GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■■ ■ m iwi—aw■ i ■ iii agt^TS Zrz ¡LJ^fČ^rtlS: Chic*!* sobota, 4. decembra (December 4), 1926 NUMBER 284 Kuomintsngovci okupirali Po-i čov. Hunjatsenovs vdova mor- ds dobi predssdnlltvo. Dlkta- torji aeverne Kita Jake v de* «peratni defenslvl. Amoy. Kitajska, 8. doc. — Kan tonske ljudske dete so vfts-rsj okupirale Fučov. Revolucljo-nsrne čete ao vkorakala v mesto bres boja. Ameriška topničarks -Hart" js priplula ssmkaj. Hsakov, 8. dec. — Prihodnjo nedeljo ss niatani kitajska ljud-sks vlada v Vučsngu. Kakor danes poročajo, bodo kuomlntan-ffovcl takoj Imenovali provlso-ričnsga predsednika kitajske republika In proklsm.lrsli svetu, da Js ljudska vlada v Vučangu edina kitajska vlada ds faeto la ds Jum, katero mora suaanjl svet priznati, ako hofts imeti opravka s Kitajsko. Nadalje poročajo, da bo najbrt vdova drja. Suajatse-ns, prvega kitajskega predsednika In ustanovitelja ljudske stranke, imenovana kot tačasaa predsednica nove kltajsks republike, Generalne protestaa stavka kitajskih delavcev proti Inossm-skemu «impsrijsllsmu potoka mirno v Jiankovu In drugih ms-stih. V hsnkovškem pristanišču na rskl Jangtae ss nahaja s-najst tujessmsklh bojnih ladij s okrog tisoč pomorščaki. | Peking. 3. d sc, ^ VojaAki go-vernrrji in diktatorji ssvsrnokl-tajskih provinc so v paniki vsled prodiranja ljudske armada s Jugi» i»ott vodstvom gsnerala Caagw ksjšeka ln drugih vodlteUev kuomintangs. Prsd nekaj dnevi I so Imeli porsieni dlkutorji konferenco v Tlentslnu in naredili so nsčrt skupne dsfenslvs. Vse lokslne čete as vernok lat Jakih provinc In Msndlurije se lalaj* prvič po dolgih letih idruftlti in mandfturskl diktator Cangtsolln Js bil Uvoljen vrhoaflm povslj-ni kom Mirušsnlh čet. Rsakeljo-nsrns severnok I tajska srmada ss bo imenovsls "snkuonslun", to Je "narodna i*>mlrjsvslns vojska." j Zanimivo' je to, da vsi pro-v i nčni govsmsrjl ostansjo v skupni srmsdl kot podpovsljni-kl, edino nekdanji mogočni «s-nsssllslmo Vupsjfu Js popolno-ms (sključen. To taall, da msd kitajskimi mllitarlsti Is ni adln-stvs. Everett, Masa. — Dva delavca sta ss ssatruplis s strupenimi plini v tovsrni Beacon Oil kom-psnljs. ' ^ prmtaniami delavci n- V OJ K V ALI KEAJftl DELAVNIK. * Boston. Mass. — PristaalMnl delavci so sklenili novo pogodbe s brodolsstnlkl in štivsdorsklmi kompanijsml. Po novi pogodbi bodo delsll is 44 ur v tednu. P» stari pogodbi so morali dslatl 4S ur v tednu. keršna je bila. Od ure se plala HO centov, sa česurne dele pa 91.20. Ako je treba delati ob času, kl ja določen sa oMova» nje. se plača $2.40 od ure. Ako tovor ssvsems vss spsd- .....u -lu«. Udaj ae ulačs PO SA eentov od ure. | «rsdstvs omošenlm ftensm ka» ; kor tudi potfsbne nasvete la Informacije. kadar omolsas lene Iščejo in zahtevajo taka sredstva In Informscljs. Liga predlo!! svoja pripore«!. Is n«wyorškJ legislstaH msd prt» sobota, 4. DECEMBRA državah, v kat< h se poetoji, i bogatin—ako Uvr*|a enoin-ugodnoijti, kadar *ojita pred i» izvršena ae ne df več po-ica zmotila, ker se je dala vo-e nima mod, da bi mrtve ljudi nimata v atari domovini v 19. Ker je društvo Md> ^tvo vnaselb. aerjt, da-Ukoj najbolj priza- TEOSVBTA" v 110740 a». Imwwš»U luni. CNwaa —efla THE EltUGHTENMENT» Orgaa Ik» Roti—I R^rfR Nova odkritja e delovanje srca. Mllwaukee, Wie. — Na tukaj-Injem «bftrovartju Radlologične-ga drultve Severne Amerike je bilo te dni eliiatl zanimiva poh>-čila o zelo uepeftnefn uporabi j a-nju X-žarkov pri diagnmiranju l>ole*nl. Najzanimivejše porota je podal dr. VValter J Ifeek, prOfe-eor fitijolofije na wieconaiaaki univerzi. Dejal je, da src* w ■ » tri pije aamo kakor je bilo alej sploftno mnenje, pač P* 1 pritiskom krvnega toka ?