VSAK ČETRTEK REDNIŠTVO IN UPRAVA: tpl h ^st' E>'Annunzio 27/E, spilaaX 40/630824. Pošt. pred. (ca-fi „vp0stale) Trst, 431. Poštni teko-račun (C.C. post.) Trst, 13978341 0 tnina plačana v gotovim E D N I K NOVI USI Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE ŠT. 1923 TRST, ČETRTEK 26. MAJA 1994 LET. XLII. 40 let dob Novi list je star 40. let. Še se . ro spominjam, kako smo te-tj3] m^adi in časnikarskega ter soh a.rs^e8a dela povsem nevešči ®lavci radovedno, a tudi že l^pno čakali, da bodo iz ve-P e8a, starega stroja v tiskarni TrraPhis v Ul. sv. Frančiška v s u začeli prihajati prvi izvodi °Vve8a tednika. e se spominjam, kako smo njfudeni gledali priletnega stroj-,a/ visoke in koščene postave, ja/6 na^ahk°/ a ze^° nagl°/ udar-s kladivcem po pravokotni, ^enda leseni ploskvi, in jo z le-Clj ° nenehno premikal po svin-• S tem je skrbel, da se je črnilo ^ayiln° razvaljalo po vsej svin-s 111 Ploskvi. Končno je mojster s^rayil stari stroj v pogon in so ž Vna njegovem drugem koncu ele enakomerno polagati dru- sa n - Pole Š, na drugo tiskane časopisne s e se dalje spominjam, kako cj 0 kmalu zatem mladi sodelav-s- M listu sedli za dolgo mizo in v Verigi podajali posamezne iz-Ve e' na katere smo lepili naslona 'j^dtem ko je upravnica Ani-sta 0^Ear razporejala izvode li-dih^° Posameznih poštnih ura-še ^anes je velika večina tedaj co ^adih sodelavcev, z upravni-čn ^d' ^al nirtva. Bili so odlije' ®.®delavci in tudi odlični pri-prj j1. Prijeli so za vsako delo t,a Cas°pisu in jim akademski pri °V n* v n°heno napoto ga jPravl)anju neintelektualne-leD]. a' kot je na primer bilo l^nje naslovov. aia 4H'letnici se vseh spomi-j0 ,® hvaležnostjo in ganjenost-ne'n Phova zasluga je, če naš list Sn « *r8°ma izhaja že 40 Sq' —6u*na izhaja že 40 let. Vsi saj Pravljali tudi svoje poklice, stev as list ni imel in nima srednja ne Za redno nastavitev ured-nio°V ne za primerno honorira-y°delavcev. je ^ ,S' s° delali pri listu, ker jih Čut . ei^u sililo predvsem dvoje: b0j ?Jznosti in velik notranji na-sta’v s* smo namreč bili sinovi bj t ki so nas dali v šole, da svoj in predvsem pomagali ljudstvu v boju za ob-Va9j *n razyoj. Z javnim delo-lova ^ v našem primeru sode- Pol 3njem - Pri listu — smo torej iz-kat 'evali svojo dolžnost in to, smo bili obljubili svojim DRAGO LEGIŠA mit a Nova italijanska vlada prejela zaupnico v parlamentu Bo sla po oblasti dovolj za njeno trdnost? Vlada ministrskega predsednika Silvia Berlusconija je prejela zaupnico v obeh vejah parlamenta. Hude težave so bile v senatu, kjer nova vladna koalicija nima večine, čeprav ji zanjo manjka le nekaj glasov. Posredniki ministrskega predsednika so jih našli delno med dosmrtnimi senatorji, delno med senatorji Ljudske stranke. Tako so štirje predstavniki te stranke zapustili sejno dvorano pred glasovanjem in s tem posredno glasovali za zaupnico. Nova vlada je tako prestala svojo prvo hudo preizkušnjo. Mnogi politični komentatorji se sprašujejo, kako se bo mogla takšna vladna koalicija ohraniti na oblasti in kako bo zlasti mogla izvajati svoj program, če bo morala v senatu stalno trepetati za usodo svojih zakonskih ukrepov. Predsednik Berlusconi se očitno tega zaveda in nadaljuje s svojo »ofenzivo« proti Ljudski stranki. Ker njeno vodstvo vztraja pri odločni opoziciji, skušajo Berlusconijevi sli pridobiti na svojo stran posamezne parlamentarce z najrazličnejšimi ponudbami. Zelo dejavna so dalje