din in se Je zmanjšala za 1*06 Din.
i
Vlada Georgi jeva je internirala prve svoje politične nasprotnike. Posvarjeni pa «o vei bivši vodilni politiki, da jih čaka ista usoda, če ne prenehajo s kritiko vladnega dela.
Zadnjih 40 italijanskih oficirjev, ki so bili v Albaniji kot inštruktorji, je zapustilo Albanijo.
Med Venizelosom in ministrskim predsednikom Caldarisom je prišlo glede predsedniških volitev dne 16. oktobra do sporazuma in bo znova izvoljen za predsednika republike tedanji predsednik Zaimis.
Dr. Karin je iajavil na banketu kmečke stranke, da je bil vedno monarhist in da sq vteti o njegoveflj sporu g kraljem ne-resmene.	•	4; r-» • -* •« i -Ta
Velik volilni govor je imel Hitler v Hamburgu. Med- drugim je dejal, da ni danes čas za kritiko, temveč le za delo. Moč države sloni na stranki in vojski Nemčija je za enakopravnost in mir in mora biti enotna pod enim vodstvom, da more uveljaviti svoje mesto v sveta.
Pri nedeljskem plebiscit« v Nemčiji se je udeležilo od 45^t vpisanih 43JJ milijonov voiikev ali 95-7%. z »Da«, to je za Hitlerjevo diktaturo je glasovalo 38,1 milijonov voiilcev ali 89-9%, z »Nec je glasovalo 4,2 milijona voiilcev ali 101%. Neveljavnih glasov je bilo 868.543, Skoraj 5 milijonov volite e v se je torej spalo nastopiti proti režimu! Največ opomckmalnih glasov je bilo v velikih mestih in katoliških pokrajinah
Op—bij« v nemški evaagehski cerkvi je odklonila sklep generalnega sinoda, da morajo vsi duhovniki priseči zvestobo Hitler-
, u. Pripomniti je treba, da je za epoaaajo večina vernih evangeličanov.
Od 1124 udeležencev RoIunovCga jpuča< je bilo amnestiranih 1079.
Nemčija demonstrativno ni poslala svojega zastopnika na italijanske manevre.
Italija je ie ofisialno izjavila, da pristaja na povečanje avstrijske vojake.
Schusehnigg; odpotuje prihodnji teden v Italijo, kjer se sestane z. Mussolinijem na , manevrih italijanske vojske. Tako bo i mogel Mussolini ie bolj imponirati I Schu&chmggu.
Papen je ie izročil predsedniku Miklasit svoja akreditivna pisma ter nato odšel na dopust. Na Dunaj se vrne šele prve dni | septembra.
Vodja nar. socialistov, ki je vodil napad na dunajsko radijsko postajo, je bil obsojen na 9mrf na vešatfh. Sodba je bila izvršena. PomiiToščena pa sta bita rta dosmrtno^ oz. na 20 letno ječo dva narodna socialista, ki jih je obsodilo na smrt na vešalih sodišče v Innsbrucku zaradi razdeljevanja eksplozivov.
Stotnik Rintelen, sorodnik zaprtega dr. Rinlelena je poslal »Daily Tetegraphu« pismo, v katerem trdi, da ni dr. Rintelen izvršil samomora, temveč da se je nanj napravil atentat RinteBen da sploh ni im«! nobenih zvez s po izkušeni m p učeni. Avstrijska vlada pa je vest stotnika Rin-felena demantirala.
Fantastične vesti se poročaj« • nameravanih političnih in vojaških zvezah. Rimski pakt se spremen! v vojaško tio-zvezo. Pripravlja da se zveza Nemčije, Poljske ft» Japonske proti Rusiji. Litvo bi c razdelite Nemčija in Poljska. Zopet po drugih vesteh bi s« ustanovila zveza Italije —Avstrije—Madjarske in Poljske, h katerim bi potem pristopila še Nemčija. Račun te zveze bi potem plačala Češkoslovaška. Se o drugih podobnih zvezali poročajo listi. Vse te zveze niso razveseljiv znak za mir.
Stic« začne graditi oh svoji meji trdnjave, da se zavaruje pred morebitnimi vpadi na svoje ozemlje.
Objavljena je bila pogodba, ki so jo sklenili francoski socialisti in komunisti. Glavni namen skupnega nastopa je boj proti fašistom. K tej pogodbi so dosedaj pristopile tudi socialistične in komunistične stranke Belgije, Češkoslovaške, Španije in Nizozemske.
Litva znova predlaga Latiški in Estonski sklicanje baltiške konference.
Japonska vlada bo poslala Rusiji protestno noto zaradi obmejnih incidentov. Nota pa ne bo vsebovala nobenih groženj in ne bo imela ultimativnega značaja, kakor so nekateri listi že poročali.^
Ruski državljani so začeli v paniki zapuščati Mandžurijo. Svoja posestva prodajajo v breacenje.