(*«*• takem kri bije ne srce: kri r*1 srce, ne pa ereo krvi. Napod^ gi tega odkritja treba bati. da jo site Prfcad** valod aneetetike pri težkih m*-racijah. Glavno je, da m n način vedržaj* tlak ^ bodelelobepf freeuoks. Vihar v Kraynu. SOBOTA. 4. DECEMBRA. Vesti iz Jugoslavije Jagodi dan« v kafolttki Efi? Id. novembra emo h v "Slovencu", da ni tako z versko "revolucijo" v evcu" P" Zagrebu, češ: ni j^j. 8e o tem pri po vodu je. |ne misli na IsStap ta rim. toiiSke cerkvs. Vršilo ae je po-anjePo hišah, pa ae je v celoti izjavilo sa izstop oaeb. Na to smo «tali "Novo-" ki pa poročajo popolnoma iprotno, da je do 1». nov. od 45 iupljanov ie prestopilo dO! Tsko torej, dragi Jdjnkec, vemo, da ne boš v lastno skle-pljunil, toda značilno je, kaj danes godi v katoliški cerkvi, je postala izključno politikum. ¡item listu čitamo, da se enak Bokret pripravlja tutfi v Kranj, ¿etudi ne iz enakih vzro-^ p« vendar z istim ciljem. V ¡revnejšem delu HrvaŠke, to v Zagrebu, se župnikom naj-Me godi. Oni so večinoma leposestniki, ki poaedujejo po o oralov zemlje ia več, med m ko ljudstvo oale vasi toliko ¡premore. Tudi fara v Krapini uboga. Toda prišel je novi pik, ki hoče imet! evojo r«i-ico prenovljeno z vsemi gobarskimi poslopji. 2s popra-■bi morali župljani prtspe-93,960 Din, kar bi se naj »vilo notri z 100-odstotnim riškom občinskih doklad. 2up-Ji so proti temu rekurireli, la njihov rekurz je bil odbit, [phik pa bi želel končno le aejo poravnavo, za to je povabil Ijane na sestanek, na katere-Ijih je prišlo nad 200. Toda dali duška in so delali klice na (on župnika, ki so zftatflni: akšen je ta pastir, ki ne upa (d svojo čredo. S kom se naj | jamo, če ga ni tukaj. Ne do nič, ne gremo več v cer-! Gremo k menihom! Otrok dimo krstiti ali pa gremo v tro katoliško cerkev l Župnik |gre, mi ga nismo klicali! »r nam ga je postavil aa žup-a, naj ga tudi plača t Naj bo can kakor drugi uradniki!" ^Zastopnik župljanov dr. nek je končno Vprašal na-fe župljane, ali ae hočejo »dar pogajati z župnikom, na-Iso odgovorili soglaSsvo: no- 0. Kako se naj sporazumemo jim, če ga sploh tukaj ni! io h- on kot naš paatir nas imuje ali pa ae boji priti med 1, tedaj ga ne potrebujemo, i: Nada župnija je najboga-a v drŽavi, mi pa smo naj-]i reveži! Da, da: Tempora Žmdis. Zora puca, bit če Tudi revni ia dapuščeSi ¡oree ne prebuja. Vemo, da to ie končno odločilni korak iz pričanja, ampak bolj iz sile. %la*tne volitve se Mo vrši-I. januarja. Kakor poročajo pograda, se bodo volitve v ''!<• skupščine -vršile v ja-f ju. Ministrski svet je skleda bo volilni dan nedelja 23. ¡»na 1927. Volitve ae bodo ¡le IX) vsej državi naenkrat. ; dela ljubljanski «kof v *radu? "Slovenec" poroča, )«dospel v Beograd ljubljan- ■ttof dr. Jeglič z namenom, ■kinteresira ministre, lil me- •jn<- kroge na veHkb Hesrečo, F zadela v zadnjem času Slo- sjo. Ce je i0 rtAt potem bi '« znamenje, da je g. škof W nad 20 poslanci klerikal- ISranke, da bi mogli izposlo- ■ kakft i/,sestvo, bi se rav- IV«, U- Äi*!' Pl8mu- ki P™i; Ce biti popoln, pojdi, prodaj premoženje svdje ter ga daj u-bogrni in imel boš zaklad na ne- bu. (Ev. sv. Matevža XIX. 21.) Uboj v Zgornjem Cmureku. V nedeljo, dne 27. nov. so se vr-wle v Zg. Cmureku v tamkajšnjih gostilnah zabave s plesom. Alkohol je gospodaril vsepovsod in divje razigral mladino. Končno So odločevali le še kol, ročica, nož in pest. Pozno ponoči se je vračala večja družba fantov in deklet ki gostilne Siker na Velki. Poto-ma je izzval Alojzij Gruber, hlapec v gradu Zg. Cmurek, pretep ter je mesarskega vajenca Ridlerja iz Cmureka močno ranil z nožem in nato