Berlusconijeva sredstva množičnega obveščanja, ki stalno »bombardirajo« bralce in poslušalce ter jih skušajo prepričati, da sta Ljudska stranka in sploh vsa sredina odvečni, če ne škodljivi, češ že da v bistvu motijo ali celo preprečujejo izvajanje vladnega programa. Videti bo treba, če, kako dolgo in v kolikšni meri bo Ljudska stranka lahko uspešno kljubovala tolikšnemu »obdelavanju«. Ne smemo namreč pozabiti, da gre povečini za ljudi, ki do zdaj niso bili vajeni opozicije. Mnogi opazovalci dalje močno dvomijo o trdnosti nove vladne koalicije. Uganka je predvsem Severna liga, ki po svojem članstvu in tudi volivcih gotovo ne sodi med skrajne politične formacije, zlasti ne na skrajno desnico. Severna liga je vrh vsega nastala in se krepila zaradi federalizma in je torej daleč od centralistične ureditve države, ki jo zagovarja mi-sovsko gibanje, oziroma nacionalno zavezništvo. To že tako kočljivo dilemo je pred dnevi zaostril nenadni spor med ideologom Lige prof. Migliom in glavnim strankinim tajnikom Bossijem. Prvi je Bossiju hudo zameril, da ga je na pogajanjih za sestavo nove vlade kratkomalo zatajil, pristal na predlog, naj Miglio ne postane minister, in povsem »kapituliral« pri vprašanju federalizma. V programskem nastopu je namreč Berlusconi dejal, da bodo o federalizmu le »nadaljevali z razpravo«. Spor je zadobil — kot se v takih primerih redno dogaja — že takšne razsežnosti, da bo nastop sodišča neogiben. V jubilejni številki Novega lista sodelujejo (po abecednem redu): Majda Artač Sturman Jan Bednarik Darko Bradassi Andrej Bratuž Lev Detela Davorin Devetak Gabrijel Devetak Rafko Dolhar Ivo Jevnikar Ambrož Kodelja Miro Oppelt Jurij Paljk Adrijan Pahor Boris Pahor Saša Rudolf Drago Štoka Marko Tavčar Aljoša Terčon Antek Terčon NOVI LIST Novi vladi ne gre vse gladko v zunanji politiki. Predsednik in njegov zunanji minister hitita sicer zatrjevati, da bo nova vlada nadaljevala z dosedanjo zunanjo politiko Italije. To je očiten dokaz, da obstaja pri zaveznikih in v zahodni demokratični javnosti na splošno nekaj zaskrbljenosti, kar je posledica dejstva, da so v novi vladi tudi neofašistični ali postfa-šistični ministri in podtajniki. Zaman je poudarjati, da so vsi ti bili od ljudstva zakonito izvoljeni, ko iz zgodovine vemo, da se je tudi Hitler dokopal do oblasti po povsem zakoniti poti. Za njegovo nacionalsocialistično stranko je glasovalo nič manj kot 12 milijonov Nemcev, vsem pa je tudi znano, kam je vse to pripeljalo Nemčijo in vso Evropo! Preizkusni kamen bo za Berlusconijevo vlado predstavljala predvsem politika, ki jo bo vodila v odnosih s svojimi sosedami ob severovzhodni meji. Če bo v skladu s stališči in smernicami, ki so jih nakazali in celo napovedali nekateri parlamentarci vladne večine, med njimi celo nekateri podtajniki, se bo izkazalo, da zaskrbljenost ni bila odveč. To pa bi gotovo negativno vplivalo na našo slovensko manjšino v Italiji in tudi na italijansko v Sloveniji in Hrvaški. Ostane nam še nekaj prostora za nekaj stavkov o gospodarskem in socialnem položaju v državi. Berlusconijeva volilna naveza je namreč zmagala na volitvah, ker je ljudstvu obljubljala izboljšanje tega položaja, ljudstvo pa ji je tudi verjelo (ali vsaj precejšen del volivcev). Te dni je bil objavljen podatek, da znaša italijanska javna zadolžitev nič manj kot en milijon 783 tisoč milijard lir. Ameriški ekonomist, prof. Rudy Dorn-bush, z znane univerze v