St- 52. T Gorici, v soboto dne 1. julija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob U. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-: emana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto....... 13 V 20 h, ali g!d. 6'60 pol leta........(i » 00 » > » 3-30 četrt,leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo, .v Gosposki ulici itev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni^." \. Gabi^SK^ vsak dan od 8. uro-zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah l>a od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na coinine se ne oziramo. Cjjlasi Iii poslanice se računijo po petit-vrstah če> tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po' i»'$ft6VN — Iteklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v T. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni. " Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge rečij katere, ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStva. v J J »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iii stane vse leto 3 K 20 h ali gld. l-CO. »Soča«- in »Primorec« so prodajata v Gorici v na« knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski .ulici, Jellersitz v Nunski ulici iii v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nemška besnost. Kako težak je naš kulturni boj, se vidi prav današnje dni, ko se boumo za pridobitev juridične fakultete v Ljubljani. Če bi bilo na klerikalni strani kaj pravega ogrevanja za naše kulturne potrebe, tedaj bi morali videti vsaj v takih splošnih slučajih slovensko delegacijo na Dunaju združeno v falango, borečo se skupno z jednakim orožjem vzajemno za naše vseučilišče. Ali v cla-" našnjih razmerah je kaj takega absolutno nemogoče, ker klerikalci ne odstopijo nikdar in za nobeno ceno od svojih potij. Tako vidimo nastopanje v vseučiliškem vprašanju od dvehstranij že pri Slovencih, tretja stran pa so Nemci. Ta tretja je silno močna, in bati se je, da naraste tako, da nam spod-nese vseučilišče v nedogledno bodočnost. Vse, kar je povedal naučni minister glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani, se steka v glavnem v priznanje, da Slovenci potrebujemo vseučilišče, da je to uvaževanja vredna želja naša. Vlada ni storila nijednega koraka za uresničenje našega postulata, mini-sterski predsednik se ni hotel niti od daleč dotakniti vseučilišča v Ljubljani, le radi splošnih besed naučnega ministra v proračunskem odseku so zdivjali Nemci in zagnali strašansk krik proti slovenskemu vseučilišču. Kdor je prijel v zadnjih dneh v roko »Ta-gespost«, »Grazer Tagblatt« ali kak drug tak intransigentan nemški list, je mogel razvideti, kaj se pravi nemška besnost. Kot volkovi so tulili, da se ne sme Slovencem dati ničesar, v pobolj-Sevalnice in norišnice so nas pošiljali, in udarjali so po slovenskem narodu kakor udarja razsrjeni bandit po svoji žrtvi. Vse so odrekali Slovencem ti divjaki, ki pa hočejo biti kulturonosci med Slovenci. Lepa kultura, katero za- stopajo taki zbesnelci in suroveži, kakor so nastopali te dni po raznih nemških listih! Slovenci smo sicer že vajeni nemških surovosti j, kakoršne poraja njihova posebna kultura, in radi tega bi se drugače niti ne ozirali na pisanje banditskih časopisov v Gradcu in dru-godi, ali naša vlada je jako občutljiva za tako besnost, in doslej še ni zamudila nikake take prilike, dane bi potolažila nemških razgrajačev, jim dala prav ter končno skupno z njimi udarila po nas. Ali bo tako tudi to pot? Nemški poslanci so že na delu proti slovenskemu vseučilišču, in sicer na energičnem delu, kakoršno znajo le oni, da jim prinese zaželjene uspehe. Proti temu delovanju Nemcev ne vidimo od slovensko strani še nika-kega izdatnega odpora, marveč se pušča vso reč iti naprej, da se razvije sama — bržčas nam v neprilog. če člani t Slov. zveze c v proračunskem odseku ne bodo znali nastopiti pametno in previdno, potem je že gotovo, da se vlada uda nemški bes-nosti ter da bo rezultat vsega sedanjega gibanja za slovensko, vseučilišče ta, da smo slišali iz ust naučnega ministra priznanje za naša prizadevanja in drugega nič! In jf^tem? Potem bo treba začeti boj od kraja, Nemci bodo z nova besneli, dosegali bržčas proti nam nove uspehe, zlasti Še, ker dotle" se utegne uresničiti slovenskih klerikalcev vroča želja po nemškem katoliškem vseučilišču ! Železnica od Sv. Lucije do Idrije. Še ni dolgo od tega, ko smo poročali, da vložijo prizadete občine glede stranske železniške proge od Sv. Lucije do Idrije na železniško ministerstvo prošnjo, da naj poveri napravo popolnega načrta za to progo svojim pri zgradbi bohinjske železnice nameščenim tehniškim organom z naročilom, da se izgotovijo in predložijo potrebni načrti v najkrajšem čhsu, ter da izroči ta načrt nemudoma v ustavno obravnavanje ter da ga krepko podpira. To se je res že zgodilo, in ni dvoma, da se prošnji popolnoma ugodi. Vse informacije se glasijo ugodno. Od goriške strani se je povdar-jala že s prvega početka potreba te stranske proge, in deželni zbor kakor tudi prizadete občine so se potegovale živo in se še potegujejo za omenjeno črto. S strani mesta Idrija se je hotelo do zadnjega časa zvezo po Kranjskem, ali slednjič je le prevladalo edino pravo naziranje, da najprvo mora misliti Idrija na zvezo do Sv. Lucije. Tje gre naravna pot iz Idrije, tje kar naravnost kaže vse potrebo zgraditi železnico. Mi smo se že večkrat obširneje bavili s to črto, in veseli nas, da se smemo nadejati, da se izvrši vse tako, kakor smo navajali ob raznih prilikah. Saj se vsled tega, če se napravi železnica iz Idrije do Sv. Lucije, še vedno lahko misli tudi na druge železniške črte, da bi se Idrija tudi po kranjski strani zvezala kje s takozvano tretjo železniško zvezo, o kateri je večkrat govora. Naravno pa je, da se zgradi najprvo železnica tam, kjer so tla za to najugodnejša, kamor to kaže že sama lega mesta Idrije in tok Idrijce. V »Slov. Nar.