«ar Uradni» tro ja « tlopttarjaTi nltot itn. S/in. Rokopisi ao na vraóa'o; nafrante iraní plima aa n« a ipritima|o. — Oridnlikigi tililoni itav. 74. = Političen list za slovenski narod. Opramlitro |a t Kopltarjari nUol Mar. L i = 8pre|ama naročnino, ln.arata la raklamaol)a. ===== Upr.rnUkega talafoaa Mar. 188. » ■ DanaSnla Stevl'ka obsega 6 strani. Tovarišem abiturif entom 1 Na razpotju ste! V prvem hipu prevladuje sedaj v Vas veselje, ker ste srečno dosegli to, za kar ste se morali boriti osem dolgih, najlepših let: maturo, prostost. Toda to veselje se bo le prekmalu poizgubilo v skrbeh in presenečenjih. Kajti prostost je sicer lepa, toda polna težke odgovornosti. Kaj, kam, kako? To so vprašanja, ki Vam bodo pač polnila glavo in srce, ko bo minulo prvo veselje. Težka izbira, težka odločitev, posebno še, ker odločate morda prvič sami zase in to v tako važni zadevi življenja. Ali ne stavi tu usoda prevelikih vprašanj mladeniču, ki je bil dosedaj vajen hoditi le po začrtani poti? — Posvetujte se tedaj z dobrimi prijatelji, pre-udarite natančno svoje notranje in zunanje razmere, potem se pa krepko odločite! Eno pa imejte vedno predvsem pred očmi ¡sinovi s t. ever ne slovenske matere in dobro boste volili. Kakor vsako leto, Vas bo prišlo tudi letos veliko na visoke šole. In zopet boste na razpotju! Tuje, nepoznano veliko mesto Vas bo prisililo, da se boste morali ozreti po pravih prijateljih. In teh boste dobili najsigurneje v naših akademičnih društvih, v katera Vas vabimo, v »Danici« na Dunaju, v »Zarji« v Gradcu, v »Dnevu« v Pragi! Potreba in pomen akademičnih društev sta splošno znana in priznana. Zgolj v našem stanovskem interesu je, da se zbiramo v društvih. Kdor tega ne uvidi, ne razume našega časa, ta nima nobenega zmisla za skupnost. V tujini se nas upošteva le v toliko, v kolikor smo organizirani, posamezniki ne pomenijo nič. Vabimo Vas tedaj v katoliška aka-demična društva. Tovariši! Akade-mična leta so polna izkušnjav in bojev za ideale. Kdo bi ne verjel? Velika mesta s svojim svobodomiselnim ozračjem, pogubni zgledi in zapeljivi tovariši, vladajoči duh časa, mladost in popolna prostost, ki kriči po uživanju, to, prijatelji, so reči, katerim je treba postaviti nasproti neupogljiv, jeklen značaj, če nočete trpeti škode. Zal, da takrat človek večjidel še nima utrjenega značaja, da bi se lahko ustavljal, ampak si ga mora pravzaprav šele v tem boju izklesati. Kako potrebuje tu akademik prijateljske vezi, močne zaslom-be in moralne opore, če noče, da pade. Zgledi, ki se jih žalibog ne manjka, govore dovolj jasno. Tovariši, mi se držimo tozadevno v globokem prepričanju, da tako najbolje izpolnjujemo svojo dolžnost kot posamezniki, kot sinovi zdravega, vernega slovenskega naroda in kot zastopniki človeške kulture, principov, ki jih vsebuje katoliški svetovni nazor. Držimo se jih neomajno, javno in privatno, držimo se jih s ponosom in zavestjo, da so ti ideali edino pravi, edino vredni, da jim posvetimo svoje življenje, svoje sile in moči. Priznamo, to ni lahko, ampak zahteva težkega premagovanja, nebroj žrtev, mnogo trpljenja. Toda zato je toliko zaslužnejše. In krepimo zavest, da je tako življenje končno najsrečnejše in najidealnejše. — Pridite tedaj k nam, stopite v naš krog, saj veste, da Vas kličemo v svoje vrste iz skrbi za Vas, iz ljubezni do Vas! Kakor drže naša društva pokonci prapor katoliški, tako tudi prapor slovenski in slovanski sploh. Kot sinovi slovenskega naroda nastopamo za njegove pravice povsod v tujini in v domovini. Praktično zastopamo v vseučiliških mestih dosledno slovensko stališče, ravnotako doma, n. pr. z delom v obmejnih krajih. Pri tem pa nismo separatisti, ampak iščemo stika z drugimi Slovani za skupno delo na skupni podlagi. Posebno odkar deluje »Slovanska Lisa katoliških aka- demikov«, kateri pripadajo naša aka-demična društva obenem s katoliškimi hrvatskimi češkimi in poljskimi društvi, napreduje in raste medsebojno spoznanje in organiziranje očividno. V vsakem našem društvu imate tako najlepšo priliko, seznaniti se z za nas važnejšimi slovanskimi jeziki in njihovimi razmerami. To je tisti široki temelj realne praktične vzajemnosti slovanske, v katerem je edino naša rešitev. Idejo demokratičnosti, ki jo poudarjamo kot tretjo v svojem programu, umevamo tako, da jo treba ljudstvu pripomoči v vsakem oziru do njegovih pravic, do enakopravnosti. Načelo krščanske pravičnosti zastopamo, ne pa denarnega ali drugačnega suženstva. Mi se ne čutimo vzvišene nad svojim ljudstvom, iz katerega smo izšli kot nekaka izolirana, naduta, sta-novsko-inteligentna kasta, ampak v delu med ljudstvom mu izkušamo pomagati do vedno višje izobrazbe in enakopravnosti V tem zmislu izobra-žujmo v naših društvih tudi sebe, strokovno in društveno, da bomo enkrat lahko tem uspešneje delali praktično za svoje ljudstvo. In glejte. te točke našecra programa tvorijo tako lepo harmonično celoto, da si ne morete misliti lepše. Vse iz\ irajo iz temeljne resnice krščanstva in se stekajo zopet vanjo: ljubezen, ljubezen do svojega Boga, do svojeca naroda in do mtjrjuiega ljudstva Te ideje nam niso fraze, ainp: udejstvujemo jih v naših društvih dan na dan. In pod edino primerno okrilje teh idej vabimo tudi Vas, tovariši kot vnete in čile sodelavce. Na razpotju ste! Zakaj vabili Vas bodo tudi nasprotniki z vsemi mogočimi medenimi frazami; na nas pa bodo kazali kakor na gobavce, ki se jih je treba izogibati. Toda Vi se ne dajte zapeljati od praznih besed, obljub, ki vlečejo in prijajo mladim srcem, ki pa nimajo pravega jedra. Poglej'te sedaj stvari do dna, ko je čas zato, poglejte in sodite po delih! Da, pri nas je življenje, so sile, je delo! V naših vrstah narašča agilnost od dne do dne, naše ideje zmagujejo na ccli črti. In kdor sodi po tem delu notranjo moč naših idej. ne bo dvomil niti za hip, kam iti. — Kje so tisti časi, ko niso imeli nasprotniki za nas drugega kot prezira-nje! Danes gledajo z občudovanjem in bojaznijo na uspehe našega dela. To se je pokazalo prav pred kratkim tudi v zadnjem kraju, kjer so dosedaj nemoteno kraljevali, kjer so se čutili najbolj varne, da naravnost vzvišene nad tako bohotno idejo, kakor je po njihovem bila: ustanoviti slovensko katoliško akademično društvo v — Pragi. Toda »Dan« je kljub temu zasvetil v Pragi, njim v jezo in sramoto. Tako smo Vam poskrbeli, tovariši, tudi tu lastno ognjišče, da ne boste prisiljeni vstopati v svobodomiselna društva. Vedeli smo, da potrebuje dijak začetnik v tujem mestu domače družbe bolj kot vsega drugega. Kogar tedaj mika v Prago, bo lahko dobil v »Dnevu« i svetov i pomoči i pravih prijateljev. Priznali nam boste pač po vsem tem, da Vas ne vabimo v svojo sredo iz egoizma. Ne, naše število je že tolikšno, da nam ni treba delati nobene reklame; kajti kdor ima oči, ta vidi, in kdor ima razum, ta spozna! — Nasprotno, celo opozoriti moramo, da ni in ne bo vsakdo za nas. Naša društva zahtevajo veliko žrtev, odločnosti, mnogo zavednega dela in idealizma. In kdor ne bo čutil globoko v srcu tega kot mi, bo pač spoznal prej ali slej, rad ali nerad, da pri nas ni mesta zanj. Odkriti prijatelji pa nam bodo iskreno pozdravljeni. Na veselo svidenje jeseni v »Danici«, v »Zarji«, v »Dnevu«! Za slov. kat. akad. društvo »Danica«: phil. Lovro Sušnik, t. č. predsednik. phil. Ivan Gruden, t. č. tajnik. Za slov. kat. akad. društvo »Zarja« : tehn. Fran Rueh, t. č. predsednik. tehn. Fran Verce, t. č. tajnik. Za slov. kat. akad. društvo »Dan«: pravnik Josip Dular, t. č. predsednik. pravnik Anton Leskovec, t. č. tajnik. Zborovanje kranjskih obrtnikov. (Konec.) Obrtni kredi. Poslanec dr. Žitnik je poročal o obrtnem kreditu ter izvajal: Vedno čujemo opravičene pritožbe, da obrtni stan propada. Vzroki so: Nezadostna, pomanjkljiva organizacija obrtnikov, pomanjkanje trgovskega znanja, razvoj tehnike, veleindustrija s stroji in velika trgovina s pomočjo kapitala in posledica pomanjkanje kapitala, oziroma potrebnega kredita za obrtnike. Denar je sveta vladar. Obrtniku ne pomagajo strokovna izobrazba, poštenost in delavnost, ako nima denarnih sredstev, ki mu omogočijo konkurenco. Obrtniki potrebujejo dvojni kredit, investicijski in prometni ali obratni. Investicijski kredit porabi obrtnik, da si potrebno uredi svojo delavnico z raznim orodjem in stroji in tako omogoči uspešen obrat. Ta kredit, oziroma naloženi kapital mu mora več do-našati nego