HoeblObl. k. k. Huibibliutlitk, Wicn St. 13. V Gorici, 30. marca 1883. Tecaj XIII. „So6»" izhaja mk petek ia velja po pošti prejemana aH v Gorici na dom poSiljana: Vse let«.....f- 4.40 Pol leta.......2.2C Čettrt leta ......1.1« Pri ozuanilih in tako tudi pri ..po-ilanicah" «« plačuje «a navadno tristop-no vrsto: 8 kr. to se tigka 1 krat "* » n .. » 2 " 6 » ,. m „ 3 „ Z* rečt) črke po prostoru. Posamezne stevilke to dobivajo po 8 kr. v tobakanticab. v gosposki ulicl lilizu ..trch fcrr na Btarem trgu in v nunski u'ici ter ˇ Trstu, ria Ca- aeiraa, 3. Doiiisi aaj se blagovoljno pofiiljajo umlu&vu .,Soce4i v Gorici v Via Atcoli 8, I., iiuiocuina pa oprnvniitru „So8e" Via della Croce it. 4, II. Rokopisi se ue vradajo; dopiii naj se blagovoljno frankujojo. — Delalcem in drugini nc^remozuim se naroftnin eni'ia, ako se ogiaso pri oprATnistvu, Velika ao6. | Ko so se Izraelci v egiptovski dezeli iniiozili, bo i se jih Egipcaoi zbali iu kralj je zapovedal, kakor pri- ' poveduje sveto pisrao, aaj se pometiejo ¦' vodo vsi novorojeni izraelski deCki, da poginejo. Sloveuski uarod ue biva in ui bival v Egiptu, ampak v svojih degelah, katere je zasedel v teku ato-letij, ali ujegova zgodovina je biia iu je nekoliko po-dobua zgodovini Izraelovib otrok. Nocerao trditi, da bi bil imel ali da ima narod sloveuski vladarje ali uradnike tlaeitelje, pa tudi ue moremo tajiti, da se jo pogosto prikazat dull casa, ki je bil Slavenceoi na-sproteo, ki be je Slovencev bal iu jih je metal v zre-lo nemstva, italijanstva, madjarstva, da bi se sloveuski nurod prevefi ue &iril. Obfie je znauo, da tia ta naciu je zgubil uarod sloveuski cele pokrajiue, kakor utijo zgodoviuarji, iu da zgubiva daudaaes polagoma vas za vasjo, okiaj za okrajem, recimo: duzelu za dczelo popoinoma ali deloina v korist nemstva ali ita-lijaustva, kakor u& vsakdauja skuSuja. Kakor uekdaj jt tudi dandanes duh casa nasproteu slovenskemu ua* rodu; ue pusti itiu da bi dihal z laatiiimf pljufami, da bi hodil po lastuih uegah, da bi govoril z uihtuun jezikoni, da bi mislil % Jastno glavo, da bi fiutil z iastuiui srcem, da bi pisal z lastuimi zuauieuji, da bi se vladarju klaujal z Jastnhn glasom, da bi brani) pisraa svojih rok, da bi skrbel za svoj blagor po last-nih otroeih, da bi viival oho spo^tovauje, kutero v-zivajo drugi uatodi. Sloveuskemu uarodu vrivu duh Caaa tuj jezik, tuje uiisli, tuje Lelje, tujc navade, tuje zivljeuje, z eno be^edo: duh Casa ue pusti, da bi se Slovenci razvijali in da bi postalt izobrazeui, tuodri, mogoCui Sloveuci, ampak hoce, da uaj z oiniko oblc-Lejo drug plaic, ki uaj bi pokri) ujih uaroduost iu naj bi jih pnpeljal v tabor naroduih drugovercev. IzrncU i/jraelskih otrok, ki so biii v vodo pome-taui, je bil reSen deLek, ki je bil iuiauovuu Moj/.es, ki je bil odgojea ua egiptovskem krnijeveui dvorti in podufieu v egiptovski vedi, ki je peljul Izraelce iz Egipta v obljubljeno de^elo, kjer je bil Bog ujih kralj a pravifiuo, bo^jo postavo iu praviCno vlado. V spo-mitt te resitve obhajali so judje vsako leto veiiko-nocni prazuik z veliko slovesnostjo. Tudi med sloveugkimi otroci, ki so biii uame-njeni, da pogtuejo v niorji nemStva iu italijunstvu, se je resil zal deCek ki je vzel na se lastuosti, ielje, teznje, bposobuosti, trud iu 2ivJjensko ter o^ivljajoCo moc v&eh svojih tovarisev iu ki uevidno p!ava uad gtavauii vsea zaveduih iu spijofiih Sloveucev kot *>lo-veoski duh. Ta defiek je reSeu in ue uuitje ve6; v svoji hitrosti in ueuavadn: sposobuosti za ufieuje obiskuje dvore tojih ved, umetuostij, ouiiket uapredka in jih priuaSa ter podeiuje svojitu rojakum. Delovaitje Bloveuskega duha je mogocuo, vidno, blazivao, raste od due do due ter pripravija oui dan, ko popelje slo venski uarod iz spon tujega, sovrazuega duha v de-ielo dejanake narodue ravuopravnosti, zaveduosti, zua-cajnosti in pouosuega, moskega gibauja po uacelih praviee in poSteuostu Takrat pride tudi za Sloveuce narodna velika not; takrat bo vladal slovenski duh in se bo vzdigoval v soglasji s preslavnim avstnjskiui orlom, ki bota vodila s krepko roko iu neomabljiviui umoui sloveuaki narod po poti dusnega in guiotuega napredka. Taka velika not pride za Sloveuce gotovo, Uka velika uoc mora p riti. Ne suiemo pa pricakovuti, da pride zaieljena velika uo6 ua eukrat in brez uaSega truda. Duh oziv-lja iu daje moL, mi pa sloveuski sinovi uioramo ix-veti Zivljeuje slovenskega duha iu inoranio podeljeuo mot rabiti/ dcugace oslabi in se nam zgubi. OoriSkim Stoveucem bo v kratkem dana prilika, da pokazejo ali so zreli za veliko no Cue potke, ali pa da so vred-ni le slauike in suhe poleuovke s kislim zeijem. Baz-pisane bodo volitve za dezelni zbor goriSki, klicani bodo Slovenci, da izberejo svoje zastopnike. Korau bote dajali giasove, dtagi rojaki, koga se okleuete pri tako vazuein opraviiu, s katerim si posteljete za ce-lih gest let ? Dobio veste, da dezelui zbor je sam na sebi velike vaznoati; ali prihoduje volitve bodo zavo-Ijo tega fie yeCega pomeua, ker se-bo po ujih sodilo, ali je sloveuski uarod, ali so priinorski Slovenci za-dovoljni z razmeraini, o katerih ue smemo pisati. Zuauo je, da na Primorskem se sloveuski duh bori s tujim, ua*protuiin duhom; ta boj bo posebuo hud o voliivab; zato opomiujamo svoje rojake ze zdaj, da se pripravijo o piavem c'a->u, ker i»i/.uai»u tie urn, ue dau, ko zacue voiilua tioinba peti. Ko se za&iejo krdela zbirati, takrat, dragi