« dne 28. pr. m. smo čitali lepo poročilo o nameravani železniški progi. Med drugim pravi: »Ne zdi se nam umestno, da se pri razvoju tega železničnega vprašanja poudarja preveč škoda kranjske dežele, ki bi jo imela baje vsled nove proge. Če se zgradi železnica Sv. Lucija-Idrija, je potem gotovo samo vprašanje časa, kdaj se podaljša do Vrhnike, oziroma do ene točke na progi Vrhnika-Divača. če nam hoče vlada kaj dati, le zgrabimo hitro z obema rokama, da se ne premisli, in pustimo pri takih vele- važnih vprašanjih separatistične želje te ali druge dežele na strani. Za Idrijo, k*kor za druge interesovane občine, je glavno, da dobe železnico, pa naj pride od te ali one strani. Nedvomno je, da se bo vlada odločila za stransko progo iz Sv. Lucije do Idrije iz že označenih razlogov in predvsem, ker bo to zelo cena proga in tehnično skoraj brez posebnih zaprek izvedljiva. Nagih poslancev pa je dolžnost, da z vso vnemo in odločnostjo podpro zapričeto akcijo občin idrijskega in cerkljanskega okraja, c Tako je prav. Po tej poti menda res pridemo do tega, da se uresniči goreča želja občin v idrijski dolini, da se zgradi Železniška črta iz Idrije do Sv. Lucije, ki je zlasti za idrijsko mesto velikanske važnosti. Domače in razne novice. Velika veselica v prid fondu za Prešernov spomenik H Ljubljani. Kakor znano, m ima tekom letošnje jeseni (najbrže 8. gept.) konečno vendar že postaviti spomenik prvaku naših slovenskih pesnikov, in sicer v slovenski metropoli, v beli Ljubljani. Ker pa še vedno ni nabranega dovolj denarja, tla bi se mogli poplačati vbI zadevni troški, (ftedostaje še nekaj tisočakov), sklenile so slovenske narodne dame, da pri-rede 10. julija t. 1. v „Zvezdi" v Ljubljani velikansko ljudsko veselico v prid fondu za Prešernov spomenik. Veselica je zasnovana v tako velikanskem slogu, da naj bi se iz njenih Čistih dohodkov pokrili še nepoplačani tro-ški za spomenik. Pod predsedstvom preblag. gospa Fran j e dr. Ta vč a rj e ve in županje Milice Hribar j eve so se konstituirale ljubljanske dame v velikanski veselični odbor. Ker pa samim ni mogoče zmagati ogromnega posla, so pritegnile še nič manji moški odbor, kojemu predsedujeta gg. d r, K. Trii le r in dr. Iv. O razen. Sodelovanje so pa obljubile tudi narodne dame iz vseh slov. mest in trgov, da se omogoči veselica, | dostojna svojemu visokemu narodnemu namenu. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „0," pravi Caderousse, „ali ni poznal svoje lastne neveste bolje ? Če bi smele dičiti glave najlepših m najnadarje-aejših žen kraljevske krone, bi bila Mercedes lahko postala kraljica. Njeno premoženje je rastlo in s premoženjem je ra-stel njen duh. Učila se je slikanja, glasbe in vsega, s čemur se pečajo odlične dame, — in rečeno med nama — menim, da je delala vse to zlasti radi tega, da se je raztresla ter, da je pozabila to, kar je vznemirjalo njeno srce. Toda zdaj je vse to pač končano; bogastvo in čast sta jo brezdvomno potolažila. Bogata je in poleg tega grofica, in vendar..." Caderousse se prekine. r.ln vendar?" vpraša abbc\ »Vendar- sem prepričan, da ni srečna," odvrne Caderousse. Jn zakaj menite to V »Ko sem postajal vedno nesrečnejši in nisem vedel, kaj naj prienem, sem se zmislil, da bi moja stara prijatelja more-j»ti pomagala, šel sem k Danglarsu, a ni me niti sprejel. Javil sem se pri Fernandu, in ta mi je poslal po svojem ko- Gorniku sto frankov. „Torej niste videli nobenega izmed njih Vu «Ne, toda gospoda Morcerf je videla mene?" »Na kakšen način?" »Ko sem odhajal, je padla k mojim nogam mošnja, v ka- teri je bilo petindvajset zlatov. Hitro sem se ozrl kvišku ter j zagledal Mercedo, ki je že zapirala žaluzijo." , „In gospod VillefortV" vpraša abbč naprej. „0, ta ni bil moj prijatelj, njega nisem poznal in od njega nisem imel ničesar pričakovati." ,,Toda aH veste, kaj se je zgodilo ž njim ta čas in v koliko je zakrivil Dantesovo nesrečo?" „Ne. Znano mi je samo to, da se je nekaj časa po tem žalostnem dogodku oženil z gospico de Saint-Meran in kmalu nato zapustil Marseille. Gotovo je bila sreča mila tudi njemu ter mu naklonila bogastvo kakor Danglarsu in dostojanstvo kakor Fernandu. Samo jaz sem ostal, kakor vidite, ubog, reven in pozabljen od Boga." „Vi se motite, prijatelj," pravi abbe. „Bog je vedno pravičen in to tudi vedno pokaže. Tukaj je dokaz, da je to res." Pri teh besedah potegne abbe iz žepa demant ter ga poda Caderousseu. „Vzemite ta demant," pravi, »kajti samo vaš je." „Kako ? Bamo moj ?'% vsklikne Caderousse. „0, gospod abbe, ne norčujte se z menoj'." „Ta demant bi moral razdeliti med Edmondove prijatelje, Edmondov prijatelj ste bili samo vi, torej je delitev nepotrebna. Vzemite demant in ga prodajte, vreden je petdeset tisoč frankov, in upam, da je ta svota dovolj velika, da vas reši bede." „0 gospod," pravi Caderousse in stegne boječe svojo roko po demantu, dočim si obriše z drugo potno čelo, „o gospod, ne šalite se s srečo ali obupom človeškega srca!" ,,Vem, kaj sta sreča in obup, in nikdar se ne bom šalil z njima," odvrne abbe. „ Vzemite že vendar, toda v zameno,!" Caderousse, ki se je že dotaknil demanta, umakne svojo roko. Abbe" se nasmehne. „Y zameno," nadaljuje, „mi daste rudečo mošnjo, ki jo je pustil gospod Morrel na peči Dantesovega očeta *ti jo hranite vi." Caderousse gre, še bolj ostrittel, k veliki hrastovi omari, ki jo odpre in vzame iz nje pobledelo rudečo mošnjo, pleteno iz svile, z dvema bakrenastima obročkoma, ki sta bila nekoč pozlačena. Abbe jo vzame in da Caderousseu demant. „0, vi ste res božji služabnik," vsklikne Caderousse, „kajti nihče ni vedel, da vam je Dantes izročil demant, in lahko bi ga bili obdržali za se." „Kakor je videti, bi bil ti storil tako," pravi abbe" v svojem srcu. Nato vstane ter vzame klobuk in rokavice. „Ali je vse, kar ste mi povedali, tudi resnično," pravi, „in ali lahko vsemu verujem?" „Glejte, gospod abbd," pravi Caderousse, »v tem kotu je razpelo iz blagoslovljenega lesa, v tej skrinji evangelije moje žene. Odprite knjigo, in s svojo roko na razpelu vam prisežem pri izveličanju svoje duše, pri svoji krščanski veri, da sem vam povedal vse tako, kakor se je zgodilo in kakor pove anr gelj sodbe poslednji dan Gospodu!" „Dobro je," pravi abbe, ki ga Caderousseov pogled in glas prepričata, da so njegove besede resnične, »dobro je. Naj prinese ta denar blagoslov v vašo. hišo! Z Bogom! Jaz se vrnem v svojo samoto, daleč oci ljudij, kt prizadevajo drug drugemu toliko gorja." In rekši te besede, se oprosti abbe* s precejšnjim trudom oduševljenega Caderousseovega zahvaljevanja, odmakne izpred veznih vrat. zapah, zasede svojega konja, pozdravi še enkrat krčmarja, zahvaljujočega se iia vse mogoče načine, ter odjezdi po potu, po katerem je prijezdil. Dne 16. julga t. 1. torej se spremeni Jjnbljanska »Zvezda" v pravcati bajen park. Čarobno okrašena in razsvitljena mora postali ta dan shajališče vseh narodnih zavednih Slovencev, da konečno vendar enkrat vsaj skromno poplačamo svoj narodni dolg velikemu našemu gemju. Postavljenih bo v „Zvezditt neb roj paviljonov, pivskih, vinskih, šampagnskih, cvetliških i. dr., stregel pa bo v njih cvet naših slovenskih žena in deklet, Očaroval te bo dražesten korso, razveseljevale te bodo godbe, velikanski pevski zbor štirih v nZavezi* združenih pevskih društev pod vodstvom koncertnega vodje g. prof, H u b a d a, velikansko plesišče, pravi dunajski „W u r-stelprater" z varjttejem, gledi-ško