Bostonu je na simpoziju v Milanu izjavil, da je treba ta ogromni dolg »konsolidirati«, ga torej priznati in ustrezno ukrepati. Ošvrknil pa je novo vodilno italijansko plast, zlasti na področju gospodarstva, češ da si desnica zna le polniti usta z neumnimi gesli. Prof. Dornbush je tudi predlagal kon-D.L. lili*- 0 40 /e£ 4m i n staršem. Živeli smo poleg tega v času, ki je od nas terjal zelo veliko. Vse to si lahko zmogel, če si bil oborožen z bogatim notranjim nabojem. Zahvaljujoč se takim ljudem, je Novi list premagal prve velike težave in nato lahko nepretrgoma izhajal do današnjega dne. Medtem so na področju tiska in sredstev množičnega obveščanja na splošno nastale korenite spremembe in lahko upravičeno govorimo o pravi revoluciji. Priznati je treba, da smo v Novem listu zelo težko hodili vštric in da tudi zdaj težko hodimo. Veseli pa me, da lahko napišem, kako je naš list vedno mogel pomlajevati vrste svojih sodelavcev, ki so kazali in še kažejo enak čut dolžnosti in enak notranji naboj kot prvi sodelavci. Pri nas ni možnosti ne priložnosti za kariere, za dobro plačane položaje, kaj šele za sine-kure. Tu je le mesto za garanje. Neglede na to naša štiridesetletna izkušnja uči, da se kljub korenito spremenjenim razmeram še najdejo med nami entuziasti in ti so tudi trdno jamstvo za prihodnost. Ko se iz srca zahvaljujem vsem naročnikom in bralcem ter podpornikom za zvestobo, sem tudi prepričan, da bo Novi list lahko še dalje nudil svoj prispevek v okviru splošnih prizadevanj za obstanek in nadaljnji vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Uredniki in vsi sodelavci se bomo za to še dalje trudili. Bo sla po oblasti dovolj za njeno trdnost? pilili D kretno obliko konsolidacije dolga, a jo je večina italijanskih izvedencev že zavrnila, češ da gre za »pobudo z močno avtoritarno vsebino«, ki bi povzročila »beg kapita-lov«. Zanimivo pa je, da je isti ekonomist hkrati govoril o možni gospodarski rasti, ki bi lahko prihodnje leto znašala 3 odstotke. To naj bi bila predvsem posledica manjših obrestnih mer in nadaljnje devalvacije, od česar bo imel korist izvoz. Povečala naj bi se tudi notranja potrošnja, potem ko je leta stalno padala. Toda to so za sedaj le mnenja! * * * Jacqueline Kennedy Onassis počiva od ponedeljka, 23. t.m, na pokopališču junakov v Washingtonu, ob svojem prvem možu, ubitem pred 30 leti v Dallasu, in svojih dveh otrokih. Bivša »First Lady« je umrla za rakom v 64. letu starosti. Zasedalo je deželno tajništvo Ssk Na Krasu naj bo protagonist človek Kras je treba zaščititi in ovrednotiti v vseh njegovih razsežnostih, od prirodne do gospodarske, kulturne in narodnostne, in to v okviru širše razvojne strategije tržaško-goriškega prostora. Pri zaščiti in ovrednotenju Krasa mora biti protagonist kraški človek, bodisi neposredno bodisi prek uprav in ustanov, v katerih je neposredno zastopan. To sta temeljna kriterija, na osnovi katerih je deželno tajništvo Ssk na seji v petek, 20. t.m., preučilo najnovejše namere deželne uprave Furlanije-Julijske krajine za urbanistično ureditev Krasa oziroma za ustanovitev Kraškega parka. Tajništvo se je pri tem oprlo na analize in predloge, ki jih je predhodno izdelala strankina urbanistična komisija. Ssk ugotavlja, da je prav v pričakovanju ustanovitve Kraškega parka dobršen del kraškega ozemlja že dalj časa z urbanističnega vidika zamrznjen ter da se kopičijo urbanistične in druge omejitve tudi