rojaki, poglejte, kje pla-pola vasa zastava, kje se oglasuje sloveuski duh, kje se varuje va§a uaroduost, kje se dela za va§o korist. Zberite se okoli „Siogea, poslulajte BSofio,tt okleuite se va§ega diiavuega poslauea, ki zivi in dela za vas, trdno se dr^ite /.nac.ijuili in zanealjivih rodoljubov. Ce to storite, je zmaga Slovencev gotova; nasprotni-ki bodo potolfieui, sovra^ui duh se sktije v globoke kra&ke jame iu v odljudne toiuunske [tu.icave. Ne sprejeiuajte poslaueev, kt delajo ua svojo roko, ue poslu§ajte moz, iz katerih ne govori sloveuski duh. Dano je zinunenje, na katerem bote spozuali vaSe prijatelje; kdor nima tega znameuja, ne pustite ga v hi§o. Dokler je fias, poroCajto nam vaSo ^elje, da homo delovali v lepem soglasji v koiist in ponos duino vine, da bomo po pivi veliki m^i obhajali dmgo vu-stdo veliko uoe: vstajeuje od politique pokvarjenoati k postern inu, zuaCajueinu dela ua naroduem iu go-spodarskem polji. mmm_mmm__m_mmm_ Govor vzvisenega grofa Franca Coroninija v (lrzavuoiu zboru na Bunaji za srednje .sale z inatcruim kot uemm jezikom. Vzvi§eni grof Corouiui je stavil v drzavnem zboru v seji 8. t. m. dodatek k zuani dr. Touklijevi resoluciji o sloveubkem kot uCuem je^iku za sloveu-ske dijake na srednjih Solah tega pomeua, da naj se vpelje tudi za itahjauske dijake to, kar je zahteval dr. Toukli za Sloveuce, z naravno premembo. V seji 9. t. m. je grof Corouiui svojo resolucijo utemeljeval iu je rekel: .,Pretcklo je ravno devet let, odkar sem v tej visoki kisl stavil resolucijo, po kateri bi se imel v srednjih Solan ozir jemati ua materni jezik Italijanov in Slovencev, ki prebivajo v moji domaeiji. Takrat bilo mi je v vehko zadoScenje, da je bila sprejeta to resolucija v visoki zbotnici skoraj enoglasuo, dasi v premenjeui obliki, katero jej je bil dal proraCuuski odbi;k, m to mi je bilo thu bolj po volji, ker je 2e-leti, da ptav v takih zadevah zbornica soglasno po-stopa, ker le poteui priklije iz takega sklepa lepo sporazuiuljenje*. aVlada pa ui biia, kakor meuim, dobro nasve-tovana, da se ui driaia tega sklepa, in da je celo marsikaj ukreuila v nasprotueui smislu, kar ui bilo dobro sprejeto. Bazmere so se od tistega casa §e bistveuo ptemeuile. Deloma so se vpeljale Sole za druge jezike, deloma se je vvd v muogih §olah materni kot ucni jezik, iu posebao eu uzrok je odpadel, ki se jc veduo uavajal proti spostovauju materuega jezika na uasih sredujih solah. Govonlo se je nam-reL, da sloveuski jezik nima Se zadostuih ucuih pri-pomofikov, da bi se niogel vvesti tudi na sredujih solah kot ucni jezik, iu da zarad tega se tudi itali-janski ue more vpeljati kot uCui jezik, ker drzava mora z obema dezeluiuia jezikoma euako ravuati. Ta vgovor je zavruil sam naucni minister, ki je :zdal znaai ukaz glede* Kiaujskega. Naravuo je, ko se je to zgodilo, da se je polastila italijaaskega prebival-stva moje ozje domovine nekaka razdra^enost, ko je vrhu tega pvoracuaski odsek, ki je sprejel Tonklijevo resolucijo, popoluoma pozabil na italijansko prebival-stvo ua Primorskem". „Nepotrebno je, dokazovati pomeu italijauskega jezika, in gotovo nima nikdo takih vgovorov zoper italijauski kot u6ni jezik, kukordui se navajajo zoper druge jezike. Yisoki zboruici ali pa veCini te zbor-uice hoCem torej pnlozuost dati, da s sprejetjem moje resolucije razdere predsodek, kakor bi z itaiijau-skim prebivaistvom ravuala po izgledu macehe. To ' ' uima nikakega drzavnopravnega poinena, am- pak zadeva le naCiu poduCevanja. Otroci italijanske ali sloveuske uarodnosti pridejo na srodnje 6ole in morajo tain eno ali dve leti posluiatt poduCevaujo, o kateteiu ne razuuiejo iz zadetka le besedice", „Pogosto se dobi prav nadatjen in priden otrok, kateri je popoluoma brez vse poraoCi nasproti ufiltc-Ijeviui pra^aujim, ker uCitelju je ostro prepovedauo, tudi Le razume otrokov materni jezik, pomagati mu s kako besedo iz teiav in zadreg. Meuim tedaj, da je Cisto didaktiCen ozir, ozir tlovecanatva, zarad ka-teiega gospodo prosim, uaj resolucijo sprejrae, Naavet, ki sem ga tukaj stavil, stavljam tudi v imouu mojih Oastitih tovai^ev iz Trsta in iz lb tie." ftOpominjam, da je ua Goriskem Stevilo blovon-skih prebivalcev iu slovunskih dijakov, ki v Gorici Sole obiskujejo, toliko, da nikakor no morom ustav-Ijati se nasvetu gospoda poslauca dr. Touklija, iu to tiui manj, ker m jo tudi m»§ deiolai eaatop veduo postavljal na atuliSCe pravico in jo vsolej za one, ko za druge, zahteval ouake polajfiave ali enake pravice.—0 goriiki dezeli moram potnliti, da posilja sloveusko ljudstvo muogo otrok v solo in da 2eli, kakor se Bine sklepati iz njegovlh izjav, da bi se m tijegov materni jezik ozir jemul v sredujih Solah." „Znaiije nemikega jezika ieli sploh naso ljudstvo. NaSi ljudje, uaj si bodo Italijani all Slovenci, ho6ejo, da uaj znajo ujih otroci, ko zapustijo srcd.je Sole, nemski jezik v pismu in govoru popoluoma; to se razloeno uaglala v vseh izjavah, ki zahtevajo, da naj se ozir jemlje ua dezelua jezika, ker uofiejo, da bi zrastel rod, ki bi bil izkljucen iz javuega zivljeuja, iz javnih slu2eb.K nVisoko zboruico prosim, naj blagovoljno sprej-me moj dodatek k odborovi (dr. Touklijevi) resoluciji." S tern govorom, ki smo ga nekoliko okrajSali,— je grof Oorouini piiporoCal ne le italijauski, ampak tudi sloveuski kot ucni jezik na srednjih Solah, Sla-va mul Dopisi Iz Ren6, due 20. marcija. VCeraj, na praz-nik sv. Jo2efa