smiro, šaljivim muzejem,vrtiljakom ift bogsigavedi s kom še. Po potih bodo prepevali potujoči pevci, slepi guslarji, v zatišju te bodo šegetali šegavi dunajski 8 r a m e 1 j n i, življenje oslajali bodo humorja polni k arami j i, Coriandoli-C o t s o, šaljiva velikanska 1 o t e ri j a, in še nebroj drugih stvarlj, ki jih dosedaj še ne moremo imenovati. Skratka: Prešernova veselica bode tako sijajna in tako velikanska, kakor je Se ni videla mati Slovenca. Prešernovo slavnost posetijo tudi brati Srbi iu Hrvati v velikanskem števila. Koliko večja je naša narodna dolžnost, da ta dan poletimo v slov. metropolo in združeni s svojimi jugoslovanskimi brati in svojimi ožjim! rojaki storimo svojo narodno dolžnost in pomoremo našemu Prešernu do veleza, prejemkov je bilo za K 38r>2iW m a n j, torej je ta svota primankljaj za lansko leto. Ker pa je primanjkljaj še iz prejšnjih let, znaša skupni primanjkljaj K 25.252-69. Namreč izkazani primanjkljaj znaša toliko, kolik je resnični, vedo le nZndrugarji". Če pomislimo, kako so razni „revizorji" falzificirali bilance po kmetih, pač nimamo nobenega vzroka verjeti, da bi izkazovali prav v Ljubljani v zvezi same resnične številke. Pa denimo, da je svota 2r>.2f)3-f>i) K prava, je že to velik primanjkljaj, ki kaže, da si ta »zadružna zveza" bržčas nikdar ne opomore na noge! In taka podjetja podpira vlada s tisočaki in tisočaki! -- Z Goriškega od „zadrugarjev" ni bii navzoč nihče, ker ne marajo za „ Zadružno zvezo" in ker je ta napovedala „goriški zvezi" —- smrt. — „Goriška zveza" jo drejsa sama naprej, naprej... v prepad, kamor pride zanjo z velikim polomom kranjska ^Zadružna zveza", »Goriška zveza" pa hoče na vsak način sama izdihniti svojo zadružno dušo!... Zaprte trgovine ob nedeljah. — v mesecih julij in avgust bodo trgovine v Gorici ob nedeljah zaprte. Uradniško konsumno druŠtVO odpre" z današnjim dnem svojo zalogo v ulici Municipio št. 17. Oglas glede podale napovedi za odmero občne pridobnine za priredbeno dobo 1906/1907. - Po $ 39. zakona z dne 25. oktobra 1H9H. drž. zak. štev. 220. o neposrednih osebnih davkih se ima občno pridobnino, ki je v prvem poglavju imenovanega zakona urejena, odmeriti napod-stavi napovedi, katere morajo podati davku podvrženi posamezniki. Poživljajo se torej vse one stranke, ki izvršujejo v neposrednje državnem mestu Trstu in v okolici, v pokne-ženi grofiji Goriški in Gradiščanski, ter v mejni grofiji Istrski kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opr; rilom.. ki donaša dobiček, ter so zato v smislu § 1. imenovanega zakona podvržene občni pridobnini, da sestavijo vestno in kakor najbolje vedo, resnično na- poved za priredbeno dobo 1906/1907., ter jo ali pismeno izročijo ali ustmeno javijo v času od 1. julija do 1. avgusta 1905. pristojni davčni oblasti I. stopinje (c kr. davčni administraciji v Trstu — Piazzetta della chiesa evangelica štev. 2., III. nadstropje, odnosno c. kr. okrajnemu glavarstvu ali onim c. kr. davkarijam, ki se nahajajo v krajih, kjer ni c. kr. okrajnega glavarstva.) Tiskovine zo napovedi se dobe brezplačno pri navedenih oblastih in uradih. Kako je treba sestaviti napoved, govore §§ 39., 40., 42. imenovanega zakona, §§ 41. in G4. pa poučujeta o dolžnosti, kako je treba zglasiti nova podjetja, dela in obrtišča. Glede nasledkov, ki nastanejo, ako se napoved ne predloži ali ako se je ista napravila napačno in nepopolno, glej §§ 239., 241., 243. in 244. imenovanega zakona. Stranke, ki žele podati svoje napovedi ustmeno na zapisnik, se. poživljajo, naj pridejo v lastnem interesu radi poznejšega navala strank, takoj ko mogoče k pristojni davčni oblasti 1. stopinje, odnosno v bližnjo c. kr. davkarijo, da oddajo svoje ustmene napovedi. Glede onih podjeteh ali del, ki so navedena po abecednem redu v izkazu, nahajajočem se na zadnji strani nove tiskovine za napoved, je treba navesti razun splošnih znakov podjetbe tudi posebne znake, ki so imenovani v izkazu pri dotični podjetbi ali delu. Končno se spominja davčne obvezanco, da imajo dolžnost natančno popolniti vse točke obrazca za napoved za pridobnino, ter se priporoča, du kar najbolj skrbno store to svojo dolžnost, kar je v prvi vrsti v korist davkoplačevalcev samih. ~~ C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu. Izpit učencev glasbene šole »pevskega in glasbenega društva" vzbuja rastoče 'zanimanje leto za letom, kajti posetili so letošnji izpit dne 29. junija v dvorani ,,Trgovskega doma" ne le stariši iu sorodniki učencev, ki se brigajo za njihov napredek v glasbi, temveč mnogo ljubiteljev glasbe izven teh krogov, zlasti je bilo z zadovoljstvom opaziti zanimanje, dijaške mladine, ki jo bila dobro zastopana. Vspelii glasbene šolo kažejo tudi, da ta šola zasluži pozornost, ki se ji posveča ; nadejamo so, da bo zanimanje m njo še nadalje bolj in bolj rastlo ter da tudi glasbena šola, zadostno moralno in gmotno podprta, tekmujoč s pevskimi zbori, doseže Častnih vspehov na polju glasbene umetnosti, kakor so si jih v mislih začrtali vstanovitelji »pevskega in glasbenega društva" in kakor jih društveno vodstvo vstrajno zasleduje. Program, ki se je letos izvajal pri izpitu, je bil sicer nekoliko enolično sestavljen, kakor je bil videti na papirju; pogrešalo se je v primeri z lanskim vsporedom vsaj eno točko, pri kateri naj bi nastopila večja skupina učencev, zlasti goslačev. Toda ta enoličnost se je posnemala le pisanemu vspo-redu; kajti ko so neustrašeni mladi' umetniki začeli drug za drugim vspored izvajati, je na (Dalje u prilogi.) Ko se Caderousse okrene, zagleda za seboj svojo žen«, ki je bila bolj bleda in se je tresla bolj kot kdaj prej. „Ali je res, kar sem slišala?" pravi. ( »Ali meniš, da je dal demant samo nama?" pravi! Caderousse, p\jan veselja. »Da." „Nič na svetu ni bolj res, kajti tu ga imam." Žena ga nekaj časa ogleduje ter pravi nato z zamolklim glasom: „In če je ponarejen?" Caderousse prebledi. „Ponarejen," zastoka, »ponarejen... In zakaj bi mi bil dal ta mož ponarejen demant ?" Caderousse stoji nekaj časa ves omamljen na mestu kakor pribit. „0," pravi nato, vzame svoj klobuk in ga dene na glavo, »te bedeva videla takoj." sIn kako?« »V Beaučaireu je sejm, in tja so prišli zlatarji iz Parisa; njim ga pokažem. Čuvaj hišo, žena, v dveh urah se vrnem." S temi besedami zapusti Caderousse hišo ter krene kolikor mogoče hitro v smer, ki je bila baš nasprotna oni, v kateri je jezdil abbe. »Petdeset tisoč frankov!" zamrmra Carconte, ko ostane sama, »to je lep denar... toda še nikako bogastvo.