pobegnil. V bližini grada je Gruber, skrit za kostanji, vnovič počakal na družbo ter z ročico napadel hlapcp Blaža Eilerja ter mesarska po. močnika Josipa Ridlerja in Teodorja Majreniča. Napadene! so vrgli nato Gruberja na tla in ga močno pretepli. Končno mu je nekdo še porinil v hrbet velik mesarski nož, ki je prodrl skozi pljuča v srce. Rana je bila 18 cm globoka in je Gruber seveda takoj izdihnil. Storilci so še isto noč po uboju pobegnili čez državno mejo v Avstrijo. Ridlerja in Majhe-niča je aretirala avstrijska žan-darmerija v Murecku in jih oddala v zapore v Gradec, dočim so Eilerja, ki se je naslednjega dne vrnil v Jugoslavijo, prijeli nali orožniki. Kdo je zadal Gru- pnik se je skril in župljani so berju smrtonosno rano, še ni u- gotovljeno. Iz raznih okolnosti pa bi se moglo sklepati, da je bil to itidler, ki je star Šele 21 K" Uftbotna ženska — živa bak-Ha. Enainštiridesetletna Pranja Boben, žena strojevodje Vevške papirnice, je nedavno zapustila umobolnico, ker je v zadnjem kazala znake ozdravljenja. Stanovala je v Zg. JCaSlju. Drle fl. nov. jo domači nenadoma opaziti, da je Pranja Boben vsa v plamenu. Prihiteli so jI na pomoč ia udušili ogenj, vendar pa je dobila nesrečna žena na vsem telesu grozne opekline t¥epeljall so jo v bolnico. Njeno stanje je brezupno. Nesrečnlča si je najbrže sama zažgala obleko. ., V . i a ■ Smrtna kcaa. Na sv. Martina dan je v Gribljah v Beli Krajini umrl gospodar Jure Pezdirc, vA* go Grizin, v najlepši moški dobi 41 let. ammih NOVA NASIL8TVA NAD GORIŠKIMI SIX)V1NCI j Pašistovska oblsstva se raSjm- Htila cdo vrato slovenski! kulturnih organizacij. Gorica, 20. novembra. Paši stovsks ablastva so na podlagi novega policijskega zakona razpustila na Goriškem naslednja prosvetna društva: Izobraževal no društvo in Telovadno društvo in odsek Zveze prosvetnih društev v Vlpevl. Prosvetno društvo "Prešeren" in Prosvetno društvo "Mladine" v'«t. Petru pri Ck>riei ter ČiUlni*. Pro-avetno društvo ."Nsprsdsk; in Športni klub "Jadran" v Vrtoj bi. Oblastva niso še hotela doslej izročiti načelnikom teh rszpu-ščenih društev rszputitvenih odlokov, kskor to določa zakon <> javno varnosti, »sčunsjo, ds bo policija v najkrajšem ¿asu raz-¿«ati». tudi ostala prosvetna društva na Goriškem Borba med fašisti v Trstu ae silno poostruje. Komisar Ber- duzzl hoče sHHM Trstu, v katerih je mlo Italijanščina se uvaja v lepo polagoma. Iz Unije, t«j Je mal kvarnerski otoček, poiv-Čajo, kako so že vse molitve v cerkvi Kaiijaneke. Duhovnik je čital evangelij v hrvatskem je-tiku. Sedaj ga čiU po iUlljan-sko in včasih po latinsko . . . Gospodarske težave i Istri naraščajo tako, da ljudstvo obu-pava. Is 8v. Lovreča Pazentič-kega poročajo, da je bila letina slaba in sicer to že tretja tako, da ljudje ne vedo, kako se bodo mogli preživljati. Kmet stoče i>od strašnimi davščinami. Ob-ast pa išče pri njem še neko o-stanke iz let 1920 do 1922 in neke takse za vino iz let f$21 do 1«3. Ljudje so bili obveKeal, da so teh taks oproščeni, ali ae-daj se izterjujejo brezobzirno. TrU propada. Občini morajo »lačevatl kmetje za živino visoke takse; za vola ali kravo 56 ir, za konja 40 lir, sa prsAiča 80 ir itd. Nabori. V Piranu v Istri le prišlo na nsbor 247 mladenlčev. Potrjenih je 154, torej 62 odet. Odšel je v Jugoslavijo is Trnovega pri Ilirski Bistrici učitelj Dolgan s svojo soprogo, ki je tudi učiteljice. Prebivalstvu ostaneta oba v najboljšem spominu. Ustanovitev tolminskega političnega okraja. Odpravljeni sta podprefekturi v Idriji in Čedadu in vpostavljena je podpre-fektura v Tolminu. Pod njo spadajo sedaj občine iz obeh odpravljenih podprefektur ter is baške doline in