Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljali za celo leto iyni>- so kr. -nma Za tuje drž. več poštni stroški. ,, S o č a “ z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 slane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za trislopno pelit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po po-! godbi. Vsa plačila vrše se naprej. | Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ttlici M. 0. SO*- Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odg-ovorni urednik Vinko Levienik. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna” A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). Društvo „Šolski dom". «Zopet novo društvo! Ali nimamo dovolj dosedanjih ? !»—Tako bi utegnil kdo vsklikniti. Odgovarjamo: Ne, prijatelj, — tega društva je bilo živo potreba! Kaj pa je namen novemu društvu? Odgovor na to vprašanje dobi vsakdo, kdor pazno prečita spodaj po-natisnema pravila. V pojasnilo tem pravilom — in zakaj se je ustanovilo novo društvo, naj dodamo še tu nekoliko besed. Društvo «S lo g a» v Gorici vzdržuje: 1. tri otroške vrte ali takozvana otroška zabavišča. 2. osemrazredno ljudsko šolo. 3. dvorazredno nadaljevalno šolo s pripravljavnim razredom za obrtne učence. 4. Dvorazredno strokovno in obrtno šolo za deklice. Lepo število šol, ali ne? Vsi ti zavodi stanejo okroglih 10.000 gld. na leto! Otroška zabavišča bo treba pomnožiti vsaj za dve. Kar se tiče ljudske šole, ne bomo še tako kmalu prosti tega davka, kajti z našimi miroljubnimi prijatelji na magistratu bomo imeli večen boj — za vsak razred posebe. Sprva jih mesto sprejme (a kdaj?!) le štiri, a že prihodnje šolsko leto bo potreba devet razredov. «Sloga» bo potrebovala torej-več desetletij veliko prostora za svoje zavode. Ze zdaj ima v dosedanjih poslopjih premalo prostora, a plačevati mora precej visoko najemščino. Kar pa je glavno, društvo nima lastnega doma in utegne se pripetiti, da bi prišlo nekega lepega dne - - na cesto. Kaj tedaj ?! Društvo potrebuje torej lastne prostore vsaj za nekaj svojih zavodov. In ker ima že sedaj najeto poslopje v dolenjem koncu mesta, in bo ondi tudi prihodnja mestna šola slovenska, je ne-obhodno potrebno, da si zgradi primerno poslopje v gornjem delu mesta. Prostor je že pripravljen zraven poslopj a naše vrle «G o r i š k e ljudske posojilnice«, ki je kupila hišo št. 9. v ulici V e tt urini h>v odstopila vrt društvu za zgradbo — «Šolskega doma«. Za zidanje pa je treba denarja. In da se dobi vsaj d e 1 potrebne svote, se je ustanovilo društvo, katerega pravila prinašamo niže. Ako se zbere le polovica denarja, drugo polovico si društvo izposodi na hišo; dolg plača potem hiša sama iz najemščine. To je prvi namen novemu društvu ; drugi nameni so razvidni iz pravil! Uverjeni smo, da pristopi veliko udov! Imovitejšim rodoljubom priporočamo prve tri vrste udov, t. j. pokrovitelje, častne ude, in u sta n o v;u k e. Kakor čujemo, sta že dva pokrovitelja, en častni ud in več ustanovnikov! Dal Bog obilo sreče uovemu društvu, ki naj se razvije, vscvete in vzraste v blagor našega naroda tu ob jezikovni meji. Tu naj pa sledč pravila: Ime, sedež in namen društva.— § 1. Društvo « Šolski dom«, s sedežem v Gorici, ima namen pospeševati vzgojo in p o u k med Slovenci na Goriškem. V dosego tega namena bo obračalo svoje delovanje posebno na to : a) priskrbljevalo bo slovenskim učnim in vzgojnim zavodom brezplačne ali cene prostore; b) oskrbovalo bo slovenskim učnim in vzgojnim zavodom potrebno učno in vzgojno osobje; c) ustanavljalo bo po moči slovenske učne in vzgojne zavode; č) podpiralo bo slovenske vzgojne in učne zavode ter njih gojence in učence, kakor tudi, ako bo kazalo, slovenske gojence in učence drugih vzgojnih in učnih zavodov, z de-narom in blagom ; d) prirejalo bo teoretične in praktične učne tečaje ter poučna predavanja; e, sodelovalo bo pri podjetjih, ki pospešujejo društven namen. Društvena gmotna sredstva. — § 2. Gmotna sredstva dobivalo bo društvo: a) 2^0 vplačilih društvenikov; b) ]>o radodarnih doneskih dobrotnikov ; c) 2>o volilih in zapuščinah; (■) 2>o čistih dohodkih veselic, zabav in 2>redavanj. □ruštveniki, njih pravice ja dolžnosti. — § 3. člani društva « Šolski dom » so pokrovitelji, častni udje, usta-novniki, letniki in jjodpiratelji. Pokrovitelji so oni, ki so [ila-čali v društvene namene najmanj 1000 gold., č a s t n i u d j e oni, ki plačajo najmanj 500 gld., us tan ovniki oni, ki }dat:aj0 najmanj 100 gld., letniki so oni, ki jdačujejo letne doneske najmanj 5 gld., p o d 23 i r a t e 1 j i oni, ki plačujejo letne doneske pod 5 gld. do 1 gld. Letni doneski se redom 23lačujejo v 2>rvi polovici vsakega leta. § 4. Vsak društvenik ima pravico, da se \r23iše v društveno zlato knjigo, ki se objavi vsako leto. Pokrovitelji, častni udje in ustanov-niki imajo pravico, da pridejo k občnim zborom, da 2>ri njih glasujejo in volijo ter da so voljeni. Vsakdo izmed njih ima za vsakih sto goldinarjev, katere je vplačal, jeden glas, a nikdo ne nad deset glasov. Letniki in podpirate-Iji imajo pravico jtriti k občnemu zboru ter udeležiti se razprav, 2>a morejo glasovati in voliti ali voljeni biti. Koncem ui>ravnega leta, ki se ujema s solnčnim letom, sestavi se letni račun in natančen imenik vseh članov z ozirom na zneske, katere so vplačali. Ta imenik služi kot p°dlaga naslednjemu občnemu zboru. Ustanovitev in obnovitev društva. — '§ 5. Društvo se smatra kot ustanovljeno, ko je pristoi>ilo vsaj j*0! društvenikov glasovalcev in ko se je izvolil društven odbor na ustanovnem občnem zboru. Do tedaj oskrbuje društvene zadeve osnovalni odbor. Društvo se redom o b n a v 1 j a na letnem občnem zboru vsaka tri leta. Pristop in izstop društvenikov. — § 6. Kdor želi društvu pj'istopitb oglasi se za vsprejem društvenem odboru, ki prosilca sprejme ali zavrne, ne da bi moral za to navesti razloge. Kdor hoče iz društva i z s t o i> i t i, naznani to odboru ter 2:'la0a> kar j0 morda še dolžan za tisto leto. Izstopiv-šim članom se no vrne, kar so vplačali društvu. Če društvenik zaostane z vplačilom eno leto, ne 23rido za tisto leto v zlato knjigo in nima 2)ravice udeležiti se občnega zbora; če zaostane dve leti, izbriše se iz društva. Društveni odbor. Uprava. — § 7. Društvene zadeve upravlja odbor 2>o-terih udov, ki se volijo v rednem občnem zboru na tri leta. Občni zbor voli l>redsednika in štiri odbornike, odbor izmed sebe v redni seji (§ 8.) 