le obresti, sicer je obrtnik pasiven. Naravno je, da mora investicijski kredit biti obrtniku na razpolago na daljše obroke, dve, tri, tudi več let. Obratni kredit pa potrebuje obrt-nik, da si nabavi surovine, da plačuje delavce in druge vsakdanje potrebščine. Obrtnik navadno od naročnikov ne dobi takoj plačanih svojih izdelkov. Nekaj dobi na račun, ostala terjatev se mu odplačuje na mesec, ali še v daljših obrokih, ob koncu leta itd. Obrtnik pa potrebuje blago za svoje izdelke, redno mora plačevati svoje delavce itd. Ako nima denarja, mora vzeti od trgovca na upanje, kar mu podraži blago in izdelke. Tako je obrtnik brez kredita odvisen od svojega trgov-ca-upnika in od naročnika-dolžnika. In prav umazana je razvada, da mnogi odjemalci ostajajo obrtnikom dolžni ne le mesece, ampak tudi le!a. Splošna konkurenca pa obrtnika večkrat prisili, da daje svoje izdelke slabim plačnikom. Obrtnik torej nujno potrebuje obratni kredit za čas, ko kupi surovine od trgovcev in dobi plačilo od odjemalcev .Ta kredit sme biti le na kratke obroke. Dobiti ga more večinoma le na osebni kredit, proti poroštvu, proti eskomptu menic in zadolžnic svojih naročnikov, kot predujem na svoje izdelke in javna naročila ter terjatve v svojih knjigah. V navadi je osebni kredit in proti poroštvu. Ta kredit pa je za malega obrtnika zelo omejen in združen z raznimi sitnostmi. Za kredit na menice, zadolžnice, knjižne terjatve pa je treba naše obrtnike in tudi odjemalce vzgojiti. Mnogo obrtnikov je vsaj po deželi, ki niti ne poznajo menic ali pravilnega obrtnega knjigovodstva. Torej tudi nimajo obratnega kredita. Kje pa naj dole . • 11*20 ■a četrt > • . » 5*60 sa on moaoo » . * 1*80 Za poitijaajt na dom 20 w. na mesec. — Posamezne itCT. tO w. Ste?. 146. V Ljubljani, v petek, dne 1. jnllla 1910. Leto XXXVIII. Eiostolpna potit vrata (72 u): sa oakrat.....po IS t la dvakrat . . . . • IS » ■a trikrat ? . . .» tO » m toč ko trikrat . . » • » T reklamnih nottoak ataae enoatolpaa oaraondTrsta 30 vtnarjov. Pri vočkrataosi ob|?Tl)en)n primeren popoat. TiU dan, liTiemil aedel)e ta praznike, ob 5. ari popoldM. SLOVENEC pri katerih dobi dober obrtnik kredit tudi na svoje ime. Slab obrtnik pa ne bo dobil ne tu, ne tam kredita. Velike važnosti pa je za obrtnika, ako se njegove tirjatve eskomptirajo. Nato bi se moralo seveda navaditi občinstvo, da bi uvideli v tem popolno naravno potrebo obrtnika, ako predloži svojo tir-jatev kakemu denarnemu zavodu in si jo pusti izplačati. Občinski svetnik Franchetti izvaja, da trgovci zaračunajo navadno za blago, plačljivo v treh mesecih, 5 odstotkov dražje. Dobro bi bilo, ako bi tudi obrtniki uvedli ta način poslovanja, ker trpi obrtnik škodo na obrestih, ako ima blago zunaj. (Klic: Saj frizerji ne dajejo ničesar na puf!). Cimburk, knjigovez v Idriji, ugovarja Lenarčiču, češ, da ni res, da dobi obrtnik dandanes povsod kredit. Kdor nima hiše, ali ne pokaže hranil-ničnih knjižic, ta ne dobi niti 20 K. Treba pa je izreči zahvalo deželnemu odboru,kakor poslancu dr. Žitniku, ki je že mnogokrat posredoval za obrtni stan. Vlada je zelo milostljiva, dovoli vse, a ostalo si mora človek oskrbeti sam Zato je treba močne organizacije. Dr. Žitnik omenja, d« se gre samo za to, kje se kredit dobi, ne kako se kapital investira itd. Treba je poroštva za obrtni kredit, in tega naj bi nudila dežela obrtnim kreditnim zadrugam. Stavbenik Ogrin, kot načelnik ljubljanske obrtno kreditne zadruge, priporoča ta zavod, ki je imel lansko leto pol milijona prometa in nobene zgube. Priporoča pa, da se osnujejo v vsakem večjem kraju obrtno-kredit-ne zadruge, ker mora vsako vodstvo poznati, kateremu se n. pr. posodi. To pa ne bi bilo mogoče ljubljanski, ako bi bila namenjena tudi deželi. Poživlja pa ljubljanske obrtnike, naj pristopijo k zadrugi, ki je pokazala kljub kratkemu obstoju precej uspešen razvoj. Organizacija obrtnega stana. O tej točki je govoril podpredsednik «rgovske in obrtne zbornice, Ivan Kregar, ki povdarja, kako napreduje industrija, ker organizacija njenega dela in kapitala omogočuje, da dela hitrejše in cenejše. Pri nas je še mnogo obrtnikov, ki o strojih nočejo slišati ali pa nimajo potrebnega kapitala, da bi si jih nabavili.Veliko se povdarja, kako so vsi stanovi organizirani, le obrtniki ne. Obrtniki zavzemajo tozadevno nekako izredno stališče, bodisi vsled političnih razmer, bodisi vsled tega, ker se dostikrat sami med ■eboj prepirajo osebno. Večkrat se rboruje, kadar pa se pride do kake pozitivne stvari, do pozitivnega dela, tedaj sili vsak na svoj konec. To se opaža slasti pri oferiranju. Na ta način potem mnogi tavajo okoli, a o organizaciji nočejo slišati ničesar. V boju za obstanek je z veseljem pozdravljati obrtno pospeševalni urad. Želeti pa je med obrtniki več kolegijalnosti. Ko je nek zadružni načelnik sklical sestanek, kjer so sklenili nekateri obrtniki, da vlože za razpisano delo skupni ofert, je par drugih šlo in vložilo na svojo roko nižji ofert kot dogovorjeno. (Klici: Umazanost!) Da obrtne zadruge ne napredujejo, so krive temu tudi obrtne oblasti, ki presojajo obrtne želje s preveč birokratičnega stališča. Kakor so potrebne stanovske, tako so tudi potrebne produktivne zadruge. Že leta 1892 se je govorilo o skladišču in surovinskih zadrugah. Danes jih imajo samo čevljarji, mizarji v Št. Vidu in žeb-Ijarji v Kropi. To je sad 201etnega na-vduševanja! Stanovskih zadrug je tudi mnogo po deželi. Skoro v vsaki se je kazalo v začetku precej življenja, pozneje po par letih pa so postale vse nekoliko prezaspane. Kakšne so sedaj zadruge? Vprašajte načelnike. Niti odbo-rove seje niso nikdar sklepčne, kaj pa šele občni zbori. Stanovske zadruge se združujejo v deželnih zvezah. Imamo »Zvezo obrtnih zadrug«. Ne bom odrekal dobrega namena njenemu načelniku g. Franchettiju, toda zadnja tri leta ni ta zveza poslovala. Takrat, ko se je osnoval obrtni svet na Dunaju, se je nekoliko prebudila, a sedaj je zopet vse mirno. Odbor ni v svojih sejah nikdar sklepčen. Ta zveza združuje 7 zadrug in niti te niso stalne. Kot načelnik kovinske zadruge komaj še zadržujem, da ostane ta zadruga pri zvezi. Samo ljubezen do stvari me nagiba k temu. Krepko podlago je sedaj ustvaril deželni odbor in upati je, da se dvigne obrtna organizacija. Želim, da se deluje na tej podlagi dalje, gospodje pa, ki so bili izvoljeni v kuratorij, naj delujejo uspešno. Imenovan sem bil tudi sam od trgovsko in obrtne zbornice v ta kuratorij. Storil bom, kar bo mogoče, kakor sem doslej. (Odobravanje in ploskanje.). Po Kregarjevem poročilu so vname živahna razprava. Franchetti priporoča okrajno zveze in okrajne obrtne svete. Toži, ker ima /veza le sedem zadrug. — Glogovšek iz Krškega želi obrtni list. Dragotin Repe priporoča za začetek kolektivne zadruge, iz katerih se razvijejo stanovske obrtne zadruge, kar kaže blejski zgled. Zadruga brez tajnika ne more shajati. Lastna dobro urejena pisarna spravi zadrugo v pravi tir. Cimburk iz Idrije priporoča organizacijo obrtnikov v smislu društvene postave. Deželni odbornik Jarc: Ideja o listu mi dopade. Tak list naj bi izdajal obrtni pospeševalni zavod. Izključeno je, da bi bil po zavodu izdajan list strankarsk. Predlaga, naj shod to sklene. (Obvelja soglasno.) Medklici: »Obrtnik« naj se imenuje, ne »Slovenski Obrtnik«. Tednik naj bo! Rebek iz Celja želi, naj bi se delokrog novega zavoda razširil tudi na slovensko Štajersko, ker se vlada prav nič ne ozira na pol milijona štajerskih Slovencev. Deželni odbornik Jarc pojasni, da se nastavi obrtni pospeševalni učitelj ne samo za Kranjsko, marveč tudi za Goriško in Štajersko. (Pritrjevanje.) Obrtno ministrstvo. Predsednik g. Pust govori pri slučajnostih o potrebi obrtnega ministrstva ter o popolni upravičenosti, da se ustanovi. V državnem zboru lanskega leta je stavil predlog dr. pl. Muhhvert, naj se ustanovi ministrstvo obrtnih zadev. Ta predlog dokazuje čisto odkrito potrebo ustanovitve obrtnega ministrstva. Na vsakem obrtnem shodu, v zadrugah in pri vsaki prireditvi se govori o obrtnih nedostatkih in to radi tega, ker nima obrtnik nikakega zavetja. Dokazati potrebe tega ministrstva ni težko. Vlada sama bi morala ta faktor že davno poklicati v življenje, ako bi bila v gospodarskih rečeh pravična. Sili pa k temu tudi moderni gospodarski razvoj in socialna politika nezastopanih manjšin. Ako se ozremo na splošno socialno politiko, opazimo, da je delavstvo