tolminske kotline, ki so spadale pod goriško podpretekturo. Cd okraj šteje $2 občin. Iz idrijske in bevlke okolice je pot v Tolmin silno dolga in včasih te*ka. Okraj, ki šteje nad 60,000 ljudi, je čiato slovenski. Podprefekturi je pri-deljen komisarijat sa javno varnost. Razprave radi rUžaljenja Mussolinija so sedaj na dnevnem redu tudi po primorskih sodiščih. Delavec U. Liplčar je pel Anhovem "bandiero rosso" in potem žalil prvega Sninlstra Mussolinija. Liplčar je bil v Gorici obsojen ns 10 mesecev in sedem dni ječe ter na globo tisoč Nova tovarna se je osaovala v Rojanu pri Trstu. To je tvor-nlca vijakov, ventilov, pip Itd. Tovarno potrebujejo v prvi vrsti lsdjedelnice. Prvega minlatra je razžalll Fl lip Dekleva iz Šempetra na Krasu. Obsojen je na tri mesece in tri dni zapora ter na 260 lir globe. Branitel j je povdarjat, da I-ma ona žaljivka le značaj neli ga lokalizma in da je bil Dekle pijan. O razmerah v Julijski bo obveščen Mussfjini , sproti, kskor ukazuje njegova odredba prefektom, da morajo prihajati k njemu poroŠat po#o-stoma. Tako bo asšs Vodstvo vrste v vljit mnogo min. od i Iz va S polja znanstva NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE ii KAJ VEMO O LUNI? črtica. Učsai in manj učeni IJodJe si precej belijo glave z vjiratenjem življenje ln podnebja na ttarsu, skušajo dvigniti plašč tajnosti, ki pokriva druge planete ia prodirajo ook> ia aasega oselnčnja ne druge solnoa in Is našega vso-mirja v druga» taja vaemirja. Vae to jo lepo In dobro. Človeški um je silno rade voden ia rad bi ČMh prej rešil vse probleme ve-soljstva. 4 i Toda človek, M tako rad pm sega v daljate Mlgunov svetlobnih let (svetlobno lato je daljave, ki jo svetim («ataše v enem fčtn, #tetfoba pa Mtl nekaj Čez n^m milj t sekundi \)f niti ne pozna Še vseh skrivnosti nebesnega fctesa, ki je najbližje naši zemlji — to je lune. Luna je takOtekoč doma, pred našim noaom, pa še ne vemo, če je na njej kakšno življenje ali ni. Do danes vemo o luni sledeče: Lana je pstdoaetkrat manjša od zemlje, torej as lahko primerja a "fmikulo" napram navadni Šogi za igraaje hassballa, ali s oranžo napram veliki buči, Lunin premer adaša 188 milj; premer zemlje je 7918 milj. Kako je luna nastala? Dve teoriji ata. F*va, ki je starejše, se gtasi, ds se je luns odtrgala od zemlje v dobi, ko je bilo površje zemlje Še v atanju vrele lave. To je bilo pred mnogimi milijon leti. Zemlja je bila torej še mlada, ko ae je lz nje rodila luna. Draga, jiovejša teorija je, da se je luna — kskor semlja — polagoma zgradila Is meteorjev, večjih ln manjših koscev snovi, katerih Je vse polno v zunanjem proetoru. Naš namen ni »spravljati, katera teorija je pravs aH če sta obs napačni. Afco je prva temrl-ja resničns, «Sdaj luns obstoji |z «atortje. J kakršna nahaja vetfjM*) v skorji zemlje, to je lz elementov, ki eesUvljajo kamen In ranze roda. Tb vemo, da vss tslesa v našem solznem sistema s solncdm vred so zgrajena v večji ali matijli meri v bistvu lz eaake tvarlno kot je naša j!una je petdesetkrat manjšs, toda osemdesetkrst laŠja od Zemlje. Površina zemlje je šti-rinajstkrat večja kot povrtina Združenih držav. Ce bi bila A marlka tako daleč kot jo luna k' nam sMttM občutilo njegove direktne ukrepe in vedeli bomo natančno, kake volja ln kakega rasploženje do dmgorodeev jo gospod Mussolini. Vprsšanje je le, kako «e bo poročalo v Rimu .. ./ Roparski napad. Nad Renčaml sta se zagnala v Frana Pahorja iz Temnice, ko je šel zjutraj zgodaj v Gorico, dva neznana človeka. ki sta zahtevala od njega denar. Eden je uetrelil Iz revolverja In zadel Pahorja v pral. Roparja sta se uatrašila za Pa-horjem prihajajočih sosedov in sbežsja. Un V fct. Vidu pri Vipavi js v noči po napádu ns Mussolinija nekaj mladih ljudi v pijanosti odneslo italijansko trobojalco a šolskega poslopja. Krivd so bili ttkoj zaprti in obeojen! so na par mesecev Joče vssk. V Pealajnl se jd ustanovilo fa-šisiovsko trgovsko društvo. 