V naselbini Hcdcra med Jato in Hajf« je prišlo do krvavih spopadov med Židi in Armenci. Na obeh straneh je več mrtvih.
denacd
Priv. agrarna banka olajšuje kmečke dolgove
Minister za kmetijstvo je odobril sklepe TAB glede raznih olajšav za kmečke flolžraike. S temi sklepi se določa:	1.
Obrestna mera se zniža za vsa posojila (ometom pod zaščito na 6%. 2. Roki zadružnih posojil se podaljšajo za nadaljnjih 6 let in se za čas od 23. novembra 1933 ilo 23. novembra 1934 plačajo le obresti, Ravnica pa se prične odplačevati šele s 14. novembrom 1934 im »e plača v 12 obro-lih. 8. Roki za hipotekama posojila se po-MjSajo, im sicer za ona, ki so sklenjena za t in 10 let na 15 let, za orna, ki so sklenjena na 15 let pa na 20 let. 4. Neplačane Obresti se kapitakiairajo.
” Ubenem Je bilo sklenjeno, 3a dobe Členi upravnega odbora PAB mesečno nagrado 2000 dinarjev, člani izvršnega odbora pa še 1000 Din mesečno. Člani nadzornega odbora dobe 1000 Din mesečno. S tem so dohodki upravnega im nadzornega odbora tnatno znižani.
Stanje Narodne banke
Po izkazu z dne 15. avgusta se je spremenilo stanje Narodne banke tako-le (vse številke v milijonih Din):
Skupna podloga se je povečala za 20,2 na 1,924,5; zlata se je povečala za 1,67 na 1,062^, tuje valute za 0.016 na 0.25 in devize za 18A na 122,1.
Devize, ki ne spadajo v pedloga pa so padle za 11,4 na 22,8.
Vasta karanega denarja v srebru in niklja ae je povečala za 15,8 na 263,0.
Skupna vsota pasajil je narasla za 6,7 na 1.827,2; eskontna »o se povečala za 6,2 na
1.586,5, lombandna pa 0'5 na 238,7.
Diruge postavke na aktivni strani izkazujejo le manjše izpremembe.
Ob tak bankovcev se je zmanjšal za 25,3 na 4.151,7, zato pa so se povečale obveze ■a poka« za 82,6 na 1.2609.
Obveze z rokom so padle za 9,7 na 851,5, razna pasiva za 7,7 na 238,3.
Skujmo kritje znaša 35-55X", samo zlato pa 3329%.
Obrestna mera v eekontu 6%, v lom-bardu pa 7-5 %.
Švicarske banke v prvem polletju
Splošno nazadovanje poslovanja je trajalo tudi v prvem letošnjem polletju. Bilančna vsota vseh bauk se je znižala za 179 :ia B193 milijonov šv. fr. Hranilne vloge so nazadovale za 69 na 1858 milij. frankov. Upniki so se znižali za 59 na 299 milijonov frankov, dočim so se v prvih mesecih t. 1. dvignili. Likvidnost bank ni enakomerna, večinoma pa je zelo velika, precej nad likvidnostjo v normalnih časih.
•
Mestna občina v Koprivnici je najela pri Drž. hipotekarni banki posojilo v višini
1,200.000	Din, za katero bo plačevala 9% obresti.
P# »kan «■!. Narodne banke z dne 15. septembra se je njeno stanje le nebistveno izpremenilo. Devizna valutna podloga se je povečala za 2*6 na 29’9, zlata je ostala z 2.663-0, skoraj neizpremenjena, druga gotovina pa je padla za 8-0 na 227-8 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je povečal ea 45-0 na 5.344-3 milijonov Kč. Kritje se je znižalo od 42-5 na 42’3X.
Zlati zaklad Francoske banke se je v preteklem tednu povečal za 327 milijonov frankov in znaša sedaj 80.813 milijonov frankov. Kritje je s tem doseglo 80%.
Nemško-nizozemska plačilna pogajanja so ae razbila. Nizozemska bo zato uvedla avtonomni kliring napram Nemčiji.
Velika aktivnost italijanskega kapitala v Rumuniji
Italijanska skupina za industrijo umetne »vile »e pogaja za ustanovitev večje predilnice v bližini Bukarešte. V Baja Mari ustanavlja neka druga italijanska skupina tvor-mico za cink. V Temešvaru se ustanavlja z italijanskim kapitalom tvornica za kavču-kaste predmete, v Bukarešti pa se s pomočjo italijanskega denarja gradi tvornica za čokolado.
BO
TEDEN
Devizno tržišče
Tendenca nespremenjeno stalna; promet
Din 3,809.750-11.
Minuli borzni teden je zaključil z razmeroma znatnim deviznim prometom, saj znaša porast prometa napram predzadnjemu tednu nič manj ko 1,644.000 dinarjev ali skoro tri četrtine skupnega deviznega prometa predzadnjega borznega tedna, in to kljub temu, da so bili v preteklem tednu (vsled praznika 15. t. m.) samo štirje borzni sestanki.