doseglo svoje zastopstvo, razne inšpektorate itd. Pa tudi poljedelstvo ima že davno svoje zavetje v poljedelskem ministrstvu in v drugih institucijah. Obrt in trgovina sta pač toliko vredna, kakor omenjena dva faktorja v gospodarskem razvoju. Vlada bi ne smela odlašati z načrtom za ustanovitev ministrstva avstrijskega obrtnega stanu, kateremu mora dati isto, kar mu po vsaki pravici gre. Dr. Heilinger je že na zahtevo obrtnega odseka sestavil referat, ki bi odgovarjal načrtu tega zakona. Največji dokaz o potrebi obrtnega ministrstva pa dokazujejo davki, katere mora plačevati obrtnik, lačaj, plačaj in še plačaj! In če plačamo, hočemo tudi kaj imeti. Statistika nam kaže: Brez domačih, ki delajo doma, je bilo leta 1902 1,052.000 obrtnih obratovališč, od teh je 25.000 industrijskih tovarn. Nasprotno pa je kmetij v Avstriji 2.857.000. Vsega osebnega davka se plača 65 milijonov, in siccr kmetijstvo 6-5 milijonov, obrtniki 22 milijonov, industrija 9-3 milijonov, mala industrija in obrt 127 milijonov. Splošne pridobnine je od podjetij 60 milijonov. Na kmetije je tega davka le 56 milijonov. Davek na poslopja kmetij znaša zopet samo 10 milijonov. Obrtni davek omenjene kategorije pa znaša veliko preveč, celih 50 milijonov. Kmetij je štirikrat več, a obrtnik plačuje celih 17-5 milijonov več davka pri splošni pridobnini. Na enega kmeta pride torej samo 19 K, na vsakega obrtnika in industrijca pa 52 K. Samo pri teh dveh davkih plača obrtnik 28-9 milijonov več davka. Pri osebnem, splošnem in hišnem davku pride na obrtnika 67 K, na kmeta pa 21 K istih davkov. Po številu pride torej na malega obrtnika skoraj 403 milijonov več nego od kmetij. — Skrbna vlada pa da kmetijstvu rednih podpor 32 milijonov na leto, brez malih živinorejskih in nezgodnih. Iz podpor države za leto 1910 se razvidi, da je bilo dovoljenih za industrijo 600.000, za malo obrt, kakor n. pr. posojila, subvencije, avtonomnim obrtnim institucijam, razne vajenške ¡lome itd., torej zneske, ki se morajo plačevati še nazaj z obrestmi, pa 1,100.000 K. Razvidi se, da je v vsakem oziru živa potreba po obrtnem ministrstvu. Vsakemu se naj da pravica, ki mu gre. Zastopnike v zbornici avstrijskega parlamenta pa pozivamo, naj ukrenejo tozadevno vse po trebno. V nadi, da bodo naši državni poslanci prvi, ki bodo posegli v to zadevo ter pripomogli k uresničenju tega ministrstva, predlagam resolucijo, v kateri se poživijo vlada ter naši poslan ci, naj pospešijo tozadevno korake; ob- enem pa naj se pooblasti društvo rokodelskih mojstrov, naj izdela tozadevno posebno resolucijo ter jo izroči našim poslancem. (Se sprejme. — Odobravanje.) Nato se jo zaključilo zborovanje. V boju za pravice Jugoslovanov. Ljubljana, 1. julija 1910. Jugoslovanska obstrukcija je v polnem tiru. Bitka huda. Ampak nikakor ne brezupna. Danes smo že v juliju. Šole se zaključujejo. Učenci z učitelji nastopijo kmalu počitnice. Slovenska obstrukcija, uprizorjena za slovenske pravice, za pravice Jugoslovanov, ti pa sili uboge (?) poslance tiste bera-ško pičle vladne večine, da gospoda ne more zapustiti zdaj v poletnem času dolgočasnega Dunaja in pohiteti v letovišča, toplice in gore. Zdaj morajo ostati na Dunaju. Biencrth in pa Bilin-ski jih zmerjata, prvi po »Preši«, drugi po »Zeit«, da morajo streti glas Jugoslovana, ki noče nič drugega, kakor da dobi to, kar mu gre, da dobi plačo za to, ker je ostal vedno Avstriji zvest in dozdaj še ni nikdar škilil črez mejo, kakor delajo tisti, ki jim zdaj daje vlada vseučilišče, medtem ko tista nagrajena laška irredenta Slovencem ne privošči niti ljudskih šol tam, kjer ima moč in oblast. Po Gostinčarju pričeta bitka za naše pravice se je včeraj v proračunskem odseku nadaljevala. Bitka se je bila na celi črti. Na pomoč so nehote priskočili Slovencem tudi vladi-novci. Že včeraj smo poročali, kako burno se je pričela včerajšnja seja proračunskega odseka. Stvar se je tako-le vršila: Dr. Korošec in Gostinčar sta uvedla začetkom seje razpravo z ozirom na poslovnik. Ker je Horski odstopil kot poročevalec o italijanski fakulteti, je predlagal dr. Korošec, naj se določi zopet poročevalec, kar večina odkloni. Vname se nato zelo ostra razprava. Dr. Korošec in Gostinčar zahtevata, naj se popravi zapisnik, ki glede na zadnji Gostinčarjev govor ni popolen. Prochazka prečita zapisnik. Slovenci očitajo Prochazki, ki je zapisnikar, da ni bil pri zadnji seji navzoč. Prochazka priskoči obstrukciji nehote na pomoč in trdi, da je bil pri seji navzoč. Kra-vali s pomočjo vladne večine so trajali dve uri. Okolu pol ene popoldne je mogel šele govoriti naučni minister grof Stürgkh. Minister pravi, da se pri vseučiliščih ravna po zgledu semerinskih vlakov, ki se morajo zaradi strmine deliti. Dr. Korošec: »Na Semeringu sledi vlak vlaku, kar se tu ne garantira. Potrebujemo novega strojevodjo.« Sta-nek: »Napravite nam vozni red, da znamo, kdaj sledi prihodnji vlak.« Minister pravi, da vlada ne odklanja brezpogojno slovenskih zahtev in da je pripravljena proučavati slovenske zahteve. Po Stürgkhovem govoru se zaključi glavna razprava. Nato govori Malik, ki očita nemškim nacijonalcem narodno izdajalstvo. Stölzlu očita, da ni pri zdravi pameti, za kar ga Chiari ukori. Nato napade dr. Waldnerja, ki je bil burš, a zdaj noče dati dijaškemu vseučiliškemu odseku nobenega odgovora. Malik pravi, da niso vsi dijaki mokri za ušesi. Prochazka ga nahruli, češ da ne pozna dijakov, ki bi bili mokri za ušesi, marveč da pozna le mlade, simpatične može. Malik nahruli Pro-chazko, ki mu pravi, da je norec. Na to Malik ne molči, za kar mu Prochazka zakliče, da bi ga oklofutal, če bi ga smatral resnim. Malik nato psuje Pro-ckazko z »Lümmel« in z »Rüpel«. Za Malikom govore Vukovič, dr. Adler, ki obsoja jugoslovansko politiko, Oku-niewski in dr. Mayer, krščanski socia-lec, in Conci. Nato govori Demšar, ki izjavi, da hoče govoriti ves večer, vso noč do danes zjutraj ob 10., kar grozno razburi vladinovce. Demšar je govoril do četrt na 11. uro, nakar je po dogovoru z večino prekinil svoj govor, ki ga nadaljuje danes ob 10. dopoldne in sicer se poroča, da bo govoril danes dve uri. Vladlnovcl groze. Vladinovcev je obstrukcije groza, a njihova glasila jim delajo korajžo in pravijo, da se mora obstrukcija streti. A večina vladinovcev hoče na počitnice in bi le še do torka vztrajali, drugi pa hočejo, naj se zboruje do 20 julija. Vlada sama pa čaka, kaj da se zgodi v finančnem odseku in kaj da stori pododsek finančnega odseka, ki je rešil včeraj štiri paragrafe nove postave o osebnem dohodninskem davku Pododsek bo zboroval toliko časa, da se prične posvetovati o davku na Žga nje, za katerega pa vlada ne more do biti večine in zato pričakuje tudi v finančnem odseku obstrukcije. Jugoslovanska socialna demokracija Izdajalka jugoslovanskih pravic. Naša preljuba jugoslovanska so« cialna demokracija ni nič drugega, kakor ponižna služkinja nemškonacijo-nalnega dunajskega socialno-demokra-škega vodstva. Ker dr. Adlerju ni nič za slovanske pravice in prav nič za to, da dobimo tudi Slovenci, kar nam gre. O popolnoma upravičenem boju naših poslancev za pravice Jugoslovanov je pisal nemškutarski »Rdeči Prapor« dne 30 m. m. z ozirom na boj naših poslancev: »Ta obstrukcija je tako brez duha, tako pusta in prazna, da se ne bo čuditi, če bo ob njej poginilo nekoliko poslušavcev. Bolj se vprašanje slovenskega vseučilišča ne more diskrediti-rati, kakor s takim načinom boja.