je po popoldauski sluibi bozji preda-val v tukajSnji Soli popotui uCitclj kmetijstva g. Bal* d 1 u i. Jako nas je izuenadilo, ko se nam predstavi g. ufiitelj kmetijstva kt se nam je prejSnji dau pis-meuo nazuauil, v Ucni osebi mladega dastuika. Pre-daval, to je cital je svoj spis v slovenskem jeziku; ali sleherui je spoznal, da tega jezika ga ni mati u6ila. , Pomagal mu je nas vrli g. ufiitelj, da so ga uka* 2eljni kmetovalci vsaj nekaj razumeli, kojih se je bilo zbralo okoli 400. Poduk o gnoji iu cepljeuji, o kojem je Cital, je resnicrio potreben pri nas, alicitauje g. Baldinijanam bo malo pomagalo, ker omenjeni gospod nam ui mo-gel svojih &tudij razodeti zarad nezmozuosti naSega Nismo nasprotni prijazni osebi g. Baldinija, koji se trudi, da hi se na§Line nauLil; a ialostao je veu-dar, ako vlada imeuuje uCitelja, koji naj bi poduCe-val slovenskega kmeta, ki pa ue more besedice & njim govoriti. G. popotui ufiitelj je po svojem tolmafii g. na-§em g. ucitelji, napovedal zbrauim kmetovalcem, ako Mi kateri, kak§eu Svet o kmetijstvu, uaj se oglasi, da jim rad ustreie. Zeleli so nekteri poizvedeti, kaj je oua bolezen na fiesnjah, da listge ua drevji fiez zimo ostaja, iu kako si pomagati, dase ohraui veliko cenjeno drevo. G. Baldiui je rekel, da ponese seboj eno vejo bolnega drevesa, da ga bo a poveCalom preiskaval. AH ker tegani storil, prosimo, da bi nam neu-trudljivi g. Pov§e, vodja kmetijske Sole v Gorici, bla-govolil o tern kaj razjasniti, ker njemu je gotovo to bolezeu zuaua. Bomo mu vsi iz erca hvale^i. 2U iz Kozane, 24, marca. Brici, predragi mi ro-jaki, srce mi je radostno Y prslh bilo, ko sera Cital y nSoCi", da je katoliSko-politicno-narodno-draStvo v Bcdih „Slovenski jez* odposlalo proSnjo na mi: .ter-stvo za uatanovitev c. k. okrajne sodaije za Brice v Brdib; a prebridka zalost me je napolnila, ko sem zvedel, da so nekateri Brici proti vstvarjenjp take sodnlje. Enako streli pa, ki iz jasnega neba tre&&, zadela me je novica, da Steje nacrtana c. k. okrajqa sodoija za Brda mej svoje nasprotnike tadi moid, ki se je o svojera eusa pri briskem Uburu kot govor-nik posebno odlikoval, katerega je vsakdo imvl za iz-gledoega narodnjaka ia iskrenega Clovekoljuba. V zadnji ,Soti" se sicer izgovarja, ceS da oaebno je Se vedno za brisko sodnijo, a kot Japan da ji mora na-sprotovati, skrbec za gmotne koristi svoje obtiae. — Po mojem mnenji ne zasluii miSeuega iraena „ua-rodnjaka", kdor je proti uatauovitvi omenjeae sodnijc, po kateri bi Brda v narodneni oziru jako mnogo pri-dobUa; se manje pa se morejo taki uvrSfievati mej Clovekoljube, kajti oni hocejo naj bi Brici se nadalje hodili k okrajnima sodnijama v Gorico iu v Kormhi, naj bi imeli se nadalje stroSke, brojece natisocegol-dinarjev, le sa to, da si oni na leto prihranijo gol-dinarceb, ki bi ga morda vsled okrajne sodaije v Brdib kakorsibodi mogli trpeti. Oaaite se, obcin ski star a Sine, predo&te si spIoSni blagor, ki bi Bricero po sodniji v Brdib iz-viral, ter popravite in unicite to, kar stc do zdaj po-kvarili; pokazite, da ne zabajate za to v ob&nske aeje, da bi tam stole polaili io naredbata, ki se Vam oanaojajo, prikimovali, timvec da soaie sami presoje-vati, kaj je pravo in kaj napacao, kaj hasnjivo in kaj Skodljivo. Oklenite se vsi prosnje .Slovenskega jesaM ter izjavljajte se povsodi in izrekoraa za naproSeoo sodnijo in uverjeni bodite, da se bodete pozaeje, ako se sodoija dovoli, veadili sprevidevSi, da ste se pote-govali ? resnici za stvar, po kateri so Brda v narodnem in v gmotnem oziru jako veliko priaobila. Koliko no bi pridobila Brda v gmotnem oziru, ce se pomisli, da bi zamogli kmetje po dognaneia o-pravku pri hnenovani sodniji vracaii se na dom na kosilo, in popoldan k svojim kmeikim delom. Na-sprotno morajo sedaj Brici, katerih ne malo Stevilo Una do 6 in Se vefi ur poti do okrajne sodaije v Gorico ali Kormiu, imeti najmanje en goidinarcek v ze« pu, ko jim je tja iti, da ga porabijo za hrano pri goriSkcm ali konaiaskem Lahu, za kar jim poslednji, ko obogatt in krcmo ali Stacuno ostavivSi zaene poll-tikovati, o prilikah prav slastno s ,sk!af* usluiuje. Zakaj bi ta goldiaarfek, Ce bi ga kateri po vsi sili porabiU moral ali hotel, ne ostajal douia mej doma-Cini, ki bi se svojega domorodca gotovo preje nsmilili in ma v zadregi preje pomagali, nego nam Slovencem uze i>o naravi nasprotni Lab? Toda, kaj je to en goldinar, to je malenkost, porece kdo; jaz pa odgovarjatn, da znaga ta goldinar tisode goldinarjev na leto, kajti ce ima na primer pri obeh sodnijah v Gorici in v Korraiua vsak dan v leta pocez le 6 Bricer opraviti, pokaze se na leto lepa vsota 2190 gold., vaota, ki bi v Brdib ostajala. — Kolikor goldinarjev prav toliko poi dnevov zgabijo Brici svojim zemljiSfiera na Skodo; Ce rafiunirao te po 25 novcev, izdadd 1095 gld — Koliko pa komisijski stroSki zoaSajo, ne da se aataoko preracuniti; vsa-kako pa smem red, da so ti stroSki ogromai, 6e po-mislimo, da mora upnik v sluCaji, da je premakljivo premo&uje svojega dolzuika rabil, naj maaje 20—30 gld. za penitev, prav toliko zaizvrSitek prve ia sled-nji6 zopet toliko za izpeljavo drnge izvrsbene draibe, ~ torej skupej aajmaoje 60—90 gld. ua ime komi-syskih stsoSkov pri sodniji vloftti, predoo dose2e pla-Cilo svojega imetja, ki anaSa cestokrat jako piClo vsoto. Toliko znasajo ti stroski po«ez v izvrSbenih zadevah na premakljino. Komisijski stroSki pri ce-nitvah vknjiiecih posestev znasajo pa Se vece vsote, navadno okoli 60 gold.; najveCi so pa ti strogki ori komwijah v pravdnih zadevah, kadar je ena ali draga straoka, kar se vecsrat dogodi, priraoraoa po zvedeu-cib dokazati oziroraa atemeljiti to ali ono trditev, ki jo je v tektt pravde navela; v teh slucajib zoaSaio ti stroSki od 50 do nad 100 gld. — Koma hasnijo ti stroSki? Upoiku ne; Se manje pa dolioiku, ki jih mora bote ali uehote placati; — pravdni stranki, naj pravdo udobi ali zgubi, tadi ne; torej so vedao le premosfenjskim razmeram pravdajoCib se strank na kyar m ^alibog cestokrat laCnim trebahom lastne dra-aine dotienikov na Skodo. j, MlG&f 16. marca..