Po spodnjih prometuili poda 1 kih t	~_
13. avgusta Diu i,790.390-18 Curih—London
14. avgusta Din 592.401-22 Dunaj—London
16. avgusta Din 1,287.215-26 London-Newyork
17. avgusta Din 139.743-45 Dunaj izkazuje ponedeljkov borzni sestanek največji, petkov pa najmanjši dnevni devizni promet, dočim so na poedinih borznih sestankih prevladovali zaključki v devizi London in Dunaj, le deloma pa v devizi Curih ter Newyork.
Narodna banka je tudi tokrat posredovala v običajnem obsegu ter dala na razpolago Amsterdama za Din 50.000-—, Cu-riha in Pariza za po Din 25.000-—.
Izmed poedinih deviz je dosegel največji porast prometa Curih, katerega je bilo v prejšnjem tednu zaključenega za nad Din
920.000	več nego v predzadnjem borznem tednu. Pravtako se je povečal devizni promet v Londonu za 631 tisoč dinarjev, v Newyorku za 294 tisoč dinarjev in v Trstu za 246 tisoč dinarjev ter v Amsterdamu za 182 tisoč dinarjev, medtem ko je nazadoval promet v privatno klirinških devizah Dunaj — Din skupno za 261 tisoč dinarjev, dalje v Bruslju za 92 tisoč dinarjev in v Solunu za 79 tisoč dinarjev.
Devize Min. teden Tek. teden
(vse v tisočih dinarjev)
Amsterdam	25	207
Berlin	1	2
Bruselj	94	2
Curih	77	997
Din. deviza	290	161	avstr. priv. klir.
London	368	999	inkl. priv. klir.
Montreal	1	—
Newyork	33	327
Pariz	285	»i
Solun	81	2	boni
Trat	16	262
Varšava	3	4
Dunaj	892	760	priv. kliring
Notice v avstrijskih šilingih in angleških funtih (v privatnem kli ringu) so bile sledeče:
Šilingi dne 13. avgusta Din 8-— do 8-10, dne 17. avgusta Din 8-03—8-13.
Funti dne 14. avgusta Din 236-80—238-40 in dne 17. avgusta od 231-40—233-—.
Španska peseta v privatnem kliringu tekom prejšnjega tedna ni beležila, prav tako tudi ne grški boni.
13. avgusta 1934	17. avgusta 1934
Devize	najnižji najvišji	najnižji najvišji
Din Din Din Din Amsterdam	2298-74	2310-10	2301 79	2313-15
Berlin	1325-69	133649	132569	1336 49
Bruselj	797-46	80140	797-46	801 40
Curih	1108-35	1113 85	1108 35	1113-86
London	170-44	172 04	170 44	172 04
Newyork	331383	3342 09	3330-50	3358 76
Pariz	223-88	225 —	223 88	225 —
Praga	14095	141-81	14090	14176
Trst	290-68	293-08	290 79	293 19
Tečaji ostalih na tukajšnji borzi beleže-nih deviz so le neznatno oscilirali, v petek 17. t. m. pa notirali nalik 13. t. m., in sicer Berlin, Bruselj, Curih, London ter Pariz. Tekom preteklega tedna je tečaj Prage oslabel za 0-05 točke, nasprotno pa se okrepil tečaj Amsterdama (za 3-05 poena), Newyorka (za 16-67 poena) in Trsta (za 0-11 poena).
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje še vedno
stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču je ostal položaj docela nespremenjen. Nalik predzadnjemu tednu so povsem izostale notice bančnih in industrijskih papirjev. Tudi prometa ni bilo — razen manjšega zaključka v Vojni škodi (16. t. m. po tečaju Din 310-—).
Izmed državnih papirjev so ponovno
okrepile svoj tečaj Agrarne obveznice (za 1 točko v povpraševanju, za 2 točki v ponudbi), dalje Begluške obveznice (za eno točko v ponudbi in povpraševanju), zlasti pa Vojna škoda, katere denarni tečaj je porasel za 13 točk, blagovni pa za daljnjih 8 »očk.
Dne 17. avgusta so notirali: 7*/« inv. pos. 71—72, 8®/« Blair 66—67, 7®/o Blair 56 po-nud., Seliginan obv. 68-50—70, Agrarne obv. 88—40, Begi. obv. 58—59, Vojna škoda 337—338.
    Žitno tržišče - »• . .
Tendenca nespremenjeno živahna.
Cene koruze in pšenice so ostale brez izprememb, prometa ni bilo. Tudi moka je ves prejšnji teden beležila ob cenah predzadnjega tedna. Tečajnica je bila sledeča:
žito:
(Cene za 100 kg fco vagon slov. postaja) Kornza:	Din	Din
popolnoma suha, za niletev sposobna, s kvalitetno garancijo, za promptno in 1. pol. septembra, nav. voznina, slov. post., plačilo 30 dni 147 50 150 — Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina,
»lov. postaja, plačilo	30	dni	155 —	157 50
bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, režetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni	.	. .	157 50	160 —
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularlca, slov. postaja, plačilo 30 dni ....	250-—	255-—
banatska, nularica. slov. postaja, plačilo 30 dni	.	. .	255 —	260 —
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna. Situacija na našem lesnem trgu je ostala povsem nespremenjena. Zaključena sta bila na tukajšnji borzi dva vagona hrastovih plohov in podnic.