na ostalem delu teritorija, kar vse hudo hromi razvoj na njem z večkrat nepopravljivimi posledicami. Po drugi strani pa smo od časa priča velikim in izrednim posegom na teritoriju, od naftovoda do tovornega postajališča pri Fernetičih in sinhrotro-na pri Bazovici, katerim se urbanistične norme nekako sproti prilagajajo brez neke širše in daljno-vidnejše vizije. Ssk meni, da bi deželne in krajevne oblasti morale čim prej jasneje začrtati svojo prostorsko politiko, seveda izhajoč iz širše razvojne strategije. Ta potreba je posebno občutena zdaj, ko se mimo problema parka deželna in pokrajinske uprave pripravljajo na izdelavo svojih teritorialnih načrtov, večina občinskih uprav pa se ukvarja z revizijo regulacijskih načrtov. Prav bi bilo, da bi se vse to dogajalo v okviru širših posvetovanj, kot bi lahko bila konferenca o tržaškem teritoriju, za katero se je deželna uprava že večkrat obvezala, zadnjič 13. aprila 1990 ob podpisu sporazuma za namestitev sinhrotrona pri Bazovici. Ssk meni, da bi se šele v takšnem kontekstu lahko pravilneje odločali o ustanovitvi Kraškega parka, o njegovih značilnostih in obsegu. Ssk je vsekakor mnenja, da bi park v ožjem pomenu besede moral (vsaj za zdaj) obsegati le tista omejena območja, ki so zaradi svoje lege, posebne narave ali pa ogroženosti potrebna posebnih varstvenih ukrepov, kot so poleg Doline Glinščice in Dober-dobskega jezera še izviri Timave, Devinske stene, Grmada, Volnik in mogoče Kokoš, pri čemer bi se kazalo osredotočiti predvsem na zemljišča, ki so javna last. Posamezne ostale dele prirodno ali zgodovinsko dragocenega kraškega teritorija bi lahko zaščitili in ovrednotili s posebnim urbanističnim normativom, ki ne bi pomenil parka v ožjem pomenu besede, ampak nekakšen »predpark«. V vsakem primeru bi na kra-škem teritoriju morali dopuščati in podpirati razvoj kmetijskih, obrtniških in drugih tradicionalnih, pa tudi ekološko kompatibilnih inovativnih dejavnosti. Poleg tega bi morali zaščititi in ovrednotiti kulturo kraškega človeka, bodisi materialno kot duhovno, vključno s slovenskim jezikom. Pri načrtovanju in še zlasti pri upravljanju zaščitenih območij bi poleg deželne in občinskih uprav morala imeti osrednjo vlogo Kraška gorska skukpnost, pomisliti pa bi morali tudi na možnost sodelovanja kmetijskih in naravovarstvenih organizacij ter še zlasti lastnikov zemljišč, kakršno dopušča tudi vsedržavna zakonodaja. Pri vsem tem bi se morali izogibaj razlaščanju zemljišč, omejitve morali kompenzirati z odškodfl; nami, varstveni normativ pa D morali imeti prednostno veljav0 pred vsakim drugim, tako da bise tudi birokratski urbanistični p°' stopki poenostavili. Seveda pa bi morala deželi13 uprava takoj pripraviti tudi fin311' čni načrt za izvedbo vsega tega< kakor tudi skupno z ostalimi zaij1 teresiranimi javnimi upravami111 ustanovami poskrbeti, da bi “e želni zakon št. 16 iz leta 1992 tef sporazum z dne 13. aprila 1990° namestitvi sinhrotrona pri Baz° vici ne ostala mrtva črka, kot s« zdaj dogaja. Jasno je, da nesp0 štovanje sprejetih obvez nujn0 krni zaupanje kraškega prebiva stva v deželno in druge javne up rave ter otežkoča tudi dialog n11 ,ed ki institucijami in prebivalstvom; je neobhodno potreben za izobi' kovanje in izvajanje primerne vaf stvene politike na kraškem oze111 lju. »Preprost, ponižen, občutljiv it laven človek« je bil — tako je pri P°' grebni maši dejal škof iz Astijt Giovanni Goria, ki