« —. Nam je popolnoma prav, ker je pokazal »Rdeči Prapor« svoje nemškutar-sko mišljenje v popolni goloti. Glavnemu uredniku »Rdečega Praporja« bi prav nič ne škodilo, če bi se šel učit ne samo organizacije, ampak tudi narodne odločnosti k češkim sodrugom, ker tako podlega narodnega izdajalstva še nismo kmalu doživeli, kakor ga dela zdaj nemškutarski »Rdeči Prapor«, tisti list, ki se bahato naziva glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Črtajte, narodni izdajalci, iz svojega naslova jugoslovansko in imenujte svojo organizacijo tako, kakor zasluži: jufna nemškutarska socialna demo* kraclja in ne uganjajte liinavščine z lažjo, češ, da ste slovanski, ko niste, ne morete biti, ker ste veliki slovenski socialno-demokraški generali od nog do glave popolni nemškutarji in ob volitvah na Koroškem priganjači nem-Škutarskih protislovenskih svobodomiselnih strank. Ustoliienie dlakovskega vladlke dr. Ivana Krapaca. V torek dopoldne je novoimeno-vani djakovski škof dr. Ivan Krapac zapustil Zagreb ter se podal na svoje mesto v Djakovo. V dvorni čakalnici na zagrebškem kolodvoru se je zbrala k slovesu številna duhovščina ter zagrebški župan Holjac z večimi občinskimi svetniki; župan je nosil častno župansko verižico. V svojem govoru je župan Holjac izrazil obžalovanje, da dr. Krapac zapušča Zagreb; prosil je škofa, naj mestu ohrani prijazen spomin. Škof je odgovoril, da Zagreba, v katerem je preživel najdaljši čas svojega življenja, ne bo nikdar pozabil ter mu bo spomin nanj vedno ljub in drag. Potem se je škof poslovil od duhovščine; v Djakovo so ga spremili trije kanoniki: Leber, Ivančan in Knežič. Na praznik sv. Petra in Pavla se je vršilo ustoličenje. Mesto je slavnostno okrašeno, nepregledne množice ljudstva vro v mesto, a vlaki dovažajo vedno novih gostov. Samo iz Osjeka se je z vlakom veterancev pripeljalo 500 oseb, na čelu župan z občinskim svetom, predsedništvo slavonske trgovske in obrtne zbornice, načelniki drugih uradov, stotnik Matašič s častniki itd. Vsega skup je prišlo v Djakovo k slav« nosti ustoličenja okoli 10.000 oseb. Vlado je zastopal sekčni načelnik dr. Amruš z vladnim tajnikom dr. Novakom; navzoč je bil tudi korni poveljnik Rade Gerba in mnogo drugih odličnih oseb. Prisego novega škofa je sprejel sarajevski škof dr. Šarič. Po cerkvenih svečanostih je novi škof do 2. ure popoldne sprejemal razne depu-tacije društev in odlične osebe, potem pa se je vršil slavnostni banket, katerega se je udeležilo okoli 400 oseb. Jeseniški kolodvor In Hemci. »Grazer Tagblatt« z dne 23. t. mes. poroča: »V včerajšnji seji (t. j. 21. junija) nemške nacionalne zveze je poslanec Markhl opozoril nemške stranke na to, da slovensko društvo železniških uradnikov uprizarja na postajah državne in južne proge posebno živahno hujskanje, ki meri na to, da bi s pomočjo gotovih merodajnih osebnosti, tako tudi s pomočjo namestnika direktorja državnih železnic Avrednička v Trstu, vse nemške uradnike z onih postaj popolnoma prerinilo in jih namestilo s Slovenci in Hrvati. Ustanovni shod društva slovenskih železniških uradnikov, ki se je pred kratkim vršil na Jesenicah, je služil edino le temu hujskanju proti Nemcem, kakor kažejo vsa poročila. Poslanci nacionalne zveze so ostro nastopili proti ravnanju tržaške direkcije in železniškega ministrstva, ki v tej stvari podpirata Nemcem sovražno stremljenje Slovencev. Načelnik nacionalne zveze hoče železniškemu ministrstvu predložiti toza devno pritožbo. Napeto lahko pričakujemo, bo-li železniško ministrstvo ustavilo to hujskanje.« Podobna poročila so prinesli »Ta-gespošta«, »Preša«, »Piccolo« itd. Če to ni predrznost, potem pa predrznosti ne poznamo! Torej Marekhl in druga nemška čreda bo prepovedal železniškim uradnikom se strokovno organizirati? Meni li Marekhl, da je na celovškem kolodvoru? Dobro ste dela'i losvonromovci v Celovcu, a na Jesenicah se boste opekli! Predrznost leh ljudi jo tolika, da kanijo segati s svojo kosmato tevtonsko roko prav v osrčje naše slovenske domovine. Kaj pa je storilo naše slovensko železniško uradništvo na Jesenicah? Uvidelo je, da se z zagrizenimi Nemci ne leži lahko na eni medvedovi koži, ki so je navajeni Tevtoni. Zato si je osnovalo samosvoje strokovno stanovsko društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. To društvo se je jako lepo razvilo in ima danes že tri podružnice, in sicer v Ljubljani, na Zidanem mostu in Jesenicah, kjer se je ustanovila dne 29. maja t. 1. Nemškonacionalnega bika pa grozno jezi, ker nočejo slovanski železniški uradniki več hlapčevati nemškemu železniškemu društvu, katero se je postavilo na strogo nemškonacional-no stališče. In bik je zatulil! Komaj se je zvedelo, da je imenovano društvo ustanovilo svojo podružnico na Jesenicah, zagnali so nem-škonacionalci huronski krik po nemških časnikih, in zraven je zamukal še italijanski »Piccolo«, kakor kričijo po ulici paglavci, ki si brišejo svoj nos ob zrcalasti rokav. Naše slovenske uradnike osebno denuncirajo pri železniškem ministrstvu in pretijo vso za. vo spraviti celo v parlament. Dobro, le se storite! In mi? Z občudovanja vredno gostoljubnostjo smo opazovali na jeseniškem kolodvoru nemško šopirnost. Pa dobrota je bila še vedno sirota. Narodna mlač-nost se je še vedno maščevala. Slovenski uradniki so prišli pod nemško peto, in ker se kanijo izpod nje izviti, jih hoče še pošteno obrcati! In kdo? Poglejmo to velenemško družbo na jeseniškem kolodvoru, ki daje Marckhlu piče, da lažje tuli! Sama pristna nemška imena! Ječmenik, Kovač, Dovžan, Kavčič (podpiše se Caucig ali Cucek) itd. In tem »Nemcem« je vse dovoljeno! Uradnik Kunst sme biti načelnik Turn-vereina; Dovžan sme biti načelnik Svid-marke; Teuton sme biti nemoteno načelnik vsakega nacionalnega društa! Slovenski uradnik pa ne sme pristopiti niti v svoje strokovno stanovsko društvo! Doslej smo vedno želeli narodnostni mir. Dali simo tujcu tudi domačega kruha. Ko se je z njim odebelil, nam je ijel v znak svoje olike dajati brce. Sedaj pa tudi mi rečemo tujcu: Kdor te ¡je dojil, naj ti da še kruha! Nikdar pa ne bomo pustili, da bi obrcal naše slovenske sinove! To naj si Marekhl dobro zapomni, da s takimi gonjami jako «labo skrbi za svoje nemške sinove! Iz te gonje se razvidi, kako si polagoma nemški nacionalci mislijo osvojiti Jesenice, katere že sedaj računajo za svoj »Gebiet«. Upamo, da se po-pošteno motijo, in da slovenske Jesenice ne bodo nikdar godna tla za los-vonromovce. Nemški Volksrat naj bo vesel, da naše ljudstvo sploh še trpi na Jesenicah nemške uradnike, katerih je Več nego slovenskih, in kateri nočejo znati niti slovenske besedice. Kako nekateri nemški gospodje uradu-jejo in kaj počenjajo, bomo objavili svoječasno. Ne zgodi se nikomur ničesar! Za danes omenimo le, da mani-pulantinja Luckmann, mlado punče, v kratkem krilcu, nosi v uradu, kjer daje vozne listke, siidmarkine znake in ljudstvo provocira, da mnogokdaj do rane ure sedi med nemškimi brati v restavraciji, dočim morajo ljudje na vlak brez listkov in plačevati kazen. Ako jo kdo naznani, se izgovori, da se ji je ustavila ura in ni vedela, kdaj je treba iti v urad — in vse je dobro! Je že prav! Ako se bo hotel kakemu slovenskemu uradniku zato, ker je član slovenskega društva, skriviti samo en las, potem poživljamo naše poslance, da zaorijo tako glasno, da bo Marckhlu do sodnega dne brnelo po kosmatih ušesih! Freosnova nedeljskega počitka. Dunaj, 30. junija. Delovni svet trgovinskega ministrstva je sklenil pozvati vlado, da nadomesti sedanje predpi se o nedeljskem počitku z drugimi enotnejšimi. Na podlagi statističnih podatkov se je dognalo, da ima skoro vsaka dežela drugačna določila v tem oziru in da vlada povsodi velika zmeda. Obrtni odsek in delovni svet bo-ta izdelala temelje za nove enotne predpise, kolikor spadajo v ubmočje trgovinskega ministrstva, v kratkem pa bo sklicana konferenca trgovsko-obrtnih poročevalcev vseh avstrijskih kronovin, da se zedinijo za enotne deželne predpise. Doslej je obrtni odsek v trgovinskem ministrstvu sprejel te-le sklepe: 1. Izdelovalce umetnih cveiic se uvrsti med one proizvajalne obrti, ki ne dopuščajo nedeljskega poč'tka; 2. v brivski obrti je nedeljsko delo do 12. ure brez izjeme dovoljeno; 3. slašC-ičnr-jem se dovoli nedeljska prodaja sveže napravljenih izdelkov; predaja kandit v slaščičarnah je ob nedeljah dovolje na; 4. nedeljsko delo (sekanje in prodaja) v mesarskem obrtu kakor tudi prodaja prekajenin in klobas je dovoljeno do 10. ure dopoldne; 5. za mlekarne in prodajalne mleka in mlečnih izdelkov ne velja nobeno nedeljsko omejevanje; 6. kostanjarjem je nedejsko delo v dosedanjem obsegu dovoljeno; 7. trgovske obrti: v vseh krajih z nad 6000 prebivalci — izvzemši trgovine z živili — je nedeljsko delo brez izjeme dovoljeno tekom treh ur dopoldne, a tako, da je delo brezpogojno povsodi končati ob 10. uri dopoldne. V manjših krajih se nedeljsko delo lahko vrši nepretrgoma štiri ure. V trgovinah z živili je dovoljeno nedeljsko delo največ tri zaporedne dopoldanske ure, zapira se ob desetih. Trgovins..- ministrstvo bo te sklepe pri sestavi ih predpisov upoštevalo. Velika slavnost slovanskih gasilcev v Llutljanl. Slavnost štirldesetletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, spojena z zborovanjem »Zveze kranjskih prostovoljnih društev« ln odbartve seje »Slovanske gasilske zveze«, ki bo dne 13., 14. in 15. avgnsta 1910. v Ljubljani. SPORED: I. V soboto dne 13. avgusta: Sprejemanje gostov na kolodvoru in odkaza-nje prenočišč. II. V nedeljo dne 14. avgusta: 1. Ob 8V«, uri dopoldne slavnostno zborovanje Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v »Mestnem domu«. 