Nekaj več prometa je v tramariji. Zlasti v filerjih in suhem tesanem lesu je dokaj povpraševanj, žal pa se tega blaga čim dalje bolj težko dobi, ker so skoroda vse zaloge do malega izčrpane. Sicer pa se še vedno išče blago slabše kvalitete (III. in IV. vrste), toda cene so zelo nizke, vrhu tega pa nam v tem blagu močno konkurira Gorski kotar, vsled česar le redko pride do kupčije.
V bukovini je znatnejše zanimanje za kanteljne in parjeno bukovino 1. kakovosti. To blago pa se izvaža večinoma v Švico in Anglijo.
Še vedno se povprašuje po hrastovih podnicali in neobrobljenih plohih.
Nasprotno pa se drva in oglje že slabše oddajajo.
Madjarska industrijska statistika
Po uradni statistiki je bilo na Madjar-skem v 1. 1933 3366 industrijskih tvornic, za 42 več ko v 1. 1932. Vse te tvornice so zaposlovale 181.500 (1932: 178.000) delavcev. Brutto donos vse produkcije v teh tvor-nicah je znašal 1,7 milijard pengov, za 100 milijonov manj ko v 1. 1932. Poraba premoga se je povečala od 30,09 na 31,62 milijonov stotov, število delovnih dni pa od 46,95 na 48,88 milijonov, dočim so plače in mezde padle od 291,9 na 288,6 milijonov pengov.
Tekstilna industrija proti prenizki premiji
V jugoslovanskih listih se v zadnjih časih dostikrat bere, da italijanska tekstilna industrija vedno bolj uspešno konkurira z domačo jugoslovansko. Vzrok je v tem, ker plačuje jugoslovanski trg italijansko Maso liro po klirinškem tečaju, ki je le za 28-5% višji od oficiainegd. Jugoslovansko industrialec pa mora plačevati bombaž v dolarjih po svobodnem tečaju, ki je od 42—50% višji od oficialnega. Baje je zaradd te razlike v premiji zaščitna carina dejansko brez učinka.
Vpisovanje na Dri. dvorazredni
trgovski šoli v Ljubljani,
(Gregorčičeva ulica) bo dne 1., 2. in 3. septembra dopoldne. V I. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z zavr.šnim izpitom. K vpisovanju za I. razred je treba prinesti: prošnjo, kol-kovemo z 5 Din, izpričevalo o nižjem teč. izpitu ali o za vršnem izpitu, rojstni list, davčno potrdilo radi odanere šolnine, 150 dinarjev za kolek prijave*, zdravstveni fond in drugo.
Dne 5. septembra ob 12. uri bo na razglašali deski objavljeno, kdo je »prejet in kdo je odklonjen. Sprejet« bodo v času od 12. do 13. ure dopoldne in od pol 15. do 16. popoldne dne 6. septembra plnčaJi šolnino. Nesprejeti dobe nazaj ob iftem. Času pri slugi dokumente ln vplačani denar. Pri sprejemu imajo prednost tieti(e), ki ostanejo v domačih trgovskih, industrijskih ali obrtniških podjetjih. K vpisovanju za
II.	razred je treba prinesti: izpričevalo o dovršenem I. razredu, prijavo, kolkovano z Din 50, davčno potrdilo radi odmere šolnine, Din 100 za zdravstveni fond in drugo, šola se prične dne 13. sept. s sv. mašo v Križankah ob 9. uri. Po službi božji se zbero učenci (ke) v svojdh razredih.
Vojaško službovanje. Absolventi držav, dvorazredmih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok.
Poziv absolventom i« ab8olventinjam vseh šolskih let od 1910/11 dalje. Ministrstvo trgovine in industrije je na podlagi § 19. zakona o obrtili izdalo dne 21. aprila
1934.	II. br. 13.850/N pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo i>n dobo zaposlitve. Na podlagi čl. 2. tega pravilnika velja izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta. Kar velja za izpričevala o završmein izpitu, velja tudi za vsa odhodna izpričevala, ki so jih absolventi te šole poprej prejemali. Zato vabim vse dosedanje absolvente(inje), naj se zglase z odhodnimi izpričevali oz. z izpričevali o završenem (končnem) izpitu v ravnateljski pisarni, da dobijo na izpričevalo novo klavzulo. Kdor pošlje izpričevalo po pošti, naj navede svoj natančni naslov in položaj ter priloži znamko za Diin 5’50.
Trgovskim, bančnim in industrijski’ podjetjem bi mogli priporočiti še neki sposobnih absolventov in zlasti absolven fcinj. Obrniti naj se blagovolijo na direktorja Drž. dvor. trgovske šole v Ljubljani.
Popravni izpiti na Dri. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se prično dne 28. avgusta 1934. Razpored je objavljen na razglasni deski. Redni in privatni učenci morajo vložiti prošnje za opravljanje popravnih izpitov do 23. avgusta 1934.