* vn. jetniški zapisniki. Dan pozneje kakor se je vršil pravkar popisani dogodek, se javi pri Marseilleskem županu mož, star trideset do dva-intrideset let, v modrem fraku, nankinskih hlačah in belem telovniku, z angleško izgovarjavo in angleškim vedenjem. »Gospod," mu pravi, „sem prvi uradnik tvrdke Thomson in French v Rimu. Že deset let imamo zveze s tvrdko Morrel in sin v Marseilieu. Založili smo kakih sto tisoč frankov, in zdaj nas skrbi, ker smo slišali, da stoji ta tvrdfca na slabih nogah. Zato sem prihitel naravnost iz Kima, da izvem od vas, gospod, kako je s to tvrdko." »Gospod," odgovori župan, »žalibog mi je znano le predobro, da preganja gospoda Morrela nesreča že pet let. Izgubil je pet ladij ter moral prenesti tri ali štiri bankrote tvrdk, ki so bile ž njim v zvezi. Toda dasi imam sam naloženih pri njem J deset tisoč frankov, vam ne morem dati pojasnil glede njegovih denavnih razmer. Vprašajte nte kot župana, kaj mislim o gospodu Morrelu, in odgovorim vam, da je najpoštenejši človek na svetu, in da je storil do današnjega dne vse svoje dolžnosti z največjo točnostjo. To je vse, kar vam morem povedati, gospod ; če hočete vedeti več, pojdite h gospodu de Boville, nadzorniku ječ, ulica Noailles, štev. 15. On ima v Morrelovi trgovini dvesto tisoč frankov^ in ker je ta svota precej večja kakor ona, ki jo imam tirjati jaz, je on pač obvoden natančneje, če se je česa bati." Zdelo ^se je, da zna Anglež to plemenito.^ ceniti. Priporoči se in odide v imenovano stanovanje s koraki, ki so lastni sinovom Velike Britanije. Gospod de Boville je bil v svojem kabinetu, Ko ga Anglež zagleda, se zgane, kakor da se spominja, da ga je nekje videl. Kar se tiče gospoda de Boville, je bil ta trenetek tako obupan, da je otopila misel, ki mu je dala opraviti, vse njegove duševne zmožnosti tako, do, se ni mogel spominjati preteklosti. Anglež ga vpraša flegmatično, kakor je to lastno njegovemu narodu, isto kakor je vprašal župana. »O gospod," vsklikne gospod de Boville, »bojite se le le preveč opravičeno, in jaz sem baš zaradi tega čisto obupan. V trgovini te tvrdke sem imel dvestotisoč frankov; bili so določeni za doto moje hčere, ki sem jo hotel omožiti tekom štirinajstih dnij. Od teh dvestotisoč frankov mi je imel izplačati stotisoč petnajstega tega in stotisoč petnajstega prihodnjega me- seca. Obvestil sem gospoda Morrela, da Želim, naj mi plača točno, in ni še pol ure, odkar je prišel k meni ter mi povedal, če se ne vrne do petnajstega ,Pharaon', da mi ne more plačati." »Toda/ pravi Anglež, »to je slabo znamenje." »Recite, gospod, da je to znamenje bankrota !:l vsklikne gospod de Boville ves iz sebe. Anglež trenotek molči, kakor da pomišlja. „ Torej, gospo j,u pravi nato. „ali se vznemirjate zaradi te tirjatve ? - »Smatram jo za izgubljeno." „Torej prav, jaz vam jo odkupim." „Vi?" „Da. jaz." »Toda gotovo z velikim odbitkom?" „Ne," reče Anglež smehljaje, „če se gre za dvestotisoč frankov, naša tvrdka ne posreduje na ta način." „ln plačate?" „V denarju, in sicer takoj." In Anglež vzame iz žepa zavitek bankovcev, ki jih je bilo približno dvakrat toliko kakor je znašala tirjatev. Oči gospod« '»e Boville se zalesketajo radosti, a vendar so premaga in m,(>: < ..Gospod, opozoriti vas moram, da skoro gotovo ne dobita nazaj niti šest odstotkov te svote." i „To ni moja stvar," odvrne Anglež, „ampak stvar tvrdke Thomson in French, katere nalogo izvršujem. Morebiti je v njeno korist, da pospeši pogin tvrdke, ki tekmuje ž njo. Toda to, kar vem, gospod, je, da vam plačam tiijatev na mestu iu brez odbitka. Vendar zahtevam, da mi plačate posredovalnim)" „To se razume, gospod," vsklikne gospod de Boville-^Navadno se plača poldrug odstotek. Ali hočete dva, tri, pet odstotkov? Ali hočete še več? Govorite 1" .Gospod," odvrne Anglež, jaz sem kakor moja tvrdka in ne odiram ljudij na ta način. Ne, za posredovalnima zahtevam nekaj čisto drugega." Prilim »Soft" M. 52. i lml.)rii]a 18 vide* a enoličnost izginila takoj in navzoče občinstvo je pazno sledilo od prve do zadnje točke dobro izbranim mičnira komadom težje in lažje vrste, kolikor in kakor je pač mogel učitelj zaupati mladim močem. Izvajalo se je, vpoštevaje mladost igralcev in kratko dobo učenja, na sploh prav dobro, precej pa je bilo teh", mladih* umejnir nikov, ki so nas naravnost iznenadili z dobro umevanim predavanjem. Tako eo se odlikovale na glasovirju kot prvoletnice glasbene šole Medved Cirila, Kos Henrika in T u r k Gabrijela z daljšimi komadi, zlasti poslednja z izraznim in točnim predavanjem Alban Ffir-sterjevib ^Pomladanskih cvetk". Veliko ste si upali drugoletnici B e n i g a r Evgenija iu Kocijančič Marija. % dolgo čveteroročno „Sonatino'' Kuhlaua, ki se jima je pač nekoliko upirala, a ste jo srečno izvedli do konca. Prav dobro je predavala na glasovirju II. Bachraann-a „ Spomini" tretjeletnica K rase v ee Milena; presenetila pa nas je s težkim komadom A. Scbrader „Varijacije na lastni tema'' tretjeletnica Volarič Bogomila, ki je predavala h krasnim izrazom, spri-čujočiin dobro uinevauje skladbe. Žela je zato tudi posebnu pohvalo priznavajočih poslušalcev. Težje je bilo gotovo goslačem pridobili si priznanje na goslib, ki so začetniku, rekel bi, nehvaležen instrument, na katerem je mogoče napredovati le s primerno nadarjenostjo in 7. neumorno vstrajnostjo. Nastopili so z gosli le drugo in tretjeletniki glasbene Šole"? Intonacija je bila na sploh čista. Odlikoval se je Pečenko Silvan z dobro dinamiko, Volarič Miroslav je igral precej težek komad prav dobro, istotako KraŠevec Vida, ki je sicer še prešibka, da bi mogla izvesti na goslih krepak % e. je zato skoz in skoz prav čisto iutonirala. Vrlo so zaslužili posebno pohvalo B r a t u ž, P e t e r n e 1 in mali N e f-fat, zadivljeno pa smo poslušali, kako ja izvrstno in točno izvedel Coen Baoul dolgo in težko, a mično Schubert-ovo »Sonato". Na glasovirju je spremljal goslače njihov učitelj g. Josip Michl. I on in njegov tovariš g. Emil Komel f^ieta biti ponosna na vspehe v glasbeni šoli. Po dovršenem programu sta učitelja razdelila učencem spričevala. Omeniti moramo še, da je prišel poslušat k temu koneeletnemu izpitu tudi g. profesor Hubad imenom „Glasbene Matice" v Jjubljam v svrho osebne informacije radi pogajanj „ Pevskega in glasbenega društva* z „Glasbeno matica", o katerih vsebini iti namenu bi pa bilo danes še prezgodaj govoriti. — n — Učiteljski toHCerf. — Naše požrtvovalno učiteljstvo, katero je že tako preobloženo z narodnim delom, se zadnji čas prav pridno pripravlja za prireditev koncerta v korist učiteljskemu konvikta. Vse svoje proste ure žrtvuje blagemu namenu, ne plašeč se ne truda ne žrtev. —- Učiteljstvo je vedno na svojem mestu, kadar treba podpirati razne prireditve v narodne namene. Zato je gotovo, da skaže naše občinstvo vso svojo