'Popólo di Trieste* beleži z v I jem, da so se pridružili društvu spontano tudi,slovenski trgovci V flpaiaJI Mrtjl se je pripetila smrtna neereča. Zadnja povo-denj je odnesla most čez Idrijco. Nsprsvlll so za prehod žično brv. pri novem delu so morali ■ skakati od trams do tra-vodo. Žena rudarja \jem ljudje ms Čer »alovridnežev. jita se je pri takem skakanju ^^ponesréUls. padla je v. vodo vesti v ?üSISiövTrtr íasilu. Vsi oni. ki so ie izključeni sli še bodo. se uplrsjo in širijo ee teadeadjozne "tvaripo mestu. KomlmrH^I* je Imel te dni dolg razgovor s Suaroom _ Govorile sta e poHWid sHoadJI Uhlnju v Istri deUvec v tržaški provinci In Suardoje pohvalil Bsrduzfija. ki hoče prt-vestl tržaški fašizem do normsJ-nih rasmer. utonila. Takih nesreč bo najbrž« še dosti, ker nič ne kaže. da bi •e zgladili dobri prehodi čez re-kaCpsmibs. je v rudniku pri Ivan TenčIč.Premogova mass je ped-la nanj In Sa usmrtita. - Vsled deževja je delo v rudniku selo otežkočeno. zaokrožena, bi za drobec večja. , Ako bi bila polobla lune ob ščipu ploakva, bi snašala 9,000,000 šttrijaškfh milj; *Wr le polobla, ie njena prava površmš ArlkVat večja od ehakšjp kroga. Ce drtlts krpi co, klima pa palec v premeru, trideset palcev od oči, zakrljate z Isto vCHk kos sveta. Poskusi tal X l t , Luna ima gotova svojstvs, ki bi prosonetlla šiSveke, ako bi mogel priti tja. Zdelo bi se mo, da je postsl Igračka kake Einsteinove magije. Človek, ki tehta na zemlji 180 fantov, M na tum naenkrat fegtibfl sto funtov tele. Dvajset funtov tafak, ta-hak kot paro, bi človek lahko pi iihsBH 16 torijev visok grič in zagnal žogo čez najvišjo goro. Ista sila, ki na zemlji požene predmet ono miljo daleč, l* na luni šestkrat močnejša In j vrže predmete šest milj dslsč. Ce se kdaj bili (Jud«m podobni stvori na luni, so morali biti prsvi velikani, proti ksterlm so zemljsnl pravi ftatčki. Raallka v taSI Isvira is alabej-še gravitacija na lani. Ker je lun« manjši avet, Je tudi njena privlačna sila manjša. To js vzrok, kakor smatrsjo astronomi, da ime luna veliko vitje jgo-re kot zemlja, narsvnost ogromne vrhove. Mrtvi vulkani na lu--ai imajo trcla^ki merijo 10 do 76 milj v prsmeru Ta volka-nična žrela so mrtvi ostanki Iz one daljne dobe, ko je bila luna še Živ svat. ^ Ravno slaba gravitacija je pa todi vzrok po amsnju učenjakov, da je lana tako hitro umrla. LdMKŠ gravitacija Je kriva, da Ja lunina atmosfere, če Je kdaj bila, ušla v zunanji prodor. Luna je po vseh dosedanjih znamenjih brez zraka; ne more ga imeti radi slabe gravl» tacije. Moderna dogaaiija o plinih dokazujejo, da plini selo radi uidejo, ako jih ne tišči, oziroma ns vleče k tlom moŠaejša d-la težnosti. Romantično vplivanje lunine luči aa peenike in mlac(e saljub-Ijence Je znano Ša od davnih vekov. Vse drugače bi pa bili "navdahnjeni" pesniki ln zaljubljenci aa luni. ¿o bi tam eknistirali, pod vplivom Zemljine luči. Kskor luna sUe na zemljo, tako in še velttt) lepše sije zemlja na luno. Ljudje seveda nimajo pojma o svetlobi zemlje, ker je ne morejo videti. Zemljina avetloba je — kakor lunina — odbijanje eolnčne svetlobe. /Za zemljane Je toliko dabša, ker oblaki večkrat zakrijejo luno, na luni pa ni oblakov. Ker noč na luni traja Štirinajat dni, eVetl zemlja ve* ta čas nepretrgoma s svojo mogočno lučjo po luninih skalnstlh vrhovih In mrtvih globelih. Zemljo je videti, če bi bil kdo tam, da bi jo videl, z