Završni izpiti bodo dne 3. sept. 1934 Prošnje za pripustitev on., popravljanje morajo biti vložene do 1. septembra.
DOBAVA — PRODAJA
Sirojni oddelek direkeije dri. železnic
v Ljubljani sprejema do dne 28. avgusta ponudbe za dobavo medeninastih cevi, bakrene pločevine, bakrene in medene žice, plovnega železa in sive litine za avtogeno varenje, jeklene žice, svinčenih zalivk, železnih matic in železnih podložnic.
Direkcija drž. želj®zare Vareš-Majdan sprejema do dne 29. avgusta ponudbe za dobavo več vrst belo kovine.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 30. avgusta ponudbe o dobavi pribora za analizo jamskega zraka in 20 tisoč kg portland-oementa.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do dme 30. avgusta ponudbe o dobavi 2050 kg svinčenega minija. 765 kg cinkove bele barve, 320 kg svinčene bele barve in 2050 kg fiimcža.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do dne 26. avgusta ponudbe za dobavo 2 kompletnih angleških kloeetov in 1 kompletni bide za hladno in toplo vodo.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
P. f^IPČCVfl sladna feava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirševa sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kol otroci z užitkom.
11etike- vdeseietnsUe-ftdteditve
Nekaj posebnega na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra bo arhitektonska razstava, ki jo prireja klub Udruženja Jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Razstava bo deljena dva dela. Prvi del razstave tvorijo projekti iz področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa proekti za malo hišo. Razslava kmetijskega stavbarstva obsega:
1. Projekt za kmetijo v nižinskem kraju (avtor ing. arch. Strenar Maks);
2. Projekt za kmetijo v alpskem kraju (avtor ing. arch. Platner Jože);
3. Regulacija vasi (avtor ing. arch. Hus llermau).
Projekti so napravljeni po najnovejših izkustvih modernega stavbarstva, upoštevajoč pridobitve sodobne agrikulture in higiene, prikrojeni pa za naše razmere in naše kraje. Prikazani bodo načrti vseh objektov, ki pridejo v poštev ter končno vsa situacija, tako da bo povsem razviden funkcionalni odnos med posameznimi objekti. Za boljše razumevanje načrtov bodo služili različni detajlni načrti sten, stropov, tal, gnojišč, vodnjakov itd.
Drugi del razstave je namenjen mali hiši. Tuše bodo videle male hiše v projektih, od počitniške (Week-end) hiše do hiš za eno ali več družin, upoštevajoč vse prido-'>itve modernega stavbarstva, higiene in tanovanjske kulture v okviru ekonomskih nožnosti našega malega človeka. Razstavljeni bodo načrti v večjem merilu z vsemi detajli, ureditvami posameznih prostorov, vrta itd. tako, da je vsakemu možno čitanje načrtov brez posebne razlage .
»Živalca« razstavi na letošnjem jesenskem velesejmu različne pasme domačih kuncev
Na polju umne kuncereje opazujemo leto za letom razveseljiv napredek. Nemalo zaslugo k temu uspehu ima društvo ,Živalca*, ki nam vsako leto v večjem obsegu prikazuje na svojih razstavah sadove smotrne reje teh ljubkih živalic. Ljubitelji dolgo-ušcev bodo imeli na letošnji velesejmski razstavi še posebno priliko opazovati, kaj more naš domači rejec doseči s smotrno in pravilno nego pri svojih domačih kuncih. Razstavljene bodo velike in težke, srednje težke in lahke pasme, dalje dolgodlake in kratkodlake pasme. Vse so dobičkanosne, le da jih ume rejec pravilno gojiti. Videli bomo do 9 kg težke belgijske orjake, bele orjake, francoske ovnače, modre in bele dunajčane, velike in male činčila, havance, alaska, black-and-tane in dolgodlake angor-ske ali svilence, ki so se zlasti v zadnjem času radi dragocene volne zelo razmnožili po naši domovini. Živali bodo tudi na prodaj in je cena za prvovrstne odrasle plemenske živali določena takole: belgijski orjak Din 1301—, beli orjak Din 130-—, francoski ovnač Din 100’—, modri dunajčan Din 90-— do 100-—, alaska od Din 90— do 100’—, angorski od Din 130-—do 150-—, hermelin od Din 80-— do 100"—. Mladiči bodo po Din 35"— do 40'— komad. Kunce-rejci in ljubitelji naših dolgoušcev si bodo lahko nabavili razne plemenske živali na velesejmu. Pri nas ni umna kuncereja še povsem razvita, vendar smemo pričakovati, da se bo tudi do sedaj zanemarjena gospodarska panoga uspešno razvijala. Društvo »Živalca« stopa v tem oziru s svojim delovanjem po začrtani poti in je doseglo že lepe uspehe. Svojo nalogo hoče še nadalje izpolnjevati v procvit društvu in blaginjo rejcev samih.