je bil v drugi p° lovici 80. let predsednik vlade i* > umrl za rakom, ko je bil star le 51 ‘e ‘ Med kandidati so tudi štirje Slovenci Rderalim in nosilec liste Mario Ri$ Martin Brecelj, dr. Rafko Dolhartrl prof. Andrej Bratuž. Listo Federalizem so prejšnji td*? predstavili tudi v Trstu. Deželni W nik Ssk Brecelj je med drugim defl' da si lista »po eni strani prizadeva to, da bi ovrednotili bogato stva nost dežel, krajevnih avtonomiji e, ničnih skupnosti, narodov in nar° nih manjšin in da bi ji dali prim> erea politični izraz. Po drugi strani pa * jH- li prispevati tudi k temu, da bi p°$J. ka ne izgubila svojih korenin v te torju, zlasti v trenutku, kot je s* eda' nji, v katerem smo priča rojevanja litičnih strank kar čez noč, s potna sredstev množičnega obveščanja, sama po sebi težijo k masifikacijt, Inž. Mario Rigo u de mogeneizaciji ter so v službi sVO jJ. Na evropskih volitvah, ki bodo 12. junija, se bo predstavila tudi lista manjšin in avtonomističnih gibanj Federalizem, ki jo je sooblikovala Slovenska skupnost. Naše volilno okrožje zajema severovzhodni del Italije, točneje dežele Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Emilijo-Romagno ter Tridentinsko-Južno Tirolsko, nosilec pa je večkratni parlamentarec v Rimu in Strasburgu Mario Rigo, na drugem je predstavnik nemške manjšine Alfons Benedikter, na tretjem pa pisatelj Alojz Rebula. Med slovenskimi kandidati so še deželni tajnik Ssk ki je vsaj problematična, če že rte * ^ na, v kolikor ne spoštuje posame^ identitet.« Kot trenutno kaže, ima nosilec ste Mario Rigo, diplomiran ek°h;! mist, precej možnosti za izvolil. evropski parlament, kjer se tudj ^ pravlja o priznanju pravic narodh0 nim skupnostim. Rojen je bil Je 1929 in je v svoji uspešni politiČh< rieri imel že zelo pomembne Bil je beneški župan, evropski F ™ nec in italijanski parlamentarec■ , leta 1987 je bil član socialist* stranke, nato pa je postal voditelj v tonomistične beneške lige (LAW‘ Seštevanje in Aritmetika je podlaga vsake m°kracije. To je staro pravilo, • ,se §a Pri SSk držimo že nad šti-eSftjetl Preštejemo se na kon-lim 'n na P°rilagi številk izvo-v .P v°ristvo in preštejemo se na lo ]'Vah 'n ta^° preštejemo števi-čn j *' ^ odobrava naše politi-na°,delo. Zato nikoli ne rečemo: s ]e malo ali nas je mnogo, smo membni ali smo neobhodno Po P°lrebni. "em Pravilu: število smo starem demokrati-en mož en glas je v glasov, ki jih dobimo na lut* Va^ to^no določeno v abso-r ]nem merilu in seveda tudi v s atlVnem. S pojmom relativno v atramo najprej odstotek glasov razmerju s celotnim številom Rafko DOLHAR Rilcev in tudi tOVr s precejšnjo go- S| °stj° v razmerju s številom nUjVencev- Vendar se bom k te-Pojmu še povrnil. Zato je tu-°d r^Zurn')'vo, da ne moremo j0,° avati važnosti, ki si jo daje-]0^stj Slovenci, ki po lastni ideo-Por * katere seveda ne os- j avam°, volijo italijanske vse-Venavne stranke, kjer se kot Slo- njo nikoli ne preštejejo. Zame-ven 11301 Pa/ če smatramo za slo-glasove le tiste, ki so jih sta^ski kandidati dobili na liso Vsedržavnih strank. Številke nov?3*" ^evHke- Ta stališča niso gli a: tudi zato, ker se nismo mo-1^0 nikoli prepričati o tem, koli-var(aVtonomije imajo takoimeno-d * slovenske komisije v vse-s^nih strankah. Prepogosto čati Se namreč tudi mogli prepri-skih k Pre<^sl:avnlki teh sloven-vod komisij niso imeli podpore stva svoje stranke. Žili 6 Pr°l;)lerne smo večkrat spro-r,ost'ZVez* z predstavniško vred-tar !