NAMESTO ZAPISA OB 4. JULIJU - DNEVU BORCA
Fronta ali koalicija
V zadnjem času se vse več govori in piše o OF, predvsem o njenih izvirnih načelih in temeljnih točkah, organizirano-sti, odnosih med skupinami in Dolomitski izjavi, kot jo danes imenujemo.
Že v začetku je imela organizacija oziroma gibanje, kot se je tudi imenovala, namen, prerasti v vodilno politično zvezo na Slovenskem. Protiimperialistična fronta, kot se je v začetku imenovala, je bila ustanovljena v času vojne, ko je bilo slovensko narodno ozemlje razde-ljeno med tri okupatorje. Glavni namen organizacije v prvem obdobju, to je do časa pred napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo je bilo širjenje in utrjevanje organizacije, tako številčno in organizacijsko kot pro-grarasko.
Na ustanovnetn sestanku 26. aprila 1941 so bili predstavniki treh političnih grupacij, to je krščanskih socialistov, naprednih sokolov in KPS, ki je bila organizana kot stranka v ilegali ter predstavniki sloven-skih kulturnih delavcev, ki pa niso bili politično organizirani. Le-te je že pred okupacijo družilo načelo protiimperializma in simpatije do Sovjetske zveze, y kateri so videvali glavno poroštvo za zmago nad različnimi fašizmi.
Začetno ime ni bilo naključno izbrano, če vemo, da so bile v organiza-ciji dve skupini KPS in krščanski socialisti, ki sta zagovarjali delavske interese ter ena demokratično nacionalno usmerjena. Imperializem so v grobera enačili s kapitalizmom, zato so nastopali tako proti italijan-sko-nemškemu kot proti anglo-ameriAkemu, od katerih so zadnjemu očitali, da je za svoje koristi prvima dvema žrtvoval male države. Takšna stališča so pojasnjevali s tem, da bi kasneje izločili iz Protiim-perialistične fronte vsakega tujega agenta, ki bi hotel »v pravični osvobodilni boj podtakniti kukavičje jajce in vpreči v angleški imperi-alistični voz ljudske množice, boreče se za veliko stvar svoje narodne in socialne osvoboditve.«
Krivca za poraz, hitro kapitulacijo in razkosanje so iskali tudi v sta-rojugoslovanskem kapitalističnem sistemu in tudi zaradi tega so vse stavili na Sovjetsko zvezo, za katero so bili prepričani, da se bo zapletla v vojo proti Nemčiji. Poudarjali so, da je prevzel osvobodilno voljo slovenskega naroda slovenski proletariat, ki naj bi združil vse pozi-tivne sile slovenskega naroda.
V začetnem obodbju so bile vse ustanovne skupine popolnoma enako-pravne. Ideje Protiimperialistične fronte, po napadu na Sovjetsko zvezo preimenovane v OF so Sirili med svojitn članstvom, vsak po svoji -liniji« in pridobivali še druge skupine in posameznike, tako da je bilo jeseni 1941 vključenih v OF od 18 do 22 skupin. Vendar so imele ustanovne ali temeljne skupine v organizaciji posebno mesto. Druge skupine so imele v vrhovnem plenumu OF po enega predstavnika, ustanovne pa po več. Poleg tega so bili v izvršnem odboru OF, ki je dejansko vodil OF, samo predstavniki ustanovnih skupin. Te so se zedinile v težnji po narodovem osvobojenju, v udejajanju Ie-tega in po skupnem in lojalnem sodelovanju. Pri tem so bile narodnostne zahteve obvezne za vse skupine v OF, družbene pa naj bi se reševale le v okviru ustanovnib skupin.
Organizacijsko mrežo OF so ustvarjali tako, da je vodstvo OF za posamezna območja slovenskega ozetnlja ustanavljalo okrožne odbore OF, v katerih so bili praviloma predstavniki vseh treh ustanovnih skupin. Območje delovanja okrožnih odborov OF pa je bilo razdeljeno še na rajone, v približni velikosti predvojnih občin. Tako kot okrožni so bili tudi rajonski odbori OF sestavljeni tripartitno, in vsak od teh je immel tesno povezavo s predstavnikom svoje skupine in višiem odboru OF.
Osvobodilna fronta je kot borbena koalicija z zgoraj opisano organi-zacijsko strukturo obstajala vse do podpisa Dolomitske izjave, marca 1943, vendar so o odnosih med njimi razpravljall ves tas do podpisa.
V vodstvu so bili odnosi dobri, predvsem zaradi sprotnih usklajevanj, toda med aktivisti različnih skupin je prišlo do določenih nasprotij zato je Edvard Kocbek že pred novembrom 1941 opozoril na ravnanje nekaterih partijcev na terenu, hkrati pa poudaril, da tega ne počne zaradi »prestižnih razlogov, temveč zaradi nezdravega polaganja teme-Ijev novega reda«.
Lojze Tršan