lune kakor veliko pogačo, štirikrat večjo kot je nam Vfdfta luna. ftor luna nima ozračja, je Zemljina svetloba tofiko bolj močnejša in pads neovirano na njeno površje. Todi podnevu, kadar Žari solnce, ki v dveh tednih razbell lunina skalovja do itsverjetno visoks stopinje vročine, je lahko videti zemljo ln tudi zvezde — ki plava po netou. Da, kracne ao noči na hmi, še krasncjšl pa ao dnevi! Solnce, zemlja in svesde — vae hkratu Uri, svstl In mfglja! Nebo je vedno jasno, črno kot noč, dočim se od črne tmlne odražajo milijoni zvezd, ki bfeatljo vse drugače kot ns semljVker Jih ns zs megluje stmosfera ln oblačina lotitos Ima Sobčsst rob. Pogled na zemljo s lune bi bit nekaj božansko divnega. t* m oljska pOgSČS je pestrS slika vseh mogočih svetlih In temnih potez ln peg. Ledeni kapi na arktlku M antarktlku aljajno odbijata solnčno svetlobo, vslsd česar žarita najlepše skozi vie leto. To* žarjenje se v zimskem času razširi preko smernega pasa, ki js pokrit s snegom. Očesni odbijajo modrfksato barvo, puščave, kot js Sahara, dajejo rjgVe pege, gorovjs pa temna. Izkratka: svetloba zemljo, kot ss ka& na hinl, Je brez malega pestra mešanica vseh mavričnih barv. Opazujte lono par dni po mls-Ju, ko se pokazuje tenak rob krajca in opazili boste 4 prosti ml otmi zelehkast del ostala lunine poloble, fte lepše se pa vidi to skozi teleskop. To Js aemdj sks svetloba na luni! OMsi Prsata SIT a. ÉMfa- ivtt o^avia stan. mit« aa uiwmpau ave. cmtaco, itUNCns Izvrševalni odbor: — - jwat»t ODSKKt ^r ^ L uurlvuiTtlJt VT^OLi?* 'T^i^r4** WL GOSPODARSKI ODSKKt ' ' PlOL m B. fsm au, ___ ifl IU-« Z«MsiW, M27 POROTNI ontki B^a?^ 114 w* vn.i Ma fcftar w » «tc U tz: BOLNIŠKI OOaSKi A^0S?£íi¡Jm0KB04JI, ^ ........... * ****** «APADNO OKROtJB iseob Baba, 1 R I. R» M, Plttskars. Ksaa. Boa MS, tfkMohs, Miaiu M Ssv. šsp.| Jsks Oe- » Wre. Nadzorni odbor: , Zdruftitvcni Preak VMnsr, p 8. Cllftoa Park Avs« KAPfTALIHTfCPH) ČASOPISJE LAHKO ZOPET OLODA NA HENZACNEM DOOODKU. Na faflHŠ se naflN trupla gdčae Klare Oleen samo šsa pod semljo. ■' ^ •MtfUklV ' Mt. Stari Ing, Wtt. — mi, ki jo lastuje oče Erdman Ol «ona so našli truplo gdčne Glarr Olsonove. TSkoJ so bile razposlana brzojavke v svet, ki nlmsjo drugegs nsmens kot obujati v občinstvu senzseljo. | Ens brzojavna veet pripoveduje, da ao ¿ekleta pogreAairže od dne 9. septembra. Druga pravi, da so truplo našli člani A» m« I like legije okraja Cravrford Tretje pri povedo je, ds vzrek smrti še ni dognan. Četrta ved pravi, da osumfjeni morilec živ •amo četrt milje proč, kjer so na«H* mrtvo truplo. Peta veet zopet pravi, da sta bfli mlad OrstfTln dekle prijatelja skoz •no leto Ar «ta vest prsvi, ds prsdeednft učlllščs (isle Izjav Ijs, da Je Ml Olson miren dijak Bedma vest pripoveduje, da J* »mrt Olsonove zavita v mam, la da mriidrl odglsdnlk al mog* dognati vVMiks smrti. Tako se vrste te vesti, ki Imajo ves I men, da ljudstvo odvrnejo od n-^----V^LiJ \ r OflpOfñl JXHSll j ■»I SHM 44. SmS mnmmmm lesge, 1H. i ———— —' Mwnai nnfwi s glsvahsl ki ddajs v asisisje as BHmMI sL štvs BiH Is, ss vrli tsteiit I VBA PISNA, ki SS_____ 8. H. P. $n MIT4» ^ ZADKVff BOLNIŠS fJtiSmjtä Pie*. HU STVARI, ua Tsjalštva S. N. P. J# f«SS Bs. Lesm* 414 W. «lÉtlsM, IU. Jsks Osrlsk, Vsi *e»l«l la Sragi spisi, saaasaMs, sgkul. MST-IS B». UtaSsls Ava, CklMvs, lil. sa assls? i IS spisa vss, Iwr -PB08VBTA,- ) MMPjBBjBí O nJem gospodarskem redu in po» 111Ičnem položaju in da ss sani« ms samo sš dekle, ki so jo našli mrtvo na farmi. Dobro Je,' da se sa smrt Olsonove sanimajo oblastveai orgs-ni, absolutno Je ps nepotrebno, da sa sa vajano smrt zanima vse ameriško ljudstvo. Ako je bU Izvršen