naklonjenost temu važnemu stanu s svojo vdeležbo pri omenjenem koncertu. Gmotni uspeh te prireditve naj položi temelj temu velevažnernu zavodu, kjer najdejo uboge učiteljske sirote varno zavetje. ^^^iMjev^VfiJndi izm^jjglednik in merodajnih rodoljubov v deželi prihajajo glasovi, naj bi si goriško učiteijstvo zgradilo svoj lastni zavod v Gorici. To bi se pa moglo zgoditi le z izdatno podporo vseh narodnih slojev ; učiteijstvo samo je za- to prešibko. Istina pa je, da bi učit. konvikt v Gorici ne bil le koristnejši za učiteijstvo, marveč bi bil tudi važna postojanka v narodnem oziru. Zato pai na noge vsi, da pripomoremo do Vrešhičeiija tega lepega načrta, Ne-le v beli Ljubljani, marveč tudi v Gorici mora stati učiteljski konvikt. — Koncert obeta biti prav zanimiv, in upamo, da bode slov. občinstvu v vsakem obziru vstreženo. Posebno bodo nudile nekatere točke vsporeda izredni umetniški vžitek. Pričakujemo, da bode udeležba kar najštevilnejša. --¦ Vspored smo priobčili zadnjič! Dva popravka, ki nič ne popravljala. Popravek. SI. uredništva lista „8oča" v gorici, SI, vredništvo lisa ,.soče" v gorici v smislu § 111 tiskovnega zakona zahtevam na dopis pod „i/, Mirna" v 43 št. „soče" z dne 31 maja t 1. priobčen, sledeči popravek, Ni res da „drugi" „je pil in pel ter potem šel na bolniško blagajno, in bil je do sobote, v soboto pa, ker je imel iti drugi dan na Sv. Goro za procesijo, se je izbrisal iz bolniške blagajne, samo za pesek v oči društvenikom in je šel na Sv. Goro, tretji dan zopet na bolniško blagajno". Ampak res je da odkar je bolniška blagajna vstnnovljena res ni še nikdo iz blagajne zbrisal in potem zopet na blagajno prišel, v Mirim 24/6 1905 za ,,podporno društvo v Mirnu" vpisano kot pomožna blagaj-nica Ivan Vuk predsednik. Popravek SI. vreduištvti lista „SoČa" v Gorici. SI. vrdništvo lista „soča" v smislu § 19 tiskovnega zakona zahtevam na dopis pod „Iz Mirna" priobčen v 43 št „Sočo" z dne 31 maja t. 1. sledeči popravek: I Ni res da ko: »Bil je bolan mlad delavec, poslal je na društvo naj mu napravijo listek za zdravnika", ampak res je da poslal le naznanit da je bolan. II Ni res da. „Ko je ta prišla h g. tajniku naj rau napravi listik, je odgovoril moško da pride že sam pogledat doi k njim", am-pak res je da sem rekel da če more naj gre k zdravniku, in da če ne more da bom prišel sam k njemu in da napravim listek da pride zdravnik sani doli k njemu. III Ni res da: „Še sedaj ga čakajo, ko je že pet tednov od takrat". Ampak res je da sem kaj drugi dati šel k njemu ali dotični bolni delavec je že delal. v Mirnu Anton Vuk 24'6 1905 tajnik „Podpornega društva". Dostavek uredništva: Cel mesec je bilo vse prav, kar je bilo pisano iz Mirna v „Soči" — šele 24. pr. m. sta se spomnila Vuka, da bi bilo lepo, če bi prišla njuna priimka zopet enkrat v „SoČo". Vsa srečna sta, če Citata svoja priimka v „Soči". Zato priobčujerao ta dva „popravka", kakor sta jih napisala, dasi tičeta*"obft v koš. — Odgovor prepuščamo g. dopisniku. Poar V Tržaški Ulici. — V Tržaški ulici v hiši št. 60., last M. Jakončiča, tik hiše zadej na dvorišču v stavbi pri lopi prebiva delavec klesar Iv. Bandev z ženo in 18 mesecev starim otrokom. Tik njega je prebival gospodar z družino. Gospodar je šel v četrtek zjutraj, kakor navadno, Jia izvozni trg, ostal je le njegov 3 letni otrok doma. Bandev je začutil ogenj okoli 6. ure zjutraj. Ko so odprli, so videli močan ogenj. Žena Bandeva je prijela dete ter hitela po stopnicah ter skočila čez zid, mož pa je skočil skozi okno. Ko so začutili v soseščini ogenj, so prihiteli na pomoč, zlasti iz bližnje domobranske vojašnico vojaki, Domobranec C. Verzegnassi je rešil gospodarjevega 3 letnega sina iz ognja v sobi, kjer je spal. Lopa je zgorela, pa tudi premičnine in perilo Bandeva; istotako je poškodovano stanovanje gospodarjevo. Delavcu Bandevu je zgorel tudi ves denarni prihranek, Zavarovan ni bil. V Opatjemsetu je bila v četrtek na praznik prav lepa veselica, taka veselica, kakoršne ni bilo pričakovati. Bralno in pevsko društvo „Kras" koraka po poti lepega napredka, kar je dokazalo jako lepo petje mešanega in moškega zbora. Poleg domačih pevcev in pevk sta nastopili tudi društvi Jpava" in »Miren" iz Mirna, tako da je bilo v prijazni vasi polno ubranega petja. Vojaška godba je svi-rala tudi več slovanskih komadov. Navzoče mnogobrojno občinstvo —~ udeležba je bila od vseh stranij jako obilna » je prav z zanimanjem sledilo vsemu vsporedu, lu ko je končala še igra »Gospod Zamuda", katero so igrali prav dobro, se je udalo zadovoljno prosti zabavi in plesu, zlasti Še, ker je Molekov komični prizor pripomogel do splošnega veselega razpoloženja. Društvu C-astitamo na uspehih, prepričani, da si ohrani svoje dobro ime ter priredi vsako leto tnko lepo veselico, še toliko bolj, ker se je moglo prep*; .4, da uživa vseobče simpatije, - V četrtek je bila zopet prilika opazovati, koliko naravne inteligence je med našim ljudstvom. Samomor ženske na pokopališčuvGradišču. — Na pokopališču v Gradišču ob Soči se je ustrelila z revolverjem v sence 371etna Ivana Macor, udova po Petru Macorju, auh blagajniku tam,( ki si je vzel življenje na j^nak način dne" 3. jan. letos. Bivala j< v Trstu v revščini ter prihajala večkrat v Gradišče k znancem. 28. pr. m. je šla na pokopališče, prosila čuva-jevo ženo za kozarec vode, in ko se je ta odstranila, je vzela revolver iz žepa ter se ustrelila v sence. Bila je takoj mrtva. POŽar M Pl8Wli. — V sredo popoludne okoli 4. ure jo zapazili ogenj v hiši št. 6. na Placuti, in sicer v zaprtem podstrešnem stanovanju čevljarja Fr. Mavrenčiča. Gospodar je prihitel ter odprl stanovanje, ob jednem so poklicali ognjegasce. Gorelo je v dveh sobah in v kuhinji, doma pa ni bilo nobenega. V večji sobi sta goreli dve postelji, omara, stolice in druge reči, v drugi sobi in v kuhinji predmeti različne vrednosti. Mavreučič je prišel, ko je bil ogenj že pogašen. Odšel je od doma opoldan v Colledanijevo delavnico, njegova žena Magdalena je odšla pa ob 3. pop. z otrokoma na Sv. goro, Mavrenčič je imel zavarovane svoje premičnine za K 3400, baje pri Škofovi zavarovalnici v Ljubljani. Seveda se je takoj sivnilo,, da je bil ogenj paiožen, ker"^ je gorelo na 3 krajih hkratu, radi tega je prišel preiskovalni sodnik, ki je zaslišal Mavrenčiča. Škode je okoli 500 K. Mavrenčičevo ženo je aretiral orožnik na Sveti gori ter jo privedel v Gorico v zapore. Pri njej so našli tudi zavarovalno polico. »Radi Aleksandrije", - K notici pod tem zaglavjem v zadnji štev, »Soče" pripominjamo, dn je bila žena krojača Oeja v Šempasu, ki je skočil s strehe ter »e ubil, tnkorekoč pri-morana iti v Aleksandrijo iskat si zaslužka, ker