— #So^,, od dne 2. marca v svojem prvem ftlanku „iz bribov" daje pisatelja teb vrsfe upanje, da si. uredniStvo jib ne vrile ˇ koS, ker prihajajo iz priprostega peresa, kajti se ne ozirajo na sepicoi, aropak na ob5ni prid celega okrozja. Otelca ali Otlica (za starokopitneza Otelca, 2a naprednjaka Otlica in tadi Oteljica) je ime prav ob&adeae obfiine nad Lokavcem in AjdovS^ino, okoli 1000 raetroy naravne yisokosti, na Gori, katero I-dfijci in sosedni Kranjci zovejo An^ljskp goro po cerkvi, ki je angelom varhom posvefiena, Ker pa ob. TO H $Wina pray za p»? jg i?eb sosesk, Otelca in Dola, imeudvali so jo v novi dobi kalastralao ob-Lino Dol-Otelco, ki spadar pod zupanijo Lokavec. To je kraj, kojega i>odnebne razmere se ne dajo uopisat. Le doauCia in kdor z domacmom dalje casa prebiva, razame, kaj se pravi bivati na Otelci. Ako Gorjana vpraSas: Kako je pri vas? ti porece: BDevet mesecev zinia in tri mesece mraz*. Od tai znana revtiiua Gorjaauv. Polja ali njiv je celo malo. V tej visoLiai ter zimi donaasjo njive le en pridetek, ako srefiao gre, navadno Se tistega ne, ker ga pokvarijo podnebae ajme: to&t, sodriz, sneg ali preobilno de-ievanje. Med 184 sosedi ni ga posestnika na Gori, da bi mogel s svojinn prideiki poktvico ieta preiiver.i. Toraj je vsak primoraa, da si po dragih potih pn-doblja potrebaegi iivei*. Bili so casi, v kojib &o si pomagali z iivinorejo; ali Usti iasi so preteklijjstaru piavice v cesarsKem oztroina tieiciuew gojzdu so zgubljene, in oai, ki je ravoal poproj, 3, 4 kraveE ravua zdaj 1, 2 in Se te tako, da je njenau iu kravi gorje. Kar je moSkib, ki &o za kako gojzdno delo spo-sobni, ne \&ii jih p > zuni na Goti, myus jih na Hi -vuSkem, Dulenjskein, &tajerskem, na LaSkuui in Ti-rolskem, da celo na Ogerskein (v Murm.^osih), kamor (kjer) si potrebnega cvenka pri^luzujej^ da potum, ko aomav pridejo, poplaeuji jo svoje d>.dgove v bliznjili Stacuuab pri Slokarjih iu v Lokavci. Na Gori, akoravu je tam 1500 da5. bo§ Sta-cuue zastonj iskal. Ako patrebujes za krajcar pofirjt, moras poslati ponj v AjdovSCino all pa k Slokarjem, in to je, ako imaS Zh>zn\ pljufia in bronena jetra, iz AjdovS6ine gor dv« dobri uri, od Sl*ikarj«v pa veL ko ena dobra nra. Pa po kaki poti t Steza je, Se za koze nevarna, ve&noma tako sttma. da si iahko « koleni zobe izbije.4t ;tko kolidkaj razin^ljen hodis. To ti je kraj, o kterem se je izrazil meseca junija ceniini komisar Ijubijanski na najlepSem prostora cele Gore: nTo je zlodejeva dezela; enakega c»veta pa ni-smo Se videli", kakor bi hotel reft: „To je §e za zlodja preslabo". Ii! glej cudot V tens tako rekcd od Boga za-vr2enem kraji im nad 15 sto du§ pri vsej rev^ini in pii vaem pomanjkanji mirno in za.ljvoIj[ior — ne 2ivi, ampak recimo zivotan, tako da tnkaj veljajo be-sede: si est vita non est ita. So pa mirni in zado-voljni, ker ae pozoajo viSjrb podeb, ker r ta samot* ni kraj ni Se dospel dub to. Prebivalci so bili po-duceni v ediuo potrebnem in za veS se nis« brigali; busede: „Murta, Maita! ti se veliko prizadevas, pa le eno je potrebno", so jim bile svete. Zdaj pa se kaze, da misli tudi serakaj prestoptti duh Casa, ali v prid ali v Skodo tenia priprostemu Ijadstva, pokaze pribodnost. V kratkem morda bo v tvojih predalib, draga »SoSa", drno na beiem brati: nOdda se na draibi zidanje novega Sol-skega poslopja instanovanja za red-nega utitelja na Dolu". Tedaj Sole na Dola! Kaj pa z Otelco? No, ako ima Dol svojo Solo z rednim aCiteljem, imela jo bo tudi Otelca. Zdij pa da; torej na Gori dve Soli! Da, da, in to po postavi. Da se pa uresnifii prislovica : aOinue trinum pecfectam*, naj bi bile na Gori tri Sole: posvetna na D.>Iu, duhovska na Otelci ia zea-ska v srediSci Dola-Otelce. (0 tej zadoji morda kaj o svojem tasu.) Na Gori, Ijubi Citatelj! je za solo sposobnih o-trok ogroinao Stevilo in Bog ne daj, da bi vsi v Solo hodili. ImaS jih na Dolu od 6—13. Ieta 83 pobov in 69 punc in na Otelci 76 pobov 58 pane, skupaj 27y. Ni res, da za sedanjo Solo Hevilo preveliko ? Da se torej tej napaki iu raznim Seljamvokom pride, sklr-uil j« pomuoieni okr. Soiski »vet v Gorici, da se ima za Dol napraviti Sola s posvetnim uciteljem, in ravtto zdaj se napravlja naCrt in prevdarek za isto solo na sredi Dola. Na Otelci pa bi ostalo po mnenji c. k, okr. Solsk. sveta pri Soli z a silo. Ako bi bile posaraeznim gospodom si. c. k. okr. Solsk. sveta razmere Otelce-Dola le aekoliko znane, bili bi Castiti gospodje ?lrugace sklepali. Pi^atelj metii, da ve&na bi bila za e n o Solo na celi Gori z rednim u&teljem, ker, kdo je porok, da bo vsak duhov-nik na Otelci hotel in mogel solo drzati (morda za tistih par soldov nagrade) ? In fe je ne bo drial, treba bo Se eao Solo z rednim ufiiteljem postaviti za Otelco. Dve