Plačevanje lesa iz drž. gozdov v obrokih
Po novi uredbi moro minister za gozdove in rudnike dovoliti tudi obročno plačevanje kupnine za les, ki je bril posekan v 1. 1933—1934, vendar pa mora biti plačana kupnina z obrestmi vred do konca proračunskega leta 1934/35. Založiti pa se mora tudi potrebno jamstva in So smatra zaiožlm iesa do 75% njegove dejanske vrednosti kot zadostno jamstvo. Proti popolnemu jamstvu more dovoliti minister obročna plačila Čudi za preje posekan les. Ta plačila pa morajo biti v 2 letih plačana. Kot jamstvena pisma se sprejemajo ona prvovrstnih denarnih zavodov, vsi vrednostni papirjii morajo biti papilarno varni, hipoteke pa na prvem ntestu. Kdor ne bi izpolnjeval vseh teh pogojev, se z njim sklenjena pogodba razveljavi.
teftavina
Blagovni promet med Švico in Jugoslavijo
•
V juliju je Švica po švicarskih podatkih uvozila iz Jugoslavije za 881.942 šv. frankov in sicer (v tisoč frankih): žitaric in ;očnic za "508*3, perutnine za 97-9, jajc za 72*1, vina za 4-5, konj za 27-3, lesa za 1G6'3 in zdravilnih rastlin za 22-l tisoč šv. frankov.
Uvozila pa je Švica v Jugoslavijo blaga za 481.162 šv. frankov in sicer (v tisoč frankih) sira za 0'8, bombažnega sukanca za 24‘0, bombažnih tkanin za 31*2, umetne svile za 93-8, svilenega blaga za 32-7, slamnatih pletenin za 0'7, tekstilnih strojev za 0‘7, dinamo strojev za 20-6, elektrotehničnih aparatov za 8’‘A, ur za 7*1, zdravil za in aSUUBšmli b.S.ry. za 102*5 !Jw»S frankov.
Zboljšana zunanja trgovina češkoslovaške
V juniju nastalo oživljenje češkoslovaške zunanje trgovine se je v juliju še okrepilo. Izvoz v čistem blagovnem prometu je narastel od 579 (v 1. 1. 455) na 616 (lani 497) milijonov Kč. Uvoz pa je napredoval v juliju od 492 (lani 501) na 568 (586) milijonov Kč. Zunanja trgovina je bila v lanskem juliju pasivna za 85 milijonov Kč.
Od začetka leta je dosegel skupni promet 7-4 milijard Kč, dočim je znašal lani 6-3, pred 2 letoma 8-8, pred 3 14-0in pred štirimi leti celo 19‘2 milijard. Izvoz je v letošnjem letu dosegel 3'8 (lani le 3’1) milijard Kč, kar pomeni znatno zboljšanje na-pram lani, vendar še znatno zaostaja za 1. 1932, ko je dosegel izvoz 4-3 milijarde. Zboljšal se je napram lani tudi uvoz in sicer od 3-2 na 3'6 milijard Kč.
Trgovinska bilanca Češkoslovaške je v prvih 7 mesecih leta aktivna za 146, dočim je bila v lanskih pasivna za 68 milijonov Kč.
*
Prizad je nakupil prvi del preferencialne pšenice za Nemčijo in sicer 1700 vagonov.
Uvoz mineralnih vod je v Rumuniji svoboden. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ponovno opozarja na to na?e interesente.
Češkoslovaška je dovolila za september uvoz 15.000 prešičev, od katerih je določenih 2.250 za tvorniee salam. Nadalje je dovolila uvoz 150 vagonov masti in 50 vagonov jajc. Uvoz sirovega masla še ni dovoljen, da ne trpi cena domačega sirovega masla.
Zunanja trgovina Poljske se je v juliju zboljšala. V primeri z junijem je izvoz narastel za 2.04 na 81,86, uvoz pa za 0.71 na 69,15 milijonov zlotov.
Splošno povišanje francoskih carin za 4 odstotke je stopilo dne 17. t. m. v veljavo.
Nemčija je v juliju uvozila blaga za 363 (lani za 360), izvozila pa za 321 (lani za 384) milijonov mark. Lanskoletni aktivni saldo v višini 25 milijonov se je izpreme-nil letos v pasivni saldo v višini 42 milijonov mark.
U. S. A. so uvozile v prvi polovici avgusta zlata za 45 milijonov dolarjev, dočim v juliju le 27 milijonov dolarjev.
Kitajska bo morala zaradi siiše riž uvoziti. Samo v provinci Kiangsu cenijo škodo vsled manjše žetve na 180 milijonov mehi-kanskih dolarjev.