° Posameznih komponent v ^ait'Irr,en°Van* en°tni delegaciji. st0 1 tU so ^le enakopravno za-litVg?ne komponente, ki se na vo-kolj Pre^tejejo, in tiste, ki se ni-ittof ne Preštejejo, temveč svojo Č0otnasIaniai° na sv°j° specifi-cijsj^ez°' gospodarske, organiza-ravee' medijske in drugačne na-Voii' ^otovo Pa ne na konsenzu Čajk jev' temveč, na čisto druga-^ elavnikih. Že ni ° zamisel o nekem iz na-fred ani^nske srede izvoljenem srea s.tavništvu že dolgo tli v naši i v ’n žanje tudi v široki javno-t\o Sq več odobravanja. Ved-Vsettl zamisel zavračali pred-ti. *sti, ki se ne marajo prešte-tisti u- P3, ^a bodo sedaj, vsaj % v 1 Se ogrevajo za vključevalo Vsedržavne stranke, prišli ugaČnega prepričanja, ko je treba, če nam ugaja ali ne, vzeti na znanje, da določeno (bolje rečeno, nedoločeno) število naših ljudi voli za Severno ligo in se nekateri naši rojaki k njej tudi javno prištevajo. Torej je čas, da si natočimo čistega vina, da končno vemo, kdo pije in kdo plača. Zato bomo vztrajali pri izvolitvi manjšinskega predstavništva ali Narodnega sveta in nas mnenje ljubljanskih gospodov, ki o tem izražajo mnenje, ki ga nismo vprašali, in podpirajo stališče ene od manjšinskih komponent, niti malo ne premakne od naše namere. Vsekakor pa odločno osporavamo trditev, da bi izvolitev manjšinskega predstavništva dejansko pomenila preštevanje manjšine, kakor če bi o številu Slovencev sklepali iz števila bralcev Primorskega dnevnika ali abonentov Slovenskega gledališča. In to iz treh razlogov. Prvič, ker izvolitev narodnega predstavništva nikakor ni preštevanje manjšine; jasno je namreč, da bo za Narodni svet volil bolj osveščen in torej za skupno blaginjo zainteresirani del manjšine. In najbolj osveščeni člani manjšinske skupnosti imajo tudi pravico določiti, kdo naj jih v manjšinskih zadevah zastopa. Nadalje mi nismo prebavili dejstva, da je bil vsem Slovencem na zadnjih parlamentarnih volitvah za drugo tržaško okrožje vsiljen kandidat, v katerem se še zdaleč ni mogla prepoznati večina Slovencev. Odločitev o tem kandidatu je padla v rimskih politbirojih in je bila nato vsiljena pri takoimenovanem naprednem omizju, potem pa se je potrkalo na vsa slovensko zavedna prsa. To posilstvo smo utrpeli enkrat, a ga ne bomo nikoli več. Končno mislimo, da je bojazen o preštevanju naše narodne skupnosti povsem odveč. Najprej zato, ker nam naših pravic zlepa ne bodo priznali, in če jih bodo, mora to biti povsem neodvisno od našega števila. Nazadnje pa zato, ker je čista utvara, da italijanske oblasti ne vedo, koliko nas je. O tem ni nobenega dvoma, saj so bile objavljene študije, ki vsaj posredno s precejšnjo gotovostjo, prikazujejo našo številčno moč. Zatorej bomo svoj predlog o metodiki za izvolitev manjšinskega zastopstva v najkrajšem času predložili drugim komponentam naše manjšinske stvarnosti in poskušali priti do čimširšega soglasja. Slepomišenja s številčno močjo posameznih komponent mora namreč biti enkrat za vedno konec. Morda se bomo nanjo spomnili, ko jo bomo doživljali v prvi osebi Bosna je praktično odpisana Svet se je naveličal in pozabil na pretočene solze za nedolžnimi, ki so jih razmesarile granate, ko so v vrsti čakali za kruh, pozabil na zgražanje ob obnavljanju koncentracijskih taborišč, pozabil na obsojanje posiljevalcev, pozabil na pomilovanje pohabljenih, minil pa je tudi čas, ko smo drhteli nad usodo Srebrnice, Mostarja, Viteza in