2>a podpredsednika, denarničarja, tajnika in knjigovodjo z absolutno večino. Ako pri 2>rvi volitvi ni nikdo dosegel absolutne večine, na2>ravi se ožja volitev med onima odbornikoma, ki sta dobila relativno največ glasov Ako dobita pri ožji volitvi enako glasov, odloči žreb, katerega vzdigne 2'i‘edsednik. če kateri odbornik odstopi, predno mu poteče triletna doba, imenuje odbor namestnika za ostalo dobo na enak način. § 8. Predsednik zastopa društvo na zunaj, sklicuje občne zbore in odborove seje, katerim določuje dnevni red, ter podpisuje S2>ise, ki zadevajo društvo. če je predsednik zadržan, namestil j e ga 2> o d p r e d s e d n i k. D e it a r n i č a r sprejema vsakovrstna vplačila v korist društvu, izjila-čuje na podlagi nakaznic, podpisenih jio 2)1'edsedniku ali njegovem namestniku, ter sestavlja letne račune in i3ro-račune. Tajnik s23isuje zapisnike odboro-vih sej in občnih zborov, sestavlja letne imenike in zlato knjigo, pripravlja društvene spise in letno 23oročilo. Odbor sklepa o društvenih zadevah v sejah, ki so veljavne, ako so bili vabljeni vsi odborniki z okrožnico ali 230sebnim pismenim vabilom vsaj dva dni pred sejo in ako so bili navzoči vsaj trije odborovi člani. Sklepa se z večino glasov, med katere se šteje tudi predsednikov glas. Sejne zapisnike pod-2>isujejo vsi 2>i‘i seji navzoči. § 9. Odbor sme imenovati za 2>o-samezne kraje i> overjeni k e, ki nabirajo društvenike in društvenino, sprejemajo radodarne doneske dobrotnikov 2. b) ter 2><3šiljajo vse to odboru. Odbor sme najeti u r a d n i k e in s 1 u ž a b n i k e, katerim določi posle in 23rimerne nagrade. Odborniki opravljajo svojo službo b r e z p 1 a č n o; samo gotove stroške, katere je odbor že naprej dovolil, ali neprevidene, katere je odbor pbtem 2)0-trdil, si smejo uračuniti. § 10. Vjilačila jiokroviteljev, častnih članov in ustanovnikov prištevajo se društveni glavnici; vsa druga vplačila poštevajo se kot tekoči do- h o tik i, v kolikor društven odbor v posameznih slučajih ne sklene drugače. Društvena oznanila se objavljajo v goriškem listu, ki se vsako leto pri rednem občnem zboru v to odloči. Ako se nalaga društvu dolžnost ali z a ve z nos t, podpišeta dotični spis razen predsednika ali njegovega namestnika še dva odbornika. Ko je 1 e t n i račun sklenjen, izroči se pregledovalcem računov v pregled ter se postavi osem dnij pred občnim zborom društvenikom na ogled. § 11. Redni občni zbor izvoli tri pregledovalce računov neodbor-nike za eno leto. Po preteku te dobe se lahko spet izvolijo. Pregledovalci računov pregledajo denarnične knjige in račune ter jih zahvalijo ali pa naredijo svoje opazke, ki se predložijo občnemu zboru. § 12. Prepire, izvirajočo iz društvenih razmer razsoja brez priziva raz-sodništvo treh udov neodbornikov, ki se volijo na eno leto. Polpretekli tej dobi se morejo zopet izvoliti. Občni zbor. — § 13. Občni zbor je sklepčen, ako je v njem zastopan deseti del glavnice, vplačane po še živih, ne izstopivših članih glasovalcih. -Ako občni zbor ni sklepčen radi premajhne udeležbe, se naznani v osmih dneh nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen brez ozira na število udeležencev, kar se v naznanilu izrecno omeni. Red n i občni zbor se skliče vsako leto po zimi, izredni po potrebi vsled odborovega sklepa ali če ga zahtevajo zastopniki desetega jdela glavnice, vplačane po še živih, ne izstopivših članih glasovalcih. Občni zbor so naznani štirinajst dni, predno se vrši, v goriškem listu, ki se vsako leto za to odloči (§ 10.). Na dnevni red občnega zbora more se postaviti vsak predmet, ki spada v krog društvenega delovanja v smislu § 1. teh pravil. Redne m u občnemu zboru pripada še posebe odobrenje letnega poročila odborovega ter ' letnega računa in proračuna, kakor tudi volitev odbora, pregledovalcev računov in razsodnikov. § 14. Glasuje in voli so lahko tudi po pooblaščencu, članu glasovalcu (§ 4.); a nikdo ne more imeti kot pooblaščenec nad deset glasov. Za vsak sklep občnega zbora in za vsako izvolitev treba nadpolovične večine oddanih glasov. Ako je enako glasov za kateri predlog in proti njemu, odločuje predsednik. Ako dobita pri vo-litvi dva člana vsak polovico glasov, odločuje žreb ; ako nimata vsak polovico glasov, napravi se ožja volitev. Razpust društva. — § 15. Razpust društva se more skleniti v o b -čnem zboru le z dvema tretjinama oddanih glasov. V tem slučaju sklene občni zbor z nadpolovično večino glasov, kaj naj se zgodi z društvenim premoženjem. Ako se društvo razpusti po ukazu politične oblasti, pripade njegovo premoženje «Goriški ljudski posojilnici* v Gorici z nalogo, da jo obrne v svrhe, zaznamovane v § 1. teh pravil. Ce v tem slučaju «Goriška ljudska posojilnica* ne bi več obstajala, pripade društveno premoženje z isto nalogo društvu «Sloga* v Gorici, in ako tudi to društvo no bi več obstajalo, »Slovenski narodni Čitalnici* v Gorici z isto nalogo, in če tudi ta no bi več obstajala, »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* z isto nalogo. Domače in razne novice. * Reklamo delajo. — Goriška jezična babnica „Sentinella“ je napadla novega slovenskega odvetnika dr. F r a n k o-t a, češ, da je rojen v „patrijolskk Buje, a da je velik panslavist; zategadel da bi mu bolje pristojni priimek dr. Rubio. — V poznejši številki je pa popravila svojo vest v tem zrnislu, da, ,1’ avvocato Franco, panslavista per eccel -lenza“, je rojen v Tolminu, kamor da tudi spada. Kakor se vidi, našim lahončkom je trn v peto vsak Slovenec, ki se naseli v Gorici. „Sentineila" ve že, da dr. Franko je panslavist. Kdo ve, ali je poslala tudi naši slavni policiji „patrijotski“ opomin, naj pazi na tega grdega „panslavista", ki je došel zgago delat „Sentinelli" in njenim ljubčkom. Mi menimo, da taki lakonski izbruhi so dr. Franku le v čast. Nadejamo se, da se ga bodo posluževali vsi oni Slovenci, katerih doslej nismo opazili v pisarnah naših dosedanjih odvetnikov iz tega ali onega razloga. * Zvestoba Slovencev. — Na drugem mestu prinašamo kar se je govorilo v italijanski zbornici o beneških Slovencih. Tam se je naglašalo, da ni dvoma o italijanskem čutu beneških Slovencev, kar pomeni, da je Slovenec vedno zvest onemu vladarju, pod krono katerega spada. Mi se s tem ponašamo in nas še posebno veseli, da se je to naglašalo celo v italijanski zbornici. Ali morejo kaj takega naglasiti italijanski primorski poslanci vsaj o svojih bodisi zakonitih ali nezakonitih volilcih, kateri so jih poslati na Dunaj? Take izjave he bi mogli s prisego potrditi! * Na mesto v Celju slovenski — hrvatski gimnazij v Pazinu? — Pidjski „oslič" je prinesel vest, da vlada nameruje otvoriti v Pazinu hrvatski gimnazij, da tako odškoduje Slovence za celjski slovenski. Ne vemo sicer, iz katerega vira je prišla vest, le to naglašamo, kar je o priliki k temu še dostavil ta res „oslovski list". Pisal je namreč: „Ali se je vprašalo Italijane, ako so voljni imeti v svoji hiši to, česar niso hoteli imeti Nemci v Celju ? . . . Mi hočemo živeti v miru (!!!), nismo sistematiški oporniki vlade, le naj se nas ne provokuje. Odškodovanje Slovencev —- ako do takšnih imajo pravico — naj se jim da, seve vedno le na slovenskih