umor, Je dolžnoet oblasti, da poskrbe, da morilec prejme kasen, ki Je določena v zakonih, umpak poročati v vseh listih krlžsm dešele, o smrti dsk-leta, o katerem ss niti ns ve, na kekšon našla js umrla, Jf pa blaznost, ki služi v to, da ss ljudstvo odvrne od resnsga čtlva. itfno besedno potsznostjo je 8BSMI; ljubezenska čustvs HMho besedno on mladegs vMJeMsa Thyrdsa In i*»vršno vsgofens deklice Céry-don, nadtkal Je aJuno Šsnltev, prvo «polno združitev, nj: nesnost in porod otroka. V šivih slikah nI nobene grot niti najmanjše vulgarf^tl; ■Aipo, čisto, vsvlšeao, ln Človsškn. Črtal sen opisov poroda, n. pr. Sotsjavsga, ampak tako humanii kol J« Binolairjsv v tej še ntasm čital. to Js v rasni mojstrsko ddot . JS P0r B(PM8S , kriševem potu nipivrav »sen Love's Pllgrlmsge. A novel by Upton Sinclair. Publlshsd by tho author. Pasadans, Cdl-fornis. j Knjiga s »rnjim nsdovem Js izlls te dni v drugi Izdsjl. Prvs izdaja, k) js bila tiskana leta 101!, /e bita takoj ralprodana. Knjiga ja fino vezans in fms l»r IM I*no 000 strani. 'Love's Pllgrlmsge" (Roma-njs ljubezni) je Upton Slnclair-/evo delo posebne vrste. Vsa Hinclalrjevs dele so dobra — torej se ns more reči, ds Js katero najboljše. Vsako njegovo lita-ramo delo ft* odlikuje s nim tipom,; ki nims para v dobnl ameriški literaturi, Je tedenca vseh enaka. Kakor Je nje, kar je bilo tiskanih v angleškem jeziku glede tega najdellkstnejArgs vprašanja: čutna In fisična ljubezen med moškim ln žensko. Ls ametafk, post. mor» pisati e tam prsdrnetu skosinskoz realistično, ne de ki mu mogri kdo očitati, da Js purnqgT* Bladalr Je tak umetnik. Z iMrssdo, beeeda. Is kstere kar Ha aajmočmjša ki aa pozna s naravnost taljul manjkanju, trpljenju in tvovanju živita pisatdj Thyrsis in bJsbovs žena, kak boj bijets s krutim komevdjsiislrsnim «vetom I Kako se tudi maščujejo nad njima njune napačne Ideje o ljubezni In življenju t Thyrsis apoena svoja zmott, ko prids mod socialiste; tedaj šala ob a-smeri svoj boj In dobi sadoščo-njs. L kdor hoče čl tati dobro aagle-ško knjigo in hi iste zajeti dobra nauke, naj si nemudoma naroči pri pisatelju "Lovs's Pllgrlmsge". - I. M. krogla ob>*JuJc. da al i arogia MusedlalJa. jo pokal oča treh otrok v Meraaa in fašisti so ga vrgli vded tega v vodo. Truplo le niso našli. . V NAJEM 8E ODDA zdravniški urad ss Slovanskega zdravnika "Phfslclan 1 8ur-geon" i novem poslopju, Slovan-skegs Del Doma \ CoIl, Ohlo. Na odgovor se bode čakalo do 1S decembra 1.1., če ne ae odda tujsfodcu. t Za Infermaetje obrnite ss do finančnega tajnika na! Louis f^uls Pengsl, 1280 t. !S8th 8t. ( levdand, Ohlo. (Adv.) rv. Ti j« jivetina glulkAfll vretcrv življenja. Mladost pomen ja ou?ii«»vito prevlado hrabrosti nad piahosr-¿n. i)rt»irwvf hrepenenja P* d»-/vvlkih nad IjukaSB^e do miri. T<» ■«t vari so v petdesetlsasilM iivahn*jse negn v etne« mladeniča» Nites «« n* postara s tes*, da kratko in maio pr*Wjo soka Ha- vilo let. Ljudj* m itarajo stem da podajo tvoje »zore na eodii« Leta ,grften«tijO košo. Optičen je navdušenja arhaiu»! dušo. Iroj. dvom, nezaupanje do ii«i strah m »rezu* — ia sa dolga teta, ki *pognejo nsm la bitega duha pretvorijo v praO, Vaj mu bo iestdssef sft *sot> na jat, v srcu sMmnMflO Ml biva kile, ki vs* presenečenj« nad ivuitanf la JUGOSLAVIJI , a midva m čutiva bega njo-je tej bohotni travi od osnde iajlk let: papsl Je pensagal nekdaj major dom a Pipphn v kočljivem rprošoajs njegove vsoti: aH je kralj tisti, ki vlado, oli tleti, U m imenuje kralja? ftv, oie m« Js odgovor* tako, do Je Ptpp*» lahko s mirno veotjo vrgol svojega km- l)a s prestola in sedel som nanj. — «a Ptppi- nov Karol ("VellkD Je todi pomagal «v. oče-tu Is