Soiski poslopji, stanovauji za ucitelja za Goro 1 Ali bode to neslo? Ali ne bodo bremena pre-teika, in uspehi prepicli pri vsej dobri volji u&teljev? Toraj ue na sredi Dola, ampak v srediSci cele soseske naj se zida soisko posiopje z dve-ma. prostornima sobama za Solo in sta> novanje za nfiitelja. V eno sobo naj hodijo zacetoik' in njim eaaki, v drugo sobo pa bolj odra-Seni in ze nekoliko podadeni. Ene naj ima ttfciteU, ene podttCitelj, in tako se prikrajSajo deieli nepo-trebni stroSki in namea Sole se doseze, kolikor se kraja primerno dosefii more. In glef 5udo 1 Se poda-cltelja ne bo treba. Eaa soba se lahko porabi za in-dustrijalno (obrtno) solot Ufiitelj bo delal, kakor se je delalo zdaj v Soli za silo. Zeno besedo: Eden u-fitelj zeno ufioo sobo s polduevnim podukom zadostuje popolnoma naSim potrebam. Safesonci, ki prekosujejo v Ijudskem Solstva iu Ijudski oaUki m drage drzave, nimajo boijSi. Lega kraja ia pomaujkaaje 2ive2a ne ddpusli in ne bo fiikdar ddpustito, da* bi vsi' otroci v Solo- bodrlr. SkuSuja deset«.'rih let ufii, da od 260—270 za Solo sposobnih otrok se jih navadno vpiSe od 100—124 in da tudi tt Solo vec alt manj nereduo obiskujejo. „Saj ravno zato hoCemo dve Soli*, bo kdo vgovarjal, wda bodo otroci lahko hodili v Solo. Sedanja Sola je pre-vec odstranje.ia, otroci zapravljajo (Sas po potih." Diagi iitatelj! verjami pisatelju, Sola na Gori se nereduo obiskuje in se bo tudi za naprej neredno obiskovala. Zakaj? Vedi, da Gora, akoravno meri v dolgosti blizu 2 uri in obhodu 3 ure, ni mesto. Gora ima 1000 metrov visoCine, kj«r si podajata roko dei in sneg in pri lepem vremeuu straSanska burja, Otroci, ki so ztno2ni hoditi v Solo, so tudi zmo-ini, da hodijo do Slokarjev. Ofietov in drugih moSkib, sposobnih za goj/.Jno delo, je jako malo doma. Ma-tere imajo hiSua opravila. Toraj mora otrok dvakrat, trikrat na teden po ^ivei. Pa mi poreceS: wKaj mo-re otrok prinesti po tistih stezah?" Prinese osern, deset, dvau.tjst kilov moke iu pa ziuo soli, se ve da vse na upanje; to moko mati opare in dru^ina livo-tari napnj; dokler druga moka ue dojde. In tako t>e godi skozi celo leto. Danas se v Soli pogreSa Peter, jutre Pavel, danes Zutla, jntre Jozla, da se ue more napredovati, kakor bi se rado. Kaj pa ostali ki se ne vpisejo V So otroci reveiev, ki jih oe morejo doma drzati, komaj so nekoliko zmo2rii, da morejo kak rep povarvati, le morajo strebuhomza kruhom; ali pa so doma v Evini srajcici in Adamovih Skorn-cih. Nekteri otroci gojzdnarikih Cuvajev pa drugad Solo obiskujejo. Poleg revSCine in pomanjkanja pri-stopi od maja do Vaht paSa. Tukaj ui kakor drugod, da bi mogli sosndje skupnega pastirja imeti, ker nimajo skupuih paSuikov. Vsak nekoliko prem >zm po-sestnik potrebuje dva, tri in tudi Se ve6 pa»tirjev. Eden ti page molzna goveda, drugi jaloviuo, tretjt kak oveji rep in, kdor ima kozo, inara imeti Se ce-titega pastirja. Takih, ki pasejo molzuino po svojej paSi pri domu, je jako malo; ti priLeuejo opoldne domov in o pol dveh hajdi nazaj t Jalovina, ovce in vefiina molznine ostaja s pastirji vred od jutra do vecera v gojzdu. Torej celi poletnicas tohko na Dolu, kolikor na Otelci bola nakol! Torej dva redna uCitelja brez del a. Kdor pa ue dela, naj tudi ne je. Goipoda pa tega ue bota hotela sliSati, Le morda nista iz Sole Darviuove, da poHtaneta jazbeca in pojdeta zacanno v lukujo. Kako pa, ako bi bila ena Sola prek srediS6a ? Od maja naprej bi se morda nekoliko toliko otrok vdobilo na Otelci in na Dolu, ki bi Solo obiskovali, da bi e d e n aeitelj d«lo imel, in starSi bi iraeli priIo2nost, kolikor okoljSiuara primerno, svoje otroke v Solo poSilja-ti. Naj svet od redne Sole ne pricakuje Cudezev. Bes, ucitelji so v pripravnicah za ucitelje lzurjeni, doaegli bodo na Gori kar bo mogoce, Cudezev pa ne bodo delali. Pa saj jih tudi ne bo treba, ker Gorja-ni niso tako zabiti, kakor si morda svet misli. Vefii-na njih je bistrega uma in lepih spretnostij. To je pisatelj objavil kot lastno prosto misel, ne misled iu ne hotec 2ive duSe zaliti, in da svet pozve, da tudi v saraoti pri oncin pomanjku ljudje lahko rairno in zadovoljno 2ive. mmmmmmmmmmmmmmm Frahce Zupaaov. Politidu pregled. V prvi seji drzavnega zbora po praznikib, katera bode 5. t. m., porocal bo dottdni odsek o valitvah slededih poslancev : gtof Attems, Bx-ner, Nakid, grofPotocki, Vieiguth, Winterhpller in Dostal. Na to poro5a za to voljeni odsek o prosnji drzavnega pravdnika, da bi se smelo sodnijsko postopati zoper poslaaca Oborska*ja zaradi zaljenja nekega postnega uradnika. Ko-nefino pride se na vrsto poro6ilo o razli6nih prosnjali (peticijah). Precej zaSefckom zborovanja obravnavala se bode solska nuvela, o kateri je Seski Mub izjavil, da spada sicer v delokrog dezelnega zbora, da ji pa on pritrjuje z ozirom na zelje poslancev iz planinskih dezel in na so-lidarnost desnice. Pozoniost zbuja nagla smrt drzavnega po» slanca ia rabinarja Schreiber^ja. Pred nekoliko 6asom izdal je bii namred v drn^bi s 320 dru-gimi rabinarji razgias, v katerem prepoveduje pravoFernim zidom v Galiciji, voliti napredoja-§ke sovernike v obdinske in druge zastope, ter jim preti z izobfieujeai iz sinagoge (zidovske ccrkve), ako bi s takimi ^idi ob5evali. Vrhovno drzavao pravdaistvo je na to ukazalo lvovskemu pravdnistvu, naj stvar preiskuje ter kazeosk;o postopa zoper one, ki so razglas podpisali. Na to je bila v tiskami zidovskega