tleh: v Ljubljani, Kranju, v Postojni, Mariboru in v „Oberležečah" ali ne na naših tleh, ne v italijanski deželi". — Tako ta listič, kateremu se le čudimo, da nam je privoščil vsaj Maribor kot mesto na slovenskih tleh. * Hvaležno priznanje! — Sprejeli smo sledečo velezanimivo zahvalnico: „Slavno Uradništvo! Slučaino mi pride vaš list v roke in sem začel malo čitati hitro sem spoznal da vaš list ni vreden prav nič zaradi tega k nevieste druzega kakor tisto vašo neunost od lahov in kob tistega ne vedli vi nimate kai tiskati pri vas je zmirom eno in tisto kar smo že stokrat pozabili nevem da so ljudje tako neumni da mečejo kraicerje proč res malo stane vaš Primorec ma ni vreden tudi 20 kr. na leto. Vi tiskate kar v Gorici po voglih poberete al pa iz druzig častnikov poberete pri vas je zjutraj lab opoldne lah zvečer lab in vaša neumna fantazija kje vse uredno eno faifo tobaka ko bi vi zmirom ne blabetal bi mi že imeli železnico iz Gorice v Ajdovščino ste že dober Slovenec daile denar za železnico da se začne graditi potem vas bomo čislali in če ne pa molčite in ne imeite ljudi preveč za osle tobi bilo dobro da bi ponatisnili v vaš nič vredni list ma to vam ne diši s posto v Aidovščini dne 20/7/97 Prcomi" — Hvala Bogu, da je prišel „Primorec" temu olikancu slučajno v roke! Kaj bi nam pisal, ko bi čital vsako številko ? ! Ajdovcem čestitamo, da imajo v svojem prijaznem trgu takega možaka, kateri se poteguje za to, da bi jim dal za Vipavsko železnico potreben denar naš urednik. Ta mož res premalo zahteva. Ko dobimo deželno norišnico v Gorici, takrat bodemo pripravni plačati temu olikancu tudi potnino, da si da preiskati „kolesca" v glavi! Devetnajst fantov prod okrožnim sodiščem. — Dne 30. avgusta t. I. je bila pri tukajšnjem okrožnem sodišču glavna razprava proti 19 fantom iz Št. Andreža in Št. Petra, obtoženim hudodelstva po § 81. in pregreška po § 283. Hudodelstva so bili vsi oproščeni, do-čim so bili nekateri (ne vsi) obsojeni po § 283., češ, da se niso razšli, kakor hitro so jim stražarji to velevali. Glavna razprava je pa dognala, da formalnega ukaza, da bi se ljudstvo razšlo, ni bilo, in da tudi rabuke ni bilo, je dognano že s tem, da ni bil ne prej ne slej radi rabuke nihče obsojen. To je tisti slučaj ki se je godil 25. marca na postaji, ki jo vzbudil toliko hrupa in govorjenja, in ki je bil celo iz ministrovih ust naslikan kot veliko zlo-dejstvo, dočim se je sedaj pokazalo kot naj-nedolžniše dete, sedanjih * burnih časov, ki datirajo od 22. marca sem. — Ce pomislimo torej, da sodni dvor sam ni mogel spoznati druge krivice pri obdolžencih, kakor to, da se niso hitro razšli, da so ces. redarji naše fante, kar meni nič, tebi nič iz javne ceste razgnali, nekatere celo iz krčme šiloma spravili na cesto, jih potem s sabljami podili po Rojcih, enega — najnedolžnišega mej njimi, ki je, prišedši iz Št. Andreža, se le slučajno umešaval med množico — uklonili, še s sabljo pahali in 21 dni držali v zaporu. Če pomislimo, da je ves ta prizor spremila od zad z žvižganjem in ploskanjem laška druhal, ki je drla do Rojic, ne da bi se ji bilo od koje strani ukazalo in da bi se bilo koga iz te drunali tožilo po § 283., če se dalje pomisli, da se je proti Št. Andrež-kim fantom, kojim se sedaj druzega ne more očitati, kakor to, da niso kar na enkrat na prvi ukaz prvega redarja spuhteli v zrak, rekveriralo vojaštvo, ki je zvečer, ko na Rojcah ni bilo človeka več, drlo na Rojce, če pomislimo, koliko se je v tem tako nedolžnem slučaju govorilo in pisalo, potem smemo zares vprašati: „kje smo in kam jadramo ?“ Sedaj, ko so končale vse razprave radi dogodljaiev, ki so se vršili po volitvah, sedaj ko imamo jasen pregled vseh teh dogodkov, smelo vprašujemo: „kaj so naši fantje kjer si bodi kažnjivoga zakrivili?" Odgovor je kratek in jasen: Nič, nič in zopet čisto nič! Da ni bilo nobenega redarja 25. marca na postaji, prešel bi dan brez vsacega nereda ; da bi ne bili 27. marca komisarji z redarji šli proti Št. Petru, bi se ne bil nikomur niti las zakrivil in da bi ne bili istega dne zjutraj stražarji tako nepotrebno tekli za podgorskimi fanti, ki niso čisto nič zakrivili, bi ne imeli danes obžalovati niti jedne najmanjše obsodbe. Če je potem, ko so bili ti fantje na neopravičen način izzivani, padla kaka beseda, ali tudi kak kamenček od jedne ali druge strani, bila je to le naravna človeška posledica prvega nepostavnega in brez-taktnega koraka. Koga zadeva moralna ra-krivda in odgovornost za vse to, sodita naj-znmno občinstvo in grof Buden i Siun, ki je na temelju površnih poročil, trdil nekaj, kar so sedaj sama sodišča morala ovreči, kot neresnično. Upamo, da se stvar s tem ne pokoplje, pač pa da se pozove na odgovornost one, ki so moralno krivi sedanji razburjenosti in neznosnega položaja. Zagovornik dr. Stanič je našel pn koncu svojega govora primerno besedo, rekoč sodnikom, da od njihove sodbe ni odvisna le osoda obtožencev, ampak tudi mir v deželi, ker pravica je glavni temelj vsake državne ustanove in zdravega razvitka v njej. Slovenski narod, in zlasti Slovenci na Goriškem, imamo vsi i z vso pravico zahtevati, da se nam da zadoščenje za vse krivice, ki so se nam godile v zadnjih mesecih, zlasti pa za kriva popolnoma zavita poročila, ki so se trobila v svet in katerim so celo ministri šli na limanice! Izmej vsili 19erih so bili le 4 oproščeni, ostalih 15 pa je zaslišalo razsodbo, od L tedna do 1. meseca, t. j. naj višja kazen, katero pozna § 283. *Un „onorevolc" itnliauo c la soclčd1 sluvena «S. Ermacora*. — Milanski „L’ os-servatore Cattolico" z dne 21-2°A Ju" lija (v drugam izdanju) je prinesel člančič P0( gornjim naslovom. V tem člančiču odgovarja Židu Morpurgu na njegov klic proti družbi sv. Mohora ter dokazuje, da družba sv. Mo-hora ni politična, da nima panslavističnih stremljenj in ce!6, da je ena najvzorniših, katere so ustanovljene na katoliški podlagi. Politična je toliko, kolikor je Morpurgo kristjan. Dokazuje, da je družba potrjena tudi od papeža Pija IX. dne 18. maja I. 1800. ter da so neštevilna dobra, katera je storila s svojimi izdanji v vsakem oziru. V člančiču se dalje pojasnjuje vse, kar zadeva družbo, navaja število članov — ter tudi to, da je njen sedež v središču Koroške, v Celovcu, mestu čisto liberalno-nemškem, torej prav pripravnem mestu za panslavistiško propagando ! Dostavlja, da je družbni predsednik celovški škof, Nemec po rodu ter da avstrijska cenzura ni še nikoli opazila senčno stran v v družbinih izdanjih. Slednjič piše, da je družba sv. Mohora vredna, da si jo postavi za primer oddelek „Stampa" laškega katoliškega podjetja ter da organizuje enako tam, kjer jo je največ potrebno. — Tu je posnet glavni smisel članka. Več v prih. „Soči“. * Bralno in pevsko društvo v Brjah pri Rihembergu priredi v nedeljo dne 8. avgusta t. 1. ob 5. pop. v zaprtih prostorih gospe Vincence Terpin (pri znanem mlinu v Kasovljah) veselico s naslednjem vspore-dom : 1. „Naprej", godba prvaška ; 2. „Pozdravni nagovor" ; 3. „Pogovor z domom", mešan zbor; 4. „Istorija v miru* (deklamacija); 5. „Nazaj v planinski raj!", mešan zbor; 6. „Liepa naša domovina", godba; 7. Igra „B er i te N o vi c e" ; 8. „Naša pesen", mešan zbor; 9. „Slovanski podpouri", godba; 10. Igra „Pravo junaštvo"; 11. ..Ljubav", pesem. 