Težkoče pri klirinškem obračunu s češkoslovaško
Zagrebško združenje trgovcev je poslalo zagrebški zbornici za trgovino in industrijo spomenico, v kateri opozarja na težkoče, ki so nastale pri klirinškem obračunu s Češkoslovaško. Trgovci, ki uvažajo blago iz Češkoslovaške, so plačali pri zagrebških bankah odgovarjajoče zneske faktur po paritetnem tečaju, kii je predpisan po 2. čl. klirinškega sporazuma med Jugoslavijo ju Češkoslovaško, Med teni pa je Češkoslovaška devalvirala čsl. krono ter bi morala Češkoslovaška zato našim trgovcem povrniti višje plačane zneske dinarjev po prejšnji pariteti, kar je utemeljeno v samem klirinškem dogovoru. Združenje trgovcev prosi zato Zbornico, da pod vzame pri Narodni banki potrebne korake, da zadrži vsa vplačila naših trgovcev uvoznikov, ki so bila storjena po valutni pariteti po čl. 2. klirinškega dogovora, dokler se vprašanje plačil zaradi devalvacije Kč ne reši za obe pogodbeni stranki.
, Slatno-.-
Nj. Vol. kralj Aleksander I. je prišel v nedeljo dopoldne v Slovenijo. Da bi bilo našemu vladarju bivanje v Sloveniji čim bolj prijetno!
Prof. Cosyns in van der Elst, belgijska stratosferna letalca, sta po uspešnem stra-tosfernem poletu srečno pristala v mali prekmurski vasi Zenavlje, kjer so jim šli vsi ljudje prav prisrčno na roko. V torek zjutraj sta prišla v Ljubljano, kjer sta bila res sijajno sprejata.
1200 učiteljev, med njimi 200 iz Drav8ke banovine bo v tem šolskem letu na novo nastavljenih, kakor je izjavil prosvetni minister dr. Šumenkovk: na koiigresu učiteljstva v Beogradu. Svojemu sporočilu je dodal, da s 1. septembrom no sme biti v Jugoslaviji niti enega raareda, ki ne bi imel svojega učitelja.
Za predsednika Jug. učit. udruženja je bil na kongresu izvoljen Ivan Dimnik. Kongres je sklenil eno samo resolucijo, ki vsebuje le eno besedo: slogo!
Walter Rode, zagovornik Supila, rusin-skih dijakov in cele vrste drugih političnih delavcev v predvojni Avstriji, je umrl v Luganu v Švici. Iz Avstrije se je moral izseliti zaradi svoje svobodoljubne besede. Slovel je kot izvrsten odvetnik, sijajen publicist in dober pisatelj.
Združenje trgovcev v Karlovcu je začelo akcijo za ustanovitev trgovske akademije v Karlovcu.
Železnico iz Skoplja v Tirano nameravajo zgraditi. Načrt proučujeta sedaj albanska in jugoslovanska vlada. Železnico bo zgradila neka francoska družba.
Prva jugoslovanska tvornioa terpentin-skili olj »Višegrad« v D ob runu je začela po desetih letih zopet obratovati.
Dve novi tekstilni tvornici in ena nova papirnica so bile pretekli teden otvorjene v Turčiji.
Novo tvornico svilenih in polsvilenih
tkanin zgradi v Zagrebu kom. družba S. Trebič in sin. Ministrstvo je novo tvornico že dovolilo.
Železniška konzumna zadruga v Sarajevu, ki ima nad 7000 Planov in obstoji že več ko 10 let, je pred likvidacijo.
Realna gimnazija, meščanska šola in ena ljudska šola se na novo otvorijo prihodnje šolsko leto v Zagrebu.
Med mesto sladkorja so začeli uporabljati kmetje v okolici Vrbasa, kar je najbolj jasen dokaz, da je cena sladkorja previsoka.
Blagajnik beograjske ekspoziture »Merkurja« Klisko se je obesil, ker so mu prišli na sled, da je poneveril 70.000 Din.
Disciplinsko preiskavo je odredila banska uprava v Subotici proti vsem članom tamošnjega mestnega svela z županom na čelu.
Novo nasledno plemstvo za zaslužne fašiste namerava ustanoviti Mussolini, »da zagotovi zgodovinsko kontinuiteto«. Novi plemiči bodo tvorili v senatu posebno skupino.
Katoliška filozofska fakulteta se otvori v jeseni v Salzburgu, kakor je najavil zvezni predsednik Miklas.
število radijskih naročnikov v Nemčiji znaša že 5,360.000. Lani so prodali v Nemčiji pol milijona radio-aparalov.
Težke rodbinske tragedijo je povzročil hitlerjevski upor v Avstriji. Tako je bil šolski upravitelj Grager v Schwabenbergu obsojen na dosmrtno ječo, najstarejši sin je padel kot prepričan narodni socialist v bojih, drugi je težko ranjen pobegnil v tujino, mati pa leži doma težko živčno bolna brez sredstev in pomoči.
Najboljši rumunski letalec Orcigoanu se je smrtno ponesrečil, ko je delal loopinge nad Bukarešto.
Italijansko letalo za bombardiranje SS ie z-ftl violo na letališču Cascina Malpeura v hangar ter se hipoma vnelo. Vsi štirje letalci so zgoreli.
Težka planinska nesreča se je pripetila na Matterhornu. Šest italijanskih turistov se je smrtno ponesrečilo.
10 milijonov goved in 5 milijonov angor-skih koz namerava ameriška vlada nakupiti za kraje, ki so bili uničeni od suše.