lista, kateremu je bil Schreiber pokrovitelj, hiSna preiskava, ter so bili ^aplenjeni ygi listi, ki so imeli huj^ skajoce filanke zoper 2ide - naprednjake. To je rabinarja Schreiberja tako pretreslo, da je po mrtudu zadet takoj umrl, apreiskava bo gotovo obelodanila mnogo zldovske gnjilobe, Politico „slo/ensko drustvo" za Stajersko uredilo je 27. t. m. ob6ni zbor v So§tanji, kateri je bil jako dobro obiskovan. Drzavni po-sl *ec dr. Vo§njak peroral je o delovauji drzav-nega zbora in o narodnih tirjatvali ter je izre-kel npanje, da se vpeljejo na gimnazijah v Celji in v Mariboru vStricni razredi s slov. ucnim jezikom. Poslantev govor je bil navdu§eno spre-jefc. Pokazalo se je tudi pri tej priliki, da vziva gospod dr. Vosnjak popolno zaupaoje svojih vo-lileev, kajti navzodi volilci soenoglasno sprejeli predlog, naj selzre&poslancu zaupanje in prisrena zahvala za njegovo pozrtoralno delovanje. Spre-jete so bile na to eneglasno resolucije, uteme-Ijene po razlicnth udih »slov. dru§tvaa, in si-cer resolucija, da se smejo Slovenei pokloniti cesarjn ? Celji in ? Marlfcoru o priliki, ko Kranjsko obiige; resolucija o vpeljavi sloven-skih razredov na gimnazijah v Celji in v Ma-ribora; pro§nja do naufinega ministra, naj bla-govoli nastaviti za Stajersko saj ednega solske-ga nadzornika, zmoznega slovenskega jezika; in stednjie" resolucija o nastavljenji le takik poli-ticnih uradnikov v slovenskih okrajih, ki znajo popolnoma slovenski, V Dalmaeiji raste uevolja zoper vlado, ker postopa tako, kakor bi hotels to dezelo ponem-clti. Dalmatinski listi, ki o tem piSejo, so sko-raj vsaki dan zaplenjeni. „Osscrvatorc Triestino" je prinesel telegram, ki pravi, da so na§li davi predscdnika gusposke zbornice v Budapc§tu, grofo Majlatha, na tijegovem stanovanji raztrganega. Jezik mu je bil iztrgan. Manjka mu deimr in ura. Eoke je imel zvezane ; bil je popolnoma obleeen; po-stelja je bila nedotaknjena. Z okna visi vrv, po kateri je worilcc ubezal. Huda praska je bila zopet mej Albanci in Crnogorci. Pre§li teden je poslala 6rnogorska vlada stotnika Stevo Wbieo s spremstvora v Skader, da bi nakupil tur&ce. Takoj ko Crnogorci vstopijo v mesto, napade jih nekoliko Ma-lisorcev. Zacel se je hud boj, v katerem je bilo nekaj Craogorcev ranjenih, Stcvo Vrbica pa ubit. Ko so Crnogorci to zvedeli, hitelo jih je blizu 200 v Skader, da bi se ma§6evali, turski vo-jaki so jim pa zabranili vhod v mesto. Truplo stotnika Vrbice, brata prejsnjega ministra, je izroLil turiki voja§ki oddelek craogorskej mej-nej strazu Sv. o5e papez je 24. t m. sprejel kolegij kardinalov, ki mu je cestital za veliko noc\ V odgovtrn je naglasal papez svojo zadovoljnast nad tem, da se je sprava med Eusijo in Riniom dosegk; poslal bo vsled tega tudi posebneg* z»9topnika v Moskvo k carjetemu kronauju. V Londonn se ni se polegla razburjenost, pouzrucena po zloeinu, o katerem srao zadnji6 porocali. Policija se je zelo pomnozila in je vrgla na vse strani mreze, da bi zlocmce zasacila, a dozdaj brezaspelno. Minister Gladstone obrni! se je pa do drugih evropskih vlad zaradi ena-komernega postopanja zoper anarhiste is druge rogovileie. m Ijudstvo se je zbralo, g. uCif^ je hotel eltati, pa ni , Trsta. mogel. Nazaduje so mu moraldrugi pomagati, ki so j uri zvoter; tisti ddnodek je bili zraven. i Na Francoskem in Angl^kem se uikoli ni zgo-dilo kaj takega, da bi rai vieli, in vender slovijo Fraucozi in AugleJii kot izob^ena nar.xlt. Brez takega utitelja prihrani drzava?saj denar, ki ga zanj plafiuje, in nevoljo, katero taf) pobtopanje med ljud-stvoin uzbuja. Za istovinest(je prosil, kakor se nam poroCa, g. Velikotija iz Smnpffa, ziuo^en slovcuskega, italijanskega, furianskega, imemskega jezika, zraven tega izurjen v mnogib kmetskili strokah. AH bi ue bil ta gospod boije opravljalsluzbu potnega kraetijs-kega u&telja? Ystopnina je za osebo 70 kr., zaCetek ob 8. ......... gg^Ba vblag namen. Domade stvari. Presvetli cesar je podelil 1000 gld. za ceste na Kanalskem, zato da bo Ijudstvo imelo delo in da si kaj prisluzi. Slavs deielaemu oCetu, ki se tako ljubezDJivo spominja Bvojih otrok. NaSe drzavne poslance, ki se vrnejo drugi teden na Duuaj, prosimo, naj pra§ajo visoko vlado, kako se je mogel imeuovati za Priinorsko popotni ugitelj z letno plaSo 1000 gld., ki n i k o s svoji na-logi, kerne zna govoritiz onimi, katerim je ucitelj postavljen. Upamo, da to praSanje se zastop-nikom primorskih piebivalccv ne bo vzelo za zlo in da bo visoka vlada celo hvalefna, da jo opomnijo na prikaznr, kt ne poviSujejo njenega imena, da jih od-pravi in da opravici spoStovanje, katero smo ji dolzni skazovati. Kakor v RenCah (glej danaSnji dopis iz R&ftfi), tako se Je godUo v Dorabexgu m ? Cernieabj Za slovenske otrode vrte dobajajo doneski iz raesta in z dezelu prav sselo. Nekateri rojaki so placali, ozirotna podpisali rav obiln prafiaujih in odgovorih za peStvo i lovsko Ceto cesaiskega i kraljevskega vojstva* v slovenskem in nemSkem jeziku. Knjiga obsega na dvakrat 29 straneh naslediya poglavja: Popis puske. Popis stre-Uva. Kako se puska razdeva i zopet sestavlja. Kako se ohrani puSka v dobrem stauji. Pregledovanje puSke. Kako se strelivo ohranuje. Zapreke pri streljanju vsled pogreskov i poSkodovanj na pu§Yi ali strelivu, iu pojasnuje doticne re6i natanko, razlofino in v lepem, umevnem jeziku. 