12. Prosta zabava in ples. Vstopnina navadna. Gostje dobrodo došli! Dost. uredništva. Ker je letos bore malo veselic na Goriškem, je upati, da se te veselice udeleži veliko domačinov in sicer tem več, ker prostori so tako veliki, da jih ni daleč takšnih in so povrhu še zraven skladovne ceste ob reki Vipavi! * Štrajk v Trstu. — Včeraj so zapustili delo skoraj vsi delavci glavnejših tovarn v Trstu, radi tega, ker je redarstvo zaprlo branitelja v kaz. stvareh g. Gombera. Več v „Soči". * Pes, rdeče-lisast, se je našel pred 6 tedni. Ker se mu ne zna za gospodarja, se povabljuje dotični, kateri ga je zgubil, naj se oglasi pri Francu Poljak-u v Št. Mihelu št. 13 pri Šempasu. '“Siromašni ponesrečeni delavce Blaž Škrinjar iz Pevme, kateri ima bolane še povrhu dva otroka in ženo — prosi podporo pri usmiljenih slovenskih srcih. Vsaki darček sprejme naše upravništvo in ga objavi. * Naročnike opozarjamo še enkrat, naj izpolnijo čim prej svojo dolžnost; veliko je še nemarnežev. List nas stane veliko žrtev, a naročnina 80 kr. je tako majhna, da je treba v e 1 i k o in t o č n i h naročnikov, ako hočemo izhajati. Ljubljanski župan Ivan Hribar je bil dne 22. t. m. od Njeg. Veličanstva cesarja v svoji vili v Iški vsprejet v posebni avdijenci. Župan Hribar je razložil v svojem govoru do milostnega vlada)ja položaj Ljubljane po najnovejšem potresu in ga prosil najviše naklonjenosti. Vladar je izrazil svoje začudenje nad tem. da zemlja v Ljubljani še vedno ne more priti k pokoju in je obljubil naročiti svoji vladi, da-podpira Ljubljano kar največ mogoče. Cesarju je bilo ljubo, daje župan takoj po poslednji katastrofi mislil na to, da pride k njemu in se zlasti zadovoljil z zatrdilom županovim, da hoče postati Ljubljana jedno najmodernejih mest v državi našega presvetlega vladarja. S posebnim sočutjem pa je poslušal vladar Hribarjevo poročilo o težko zadetih lastnikih hiš, katerim bi bilo že z letom 1901 žačeti plačevati dobljeno posojilo in je omenil, da se termin plačevanja pomakne bolj daleč nazaj in da še drugih olajšav težko prizadetim meščanom. Župan se je povrnil zadovoljstvom od avdijencije v svojo domovino, v goto ven prepričanju, da dobri vladar ne pozabi o njeni nesreči še vsikdar lojalne slovenske stolice. Naslednik Lescliaiiofskcinul —Laški časopisi poročajo, da novi deželni šolski nad- zornik za srednje šole bo dr. S w i d a, ravnatelj državne gimnazije v Trstu. Jako zanimivo in pomenljivo znamenje je to, da so zadovoljni z dr. S. tudi irredentovski listi, češ, da je velik prijatelj Lahov, češ, da vsled tega on „incontrerebbe molto favore nella provincia". — Ker je pa večina prebivalstva v deželi slovanska, moramo le dvomiti o resničnosti take trditve, kajti kar ugaja lahonstvu, je nam navadno nasprotno. — Sedanji vladni sistem je sicer tak, da la-honska drevesa rasto v nebesa. Ali pa se jim polomijo ošabni vršički, to je še drugo vprašanje, — kajti tudi sedanjemu vladnemu sistemu se ne posreči, popihniti slovansko večino z dežele! Avete capito ? Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vabi k XII. redni veliki skupščini, katera bode v Škofji Loki v četrtek dne 5. avgusta t. 1. z navadnim dnevnim redom. Predvečer, 4. avgusta, se snidejo skupščinarji ob 8. uri v gostilni Ferlinčevi („Pri Zvezdi") v Ljubljani. Dne 5. pa bo odhod ob 7. uri zjutraj. Po zborovanju bode skupni obed na Štemarjih. Radi obeda se je oglasiti do 3. avgusta pri slavnostnem odboru v Škofji Loki. Kuvert brez vina bo stal 1 gld. 50 kr. Popoldne ob 5. bode koncert na Štemarjih proti vstopnini 50 kr. Ob 9. uri pa bo odhod proti Ljubljani. Ledu ni! — Tako tožijo letos krčmarji, mesarji itd. v Trstu in v Gorici. Letošnja topla zima je uzrok temu pomanjkanju, ki je precej hudo zadelo posebno pivarnarje. Pivo mora biti v ledu, a ni ga ! Kdor pa ga hoče imeti, si ga mora nabaviti od daleč in po veliko višji ceni (do trikrat dražji!) — V Gorico in tudi v Trst ga vozijo iz veko večni h ledenih jam v Trnovskem gozdu. V Celje. — Dne 6—8. avgusta bode velika narodna slavnost v Celju. Ta dan se slavnostno otvori krasni „Narodni dom", ob jednem pa „Celjski So k o 1“ blagoslovi svojo novo zastavo. — Ni treba naglašati, da bodo gostje bratsko sprejeti in radi tega rotimo rodoljube, da se je udeleže. Odbor „Goriškega Sokola" se udeleži z malo deputacijo, in vabi ostale brate k udeležbi. Zglasiti se je v naši tiskarni. Požar. — V St. Ferjanu je uničil ogenj posestniku Andreju Vogriču za 2000 gld. vrednosti, posestniku Škorjancu pa za 500 gld.; oba posestnika sta z a v a-r o v a n a. Požar v Solkanu. — V noči od 27—28. t. m. je udarila strela v senik Fr. Bitežnika, kateri je bil hipoma ves v ognju. Ogenj se je naglo razširil in upepelil bi bil kmalu poslopje soseda Ant. Bratuža, da ni bilo tolike požrtvovalnosti občinstva, katero je delalo na vse kriplje, da se je vsaj temu nekaj ubranilo in rešilo ; prvemu pa je zgorel ves senik in hlev; živina je ostala nepoškodovana. Gasilci iz Gorice so sicer došli, a bilo je prepozno. Škode je veliko; k sreči sta oba zavarovana. O takih prilikah so Solkanci jako ugledni in hvalevredni, kadar vidijo soseda v nesreči, tedaj vre mlado in staro s škafi in drugo posodo na lice mesta, . dovažajo vode o pozni uri in slabem vremenu ter sami gasijo, ne glede na nevarnost, katera jim v ognju preti. — Ta dogodek bodi jasen dokaz vsim onim, kateri niso zavarovani, kolike važnosti so zavarovalnice ter navodilo, da se vsi zavarujejo, posebno naši kmetje, kateri so največkrat žrtve takih nezgod. Narodna vzajemna banka „Slavija" zavaruje proti ognju in drugim nesrečam pod jako ugodnimi pogoji. — Treska n hudega vremena, reši nas o Bog! Podružnica Trudnove tvrdko v Gorici pošlje prihodnje dni svojega zastopnika v osebi g. Alojzija Bajec v tolminske okraje z uzorci raznega kolonijalnoga blaga. Priporočamo na'šim trgovcem, da ohranijo svoja naročiti za to tvrdko ter se tako udajo narodni disciplini. Podpirajmo se mej-sebojno v splošni naš blagor! Pozor sta riši z dežele! — V teh resnih časih je potrebno, da so pobrigajo tudi slovenski stariši, kam da spravijo svoje otroke v hrano in oskrbovanje o priliki prih. šolskega leta ter da ne bodo v skrbeh za njih vspešni napredek. Zgodili so se slučaji, da so slovenski stariši podpirali s svojimi groši take rodbine, ki nas prezirajo. To