ga doma po krivdi moža ni bilo, Ona si služi kruh pošteno ter skrbi za otroke. Vzroka smrti je iskati le v življenju Cejevem, ne v Aleksandriji! V Hm\ je zadel neki biciklist ob 77 letno J. Fiegel, ko je šla iz cerkve domov, ter jo ranil na čelu močno, vsled česar so jo prepeljali v goriško bolnišnico, Bidklista je zaslišal orožnik, Jtffll plJS priredijo fantje v Selu pri Čr« ničah v nedeljo dne 9. julija 1905. Sladkor |e ukradel, in sicer v kosu 12 kil, neki Andr. Mavric na Šempeterski cesti h prodajalne Podgornikove v i> opazovanem tre-notku. Bedarju Butignonn se je zdel Mavric sumljiv, zato ga prijel. Mavric jo takoj priznal tatvino, Odprti lekarni. - Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna služba v lekarnah, v ?m\ od 2. do 9, julija t. 1. bo ponočna služIm v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Dekliški dOR. - Učenko vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za učenje modernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del in godbe v hiši. Ponudbe sprejema gospa Marija Draschler roj. pl. GaJboldi, v Gorici, Via Trigemina št. 7. I. nadstr. P. n. 09- naročnikom. •& stopamo v drugo poluletje. Radi tega opozarjamo p. n. naročnike, ki so še zaostali z naročnino aH imajo plačati drugo poluletje, da storijo to kar najhitreje, da morejo dobivati list redno. Le redno pla-čujoči naročniki so prava podlaga obstoju in razvitku vsakega lista. „Govorite, gospod, jaz vas poslušam." „Vi ste jetniški nadzornik V" „Že nad štirinajst let." „In imate zapisnike o prihodu in odhodu jetnikov V" „To se razume." „Ali so pridejane tem zapisnikom tudi opazke, ki se tičejo jetnikov ?u »Vsak jetnik ima svojo rubriko." „Torej, gospod, v Rimu me je odgajal ubogi vrag, ki je bil aobe" in naenkrat izginil. Pozneje sem kvedel, da je prišel kot jetnik na grad If, in rad bi vedel kaj več o njegovi smrti." »Kako se je imenoval ?" „Abb6< Faria." „0, spominjam se ga Čisto dobro," odvrne gospod de Boville. „Bil je blazen." „To sem čul govoriti." „0, blazen je bil čisto gotovo." „Morda. In kakšna je bila njegova blaznost?" „ Trdil je, da ve za neizmeren zaklad, in ponujal vladi velikanske svote, če mu vrne prostat." »tT>ožec! In zdaj je mrtev V" »Da, gospod, umrl je februarja, torej pred kakimi šestimi meseci.« nV? ;lt,,,te dober spomin, gospod nadzornik, da se spominjate vse podrobnosti) tako natanko." »Tega slučaja se spominjam tako natanko, ker je spremljal abbejevo smrt nenavaden dogodek." .»Ali smem vprašati, kakšen je ta dogodek," pravi An frež z izrazom radovednosti na svojem hladnem obrazu, da bi bil pozoren opazovalec o.»trrael." s,O moj Bog, da, gospod; abbejeva ječa je bila oddaljena Kakih Štirideset do petdeset čevljev od ječe bona^artističnega agenta, ki je bil zelo odločen, skrajno nevaren mož in jed en 2wed onih, ki so pripomogli leta 1815. največ k uzurpatorje-i*emu povratku." „Ites?" pravi Anglež. „Da," odvrne gospod de Boville. »Leta 1816. ali 1817. sem ga imel priliko videti. Brez vojaške straže ni bilo varno iti k njemu. Ta mož je napravil na me globok vtis, in nikdar ne pozabim njegovega obraza." Anglež se nasmehne, česar pa gospod de Boville ne opazi. „Vi torej pravite, gospod," reče, „da ste bili obe ječi..." „ Oddaljeni kakih petdeset čevljev. Toda videti je, da je oni Edmond Dantes..." „ Nevarni mož se je imenoval Edmond Dantes?" Da, gospod! — Torej videti je, da si je Edmond Dantes znal naročiti ali pa si je sam napravil orodja, kajti našli so podzemeljski hodnik, po katerem se sta jetnika shajala. „Ta hodnik je bil pač pripravljen za beg ?" „Gotovo. Toda k nesreči zaveznikov je zadela abbejakap, da je umrl." „To je seveda beg preprečilo." „Z& mrtvega pač, toda ne za živega. Baš nasprotno je našel Dantes v abbejevi smrti sredstvo pospešiti svoj beg. Gotovo je mislil, da pokopujejo mrtvece na gradu Ifu na navadnem pokopališču. Prenesel je mrtveca v svojo ječe, zašil se mesto njega v vrečo in čakal, da ga odneso na pokopališče. „To je bilo drzno sredstvo in znamenje velikega poguma," meni Anglež. „o, kakor sem vam že povedal, je bil ta mož zelo nevaren. Iv sreči je oprostil vlado sam vseh skrbij, ki jih je morala imeti glede njega." „Na kakšen način?" „Kako, ali ne razumete?" „Ne." „Grad If nima pokopališča. Vsakega, kdor umrje, zašijejo efto, mu {».rivežejo na noge šestintridesetfuntno kroglo ter vržejo v morje." „Torej?" pravi Abglefc kakor da še vedno ne razume. nTudi njemu so torej privezali na noge šestintridesetfuntno krogljo ter ga vrgli v morje." „Res?" vsklikne Anglež. „Da, gospod," odvrne nadzornik. »Predstavljajte si strah begunca, ko je začutil, da so ga vrgli čez skalni rob. llad bi bil videl obraz, ki ga je napravil pri tem." „To bi bilo težko." „Nič ne dene," pravi gospod de Boville, ki ga je napravilo upanje, da reši svojih dvestotisoč frankov, zelo veselega. Menim, da nič ne dene." Pri tem se glasno zasmeje. „In jaz menim tudi tako," pravi Anglež. In tudi Anglež se zasmeje, toda tako kakor se smejejo Angleži, namreč prisiljeno. „Torej," nadaljuje Anglež, ki postane prvi zopet resen, „torej je jetnik utonil?" „ Cisto gotovo." „ Torej je bil guverner gradu v jednem dnevu oproščen blaznega iu nevarnega jetnika?" „Tako je." „Toda z ozirotn na ta dogodek se je pač sestavila kaka listina?" vpraša Anglež. „Da, mrtvaški list. Lahko si mislite, če ima Dantes sorodnike, da bodo morebiti želeli vedeti, kdaj iu kako je umrl." „No, če imajo po njem kaj podedovati, so lahko brez skrbi. Saj je pač mrtev?" ,,0 moj Bog, da. In mrtvaški list lahko dobijo, kadarkoli ,Preidiva zdaj na druge stvari," pravi Anglež. „Pokažite mi zapisnike." ,Bes je. Ta povest naju je zmotila. Oprostite!" „Zakaj bi oprostil ? Zaradi te povesti ? Nikakor ne, kajti zanimala me je." , (Dalje pride.) MiroiN pogajanji. Rusija je naznanila v Washington, daje imenovala Nelidova za mirovnega komisarja. Japonska pa je sporočila, da bo na čelu japonska komisijo baron Eamimura. Sestanek pooblaščencem. Presednik Roosevelt je prejel od ruske in japonske vlade izjavo, da pridejo pooblaščenci obeh drŽav tekom prvih 10 dni meseca avgusta v Zjedinjene države. Roosevelt je nasproti obema vladama izrekel željo, naj bi se konference pričele dne 1. avgusta, oziroma čim preje po tem dnevu. — Angležki listi poročajo iz New-Yorka, da je ta objava napravila tam najbolji utis. Mobilizaciji v Rusiji. Sblicanje rezervistov pod orožje v mor-kovskem okrožju je raztegnjeno na 20 dni, da bi se ne dogajali neredi. Vsak dan pozo-vejo 1500 reservistov, ki odidejo nemudoma k svojim četnim oddelkom. Mobilizacija je proglašana tudi v Kijevu in Romnn, Glasom poročil v roških novinah, viada v obližju VladivOvStoka velika