81ovenakim vojakom in njim, ki ima-jo s slovenskimi wjaki opraviti, kakor tudi lovcem in sploh omikanim in uka^eljnim osebam, katere puska ali nje popis veseli, priporocamo prav toplo, da si omislijo to knjigo, ki stane mehko vezana 20 kr. V Gorici se dobi ali pa se more narociti pri Wokulatu ali pri Paliku. # Isti gospod pisatelj je posloveml in da tiskat prej ko inpgoce sledefie vojaSke knjige: flPou6ilo o streljanji,- Bustrojba (orgaoizacija) vojstva" i „ve2bov-nik (ExeicirReglemeut).* V zalogi twkarne dru2be sv. Mohora v Celovctt so do zdaj izSle in se proda-jajo naslednje vojaske knjige imenovanega pisatelja: .Slu2bovnikza c. k. vojstvo* I. del, slov., 30 kr. — II del, slov., 30 kr. — II. del, slov. —nem-Sko, 30 kr. — HI. del, slov. nem., 20 kr, — „Gar-nizonska i strazua sluiba", slov. nem., 30 kr.—BPouk o/emljiScV slov., 10 kr. — ,Bojjna sluSba (Felddienst) ltd., slov., 40 kr. — Slovnica vojaska (Grammatik der sloven. Sprache) 1 gld. Gospodarstvo. Pozor vinorejcem. Iz vipavske doline, 15. marcija. Kdor je pred leti prostemu ljudstvn govcril o vinorejski vedi, fcako gre terto gojiii, tergatev vr§iti\ klet pravilno vravnati, ali kdor je prednost inostran-skih tert hvalil; tenm se je na§ vinorejec muhasto posmehoval, aii ga obrekoval kot ponarejalca vn.a, kakor se je meni godilo od sicer razurane strani. Kar ni zmogla bcseda, zmogla so slaba Ma In o&vidni izgledi, da so se tudi prostim kmetom ofii odprle. Skorej ni ob&ne na Yipavskent, da bi ne imt'la iiglednib Vinogradov m zlahtnih tujih tit. Ta matin prevtat se je v prvi vrsti pri DornbersSanih pokazal. Dvajset posestnikov iz te obiiuo snio vide-li preteklo poletje roniati v Ruifievo (Russia) k grofu Laturju in k Leviju v Faro. Prvi gospod je nezoane goate v izvanredni gostoljubnosti sprejel; pokazal jim je po imenu razne trte na stcblu, za tern tudi raziio kapljieo v hiamu. Zadnji gospod, steber kmetij^kega drustva! se je pa tako strogo Taluiuda drial, da ni hotel nobene naroCbe bilf sprejeti ter je raje veleval vincerjem, naj re*nike uniLijo. Visokorodni grof je dal Doroberlanom 70 tisoc" kolfiij s pobvaio, da so za capredek tako izgledno vneti. IMznati itioramo, da je hvalevreden ta nenadni prevrat, a tudi opomoiti inoranto naSe vinorejce, da povrina skuioja in goli iigled ne zagotovita vselej stake boljSe pribodnosti. Umno in temeljito pozna-nje narave, ki se pravilno le v kmetijskih §o!ah za-jema, daje vsakerou pocetju trduo in staluo podlago in zagotovi uspeb. Brez potrebuega znanja pride lah-ko vinorejec iz deza pod fcap. Tu mi pride na miael, ne fiancuska filoksera, ampak ono zemljaoje trt po vipavski atari Segi, ki je vidua ie tolikanj starih Vinogradov pokonCalo, in ki preti vsaki §e tako Zlahtni trti, katero mislijo zdaj tako strastno udoma&iti v na§i dolini. Nekdaj ni nas vinorejec trt gnojil, ampak red-no jib je bolj ko mogoce z zeroljo od leta do leta ntvsiplja], tako da so priile prvinske korenike dva do tri metre globoko v mrtvico. Na vsako zemljanje si je trta z novirai korenikami do povr^ja pomagula ter si je za hip zivcjSe opomogia in je tako napaCno de-lovaoje na videz odobrila, pa 2alibog! te v lastno smrt; kako? Pogoj zivljenja je vsaki rastlini ta, da ohrani svoje prvinske korenike, to pa ni drugace moino, nego tako da vhajata do korenik zracot vpijiv in solncna gorkota. Ko toga pogoja ni, zgujijejo v mrtvici prvinske korenike, ostale, vige na novo na-stavljene so pa nezraozne, da bi tera zivile. To je uzrok, da nase domaSe trte Ie Zivotarijo in obupno malo rodijo. Torej pozor 1 dokler vinorejec ne opnsti stare pregrehe, vsled katere ravnottije trtiSCu moti, je vedno nevainost, da stara r.apaka tudi nove na-sadke unici, in tedaj bo poslednje zlo hoj§e ed pr-vega. Naravoshvei trdijo, da sleherno drevo zastavi oize alt vi§e v zemljo svoje korenike, kakor lastni njegovi naravi bolje ugaja, in morejo celo izracauiti C*as drevesne srarti, ako se drevo redno zasipije. Naj ti pade pSenicno ali turstf.no seme za palec nizej v i>*vo zemljo, nego mu pristoja, stori kolence s koreni-.ko ter si pomaga palec za paicem popustivii spodnje korenike, dokler ne obtici pri poslednjem koieuci pod naravnim poversjem; vse drugo seme v mrtvici pa zamrje. Upra§am, kdo ozemljuje stoletne trte po golem Krasu do Kotara v Dalmaciji in po mastni laSki pla-njavi? Odkodi pobvala: le Iatuiki se vedno dobro rodijo, med tern ko vidimo pogosto v krasnih goricab crsto grobovje brez trtigfia, sled starih Vinogradov. Ako bi bilo obilno zemljanje naravno opravice-no, bi gotovo sama previdnost bozja namesto deza Vip&vcu saj vsako trede leto navrgia zemljeco plobo. Ker nasa de^elna iola nima izgledov za goriCne lege, naj si ogleda Vipavec njene trte v planjavi, ki se oskrbujejo gled6 zemlje prav tako, kakor v goricah, ali pa naj se potrndi na Slap, kjer bo videl nograde z goricno lego, kjer najde potrjeno v dejanji, kar smo rekli o zemljanji, da namred ni vefi v rabi, ker je Skodljivo. JoZcl' Pallieh, prodajalec c. k. Solskih in vsakovrstnih drugih knjig ter pisnih potreb§ein v Gorici, m Travniku h. St. 6, pripoioC^ svojo bogato zalogo za pisanje, risanje in Solo potrebuih priprav ter sprejema naroCila na knji-ge, ilustrovaue liste in Casopise vsake stroke in v vsakem jezikii z zagotovilom natanCne postrezbe in nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih tiskovin in mo-litevnih bukev iz Ljubljane priporofia posebno Castiti duhovSaini. Bergerjex) medicinsko M1L0 IZ SM0L3 (THEERSEIFE) Priporodeno po melii strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih driivh s aijajuim vspehom proti vsakovrstni neistosti na polti, sosebno proti kronicniui it Iuskiuastim lisajem, bra-slain, nalezljivim hrastam,preti rudeCemu nosu. oze-bljimi, potenju nog, pvbtjai na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smce ima 4C% smole iz Ie^at in se bistveno razlofiuje otivseh drugih smol, ki se piodujajo. Da se preknjanju izogneS, zahtevaj dolocuo Bergerjevo milnix smole in glej na zoaiii zavitek. V dolgiii in hiidli poltnih boIezniU rabi se z vspehom na mestu mil iz smole Bergerjev«> med sinolnato-ivepleno milo; dor bi h**td imeti raj§i t», naj zahtc'vo eilino Bet*ger|vo §molniito iv«*pli»«io milo, ker znnttnjn p»>iwr«j,iia so brezv.