se ne sme več zgoditi. Da se torej v tem pogledu kaj doseže, prosimo stariše, kateri želijo v Gorici izšolati otroke, da se naznanijo v našem uredništvu, katero je pripravno posredovati. Z druge strani pa so napro-šene tudi one slovenske rodbine, da se pri nas oglasijo, katere bi hotele sprejeti učence. Učitelji in učiteljice pozor! — V sežanskem okraju je oddati še nekaj učiteljskih mest. Gospodične učiteljice in gg. učitelji, vzlasti oni. ki so letos svoje študije končali, se opozarjajo na to. Tr&ovsko-obrtna zadruga začne poslovati, kakor je bilo določeno, 1. oktobra, ako ne bo kakih posebnih ovir ; prostore bo imela na jako lepem kraju v eni najživah-nejših ulic. — Njen namen bo v prvi vrsti, da seže gmotno pod ramena trgovcem in obrtnikom, ki bi si radi pomagali k popolni neodvisnosti ali k večjemu razvitku svoje obrti ali trgovine. — Želeti bi bilo, da bi našlo društvo že za prvo dobo 1000 članov! Slogina šola v Gorici. — V šolskem letu 1896/97. vpisalo se je 539 otrok, ki so se poučevali v devetih razredih. Šolska mladina je hodila redno v šolo ter se pridno učila. Poleg tega vzdrževalo je društvo še tri otroške vrteče, v katere se je vpisalo 236 otrok. V obrtno deško ip dekliško šolo je hodilo nad 120 dečkov in deklic. Z Božjo pomočjo in neomejeno radodarnostjo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo naroda našega podvojilo bi se to število v malo letih. Šolsko vodstvo izreka iskreno zahvalo gospej Goljevščekovej v Gorici, ki je podarila 12 krasnih molitvenikov, ki so se konci šol. leta podarili siromašnim a pridnim otrokom. Prav tako tudi gospodu Jakobu Grilu, trgovcu v ulici sv. Klare, ki je podaril toliko lepih kolačev, da je vsak otrok otroškega vrteča po jednega prejel. Hkrati se zahvaljuje šol. vodstvo g. Ivanu Bajtu, znanemu rodoljubu, za krasno orglanje pri šolskih mašah. * * * Slovenski roditelji se prisrčno zahvaljujemo tem potom slavnemu odboru društva „Sloga" in njega neumornemu g. predsedniku, kakor tudi vsem dobrotnikom, ki so pripomogli s svojimi radodarnimi doneski vzdrževati ogromne stroške „Sloginih" zavodov v Gorici, da so se mogli naši otroci vspešno poučevati v svojem jeziku ter se priporočamo, da nam tudi v bodoče ne odrečejo te dobrote. V imenu roditeljev I. R. Srečke efektne loterije „Glasbene Matice so na prodaj v naši tiskarni. Srečka stane 50 kr. Žrebanje bode 15. oktobra 1897. Obsojeni mladeniči. — Prejeli smo in vsled zakona prisiljeni ponatiskujemo ta-le uradni popravek, danes brez opombe, ker nam zakon to zabranjuje: Št. 856. Gospod urednik! Z ozirom na članek „obsojeni mladeniči" v št. 15. „Primorca* vabim Vas na podlagi § 19 tisk. zakona, da priobčite v prihodnji številki sledeči popravek: Ni res, „da višji komisar Prinzigjebil uradno v vseh vaseh in poklical mladeniče na odgovor" in da „mladeniči, ki so molčali, so dobili 20 gld. ter, da ako je kdo le zinil v opravičenje, je dobil 25 ali 30 gl. globe" resnično je pa, da c. kr. okr. nad-komisar Prinzig ni vršil kazensko obravnavo in da vsled tega ni mogel tudi kaznovali obdolžencev, ne da bi jih prej zaslišal, niti si zaračuniti dijet, — dalje je resnično, da c. kr. nam. koncipist Pavel Mos^ttig, je vršil obravnavo pri županstvih v Čepovanu. Grgarju, Trnovem in Solkanu, in da se očitno razvidi iz kazenskih spisov, da vsak obtoženec je bil redno zaslišan, ter da visokost naloženih glob je bila odvisna le od olajševalnih ali obtežilnih razlogov. Od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici dne 28. julija 1897. c. kr. dvorni svet B o s i z io. f Dr. Marijan Szolayski, okrajni zdravnik v Vipavi, rodom Poljak, kateri je prišel v naše kraje še-l('pred trem meseci, je umrl dne 26. t. m. v 35 letu. Pogreb je bil 29. t. m. To so „liberalci". — „Sentinella" je silim vesela, da naše brzojavke proti znani hišni preiskavi niso imele uspeha! — Kako „liberalno"! Radovedni smo, ali bi bila ista „Sentineila" enako zadovoljna v slučaju, ko bi se bila izvršila hišna preiskava pri katerem njenem ljubčku zastran — vele z tajskih činov! — Smešno pa je, kar pravi, namreč, da te brzojavke od slov. strani so prve, katerih vlada ni uvaževala! Ali jih je kaj uvaževala ali ne, to je prikrito našim očem ; dovolj nam je, da je naročila, naj se jej poroča o vseh dogodkih. Kako je bila vlada naravno obveščena, tega seveda, ne vemo; toda tudi mi smo storili svoje korake, da so bila uradna poročila primerno pdpol njena. Slab prevod. — V predzadnji „Soči" smo objavili v izvirniku nemški odlok, ki nam je došel na brzojavne pritožbe lastnika in vodje naše tiskarne. „Gorriere" je priobčil ta odlok v laškem prevodu, ki je slab. Ali prevajalec ne zna prevajati? Ali je morda nalašč slabo preložil? Vžigalice družbe sv. G. in M. so La-honom bodeč trn v oko. „Indipendente", „Gorriere", „PiccoJo" in drugi njih bratci so soglasno udarili po njih! — To pa bodi najboljše priporočilo Slovencem! V slovenskih hišah bi sploh ne smeli rabiti drugih vžigalic ! Pojasnilo. — V zadnjem „Primorcu" smo prinesli vest o oproščenju 12 Goričanov, proti katerim je bila obravnava dne 16. t. in. pri zaprtih vratih. Danes moramo v tem pogledu popraviti, da gosp. odvetnik dr. Stanič ni iste zagovarjal, ampak zagovarjala sta jih odv. dr. Graziadio in dr. Raimondo Luz-zatto. Odvetnik dr. Stanič je pri ravno tej skupni obravnavi zagovarjal nekega Jakoba Marani iz Kormina, in sicer radi težke telesne poškodbe, katero je provzročil ob ravno tisti priliki, koja je dala povod kazenskemu postopanju proti onim 12 Goričanom. — Jakob Marani je bil pa obsojen na 1 mesec težke ječe. Sicer pa moramo še tu posebej opomniti, kar smo zvedli iz verodostojnega vira. da gosp. odv. dr. Stanič je bolj zagovarjal obtožnico proti onim 12 Goričanom, kakor pa državni pravdnik sam. Goriška možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela svoj letni občni zbor dne 18. pr. m. ob 11. uri predpolu-dne v prostorih goriške Čitalnice. Podružnica je imela v dobi od lanskega do letošnjega občnega zbora dohodkov 53 gld. 24 kr. Število društvenikov je ostalo nepremenjeno. V načelništvo so bili izvoljeni vsi prejšnji člani, namreč: načelnik dr. A. Gregorčič, tajnik prof. Šantel, denarničar Val. Kancler, namestniki: Andr. Gabršček, Benedikt Poniž in Ant. Fon. Kot zastopnika podružnice pri veliki skupščini sta bila imenovana dr. Gregorčič in dr. Kos. Letno poročilo prijavilo se je društvenemu vodstvu v Ljubljani. Boj6 sc boje! — Ko smo začeli Slovenci nnglaševati geslo „Svoji k svojim" in nagovarjati vse rojake, naj se ga trdno držč, tedaj so se našim Lahom začele hlačice tresti. In tekli so v Trst tožit te zlobne Slovence, ki nočejo več pri Lahih kupovati blaga. In ti hrabri vitezi so našli odprta bratska srca, ki so jih pomilovaje objemala. Takrat se je bilo sklenilo, da nam je treba