delavnost. Dan na dan prihajajo vlaki z živili in strelivom. Vojna uprava je pokupila vsa živila v okrožju Asnri ter jih odpošlja v Vladivostok. Iz Severne Koreje pošiljajo Rusi v Vladivostok preSiče, pšenico in ječmen. Rusi delajo vse mogoče, da čim bolje preskrbe trdnjavo. Togo v Baltiškei mod«? „Timestt pišejo: Pred meseci seje zdelo še neverjetno, da bi prišel admiral Togo s svojim brodovjem v Baltiško morje in mogel blokirati in obstreljevati ruska pristanišča. Sedaj se v Petrogradu že resno razpravlja o ti eventuvalnosti. Rusija ima sedaj v Baltiškem morju poleg večjega števila torpedovk in manjših križark samo tri oklopniee najnovejšega tipa. Aladsko otočje bi lahko služilo Japoncem za dobro bazo, da bi mogli uspešno blokirati ruske luke. Napram ti eventuvalnosti se delajo na Finskem in na ruskem obrežju resne priprave. LiRBtlc" e porazi t Korejskem zalim. Dopisnik „Daily Telegrapha" v Moju poroča: Govoril sem z roškimi častniki, ki so bili nedavno tega ujeti od japonskih predstraž V Mandžuriji. Pripovedovali so, da je Linevič 4. pr. m. izdal to-le dnevno povelje: »Baltiško brodovje je zadela v Japonskem morju pogi-belj. VeČina častnikov in pomorščakov je bilo ubitih, ali pa so potonili". — Vso armado je objela največja tuga in jel ji je upadati pogum. 6. pr. m. pa je izdal Linevič dnevni ukaz, ki se je glasil prilično tako-le: „Pogibelj baltiškega brodovja je obžalovanja vredna katastrofa, vendar pa zbog tega naša armada še ne sme obupati. Sedaj je prišel čas velike bitke. Hladnokrvno naj vsakdo zre smrti v obraz in naj opusti vsako misel na kapitulacijo. Naš smoter naj bo samo popolna zmaga, s katero lahko utešimo duše naših pomorčakov". Z uradne ruske strani se dementuje vesti raznih listov, da so pogajanja za mir prenehala, marve" se vršijo pogajanja redno ter odgovarja Rusija na vsa vprašanja in stavi predloge. Prre medicinske avtoritete uporabljajo Rogaški „Slyria-vrelee.. gg. čitateljo pa prosim uljudno, da mi blagovole oprostiti nekako ..lastno hvalo" v odprtem pismu, ker je ista pisana le radi javnosti. - Z odprtim pismom sem bit dne 3. in 5. junija t. I. pri glavarju g. Princig-u z željo, da se zadeva lahko doma v Tolminu poravna, ako mi da gospod Lasič zadoščenje. A moji tozadevni koraki so bili brezuspešni. *) Za vsebino pod tem naslovom jo odgovorno viiredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. tržne cene. za 100 kilogr. Kava: Santos •..... K 'žoF^do>'23Q:»- Sandomingo ...» 210--- „ 240' Java...... „ 210-- „ 240-- Portorico ... „ 280-— „ 300- - CcyIoil...... „ 280' „ 340" Sladkor........ „ »>•- „ 84*~ Špeh.......... „ 130*— „ t&o^ Petrolej v sodu .... „ 42-50 „ «*- ,, v zaboju . . . „ 14-™- „ Maslo surovo . ..... „ 180-— „ 200- „ kuhano..... „ 230'— „ 240 ¦ Moka: Ogrska. št. O K 30-80, št. 1 K 99-1», Št. 2 K 39"- •, „ » „ t'8- O, „ 4 „ 27-0', „ 5 „ 26-20, št. 6 K 25--. Otrobi debele.......K 13-50 do 1«V- drobne.......„ 1^.40 „ 14- Turšica.........• „ i7*w> „ 20-r-o „ za hrano ..,...„ "»• - „ —'— C ves ............„ 16-— ,. 18-- \ NAZNANILO. Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejSnjih prostorih »Mizarske zadruge* v Solkanu svojo veliko dolavnlco (tovarno) —>¦-—•—¦¦»-«-¦.»¦¦_ pohištua useh sloaou, -¦•:: od najpriprosfejega do najmodernejšega, ¦" Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu do- vrsenoddo. cene brez konkurence. Za obila naročila se toplo'priporoča odličnim spoštovanjem Frail S ebernič, mizarski mojster.___ Isampijone, krožnike, prtiCe iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček. Razglas s k:it«'iim se naznanja, da se odda »o zni-žrvalui »»'ni na dražbi popravijenje rairorivora in inrLvi^iiiff na Vrhovlji dne U. t. ni, od 4. do :>. uro popoluilae. Tozadevni stroškovnik in načrt ležijo na ogled do dneva dražbe vsak torek in petek v občinski pisarni v Kojskem. Vsklinia cena je 7f»7 K U v, kot varščino je treba vložiti pred dražbo 10%. Županstvo Kojsko, dne 2*. junija 1905. Župan: Obljubek i. r. Hapol JDi*ašč% pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolač« za birmanre, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-o»brojnu naročila ter obljublja solidno postrežbo no jn"Ko zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici Na «re«t RaStcIJ« ?. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. fujcenaje kiptvaliS« nlrnberUceft ii drtbneja hlt|» tsr tkuto, preje ia *W\. POTREBŠČINE za pisaraice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za Šivalne strnje. POTREBŠČINE za krojače in ievljarje. SreUnJlce. — Rožni venci. — Masne knjlilee. tišna obuvala za ?sb letne fiase. Semena zi zcle^avc, trave ii detelje. Najbolje oskrbljena zidoga trn kramarje, :. KroSajarje, prodajalce po sejmih in trgih j ter na deželi. 2 35-8 | V1AAAAilAA±AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA» r * ¦« T™*. k«*«csUoatraBa delavnlcn z me > k ^ tontlm obratom za fino mehaniko, fiziko, m( > % 2 vmf:llk°. optiko, lino brušenje in jioliranje itd Z :. ¦* vpeljan strelovodov, elektrike, brzojavov, hižnili Z * 5 letefoaov, pliaa i0 vo ? ?o»rare ae Izvrfnjejo hitro In pO ceni. Klimatično zrtravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveCava. ¦- Električni avtomobil-oranibuFi k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z ekaotiškim rastlinstvom. - - Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjenc najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za bolele, restavracije in kavarne, kakor tudi pcnsijouo, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofie & C." - Dunaj I. Oncriiriiig 5 (Heinriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofie. Ogrska .......^.. cvetlična paprika SffiSS priznano izvrstne vrsto. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje f ran ko. Nadaljne posebnosti: slanina, Ogrski salami itd so zaračunajo najcenejo- Razpošlljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VIL Ovodagraaae 22 •i , M MU i UM 3 Glista tinta »retotiv a mw. Bogata zaloga fMnlh predmet«? 