-tpeLni izdelki. — Kot neostro milo iz giole za odstranjenje ne-cistostij na polti, zoper htsto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekos!jii> kostnetsko milo za vmivanje in kopanje ati VHiklanje rabo rabi: ki ima 35% giiceriue in je fto perfumano. Com Inl mil mti Lb-1 "braiura ml Glavni razposiljavee: lekariar Ci. Hell v Opavu. Olavua zaloga 2a fiiorjeo pri gg. lekarnarj. F. Cristofoletti (Zauetti) in A. Fnnzoni. „6isti hitro in gotovo.14 Fran C Fr^gscr KAEL pi BSAU^ ai S^iji, •Tfl7P"fTI ITnevtzicokajeaikakilite^av Gr r G H k i »&&* bolj uspegno, ko ^. , dmge grenke vode/ otuclenec mm* wmm a* smji, Zahteva naj se vedno in razloCno: FRANC-J02EF0V GRENKI STUOENC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar g. Cristofoletti in A. Seppen-hofer. Razposilja se iz Budape&a. Eazpisana sluzba. Dru§tvo „SIoga" razpisuje sluzbo VRTNAEICE za slovenski otrocji vrt, ki se ima nstanoviti v Gorici. Plada je dolodena, kakor mestuim vrt-naricam, z letnimi 300 gld. Zahteva se skuSnja iz vrtnarstva in zoanje slovenskega jezika. Pro§nje naj se posljejo dru§tvenemu odboru v Gorici do 15. aprila t. 1. Pasi kilovim KE&TS SNEXI, kakor tudi vaake vrsto ohveii, pasovi za clore.a, angl. in franc, uogovice proti krcu, aajnovejSi pasovi za nosilce, tae ranocelske priprave iz gume iu «s» potreL- Scine za bolnike. 0. NEVPERT, prej J. G. ZE10EU, finniii uati.novljeuo i. I8?;i. 1. Oroben 20, znotra v If llllitjy Trattnerbofa, 54«Iog* mh pariSkih poseb-nosty. Hazpoiilju hitro in molC6 proti povzetju. Brisk rebnk E iz leta 1881., 1 t v boteljkah po 40 in po 50 kr. s ste- J r klenico vred, dobiva se na slovenskem j L oddelku dezelne kmetijske §ol*». j Svarilo izselnikom! Kdor ho hofio v Araoriko preseliti, »o h torn opominja, naj ne posilja denara v prktani^o na roko posredovalcem, ker mo pogo»to /godi, da po&lja kdo denar /a wrontor na pa-robroilu, da ga pa na meji zarad potnoga liuta ali iz drugega uzroka ustavijo in domor poSljejot tako da zgubi plaCani denar. Naj bolje je, da izselnik m; potuje naravnont t pmtani-§Le, ampak da an pogodi s kakim znanim, zanealjivtm, doraa-LUn posredovaicom tako, da so obraruje potovalec ?uake no-varnosti, dcnarno ali druge zguba in da mu je domadi po»ro-dovalee porok za vse, .Nutaiu'iieji poduk daje brezpla^uo: AENOLD REIF, na Dunaji, Stadt, Kolowratring, restaloz/igasse 1. Lokarja W. Vossa tako hitro zaslovelo kroglice proti peohlajeiiju, katere, odstrauijo kakor zuano, navadno prebla-jeuje v malo urah in ki pieiuonijo hujo rtlufiajo hit ro v naj-railejao obliko, so nahujajo vedno v Skatlieab po 70 kr. lo pri Ct'istotolettiju na Travniku in pri PontOttU a Kaitolji v Gorici. Francosko žganje s soljo (Eau de vic Ue France) Frambmnticem mit 8ah napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu izuajdmki«. Viljema Loe-ja «. iltl^TOlUL^rffl To zdravilo, katero sem laz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zuuaujemu žu notranjemu vnetju o-pekiinam in spekliiiaiii, proti novim napadom, naduhi, rakom, dristi, eatoku krvj v glavo za obvarovanje zobor, proti ofciski, disseuturiji, bolečinam, na obrazu, v usedih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkoiu, putiki, neprebavuosti, bolečinam na jetrih, na oeeh, zastarelim ranam, vpieenju osnemu m muiičnenni skrnjaku, kurdeju, žovam in omotici. Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstne« ga zdravila. V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo. G* Senitskv. c. k. finaučui komisar 1. r. Z Važsiin francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe, za katere se Vam neskončno zahvaljujem Alojz Klobučar, župnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G Cristofoletti-ji, lekarju in c, k. dvornem priskrbuiku v Gorici, na Travniku 14. pri škofiji. Vazoo za p0sestnlke sadnega drevjal Pomladanski das. l. PiciUerjev KJei zoper mrcese obdarovan od c. k. vrtnarske družb« na Dunaji. Dunaj VII.. Westbahn$trasse 50. Edino sredstvo zoper sadnemu drevja tako škodljivega zimskega pedica, vr-tavko, kakor tudi žužka itd. Škatljica od V2 kila zadostuje za 30 dreves in stane le 75 kr, a. v. — K temu zamotki iz papirja, 5t> kosov 90 kr. a. V. Vsakemu naročilu je priložen navad; Mnogo spričeval o uspešni rabi. fT Pregledi zastonj. "W POZOR. S tri&to do petsto goldiaarjev v gotovitii ali vrednostaib papirjih more vsakdo dobiti 25 do 80 goldinarjev na teden na borsi, torej v kratkem &su zdatoo pomno^iti svoje premozenje. Uatmena m pismena pra§anja naj se obroejo na protokoliran© bankno in lombardno knpdyo Theodor SToderer & Co. na Dnuaji, am Peter X I. nadstropje, kjer se dajejo dotifiui sveti brezplaCao iu pod najveio molCeenostjo.