zamašiti nsta ali — še bolje! — kar uničiti nas! Ali se jim posreči? Hm, nebo nič, pretrda kost je to za njihove zobe! — No, kdo ho pa mogel siliti naše ljudi, da bodo kupovali blago pri svojih nasprotniki h ? Kdo, naj se oglasi, da ga bomo/poznali! — Boje se boje, ali prida ni nič ž njimi! Ostali so nam enako sovražni, kakor so bili, dasi hi radi še nadalje - molzli naše ljudstvo! V dveh letih bo pela vse drugačna pesem, naj le čakajo! Kukavice! — Dohajajo nam dopisi, ki imenujejo tega ali onega Slovenca, kateri podira to, kar vsi drugi zidamo. Z imeni zdaj ne gremo na dan. toda skrbeli bodemo za to, da jih izve ljudstvo v dotičnih krajih na deželi. In naše ljudstvo stori nasproti njim svojo narodno dolžnost s tem, da jim obrne hrbet! „Goriška ljudska posojilnica" je imela v prvi polovici leta 414.000 gld. prometa. To kaže zopet velikanski napredek tega prevažnega zavoda v Gorici. — Ako pojde tako naprej, bo letos nad 800.000 gld. prometa, prihodnje leto pa doseže — milijon! Ro-.jaki, vlagajte svoje denarje pri tem zavodu, I da bo mogel ustrezati vsem prošnjam za posojila. Doslej je moral odkloniti marsikako prošnjo iz edinega razloga, ker ni imel denarja v blagajni. „Avita colturii“. — Povsod kažejo Lahi svojo kulturo! Evo, prošle dni smo čitali v la-honskih listih to-le: „. . . Difensori per gli slavi gli avvocati La gin ja e W o I f. Difen-sore dei tre imputati italiani 1’ egregio Dr. Matteo Bartoli". — Torej Laginja in Wolf ne zaslužita niti najmanjšega odlikovanja, katero dajemo sicer že vsakemu hlapcu, dr. Bartoli pa je takoj celo „egregio!" Dne 14. pr. m. je pričela kazenska obravnava v Rovinju proti 17 Slovanom in 3 La-hem iz Pulja radi dogodkov 18. marca ob volitvah. Toda ne zagovornika ne obtoženci niso mogli dobiti v Rovinju ne živeža ne prenočišča in na ulici so jih povsod škandalozno napadali in žalili. — Vsled tega so zapustili vsi skupaj Rovinj in zahtevali, naj se obravnava preloži. To se je tudi zgodilo za Slovence, trije Lahi so bili pa obsojeni. — Evo čin laške kulture! Pa poreko, naj bomo Slovani mirni v očigled tolikim — lopovščinam ! Lahonski listi so ponosni na vedenje Rovinjcev. To je le dokaz, da pri teh ljudeh ni več iskati niti zrna poštenja in — srama. „Narodni doin“ v Trstu. — „Edinost" je sprožila veliko vprašanje o „Narodnem domu" v Trstu, ki je ondi tako ne-obhodno potreben kakor v Gorici. Tržaškim bratom želimo v tem pogledu več sreče nego je imamo Slovenci v Gorici! Nov slovenski odvetnik za Koroško. — Gospod dr. Alojzij Kraut je napravil te dni v Gradcu odvetniški izpit. Novi odvetnik je koroški rojak iz Pliberka in se naseli na Koroškem. Castitamo gospodu dr. Krautu, zlasti pa koroškim Slovencem na tej pridobitvi. Za pse. — V vročih mesecih morajo postaviti vsi trgovci in obrtniki ob ulicah skledice vode pred vrata, da psi vode ne stradajo in se odvrne tako marsikaka nesreča in bolezen. Bralno društvo .,Domovina" v Volčjem gradu bode imelo dne 8. avgusta svoj letni redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. V telovadnem društvu „Goriški Sokol" se pridno podučuje telovadba ob torkih in petkih. Ob sobotah je pouk v prostih vajah. Telovadbo poučuje brat Lju-dovik V a š i č, trgovski pomočnik pri g. J. Mosetu. Telovadcev je 15. V Spodnji Šiški pri Ljubljani se je ubila neznana beračica, doma baje iz T r e-buše (katere? — Dolenje ali Gorenje?). Majhna je in bolj postarna. Za kolesarje. — Tvrdka R. Lechner (Wilch. Miiller), k. k. Hof-und Univ.-Buch-handlung na Dunaju je izdala posebne zemljevide za kolesarje. Pred očmi imamo jeden tak zemljevid, ki obsega ozemlje od Trbiža na Severju do Buzeta na jugu, od Gradišča ob Soči na zapadu do Celja na vshodu. Tu so zaznamvane vse poti, višine v številkah, klanci, gostilne na samem, itd; sploh je ta zemljevid kolesarju zelo koristen. — Gena le 90 kr. Črtice iz Rovinja. — K zgornji vesli, oziroma razpravi pred rov. okr. sodiščem dodajemo: Že prvega dne so se pokazali prebivalci takšni, da se niso upali prenočiti v Rovinju ne obtoženci in ne zagovornika. Razprava se je vršila vsaki dan od 9. do 5. popol., seve z malim počitkom, zagovornika sta morala odpotovati v Pulj, obtoženci pa v okolico na prenošišče. Že prvega dne se je zvedelo, da dr. Laginja ne dobi kosila v ! Rovinju. Naslednjega dne je naročil dr. Wolf kosilo v neki gostilni za sebe in dr. Laginjo, seve brez da je povedal svojega imena. Prišla sta ob eni uri h kosilu, a gostilničar jima povč, da nima ničesar in sploh, da ni naročil nikdo kosila; to je povet/al v obraz dru. Wolfu ukljub temu, da je njegova soproga potrdila, da je kosilo v resnici naročeno. Ker nista nič opravila, sta odšla. Oni Lahi, kateri so bili v gostilni so pa začeli ropotati. To delo pa je nastavilo ljudstvo na ulici, katero ju je dočakalo tudi, ko sta prišla iz sodišča. Ta druhal je spremljevala dra. Laginju in Wolfa po vseh ulicah, koder sta šla, da si poiščeta kosilo. Žvižgali so, kričali in vpili „merda a Laginja, fora Laginja" itd. od vseh stranij. Od nobene strani ni bilo videti ne redarja, ne orožnika. Nejevoljna sla se morala zakriti v sodišče, kjer jima je sluga „iz milosti" ponudil dva kuhana jajca. Ker so nekateri uradniki, gostje v gostilni „AH’ arrivo" zmerjali gostilničarja, ju je poklical, da prideta h kosilu. Seve, sta prišla, a ž njima tudi rovinjski faloti, kateri so začeli upiti na gostilničarja in ga strahovati toliko časa, dokler jima ni zopot izjavil, da jim ne da kosila. Tako je bilo v gostilni, na ulici pa so bili napadeni obtoženci. Ker sta se torej zagovornika pritožila in izjavila, da ne prideta zagovarjati obtožence, ker nista varna življenja v Rovinju, je sodišče odložilo razpravo. K temu dejstvu ni potreben komentar. Dokazuje pa podlo pokvarjenost duše in res nečloveško in najskrajnejšo mržnjo in sovraštvo do vsega, kar je slovanskega. S takimi dejstvi se odlikujejo ne samo rovinjski, ampak sploh vsi isterski in primorski laški zagrizene!. Na čast jim bodi! Beneški Slovenci pred italijansko zbornico. — Proti družbi sv. Mohora. — Žalostni položaj naših bratov na Beneškem hočeje še poslabšati za italijansko kolluro vneti italijanski poslanci. Dne 3. pr. m. je govoril v italijanski zbornici žid Morpurgo, ki zastopa uprav beneške Slovence, ter naglasil potrebo, naj vlada nekaj ukrene, da se tam ne bo širil panslavizem. V svojem govoru je naglasil, da živi na vshodni meji kraljestva ljudstvo slovenskega izvira. V šen-peterskem okraju, ki šteje osem občin, katere sestavljajo politični okraj in katerega ima čast zastopati Morpurgo, je več tisoč prebivalcev slovenskega izvira. V tem ljudstvu je globoko ukoreninjen italijanski čut. To je dolžnost naglasiti — je rekel M. — in precej ustanoviti, da si ne delate sodbe o tem ljudstvu, katere bi bile v resnici nepravične. Ali Slovenci