Goražda. Doba sočustvovanja je za nami, postali smo imuni za vesti o pobijanju in o vojnih grozotah. Vse to nas ne pretrese več, nič več nam ne vzbuja vesti, v blagostanju potrošniške družbe in egoizmov smo pozabili na solidarnost, na človeško toplino, ki vedno najde kos kruha in dobro besedo za trpečega. Na grozljiva pričevanja le še skomignemo z rameni, češ barbari, še jim ni dovolj, na neprijetne vojne slike v televizijskem dnevniku pa reagiramo z bliskovitim preskokom na drug TV program. Življenje je že tako žalostno, zakaj bi si ga obremenjevali s tujo tragedijo. Po celodnevnem trdem delu imamo pravico, da si oddahnemo, zato proč s programi, ki nas žalostijo, nam vzbujajo vest, odpočijmo si raje v udobnem naslonjaču, s pijačo v dosegu roke in ob gledanju Bauda, Corrada ali Miše Molk. Politika, ki običajno ne prehiteva, pač pa caplja za javnim mnenjem, je tokrat hipoma osvojila zasuk splošnega gledanja, ga prenesla na diplomatsko raven. Kot prvi so se oglasili Francozi z grožnjo, da bodo odpoklicali iz Bosne svoje čete, ki delujejo v sklopu mirovnih sil Združenih narodov, če se Muslimani in Srbi do konca leta ne bodo dogovorili. Velika Britanija je šla dalje, s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Hoggom je postavila neke vrste ultimat. Če vojskujoči se strani v štirih tednih ne bosta sklenili dogovora, bo London odpoklical polovico svojih modrih čelad. Hoggje pri tem ošvrknil Muslimane: prenehajte z vitimizmom, spoznajte, da ste vojno zgubili, s tem pa tudi del svojega ozemlja. Margharet Thatcher je ogorčeno odgovorila, da svet ne sme požreti dane besede in se ne more odpovedati načelu, po katerem so meje dokončno zarisane in jih je moč spreminjati le z dogovori, nikakor pa ne s silo. Ne gre zgolj za načelo, je poudarila železna lady, pač pa za izredno nevaren precedens, saj bo odslej vsakdo lahko brez strahu pred kaznijo mednarodne javnosti z orožjem teptal pravice šibkejšega, po mili volji osvajal tuja ozemlja. Politika popuščanja vodi v katastrofo. O tem zgovorno pričajo dogodki tik pred drugo svetovno vojno, ko smo zaradi ljubega miru dovolili Hitlerju, da si je priključil Avstrijo, razkosal Češkoslovaško, se polastil Poljske. Le malo verjetno je, da bodo opomini zalegli, da bo svet prisluhnil zgodovinskim lekcijam. Bosna postaja iz dneva v dan bolj oddaljena, po eni strani preveč, po drugi premalo raz- burljiva. Kaj naj danes pomeni nekaj tisoč pobitih Bosancev v primerjavi s pol milijona poklanih v Ruandi? Bosna postaja tudi medijsko nezanimiva. Čim poročanje zdrsne s prve na notranje strani dnevnikov, je dogodek nujno deklasiran. Istočasno se nevzdržno prične usihanje solidarnosti, pomoči in podpore na vseh ravneh. Bosna je praktično odpisana. Uredništva v Sarajevo že nekaj časa ne pošiljajo več svojih prvih peres, televizijske hiše krijejo dogajanje s slikami evrovizijske izmenjave, v poročevalca se je usidral sindrom, ki so ga na lastni koži spoznali ameriški povratniki iz Vietnama in sovjetski iz Afganistana. Pozabiti čez noč na vojne dogodke je nemogoče, ponovna vključitev v normalno življenje pa težka in boleča. Prizori krvi ostajajo grozljivo vtisnjeni v podzavest in se vračajo mučno in moreče v dolgih neprespanih nočeh. Lesk oči na smrt ranjenega ni zbledel niti za odtenek, njegov polglasni krik reže v ušesnem bobenčku, žvižg svinčenke, ki ga je pokosila, seka v dušo. Po 20 mesecih slika ni nič manj