2. Ob 10. uri nastop društev na Blei-vveisovi cesti, nato odkorakanje v »Zvezdo« k sv. maši. 3. Po sv. maši mimohod pred deželnim dvorcem, obhod po mestu, poklo-nitev mestnemu zastopu; razhod pred »Mestnim domom«. 4. Ob 3. uri popoldne vaja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. 5. Ob 4%. uri zborovanje »Zveze kranjskih gasilnih društev v »Mestnem domu«. 6. Ob 71/2- uri zvečer koncert v hotelu »Tivoli«. III. V ponedeljek, dne 15. avgusta: 1. Ob 9. uri dopoldne zboruje tehnična komisija »Slovanske gasilske zveze«. 3. Popoldne ogledovanje mesta in izleti v okolico. 4. Ob V/2- uri zvečer koncert v »Narodnem domu«. IV. Dne 16. avgusta ob uri zjutraj odhod gostov v Postojno. V. Obedi se vrše poljudno v raznih hotelih, restavracijah in gostilnah tako, da so domači gasilci v družbi s tovariši iz severa in juga. VI. Da bo razvrstitev mogoča, se bratska društva prosijo, naj naznanijo število došlih tovarišev zveznemu ali pa odboru Ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega društva; vsaj do 1. avgusta 1910. Oprava: Paradna s čelado in pasom. K mnogoštevilni udeležbi vabita vsa severo- in jugoslovanska — kakor domača gasilna društva združena odbora Zveze kranjskih gasilnih društev in Ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega gasilnega društva. NOVA AFERA HRABA. Hraba, ta čudni dunajski občinski svetnik, ki se je z večino dunajskega občinskega sveta pred sodiščem poravnal, je sedaj zopet izjavil poročevalcu »Zeit«, da svoje obdolžitve vzdržuje in da se jih upa dokazati. Dočim je prej imenoval Bielohlaweka in Axmanna, sedaj svojo ost obrača proti Gcssman-nu. Liberalci na Dunaju mislijo, da jim bo iz te afere vzcvetela pšenica; na shodih že kriče o »Wiederbefreiung Wiens«. Liberalnih shodov se udeležujejo tudi krščanski socialci, ki izjav- ljajo, da bodo sami pritiskali na to, da se vsa zadeva temeljito pojasni in iz-čisli. Menda se ne motimo, da bo končni efekt: razkrinkano, užaljeno samo-ljubje obe. svetnika Hraba in velika blamaža za Ilrabo in sedanje njegove liberalne prijatelje. Krščansko-social-ne stranke se ve ta afera ne bo podrla, ampak jo morda le — izčistila in na znotraj okrepila. Vergani, izdajatelj »Deutsches Volksblatta« toži Bielohlaweka, ker je ta zopet spravil na dan neko afero o ukradenih obligacijah. Bielohlnwek pravi, da bo nastopil dokaz resnice. Krščansko-socialna »Freistatt« zahteva, da se razmere temeljito pojasnijo, če ne bo res v veliko škodo stranke. Dnevne novice. -f- Podružnico »Slovenske Straže« naraščajo z vsakim dnevom. Čast vsem, ki se zavedajo, kaj je v sedanjem času naša sveta dolžnost. Oglasile so se nanovo naslednje podružnice: 121. Jesenice (ženska); — 122. Hakek; — 123. Planina pri Vipavi; — 124. Škof ja Loka; — 125. Škocijan pri Turjaku; — 126. Koprivnik v Bohinju; — 127. Haj-din (p. Ptuj); — 128. Sostro (p. Sp. Hru-šica); — 129. Dol. Košana (ženska); — 130. Horjul; — 131. Boh. Bistrica; — 132. Črniče (Goriško); — 133. Zitaravas (p. Miklavčevo); — 134. Sv. Nikolaj pri Sevnici. — Iz mnogih krajev zagotovo še pričakujemo obvestil. Potrdila takoj izposlujemo; prosimo torej, da v vseh župnijah naši somišljeniki sedaj poskrbe za ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«, da bodo naše manifestacije 10. julija res krepak, imponujoč pojav naše organizacije! -f Kres na vrhu Krima. Ižanski Orel bode dne 4. t. m. v čast sv. Cirilu in Metodu prižgal velik kres na vrhu Krima! Bratska društva, posnemajte ga fn poletite na najvišje hribe naše domovine i. t. m. zažigat kresovel ■t- Kaj je »Narod« zamolčal? Smešni nastop brivca Franchettija, ki vse mogoča počenja, da bi postal — obrtni inštruktor, na obrtnem shodu hoče »Narod« seveda povzdigniti do neba kot neki junaško dejanje. A »Narod« je v svojem poročilu izpustil, kar se je na shodu slovesno konstatiralo, da je namreč Franchetti v svojo »deželno« zvezo vjel samo 7 zadrug in da še teh 7 zadrug nič ne dela. Ogromna večina obrtnih zadrug o Franchettiju neče nič slišati, on pa je toliko predrzen, da hoče celo deželni odbor sebi ukloniti, da bi delal agitacijo za njegove stran-karsko-liberalne manevre pri obrtnikih. Dosegel je Franchetti le to, da je zdaj njegova »deželna« zveza pred celo deželo osmešena, sam sebi pa je Franchetti podrl zadnji up, da bi postal kdaj obrtni inšpektor ali inštruktor. Če hoče brivec Franchetti norce briti, naj jih brije, koder jih dobi, a v obrtni organizaciji jih več dobil ne bo! -f- Orli v Šmarjah. Ob priliki ustanovitve Orla v Šmarjah 29. t. m. so se zbrali Orli iz Ljubljane, D. M. v Polju, Zadobrove. Hrušice, Sostrega, Dobrove, Brezovice, Iga ter orlovska godba iz Škocijana. Na ustanovnem občnem zboru sta govorila deželni odbornik dr. Lampe, brat Končan in domači gospod kaplan. Pri javnem nastopu je pod vodstvom brata Dostala telovadilo 35 telovadcev proste vaje. Po prostih vajah pa je ljubljanska vrsta nastopila na bradlji ter žela obilo pohvale. Med javno telovadbo je pridno igrala orlovska godba pod spretnim vodstvom gospoda Jereba. Po telovadbi se je razvila neprisiljena zabava na dvorišču gostilničarja g. Škerjanca. Z večernim vlakom so se izletniki vrnili zopet domov. + SUdmarki gre slabo. V Wundschuh pri Predingu na Zgornjem Štajerskem je hotela protesta litovska Siul-marka ustanoviti svojo podružnico. Prišla sta neki Siidmarkin uradnik in pa neki nemško-nacionalni študent ter sta navduševala zbrane ljudi za po-nemčevalno delo. Ljudje so ohole nemške fraze mirno poslušali in govornika sta se na tihem že veselila uspehov, a konec jih je razočaral. Ko se je bilo treba pričeti vpisovati, so pričeli pri-prosti nemški kmetje kar spontano ugovarjati in so povedali lutrovskima agentoma marsikatero bridko. Seveda se ni nihče vpisal in prestrašena agenta sta prenočevala v Wund schuh, ker sta se v svoji junaški strahopetnosti bala na kolodvor. Ali se bo enkrat zjasnilo med poštenimi Nemci? -f Neumorni hujskač ljubljanski lu-teranski predikant dr. Hegemann je v torek govoril na shodu „Vsenemškega društva za Ostmarko" v Gradcu. V svojem govoru se je bavil največ s „Slovencem", ki da je uprizoril nanj pravo gonjo. Nato je opljuval nekoliko papeža, se ogorčeval nad nravno propalostio. ki ic vladala v Rimu v Sf. in 10. stoletju in dejal, da )c edini pravi odgovor na boromejsko encikliko: Los von Rom! Sicer mora biti zadnji cilj Nemcev doseči take razmere kakršne so na Francoskem: ločiti je trebu cerkev od države! Dokler pa to ni mogoče, je treba saj posameznike pripravljati za odpad k protestantovstvu. Končal je: „Heil dem deutschen Geiste I" — Sicer bi bilo jako zanimivo preiskovati, kako se da pri dr. Hegemantiu razlagati sicer čisto nepojmljivo dejstvo, da se 011 nad nravno propalostjo v 10. stoletju v Rimu zgraža, pa to nas končno nič ne briga, saj ni naš pastor. Značilno je pač, da je tudi prote-stantovski pastor, ki je notoričen svobodo-mislec, med tistimi, ki komaj čakajo ločitve cerkve od države. To je edino, na kar smo hoteli opozoriti. + Nečuvena nemška oholost. Iz Bohinja se nam piše: Dodatno k članku: »Nečuvena nemška oholost« v »Slovencu« z dne 27. junija še poročamo, da je Vockovka za podiranje barake in plotu na občinskem svetu ob Bohinjskem jezeru najela orožniško azistenco. Vprašamo merodajno oblast, pred vsem c. kr. okrajno glavarstvo, kaj poreče k temu, da bi si lahko vsak, kadar bi se mu vzljubilo, klical orožnike za azistenco? Orožniki imajo dovolj drugega opravka. Dobro bi bilo, ko bi včasih malo pogledali po gostilnah, kjer se po cele noči pleše brez vsake licence. Za azistenco pri takih »podjetjih«, kot je bilo razdejanje ob jezeru, pa mislimo, da orožniki niso postavljeni. -f Predsednik bosenskega sabora Allbeg Flrdns je danes umrl. Deželni odbor kranjski je brzojavno izrekel saboru sožalje vojvodine Kranjske. -f Ivan vitez Trnskl nmrl. 30. t. m. je v Zagrebu umrl zadnji Ilirec, veliki hrvaški pesnik Ivan vitez Trnski, star 91 let. Njegove so pesmi: »Oj banovci«, »Ljubimo te naša diko«, »Oj jesenske duge noči«. — Mestno pekarno so 28. junija slovesno otvorili v Zagrebu. Otvoritve so se med drugimi udeležili župan Holjac