onkraj meje delajo živahno propagando. V Celovcu je družba, katera ima mej ostalimi tudi nalogo, katera je glavna, da širi slovenski čut in panslavizem (!!) in to propaganda izvršuje vstrajno, z vsemi pripomočki in na vse načine. Ta družba šteje 50.000 (ue 50, ampak letos žc 80.000. Ur.) članov in pošilja v naše kraje vsako leto tisoče in tisoče knjig, v katerih se visoko vzdržuje slovenski narodni čut ter se ne samo omalovažuje italijanski (!) nego tudi žali na vse načine. Jaz bi vam mogel čitati nekoliko stavkov iz teh knjig — je naglasil žid Morpurgo — ali tega ne storim, ker bi v resnici bila za vse jako težka reč. (Seve, ker ne razumije slovenski, a žid bi jih lahko nalagal, kolikor bi hotel. Ur.) To vse je velike važnosti in danes je tudi aktuelno, kajti pan-slavistiška propaganda je postala v zadnjem času akutna in — strmite čitatelji! — favoritovima od avstrijsko vlado. Nada-ijevaje, je naglašal, da družba „Dante Ali-g hi eri" ne zadostuje, ampak da so potrebni drugi koraki, in slednjič predlagal mej ostalim, da se najprej pomnožijo ljudske šole in se tam imenuje učitelja iz istih krajev, kajti učitelj, kateri popolnoma ne pozna slovenskega jezika, ne bi mogel nikoli poučevati italijanski jezik ta m ošnj im o tr o k o m. Predlagal je tudi, da se da nagrada dvema učiteljicama v St. Petru ter da na razpolago bogata knjižnica za tamošnje prebivalstvo. Zaključuje svoj govor, je naglasil še enkrat, da popolnoma zaupa v značaj in visoki čut (seve italijanski) prebivalcev, kar pa ne sme ovi-i rali, da se ne storijo vsi koraki, kateri so potrebni, da se pravočasno odvrnejo nepričakovana dejstva. Zanimiv je bil odgovor ministra Gian-t n r c o, kateri je precej odgovoril in naglasil, da se je že ukrenilo potrebno, da se italijanska koltura zaščišča ne samo na vshodu nego tudi ob vsi meji italijanski. Naglasil je, da ga veseli, da je ta stvar prišla v zbornico ter povdaril, da to ni politična nego kulturna reč. Slovenci imajo močno družbo sv. Cirila in Metoda, Francozi še močnejo „A 1 1 i a n c e Fr a n ri volitvah za veleposestvo, iz-javljam tem potom, da tega nisem rekel, ker nisem imel nobenega povoda. Fran Vittori. Zdravnik Dr. M. Keršovani ordinuje v lastni hiši ijjkfcir- v ulici Itarzollini h. št. 2. -‘Wji f ?*-*^**r*ir-*jr*?r-3**-^ I do 300 g!il. mesečno vseirSnov.hi^ i krajih s prodajo zakonito dovoljenih 1,1 jev in srečk, a da ni potrebna glavnica er_ aka nevarnost. Ponudbe pod Luawi0 her, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. i *: v vsakoj V vsakem poštno oddajnem okraji, a, in po potrebi v vsakej občini, nastavi se iona in zanesljiva oseba kot Kiiuimi mož in posredoval^ ^ »rim in trajnim postranskim zaslužkom o e mnogo let obstoječega, avstrijskega jim h- J' ste . Pismene penudbe pod „V. u. G.“ Gra >• > jgj Zagotovljen in pošten zaslužek, osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srećk. Ponudbe sprejema Ludovik Osterreicher, lludimpcšta VIII. Deutsche g-asse 8. 110 10—2 ••••••••••••••••••••••••••»•••v* S Deloljubne š 2 osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- 2 2 žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zu- J • kunftsvorsorge4 Gradec, poste restante. • ••••••••••«••••• Trgovec in krojaški mojster FRANC NOVIC v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno in (lomače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. ——————— ———————— Prvi in najstareji lografičiio-iiiMiili zavod Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) Prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-Ijivo delo jamči. Cene poštene. 20—2 ——————— Mrežasto steklo f patentovano, najboljši materijal za gornja okna, tla, i tovarniška okna, strešna okna. Posebne prednosti: 9 Kar največja varnost proti prodrcnju in prebitju, # nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti ognju je £ jako velika, ako se zlomi ostane gosto, ker žična 0 vložka drži steklo skupaj, svetloba prodira jako močno 0 in je učinek luči, kakor Še nikdar doslej. Pri mno- # gib državnih in zasebnih zgradbah so je vporabilo A v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna 0 spričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje. “ Steklene kocke za razsvetljenje prehodov, prevozov, podzemskih hodnikov ali predorov, gladko ali s površino v raznih Vzorcih; belo, na pol belo (okolu :10 od sto ceneje ^ogo navadno surovo vlito steklo) in barvano; z železno žično vlogo ali brez nje. ^ Aktien-Gesellsabalt fiir Glnsimlustrle vorm. FRIEDR. SIEMENS, • N a u s ati, liti EI li o u e n (Bitan). 0!) 7 1 J I'rugi izdelki: Vsakovrstne steklenice, stekleniški av- • toinatični zamaški, steklene plošče in steklene črke. # Zastopstvo in zaloga pri gospodu 2 H. Hausbran<9»> | Franjo Jakil | £ m anton obid Tovarnar le o / v ▲ etežem v Gorici, ulica Barzellini št. . čevljar v Semeniški ulici št. 4 se • # 20. in gostilničar „Alta Golomba“ ■ priporoča Slovencem v Gorici in T zaloga v Gorici Rabališče 2. T v Gorici, na voglu ulice Morelli. V v okolici za blagohotna naročila. Prl'l10l'°šft »o rojakom v mestu in deželi. 5 ♦ ♦ eeeei—9—eeec—o« Jožef Rojic - Čerin £ v Cerknem © ® prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. MO) ^ ® in brinjevo olje (deka 2 kr.) >6 Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. Frolich-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima Joško Rovan v Rabatišču št. 18. Anton Vodopivec «► ^ 1VAl\ DKKLEVA 'Z- ^ Pek Karol DrtlŠČCk^ gostilničar i vetetržec z vinom, | ^ priporoča ^ „pri petehmi" v I isluvia tihega <► ^ ima v svojih zalogaii vseh ^ ^»pekarijo v Biva Corno 4 2 i IX'« ...... X t........... ■"“'f'1”"” •^2 pri Gorici. -<2 ml št. 7. (zraven j. kolodvora), na zalogo vipavskih ^in v Prvačin,^ . ^ ceno zmerne. -£ ^ w SemoniSki ulici 2. Kopač v Gorici »—< Svečar Z Solkanska ulica 0 • priporoča pristne čebelno-voščene sveče • kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči.s 1000 kron. S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga • kadil za cerkve po gld. 1’20, 1 gld., ter 50 kr. kg. • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J ———————— — — I S Tr —•e00e0«0tt»»9«00e-••••e—• Trgovec z vinom Ant. Pečenko • 0 Vrtna ulica štv. 8. 