Zveza ameriških tekstilnih delavcev je sklenila, da stopi dne L septembra vse delavstvo tekstilnih tvornic v stavko. Če se ta sklep popolnoma izvede, potem bo stavkalo nad 800.000 delavcev.
Naše sadje na tujih trgih
Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 18. avgusta.
Dunajski trg. Na današnji trg j© prišlo zopet 34 vagonov naših svežih češpelj. Zaradi tako velikega dovoza našega sadja, so cene zopet popustile in so se plačevale sveže češpljo boljše vrste po 28 grošev, srednje vrste po 25 do 26 in slabše vrste po 20 do 23 grošev za kilogram. Tendenca jo še naprej slaba. (K temu je pripomniti, da je iz prejšnjih dveh dni ostalo neprodanih okoli 24 vagonov naših Svežih češpelj. Od novih češpelj jih bo gotovo ostalo zopet neprodanih okolii 10 vagonov. Da morajo tako velike zalog« neprodanega sadja trgovino popolnoma uničiti, je jasno.)
Na dunajski trg je prišlo danes tudi 2000 kg bolgarskega grozdja »čauš«, ki se je prodajalo po 90 do 95 grošev za kg.
Praški trg: Sveže češplje so se prodajale dne 17. t. m. povprečno jx) 135 Kč za sto kg, slabše mokro blago pa po 80 Kč za sto kg. Tendenca je zelo slaba.
Ker so trgi to leto prenatrpani z našimi svežimi češpljami, se priporoča našim izvoznikom, da sploh ustavijo za tri do štiri dni vsako pošiljanje svežih češpelj na du-ltajski in praški trg. Blago, ki ga morajo na vsak način poslati, naj dirigirajo v Švico in Poljsko, ker je cena bolj ugodna. V Švici se plačuje za sveže češplje do 17 šv. frankov za sto kg, neoarinjenih, franko meja, na Poljskem pa od 70 do 80 zlotov. (Bojimo se, da se bodo naši izvozniki mnogo preveč ravnali po tem priporočilu in da bosta naenkrat prenatrpana za naše sveže češplje še švicarski in poljski trg.)
Ljubljanski trg
Trg je vedno enako dobro založen in zlasti s sadjem. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. V soboto jc bilo na trgu tudi mnogo brusnic s Koroške, ki so se prodajale po 4 Din liter, kar je primeroma zelo nizka cena, saj so veljale običajno brusnice najmanj 6 do 8 Din. Najdražje hruške so po 4 Din, češplje so po 3 do 4 Din, grozdje je povprečno po 8 Din. — Grozdja je zelo mnogo iz Ilrvatske in Srema. Gob je na trgu vedno več in se prodajajo po 3 Din merica. Tudi zelenjadni lrg je dobro založen. Cene so nizke. Tako se prodaja fižol v stročju po l-50, paradižniki so po dva Din, kumarice za vlaganje po 4 Din za 100 kumaric, lepa glava salate po 25 par itd. Na perutninskem trgu je povpraševanje večje, blaga pa je manj. Cene so se tu nekoliko utrdile.
Mariborski živinski trg
Na sejem dne 14. avg. je bilo prignanih 16 konjev, 16 bikov, 158 volov, 533 krav in 21 telet, skupaj 544 komadov.
Gene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3-— do Din 3-75, poldebeli voli od 2-— do 2'50, plemenski voli od 3-— do 3‘75, biki za klanje od 2%50 do 3-25, klavne krave debele od 2’50 do 3\50, plemenske krave od 2-— do 2-25, krave za klobasarje od 2— do 2-25, molzne krave od 2-50 do 3-—, breje krave od 2-50 do
3-—, mlada živina od 3’— do 3-75, teleta 1 kg žive teže od Din 4-— do Din 4-50.
Prodanih je bilo 356 kom., od teli za izvoz v Italijo 7 kom.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8— do 10—, volovsko meso II. vrste 6— do 81—, meso od bikov, krav in telic
4-— do 6*—, telečje meso I. vrsto od 8-— do 12'—, telečje meso II. vrste od 6-— do 8"—, svinjsko meso sveže 1 kg Din 10’— do Din 16-—.
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, 22. avg.: 12.15: Reproducirane uverture — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, slavni pevci pojo operne arije (reprOuui*. gl.) — 1S.00: Krvoločni bogovi Mehikancev (Franc Terseglav) — 19.30: Literarna ura: knjižni pregled (A. Podbevšek) — 20.00: Pevski dueti: gdčni Vedralova in Zupanova — 20.45: Radijski orkester — 21.30: Mandolinistični kvartet — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, 23. avg.: 12.15: Rep rodne, koncert Šramel kvarteta — 12.45: Poročila 13.00: Čas, razni plesi v koncertnih priredbah (plošče) —	19.00:	Plošče po
željah — 19.30: Regulacija Ljubljane (Ciril Kočevar) — 20.00: Plošče — 20.15: Prenos iz Salzburga: Simfonični koncert — 22.00: Čas, poročila, prenos iz Unionskega vrta.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.