z več občinskimi svetniki, zastopniki vlade, trg. in obrtne zbornice ter polno-številni zastopniki zagrebških listov. Poslopje je blagoslovil mestni župnik Mrzljak. Pekarna je zgrajena na najmodernejši način ter odgovarja vsem zahtevam higijene. Zn delavstvo je prirejena posebna kopalnica. Sedaj je nastavljenih v pekarni okoli 50 uslužbencev, med temi 10 izučenih pekov. Ko se v pekarni prične tudi s proizvajanjem drugih testenin (makaron) se nastavi seveda veliko več moči. Delo bo razdeljeno v tri osemurne Silite in se je defi-nitivno pričelo z obratom 1. t. m. Mi-nole dni so za poizkušnjo spekli 20 me-terskih stotov kruha ter vsega brezplačno razdelili ubogim. Nedvomno je to podjetji velikega socialnega pomena in bo ugodno vplivalo na prehrano ljudstva, kajti povprečno oddaja pekarna svoje izdelke za 0 do 10 vin. ceneje nego ostali peki, pri tem pa je kruh za poloviro večji nego drugod. — Ulom v kapucinsko cerkev na Reki. Iz Reke se poroča 29. t. m.: V noči med torkom in sredo so neznani lopovi ulomili v tukajšnjo kapucinsko cerkev, ki se nahaja sredi mesta. V cerkev so prišli skozi kor. Odnesli so zlato krono z Marijine podobe, v vrednosti tisoč kron, dar neke gospe pred 60 leti, kip lurške Matere božje, srebrnega angela in druge predmete v skupni vrednosti 2000 K. Policija je ugotovila, da je bila tatvina izvršena v ranih jutranjih urah. — Zagrebško občinsko posojilo 15 milijonov kron se najbrže poveri konzorciju, ki mu stoji na čelu »Prva hrvaška hranilnica«, ker je stavil najugodnejšo ponudbo. — Nova planinska koča. (»Sclimi-dingerjeva Koča«). Znani prijatelj planinstva, g. notar dr. Schmidinger v Ljubljani, je oddal svojo lovsko kočo na Veliki P 1 a 11 i n i nad Kamnikom »Slovenskemu planinskemu društvu« (Osrednjemu odboru). Koča se v kratkem primerno preuredi in društvo jo bode kot »Schmidingerjevo Kočo« začetkom julija izročilo prometu. Koča stoji tik velikega pastirskega stana na Veliki Planini, ima krasno lego med bujnimi planinskimi pašniki in nudi tudi razsežen razgled, posebno na skupino Ojstrice ter po celi Gorenjski ravnini in obmejnem hribovju, kakor tudi po gorenji Savinjski Dolini. Nova koča bode dobro došla vsem tistim, ki hočejo napravljati manjše planinske izlete; kajti do koče je od Kamnika le 4 ure hoda (iz Stahovice 3 ure); dobro došla pa bode tudi vsem tistim, ki hočejo poleteti preko Velike Planine in Konja na Ojstrico ali tod sestopiti. Prikladna hode ta postojanka nadalje še posebno za pozne jesenske in zimske ture. — Dan otvoritve Schmidingerjeve Koče se naznani pozneje. — Sprevodnik ponesrečil. Pri tovornem vlaku, ki gre popoldne iz Kranjske gore v Dovje, je zadel včeraj, 28. junija, z glavo ob železen most sprevodnik z imenom Borovnica in se ubil. Prenesli so ga na Dovje. Mislijo, da se je iz tovornega voza preveč ven stegnil, in tako z glavo trčil ob železno ograjo. Padel je iz voza in kolo mu je nekaj spodnje noge odtrgalo. Vlak se je ustavil, ker je nesrečo videl zadnji sprevodnik. Ura mu je odpadla v Savo, kos verižice pa je še imel. Zanimiva civilna sporna zadeva. Dne 28. m. m. je upravno sodišče razpravljalo o znani vodovodni sporni zadevi med g. Tomo PavŠlerjem in Maj-dič-Lenarčič. Upravno sodišče je zavrnilo vse ugovore, ki sta jih vložila proti Pavšlerievim vodovodnim projektom gospoda Majdič in Lenarčič. Vodovodna sporna zadeva se je vlekla od leta 1897 sem. Ministrstvo je podaljšalo Pavšlerju koncesijo za vodovodne projekte od 40 do 60 let. -— Novi Aljažev Dom v Vraiih vrlo napreduje. Glavna stavbena dela so že dokončana; sedaj so vrši le še notranja oprema, in sicer v glavnem manjša mizarska dela. Oskrbuje se novi Aljažev Dom kakor inristovski hotel; oskrbo sta prevzela tudi to lelo Ludovik Do-bišek in marljiva njegova soproga. Novi Aljažev Doni je že izročen prometu i n založen z vsem p o -t r eb n i m. Zato že zdaj vabimo turiste in prijatelje planinstva ter krasne planinske narave, da ga posečnjo. Slavnostna otvoritev hotela, združena z veliko planinsko vcselico, se vrši v ne* deljo tlne 17. jnltja. Podrobnosti te otvoritve objavimo po časopisih. Na-tančneji opis stavbe priobčimo prihodnjič. — Pogrešanega »Lloydovega« par-nika «Tiieste« niso še našli, kakor se je napačno poročalo. Iščejo ga angleške križarke »Fox«, »Proserpina« in »Dalhousie« ter laški križarki »Pie-monte« in »Volturno«. — Pod vlak se je vrgel kmet Kos-mini, brat župana v Gorjanskem, med Prosekom in Nabrežino. Kolesa so mu odtrgala glavo. Vzrok samoumora ni znan. — Zastrupljenje z govejim mesom. V San Vicentu v Istri je tamoSnji mesar te dni zaklal bolnega vola in vse osebe, ki so jedle meso tega vola, so obolela za znaki zastrupljenja. Od obolelih je ena že umrla, več jih je pa težko bolnih. — Dalmatinski vinogradi ogroženi. Iz vseli krajev Dalmacije prihajajo vesti o uničujočem nastopu trtne uši in peronospore. Na otoku Braču je pero-nospora kljub večkratnemu škropljenju uničila trte. — Mrtev deček. Danes zjutraj je našel zasebnik F. Gregorc iz Šmarja v hosti potep: pota mrtvega dečka, starega 4 do 4' « let, kateri je bil najbrže prinesen na ta kraj. Oblečen je v srajčico in z robcem ima zavezano glavo, pod katerim je videti še svežo kri. Orožniki pridno zasledujejo vso zadevo. — Napad z nožera. V Spodnjih Gorjah pri Bledu je z odprtim nožem napadel znani pretepač Andrej Koželj zidarskega mojstra J. Bepeta, ko je prišel s 241etnim delavcem Boštjanom Ka-valar v neko gostilno, da so porazgo-vorita zaradi nekega dela. Repe se je napadalcu umaknil, pri tem pa je Koželj sunil s tako silo Kavalarja v levo stran prsi, ravno pod srcem, da se je noževa ostrina zalomila. Kavalarja so pripel jali danes v deželno bolnišnico, a je malo upanja, da bo okreval. — Utonil je v Ljubljanici, mizarski vajenec pri Ivan čeponu na Vrhniki. 28. junija se jo šel kopat zvečer, a koga ni hotelo bili nazaj, šli so ga iskat in našli so ga že pozno po noči utopljenega. Fant je bil doma v Podlipi pri Vrhniki. — Vojak utonil. V Trstu je utonil nek pešec 15. stotnije 97. pešpolka. Kopal se je v morju in ker ni znal plavati, so ga zagrnili valovi. Priskočili so mu na pomoč drugi vojaki, a izvlekli so ga mrtvega. — Oivoritcv sotesko »Dovršnik«. Društvo za privabitev tujcev na Jesenicah (Gorenjsko), slovesno otvori novo dograjeno not divno sotesko »Dovrš-nik« nad Ilrnšico, prihodnjo nedeljo, dne 10. julija t. 1. popoldne od 3. do 4. ure. Ta soteska se prične komaj četrt ure hoda od žel. postajališča Hrušica ter vodi pot pičle pol ure navzgor ob romantičnih, skalnatih stenah, mimo sedmih, večjih in manjših, krasnih slapov. Zgoraj ^o strinja z ono, od Slov. planinskega društva žo zaznamovano potjo s Hruško v Hruševsko planino, kjer «o snhleta z isto, ki jo tudi zaznamovana /. Dovje,ca in vodi skozi lepi Tli-iševski in Jeseniški planini na Rov-ščico, K lok in na Golico. — Postopač zažignlec. Neki postopač iz Kranjske gore je zažgal izpod Doviega Klančnikove svisli z senom vred. Orožnik je hitel za njim s kolesom in ga vjel na Hrušici. — Ribarstvo zakupnega okraja Cerklje v Reki in Pšati se bo oddalo za deset let v zakup dne 8. avgusta pri okrajnem glavarstvu v Kranju. Hrvaški natakarji so sklenili izvesti tesnejšo strokovno organizacijo. V načrtu imajo tudi ustanovitev nata-karske strokovne šole. Veliko tatvino usnja so odkrili v zagrebški tovarni usnja. Delavec Fran Piškur je s sodelovanjem čevljarja Go-lubičn ukradel usnja vsega skup za več tisoč kron vrednosti. Oba krivca so že zaprli. Znanost m umetnost. * Novi Akordi, katere urejuje dr. G o j m i r Krek, prinašajo v letošnji 4. številki valček za klavir Vjekoslava Rosenberga Ružiča »Čarobne uspome-ne«. »Novi Akordi« izhajajo šestkrat na leto in veljajo na leto 10 K. Posamezni zvezki so po 2 K. Cerkven i letopis. c Konferenca Sodalitatis za ribniško dekanijo bo 6. julija ob pol 11. uri na Vel. Poljanah. c Konferencija Sodalitatis SS. Cor-riis Jesu za novomeški dekanat bo dne G. julija vStopi č a h. Ker so na dnevnem redu jako važna vprašanja, naj se vsi gg. duhovniki, v kolikor je mogoče, udeležujejo. c Pastoralna konferenca za dekanijo ljubljansko okolice bo v četrtek, dne 7. t. m., zjutraj ob 9. uri v knezo-škofijski palači v Ljubljani. Italijanska Istra. V Istri imajo Italijani veliko moči, kar se kaže v istrskem javnem življenju, posebno pa v šolstvu. Kjerkoli je celih pet Italijanov, tam je italijanska šola, ki jo mora vzdrževati