2 e priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej# ® pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • ® briških in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— 2 O Gene zmerne, postrežba točna. # 5tP®P- Za pristnost vina jamči. • ^ — — — — — — — — — — — — — — — — —-— — —-0 0000000000000000000000000O0000# 4—O04—0<»000 Ambrož Furlan v a Tovarna vinskega kisa ▲ v Tržaški ulici št. 4 ^ J v «« . priporoča svojo trgovino je- ^ s ^ y 9 dilnih potrebščin in domačih ® A v Rabatiš -u št. 20 v Gorici se -^ pridelkov. ^ 04^0-4>-®-«-e04^O4^®4^® « Anton Koren | ^ Sannig & Dekleva I« S Gosposka ulica 4 S ? «lavna. zalo»? »B a n?,b « s'-dvokoles iz graške to- £ £6 . , ^ varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev uT priporoča razno lončarsko, porcelansko m stekleno g , y nunsj-i U|jcj jg [’opravljalnica koles ^ ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje, g j 3| in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. p 0999999999909999999990000999090 i a Anton Kuštrin a v Gosposki ulici štv. 23 ^ priporo':: ^ ▲ svojo trgovino raznih jedilnih A ^ potrebščin. Postrežba točna. ^ 0 i A v nanans -u st. 2U v lionci se a ^ | ▼ toplo priporoča trgovcem, na deželi." A**— « A * * Hnusner & Lokar a * ♦' tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. A A. «■ H,*4**4*44*44*40**44* Klobučar Anton Fon 'X v Semeniški ulici (f A V*« . . » « priporoča svojo bogato zalogo ^ ^ Zaloga in prodaja na drobno v ^ J klobukov in kap ter gostilnico 4 Gosposki ulici št. 9. tj J' l’res''r5Ueno z izbora, vini. 044444*44444444444444* J) Andrej Jakil 31 Tovarnar k6ž v Rupi J * p. Miren. Prodajainica na Kornu v Gorici. 0 0 ^ Jožef Novič krojač ^ A Gosposka ulica št. 14 ^ # se priporoča častiti duhovščini in ostalemu ob- # A činslvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A J obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T y in po raznih cenah. y 0AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA0 4 Tovarna piva Fran Wanck ► ◄ na Goriščeku ^ 4 priporoča svojo zalogo goriškega piva. ► 0TTVTVTVVVTTTVTVVTVVVVVVTTVVTTT® HM**- Najboljše stiskalnice za grozdje in olive so naše „HERCULES*4 - stiskalnice najnoveje in naj-izvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škropilnice za trte SO ,,SYPHONIA“, samodelujoče brez premikanja. Mlini za grozdje, sadje jn olive, roh-kaei s pobiralnikom za grozdje; posušoval-nikl za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkafii za ko- Avtom. škropilnica. ruzo, čistilnice žita; sita, rezalnicc in mlini za žito na roko raznih velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji PH. MAYFARTH & Co. Stiskalnica za grozdje. c. in kr. edino privileg. tovarna poljedelskih in v in ogradnih strojev na Dunaju II. Taborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. — Ilustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo Varovati se je ponarejanj. rm. Najlepše darilo! Prešeren - Poezije, s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo g Id. /•— s poštnino gld. 105. __ | Jenko Simon, - Pesmi, /. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzi h krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. /'—s poštnino gld. 1'05. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni. OTO FISCHER, S. 164 — 26 -P. 57 (Cl.) knjigotržnica v Ljubljani . Kongresni trg. Ivan Drufovka trgovec v Gorici na Travniku ima 'zalogo vsakovrstnega blaga in čevljarskih potrebščin. Podružnica za usnje, železnino in razno blago v Sežani. Postrežba kolikor le mogoče točna. Naročila z dežele izvršujejo se z največjo skrbnostjo. Cene zmerne, "“l®® Seznam blaga tvrdke G. Feni. Resberg v Gorici. Glavna zaloga: \> uUd \\ (stara čakrama). Podružnica: na Kornu št. I (AUertisova palača). Doslej jma v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveča — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 C. kr. p r ivileg. krojni a p ar a ti. krojaški mojster io trgovec v Gorici na Travnika v I. nadstropju in v hodniku v li. št. 22. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifaturno lila po, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — (lotove možke obleke za vsaki stan po naj novejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakterega in sicer za možke obleke od 80 kr. naprej, za celo obleko (3'20 m) od gld. 2 50 naprej. Sprejema naročila tudi za iz telovanje raznih oldek; odjemalcem blaga je prosto, dali si izgotovili obleko tudi drugod. f,4 9 mm m § Vinarsko in sadjarsko društvo H E W ------------------------- _ za Brda 1 ^ pij s sedežem v Gorici, ulica j3arzellmi št. 20. j?<| priporoča ?<žj po nizki ceni slavnemu občinstvu . . z o . o g svojat || P vefculo, modvo pj p xxx dvu^a tva- j*| p vadtva etna v\tta, pvv- ^ p del^c elanov, g Haz|)oš Ija na vse kraje od 5(i litrov naprej. u P. Drašček trg-ovee z jedilnim blagrom v stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobnkarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67 Gorici in z rležele. Uzorce vin pošilja na zahtevo. mMm Ivan lomicclj trgovec z \ed\ltv\m v Kormlnu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallcva) priporoča svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaja po tako zmerni ceni, da so ne boji tekmovanja (konkurence). M3 %„ r‘>° ^jieipP0Z£-2 žil Edino '"^0; v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo) nasproti veliki cerkvi je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po naj-nižji ceni. Za obilno obiskovanje se toplo priporoča E. Šušteršič Ik C. Prosim, opazujte številko 13 in slovenski napis, kajti ni resnična govorica, da je vso ena trgovina, namreč moja pod št. 13 in ona, katera se nahaja v Lenassejevi hiši pod štev. 4. kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. Velika zaloga kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne ptertold V\raus v pragi se nahaja v Gorici na Travniku št. 16 (zadej). i Ankcr 25, 25-16 L in i men t. Capsici conijios. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripozuano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. iu 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richterjev Liiiiment s „sidrom" kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom" kot znano zaščitno znamko. Richtarjeva lekarna „|iri zlatem levu" v Pragi. r&i • »•(•»••••»••••••••••••••••••••e*9 Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — G O R I C A — Via Stretta 1. priporo a Škropilnice proti peronospori (ponovljene po 'er' morelovi sestavi). Baker je Ud in svetel. Zalistke (valvole) so more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. CMT- Cena je zelo nizka, -»naj Stroj zn žvepljauje sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in eikanjem pri točenju iz soda (kan). Meh za žvepljauje grozdja raznih sistemov. Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnic^« kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča 1 JO S. V 1 N D Y S tovarna strojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradsk& ulica št. 9 priporoča _ ^ patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zaniašenjem ZRačNEkTLAČILKE ^ (lastna iznajdba) stok10' povsem nove, zboljšane sestave, kotlo s pumpo, ^!**'*aDarni «on' nico, zamaiilao m kaprovalko atoalonic, l,a*' železa od tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zidka, m© najmanjšega do uajvečjega obsega. |ppr-. Ceniki na zahtevo brezplačno.