2a rometljavo 7.,« plinov * »n elektrlSao luiL » 3 PoSvU»Iia-k°peyi' sesa,ke vsch sNtemov. - t 2 koL' Jn? a.u om°Mov, motociklov in dvr« > 5 - Pum*!: * ,Wca za Pobakrenje in poniklanje L J 8"8«ga oiodia, kuhi«j«kih nožev, brivskih > 2 brite^ ftarij Ud. t Lekarnarja A. THIERRY-jcv DA1 !?A1H Posten le z DNhfrnni varstveno inamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim,'knšlju. riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici. zgagi, zaprtju, napi-hovanju, infiuencl, ranam, aolio-boln itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 d?oj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali SO dvojnalih steklenic 15 K. prišlo0 Centiffolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavientrož.) HajmoCncjSe čistilno mazilo sedanjosti. UCinkoje gotovo pri zastarelih bole&isah in ranah. Stane s .spivi.i-nico in poštnino vred: 2 lonCka K 3*60. Pri tno jeilino iz lekarne pri angclju varuhu A. THIiERRT-ja v Pregradi Iiri RogatCU-Slatini kamor naj se naslavljajo n.u-ociln. )a ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, priCoJe broSurica s tisočerimi zahvalnimi pisiui, ki jo pridjana zastonj balzamu, ali se isto doposljo posebej na zahtevo. MMMilitMiii! ožjai Kdor trpi »m božjiLsti, krtih in drugih nervoznih boleznih, nuj zalitova knjižico, o teh boleznih, Dobiva so zastonj in franko v prtv. Schwanncn - Apoteke, Frankfnrt a. % Ceniki zahtevano brezplačno. asi >t lipeiM mi kili, ker ne vedo, da lahko ozdravijo brez n-raejje. - Zlata s\p(inja! Nebnij zalisalnili pisem! Mgovor zastonj! R. Kdhler, Pressburg, Donaugasse 7. kri-mar in zidarski mojster «a VrliovljnU št. HO „N« Planini" izvršuje vsakovrstna zidarska in sfavbarska dela, katera izvršuje natiuijčno in točno po vsakem obrisu. Nn»lalje priporočil svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela in črni vina. Ima U»U prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne. imr» SamoigrainI -««¦ inandoliiiski orkestrion najnovejše, najdovršenejše konstrukcije Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito ceno. Odlična lepota glasnv, moderna izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam nu najmaniše obroke bre» poviška cene. — Prospekti gratis in franko. S Zangl na Dunaju, IV., Favoritenplatz 2. Edini zastopnik in tvorniska zaloga firme Kuhi & Klatt v Berolinti. Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni se je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2"40, — podpisana pa jih prodaja le po K IGO. Te knjige so: 1. Peterburgskite Turaani, I. del. 2- „ „ II. „¦ 3. »Pered čem — to ?" Roman, in „Trupa, povest. 4. »\z Trjasini na Dorogu." Jioman. 6. wZvjezdaft (Potepenko) — in »Žena" (Čehov). f>. in 7. „Bezmoljirije neba", roman. Slovanska knjig^arna A. Gabršček v Gorici. Ruski pisatelji u nemščini« Grof Lev. Tolstoj. Die Kosaken. Sewastopol. Zvvei Husaren. Erziihlungen eines Markors. Geld. Der Tod. — Drei Todesarten. — Der Tod des Ivan Ilitsch. — Der Leimvand- messer. Albert. — Luzern. — Die Dekabristen. Soldatengeschichton aus dem Kaukasus. Polikuschka. Unsere Arinen und Elenden. Die Kreutzer Sonate. Herr und Knecht. . Die Auferstehung der Holle. . Ueber Gott und Christentnm. (Gedanken flber Gott. — Leben und Lehre Jesu, - - Wie soli man das Evangelbjin lesen vnd worin besteht sein Wesen?) Die sexuelle Frage. Jermak und andere Geschichten. Ivan der Dummkopf. Die Sklaverei unserer Zeit. (irausame GenasBo. Meine ersten Erinnerungen. «31uistentii!n und Vnterlandsliebe. Leben und Tod. Stadt- und Landleben. 23. Wns ist die KunstV Maksim Oorki. 1. Tschelkascli. - Bolesy —• Lied vom Falken. 2, Blaue Funken. Grossvater Archipp u. Ljonka.. a. Kain und Artem. — Jemeljan PHay. 4. Fhenmlig« Leute. f>. Das Opfer der Langweile, — Die Sonne der KerkorlhiRo Der rote Waska. <». Frounde. • [u der Steppe u, a. 7. Mahva. H. Sapubrinn. Ausfahrt Das Lied vom StnrnivoBftl - Einmal itn Heibst Die Jlolztlusser. '.). Warenka ()lessow. 10. Der LandHtreicher. U. Ein Verltrechen. 12. Konowalow, 1». Der rote Waska. 14. Das Eliepaar Orlow. Anton Čehov. 1. 8 Und o und andero GeRcblchten. 2. E i n G1 li c k 1 i c h e r und andero Gesch. .'{. Kine gottgefiillige Anstalt. 4. Eine Kmistliebende Fiau und andere Geschichten, Vsevolod OarSin. 1. Die Mren. (Uuetrovano). 2. Ein kleines Genprlicli und andere Novellen. N. M. Karamzin. 1. Pariš in der ltevolution. 2. Reisebriefe aus Deutschland. Grof V. A. Sologub. 1. Die Pflegetochter. 2. Vornehme Welt. Knez V. V. Meščerski. Petja Skuratov. H. P. Masalski. Zvvei Leutnats. Maksim Bčlinski. Die Stadt der Toten und andere Er-zahlungen. F. M. Dostojevski. Herr Prochartschiu. Aufzeichuungen eiues Unbekannten. F. M. Rešetnikov. Die J*od!ipowzi. N. V. Kukolnik. Sergeant Ivjmov. N. A. Lejkin. Lustige Kauftnannsgeschichten. A. Marlinski. ErzMhlungen. flouo izdanje. Izuirna cena 1 marko (R 1*20), —- prodaja |W le po 50 užn. "^fll Slovanska knjigarna fl GflBRSCeR u Gorid »narodni kolek44 koleke, poštne znamke m vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna A. Gabršček. Posestvo se takoj proda QSW za polovico vrednosti. Obstoji iz hiše, 'hleva, več njiv, pašnika, vinograda in tudi gozda blizu nove železniške postaje Roeinja (Primorsko). Kupnina vse skupaj 1000 gld.; po dogovoru se lahko tudi nekaj dolžno ostane. Ponudbe sprejema: Anton RenkO, trgovec Celovec, Koroško. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Rašclstv« in nvdserstv« jo sklenilo v skupni Heji dne 28. nov. 1902. tako: Hranila« «!•¦• se obrestujejo po 4l/%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentm davek plačuje pos. sama. posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino aH zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%, Staai« 31. dec. 1904. (v kronah): članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. —Posojil a 1,570.810 39 — Vrednost hiš 110.675*— (v resnici so vredne ved). — Reservni zalog 75.101-01. Hranilne vloge ae sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. 1 j\nton 3yanoY pečenko - Gorica Kerševani & Čf v Gorici Stolni trg št. 9 < Piazza Duomc) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- ¦, koles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In poprave jamčiva od 5-10 let. TEKALICCE JOSIPA VERDIJA it. 8«. Velika zaloga pristnih batih in ornih vin iz lastnih in drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 l naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne 6. /ruerjevih dedičev v Zjub-/Jani in pitenjskega piva »prazdroj" iz sloveče češke »HffešiansJti pivovarne". Zaloga leda, karerega se oddaja le na dabelo od 100 kg naprej. Ig Cono zavorno. Postrežba poitona In točna. g «** Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojovnlm obratom na parno hi vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useli slogov -......:•. —----- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dola. ^_—-zz—*r Podružnica v Trstu Via oi Piazza vocciila i. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lidno in solidne. ¦6* iS Zahteuaj.e pri nakupu Schicht-ovo sterilno milo 2 znamko ..JELEN* Varstvena znamka. -.IkSlKo-H« ^-T . 1*2*1* V* **?* kMI»"* P'1«««1- *•*• l^«l«o. Kdor hod« MM *mrem lsimčmM p,,.!..«,, p.rll« ¦.ikcdlJJ*« oill« B.| dobro .»«1 4m bo |.«| »l(l *«»„.* ... „SCHICHT < In W«t,r««o .»..ko „JELE H«. aoorfl S.hl.ht A...I, a. i. _ la|„.ft|. 9