dežela, (ločim je v Istri še vedno preko 15.000 hrvatskih otrok brez vsakega šolskega pouka. Vse to nasprotuje državnim temeljnim zakonom, za kar se pa nihče ne briga, še manj, ker bi bil hrvatski napredek v Istri tudi neljub onim, ki jim je cilj »Drang nach Suden«. Avstrijska vlada še ni doslej ničesar storila za slovenski jug, zato ker je obenem tudi nemška. Najnevarnejši sovražnik Istri je »Loga Nazionale«. Med tem ko se na deželne stroške zida šole tamkaj, kjer bi jih ne bilo treba, samo da se obvaruje 5 ali 6 italijanskih oirok pa je naloga »Lega Nazionale«, da ctvarja italijanske šole po čisto hrvatskih krajih z očitnim namenom, da po-italijanči hrvatsko deco. To raznarodo-valno društvo napreduje od leta do leta. Podpira ga Italija, in priznati se mora, da delajo zanj avstrijski Italijani s požrtvovalnostjo, ki je vzgledna. Preteklo leto so nabrali samo v Dalmaciji, kjer jih je komaj 14 do 15 tisoč, toliko približno, kolikor so Hrvati po vseh hrvaških deželah darovali za svojo družbo sv. Cirila in Metoda. To je velika požrtvovalnost, ki daje poguma in pomoči mnogim, in tako se dogaja, da se Italijanstvo v Dalmaciji vedno po-nosnejše dviga, kljub svoji manjšini, ker vedo Lahi, da jih svojci ne za puste. Tako je tudi v Istri. »Lega Nazionale« dela po dobro umerjenem načrtu za uničenje slovanskega življa v Istri. Na letošnjem občnem zboru v Gorici so Lahi razvili cel bojni načrt proti Istri. Hrvati so v Istri napram Italijanom v razmerju 2 : 1, ne sme se pa pozabiti, da se to število menja na škodo Hrvatov z vsakim otrokom, ki ga polahoni »Lega Nazionale«. V Istri je »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki pa naj paralizuje laško delo. Tukaj naj bi Hrvatje zastavili svoje moči, zlasti oni iz banovine, ki so radi navdušeni. Čudno je, da ravno med Hrvati nimajo posebno razvitega narodnoobrambnega dela. ko imajo precej denarja in ko je tako delo tudi lažje pri večjem narodu. Vsekakor pa niso hrvaške razmere v Istri zdrave, to je med voditelji, kar je že večkrat povdarjal »Slovenec«, če ne, bi se ne tožilo vedno o prodiranju Italijanov. Bol za ljudsko šolo v Italiji. Kakor Damoklejev meč visi nad italijanskim ministrskim predsednikom Luzattijem in njegovim ministrstvom zakonski načrt naučnega ministra Credaro. Čredaro, ki je prostozidar najhujše vrste, je predložil šolskemu odseku reformni načrt, ki ni nič drugega, kakor drzen poizkus, laizira-ti popolnoma ljudsko šolo, odvzeti nadzorstvo občinam in priložnost družinskim očetom za nreskrbo veronauka šolskim otrokom. Ta načrt, o katerem so toliko govori in piše po časopisju, se je pred par dnevi »temeljito« razmo-trival v ministrskem svetu, se je v odseku precej kritikoval ter se je poslal z nekaterimi popravami svojemu dušnemu očetu. Ministrski predsednik Luzatti, ki so vedno trudi, da bi ustregel vsem, ima veliko dela, da pomiri svojega upornega naučnega ministra in ga pregovori, da sprejme in izpelje od odseka popravljeni šolski reformni načrt. V celi deželi pa so katoliki, kakor tudi drugi pošteni ljudje trdno odločeni, nastopiti z vsemi mogočimi sredstvi proti Credarijevemu načrtu, ki tvori začetek kulturnega boja. Luzatti se ne veseli seje parlamenta, v kateri se bo razpravljalo o tem načrtu Poleg te skrbi pa je za Luzattija tudi ta nevarnost, da se zbornica še ni popolnoma odločila za politični program Luzatlijev, razen nekoliko pristašev Simonija in nekaj republikancev. Luzatti pozna sedanji težavni položaj zelo dobro in razumno je, da ima strah pred mogočimi zapletki, ki bi jih povzročila debata o šolskem reformnem projektu. Ako bi namreč Credarov projekt zbornica odklonila, bi moral vsled t ega ne samo Credaro, temveč tudi radikalni justični minister Sacchi izvajati posledice, kakor tudi socialisti, ki bi prisilili svoje ministre k demisiji. PRESTOLNI GOVOR IN HRVATJE. Prestolni govor, ki ga je vladar 25. junija prebral v ogrski zbornici, ni prinesel Hrvatom najmanjših konkretnih zagotovil ali obljub. Dotični oddelek slove tako-lc: »Kar se tiče Hrvaške in Slavonije, bo naloga vlade, da viseča vprašanja ob polnem varstvu koristi ogrske države in vpoštevajoč obstoječe zakone privede k primerni rešitvi po načelih pravice in pravičnosti.« To je toliko kakor nič in radovedni smo, kako se bo koalicija na zunaj izvila glede tega novega dokaza njene popolne politične jalovosti in brezmejnega hlapčevstva Khuenu. Na zunaj pravimo, kajti »doma« pri koaliciji in Khuenu so to vse davno dogovorjene stvari. Koalicija si še do danes ni upala na dan s kakimi — čeprav samo navideznimi — sklepi o svojem stališču nasproti Khuenovi vladi. Njeni delegati neprestano zborujejo in so posvetujejo, a od sebe pa še niso dali nobene fige. Listi različno ugibajo, a gotovo je le toliko, da se Khuenu ni treba prav nič bati kakih sitnosli ocl hrvaške strani. \ petek je delegacija zopet imela posvetovali je, a sklenila seveda ni nič. Samo določitev posameznih poslancev za razne odseke — je od Kimona sprejela, koalicija tudi v takih rečeh nima proste roke. Korolke mvm. k S Svetih Višarij. V poročilu v št. 139. »Slovenca« glede na slovesnosti na .Sv. Viša r jih. je bilo pomotoma naznanjeno, da bo dne S. septembra imel tu slovesno sv. mašo Presvetli gospod dr. Anton B. Jeglič, knezoškof ljubljanski. Presvetli ne bo takrat tu maševal, ker pojde isti čas z romarji v Sveto deželo. k Narodnjaštvo. Nanovo izvoljeni poslovodja slovenske Peter Wernigove tvrdke za izdelovanje pušk v Borovljah, g. Anton Stangel, je drugače navdušen Slovenec in dopisnik »Korošca«, toda svoje otroke pošilja v nemški otroški vrtec, njegova žena pa je tudi Nemka. Zaraditega se iz njega kruto norčujejo »Freie Stimmen«, češ, da tudi spada med one, ki drugim priporočajo vodo, sami pa pijejo vino. Je čisto upravičena ta graja. Kazne stvari. Prestolonaslednik — pridigar abstinence. Švedski prestolonaslednik, kakor tudi njegova soproga Margareta, sta vneta pristaša abstinenčnega gibanja. Njegovo zanimanje za abstinenco je toliko, da se dostikrat tudi javno zavzame za to gibanje. Tako je preteklo nedeljo na nekem abstinenčnem shodu v Schoneu-u imel uvodni govor, ki je bil nekak agitacijski govor za splošno prepoved uživanja alkohola. Pa ne da bi samo govoril prestolonaslednik za abstinenco, tudi doma se vodi njegovo gospodarstvo popolnoma po pravilih zdržnosti. Ko so bili prvič povabljeni v Stockholmu huzarski častniki tamkajšnje garnizijc k prestolonasledniku na pojedino, so delali sicer dolge obraze, ko so pili iz šampanjskih kozarcev limonado in podobne brezalkoholne pijače, a pomagalo ni nič. šola novega tipa. Ze davno obstojajo posebne šole za manje nadarjene učence, no. sedai *o noskušali v Bero- linu z uvedenjem posebne šole za Iz. redno nadarjene dijake. Svrha tej šoli bi pa bila, da zamorejo izredno nadar« jeni dijaki s pomočjo te posebne šole izvršiti srednje šole v krajšem času, nego se to normalno dogaja. Prvi razred take šole se otvori v začetku bodo. čega šolskega leta. Napoleon — glasbeni kritik. Ko je bil veliki francoski cesar, Napoleon I., še konzul republike, je bil ravnatelj pariške opere Ljudevik Cherubini. Zameril se je malemu Korzikancu, ter so bili prepiri med njima na dnevnem redu. Ob neki priliki je želel Napoleon, dapojo v operi Ninon tedanji pevec Crescen-tini, a ravnatelj mu je odgovoril, da je to nemogoče, ker ta pevec noče peti dotične vloge, k večjemu za oktavo višje. Napoleon je odgovoril, da mora peti, ker mu je vseeno za eno oktavo. Navajen na bojni hrup, grmenje topov, je hotel imeti Napoleon ob priliki bivanja v Parizu več miru, pa mu zato ni ugajala bučna glasba, pač pa je zahteval milih, nežnih melodij. Radi tega se ie spri nekega dne s skladateljem Che-rubinijem ter mu je predbacival njegove bučne skladbe in končno dejal, da mu mnogo bolj ugajajo Zingarellijeve kompozicije. Cherubini pa mu ni ostal dolžan odgovora, temveč mu je odgovoril: »Državljan konzul, brigajte se raje za vojske, a ne za stvari, o katerih ničesar ne razumete!« Ob neki drugi priliki, ko je zopet hvalil nežno glasbo, mu je dejal Cherubini: »Vam splošno ugaja samo ona glasba, ki vas ne spominja na državne posle.« Velike zlorabe v dobavi za vojsko so dognali v Srbiji. 