stiske, nakar ms Js hvskftai pope* postavil as glavo resorsko krono sv. rimsko drtavs. «vet Je hnel torej spol novega Imperatorja — toda tisti, kl ga je postoril ia to — Jo bU rimski Akof, In to dejstvo Je pravzaprav začetek zgodovine popeirv in ktjoč do zgodovine srednjega veka. Hofija Petrovim« — — Končam, kajti Izstopiti morava U tram-vsjs. Peljala sva se po stari Via Ostisnsis in stojiva pred baziliko sv. Pavla. . Psr beračev stoji pred njo, cicenraov. pobov s razglednicami — s ker mrtvo vseokrog. In mrtvo znotraj, flapa ti zastaja v tem S/zdu visokih blesteči h vitkih atebrov, poslovnih kaset na stropu In sijajnega tlaka — ampak svetišč«? Hila botja? Prej kraana koncertna ali pa celo pitana dvorana . . . Morda Je bilo kedsj drugsče. Poročiis o baziliki (pohajajoči Is S. stoletja), ki Je pogo-rsia I. 1H23, pravijo, da Je zapuščala mogočen vti« I>» eo JI bili stebri monollU iz frigilkofa mrsmorja (seveda "prevzeti" Iz antičnih «tavb), da so delili pot veličastnih cerkvenih ladij in nosili bronsat pozlačen atrop. Da je tnto tu v bojni krasoti nakopičenega zlata, srebra in dragega kamenja. In da Je bila zgradba lahka, zračna. In da je dihala poboftnost. Dafies hartttka pobotnoati no diha. Cer-kvics v zadnji Vaški vasici Je ima več. Odkrl-los t Je izginila, kakor J« Izginila dula todi U te vere in Je ostalo le khčaaje zlata, barv, pro-fani vtla dvorane, kjer se mešetari. In v ms-daljonlh po stcnsh so sliki papoiev, por sto Jih J« menda, in gledajo na svoje delo . . . »predaj v cerkvi atoji triumfalni oblok. ns nJem mozaiki, imitacija tistih, ki ao bili prod fjšarom taka j TI stari rimski mosaiki! Clo-»«a vidi tU po vseh cerkvah in se spominja d»v>s*>s prvotne cerkve proti slikam ln kipom «mik* "Ke dotaj si podobe, ne od bakra, ne vd Aolose' — do. toda cerkev ae je vendarle •pot fttn* k podobam, rmbatn ln kipom, zakaj B4HEA ZA ThAGAnim VA8IH krajo aa Forn, Palatinu la Cetoosejn. In kaj bosčlovsdtvcm? Nsdal je bo rotilo to, kar gradi adaj s tako teftavo. Dela rok la dela dn- hov,,, Is bazilika stopiva vea. — Sofija Petroma, ali ol hočete ogledsti nadalje Is opatije** Paublo sile tre Fontane? — Kaj Jo tam tam? — — Tsm je baje mesto, kjer je bil Pavel obglavljen; ia ko Je v padca njegovs glava tri-krst po tleh poekočila. js privrelo baje Is zemlje troje stodenesv, no. In sdaj llvi od tega čudeža cela lepe opatija.— r *— Ali no mislite, ds Je nssrsmnoet, vsa U mesta tako-ie raz vlači ti? Ali niso tnogH tisti trije atudsnei tuksj na dan privreli? Ds bi bflo vse te skupaj? — — V| ate pravoslsven človek. Sofijo Petroma, In ne veste, kaj Js to. katolilka ekonomija. Pa za to no gre — prataaje Jo bilo: ali hočete iti tja? — — Prvič nisem prsvoslavsn človek In drugič ae maram Iti tja. Razvon. ako hočete vi... • — Vrniva sa. — ^ ln vračava ee po lopi aončni aleji, greva brez besed po stari Via Ostfcaaia, greva, greva, kskor ljudje v pravljici, da pridevs do sivegs, visokegs obzidja Aurellsnovsga. Kakor vanjo vsajena, strmi Is nJega s Ipfao črna piramida. —i---l — - — 411. pi ram kis i,eaiijeve. Gaias Costius, vrstnik coasHu Auguatu. je našel tukaj svoje sadnjs počivališče. Njegovi nasledniki In dediči mu nioo smeli dati vsled edtkta edllovegs s zlatom pretkanih preprog v grob, zatorej eo jih razprodali In mu postavdl ss skuptček ta nagrobnik, kl Je pro-Uvel nikar samo mavsolej eeoarjs samega, marveč tudi vss rimsko cesarstvo. Ia okrog nJega m jo nakupičllo modernih grobov — pro-testantovako pokopališče — Ctmlterto del Pro-testanti. l*po pokopališče. Črne pinije. in modri haldahls nebesa pobloaksvs skozi nje. Krasne cvetka dehte tukaj in bresskrbno po jo ptiči. v vsak UkimSfc, —