140 vagonov streliva in drugih potrebščin se je izkazalo kot nerabno in se mora izmenjati. Vsa škoda zadene Srbijo. Razrušena mestna hiša. V Fried-bergu na Hesenskem je 22. junija ob popoludne v mestni hiši nastala močna eksplozija, ki je poslopje popolnoma razrušila. Nastala je velika zmešnjava, ki jo je neki vlomilec porabil v to, da je udri v filialko državne banke, ustrelil na navzočega ravnatelja in ga težko ranil. Ker se je vlomilca takoj zasledovalo, se jo na begu ustrelil; pri njem so našli 4700 mark in šofersko izkaznico. Ob eksploziji menda ni bil nihče ranjen. Ogromen defir.J* v srbskih narod« ni h fnadih. Srbski cerkveno-narodni sabor v Karloyi*ih je dognal, da manjka v narodnih fondih 840.825 kron. ki jih imajo na vesti radikalci. ki so zadnjo dobo imeli upravo v rokah. Poročevalec je zahteval, da se krivci izroče sodišču. Padp.nje prebivalstva na Francoskem, Ravnokar je izšla statistika o ljudskem gibanju na Francoskem, ki zopet kaže znatno nazadovanje rojstev. Leta 1908 je znašal višek rojstev nad smrtnimi slučaji 46.441, lani je to število padlo na 13.424. In Francozov še vedno ni strah . . . Bismarckov spomenik v Avstriji. Velik spomenik Bismarcku nameravajo postaviti v Karlovih varili na najlepšem trgu pred novim Elizabetnim kopališčem. Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zopet dokazala očividno s sledečim slučajem. Nek zlatar v Parizu je razposlal 20.000 reklamnih pisem, kar je veljalo z markami, ovitki, pisanjem naslovov 2295 frankov. Vsled te reklame je dobil 29 naročil, pri'katerih je imel čistega dobička 495 frankov. Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov in kmalu na to je dobila 1100 vprašanj, kar je povzročilo 634 naročil z dobičkom 3700 frankov. Čisti dobiček je znašal z ozirom na inseratno stroške 222 odstotkov. Grozno grožnjo so izustile proti moškemu svetu, ki noče dovoliti ubo gim ženskam volivne pravice, gojenk« številnih dekliških šol v ameriškifc Združenih državah. Groze namreč, ds se ne bodo prej omožile, dokler ne bo-do spreobrnile vsaka vsaj 500 moški! za žensko volivno pravico. Doslej se j« že obvezalo 450 deklic izvrševati to obljubo, in če bodo ostale zveste dani besedi, bodo spreobrnile 225.000 ame. riških volivcev za žensko volivno pravico, predno bodo prijadrale v pristar zakonske sreče. Neka vneta zagovor niča tega gibanja je izjavila, da to n« bo nobena zapreka zakonom, ampafc jih bo še pospeševalo. »Uveljavilo s« bo pravo viteštvo amerikanskih mož,« izjavlja ta ženska, »in članice naš» družbe bodo one, ki se jih bo najboi iskalo.« Parižka svetovna razstava 1. 1920 Iz Pariza se poroča, da se je pečals skupina senata za trgovino in industri jo na predlog senatorja Peytrala . vprašanjem svetovne razstave let» 1920. v Parizu ter se je izrekla v principu za razstavo. Poverila se ie uusei« nI komisiji, ki naj izvr zn mnenje vlade. O ljudskem Štetju v Ameriki. Iz Wasbingtona se poroča 6. junija: Urad za ljudsko štetje je dobil od urada zve-zinega zaklada naznanilo, da je v Zedinjenih državah v prometu toliko denarja, da pride na vsakega poedinca, vštevši naravno tudi otroke, po 3i dolarjev 59 cent. denarja. Ta povprečnost je proti prejšnjemu mesecu nazadovala za 14 centov pri vsakem prebivalcu. V primeri z lanskim letom je bilo letos dne 1. junija 14,000.000 dolarjev več v prometu, kakor istega dne lanskega leta, toda kljub temu pride na vsakega prebivalca po 42 centov manj, kakor lani. To pa prihaja odtod, ker se je prebivalstvo tekom leta izredno pomnožilo, oziroma ker se je prebivalstvo primeroma hitreje pomnoževalo kakor denar. Prepovedana slika. Poljski slikar Fabianski je v letošnji, dne 1. junija otvorjeni umetniški razstavi v mona-kovski stekleni palači razstavil sliko: »S carjevega kraljestva«. Ta slika predstavlja pogrom v Kijevu leta 1905. Pred neko bolnišnico leže na kupu eden na drugem umorjeni moški, ženske in otroci, z groznimi ranami in okrvavljeni. Na steni neke hiše je pa plakat, na katerem je carjev manifest o ravnokar dovoljeni ustavi. Slika je bila v razstavi, kakor že rečeno, od 1. junija. Sedaj je pa slikar dobil od ravnatelja steklene palače nalog, da mora sliko odstraniti. Umeje se, da se je to zgodilo zbog protesta od strani ruske diplomacije. Slikar namerava vložiti protest proti dobljenemu nalogu. Umoril operno pevko. V Stuttgartu je udri kapelnik dr. Alojzij Obrist v stanovanje operne pevke Ane Sutter ter ustrelil njo in sebe. Cerkven miroven odbor se je ustanovil v Londonu in si stavil nalogo, da pospešuje angleško - nemška mirovna prizadevanja. Nadškof v Cantebury je izjavil, da je pripravljen prevzeti predsedstvo. Podpredsedniška mesta bodo zavzeli anglikanski in rimsko-katoli-ški škofi. MP* Na vseh slovenskih gorah in hribih, na vseh fto6kahf ki so vidne daleč na okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer nafti kresovi! Pripravljajte ne povsod za manifestacije 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico „Slovenske Straže"! Ljubljanske novice. Krščanska ženska zveza priredi v torek t. j. 5. julija izlet na Brezje. Odhod ob 7 uri zjutraj z južnega kolodvora. K izletu se vabi vse Č. gg. članice in ljubitelje tega druStva. Odbor. lj »Katol. društvo rokodelskih po-močnikov« v Ljubljani ima v nedeljo dne 3. julija ob 7. uri zjutraj na Rožniku sv. mašo. lj Kranjska na veliki lovski razstavi na Dunaju je zelo častno zastopana. Za razne razstavljene predmete so dobili odlikovanja knez Windisch-graetz, baron Born, Schrey, K. Jelov-šek, Rus in drugi. Gospod dr. Tavčar je razstavil »tri krikeljčke«, ki pa niso odlikovani. Razstavljeni predmeti se bojo po končani mednarodni lovski razstavi razstavili tudi v Ljubljani v »M e s t n e m dom u«. Kakor čujemo, se bo razstava v Ljubljani 5e znatno pomnožila. Na dunajski lovski razstavi niso zastopani tako odlični '.ovci, kakor n. pr. notar g. dr. Schmi-linger in drugi. lj Trgovska vest. Veletržec g. Vaso Petričič je v prijateljskem sporaz-Jmu izstopil iz tvrdke Vaso Petričič ter ie to trgovino z vsemi aktivi in pasivi prevzel dosedanji tvrdkini družabnik Ivan S a m e c, ki jo bo vodil na lastni račun pod tvrdko Vaso Petričič a a s 1. I. Samec. lj Glasovitega vlomilca Pogačarja so danes zjutraj iz zaporov tukajšnjega ieželnega sodišča odpeljali v Celovec, 30 9 zveč. 728 5 20 2 sr. jzah. oblačno 1 7. zjutr. 7346 12-7 sr, jvzh. n 10-0 2. pop. 7342 14 5 si. svzh. oblačno 1 Srednja včerajšnja temp. 20 9J. norm. I9'lu. ^ermva/lo^ železnato J{ii.a-Yitio Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvatescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborili okus. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. ===== Zahvala. 1902 Povodom preranc smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda Urbana Ušeničnika c. kr. postnega poduradnika In obfi. svetnika izrekamo tem potom najsrčnejšo zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo nam tako obilno izkazano sočutje in častno spremstvo na zadnji poti, Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, veleč. g. dr. Demeter Blei-vveiss-TrsteniSkemu za njegovo skrb ob bolezni pokojnika, veleč. g. nad-komlsarju G. Stedry,u, g. nadoficijalu Potokarjuincenj.osobju teh. oddelka, si. obč. svetu z veleč. g. podžupanom dr Tavčarjem na čelu, blag. g. ravnatelju Štruklju ter gg. postnim uradnikom in uslužbencem, slav. društvu voj. certifikatistov, gg. magistratnim uradnikom in uslužbencem, darova-teljem krasnih vencev ter vsem. ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku. Žalujoči ostali. Razpisuje se služba • i • pri žtipni cerkvi v Ambrusu. Dohodki znašajo okrog 600 K in pa prosto stanovanje. Služba se lahko nastopi takoj. 1903 Predstojnico župne cerkve v Ambrusu. Ivan Žavbi, župni upravitelj, Prodajo se 1904 stare orgije za manjšo župno cerkev ali kako podružnico. - Natančneje podatke daje podpisano predstojništvo. Predstojnico župne cerkve v Ambrusu. Ivan Žavbi, župni upravitelj Zaradi prenovitve kavarne je __ __ _J| _ • jako ceno 1 biljard še VlaPrCVflaJ 1 veliko zrcalo, okrogle in štirioglate kamenite mize iz belega marmorja, kavarniška blagajna, stojala za obleke, 3 lestenci za plin. - Vpraša sc v kavarni Evropa v Ljubllani. 1905 6-1 Ljubljani. ^ Zupnim uradom ob priliki ka-nonične vizitacije: Missale Romanam najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah. n) oblika male četvorke za podružnice in kapelo velikost :!() X 22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26—, najfinejšo izredno trpežno marokii.usnje z zlato obrezo K 32 —. b) oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 31'/aX22