ostrejša, nasprotno, podrobnosti so vse bolj jasne. Samoohranitev sili k pozabi, k izničenju dogodka samega, zato nič več razmišljati o Bosni, še manj pa poročati iz Bosne. Pa tudi to bolj malo pomaga, saj se nočne vizije v podzavesti aktualizirajo, Baščaršija se spreminja v uličice starega tržaškega mesta, minaret ob Gazi Husref-begovi džamiji pa polagoma zadobiva obliko zvonika cerkve sv. Antona novega. Občutek, da nismo cepljeni proti norosti, še poveča notranji pesimizem. Obnavljanje nacionalizmov, krhanje strpnosti, ponavljanje, da z dialektiko ni moč nikogar prepričati in da je treba seči po sili, še zdaleč ni prepričalo misleče večine, daje balkanizacija zajela tudi nas. Ko so prejšnjo soboto v Tolmeču uredništvu Oslobodjenja dodelili posebno nagrado Kamija-Zelene Alpe, je direktor Goran Jovanovič poudaril: »Oslobodjenje je obsojeno na smrt, saj ni moč pričakovati, da bo tujina financirala njegov obstoj v nedogled, morda bo Bosna razkosana, muslimanski narod pa razkropljen po svetu. To pa še ni najhujše zlo. Nevarnost, da se balkanizacija razširi, postaja vedno bolj realna. Ko pomagate nam, pomagate v prvi vrsti sebi. Balkanizacijo je treba streti v Sarajevu in na ta način preprečiti nezadržno epidemijo.« Na Bosno smo delno že pozabili, morda se bomo nanjo spomnili, ko jo bomo doživljali v prvi osebi. Vendar pa ni prepozno, še je čas, čeprav ga ni mnogo, da si v srcu pojasnimo in jasno začrtamo, kdo je napadalec in kdo napadeni. Ko nam bo to jasno, bo tudi ukrepanje lažje, seveda če bo dosledno. Saša Rudolf Vsedržavni seminar časnikark v Trstu V Trstu je konec prejšnjega tedna potekal tridnevni vsedržavni seminar časnikark, ki ga je organizirala italijanska Časnikarska zbornica. Naslov srečanja je bil: »Informirati v družbi, ki se spreminja: predlogi novinark,« prireditelji pa so ga posvetili Ilariji Alpi, ki je bila skupaj s snemalcem Miranom Hrovatinom ustreljena v Mogadisu med opravljanjem svojega poklica. Udeleženci simpozija so bili tudi v Istri, točneje v kraju Brtonigla blizu Buj, kjer so se seznanili z življenjem tamkajšnje skupnosti. Vsi so na srečanju predvsem poudarili nujnost sodelovanja in sožitja ter dejali, da bo mogoče v novi Evropi preseči meje in torej zagotoviti etničnim skupnostim večjo povezavo z matico. Simpozij se je zaključil z zanimivo okroglo mizo, pri kateri so sodelovale časnikarke iz držav EGS in iz vzhodne Evrope. Srečanje je bilo v centru za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah (foto D. Križmančič) Umrl je Oton Ambrož V Trstu so prejšnji petek, 20. maja, spremili k zadnjemu počitku časnikarja in zunanjepolitičnega raziskovalca in publicista Otona Ambroža. Umrl je v starosti 89 let v svojem rodnem mestu, kamor se je leta 1986 vrnil po več kot 27 letih bivanja v New Yorku, kjer je deloval v znanem Komiteju za svobodno Evropo in kmalu postal pomožni urednik mesečnika East Europe. Kot raziskovalec je še zlasti preučeval odnose med Sovjetsko zvezo in drugimi azijskimi komunističnimi režimi. Še zlasti se je ukvarjal z odnosi med Moskvo in Kitajsko ter Vietnamom. Kot časnikar je Oton Ambrož o teh vprašanjih pročal tudi za številne ameriške tiskovne agencije in njegova poročila ter analize so imele tudi na mednarodni ravni velik odmev. Kot poznavalec problematike je napisal celo vrsto strokovnih člankov in tudi dve pomembni knjigi o mednarodnih ravnovesjih v Aziji in na Pacifiku. Oton Ambrož se je sicer s časnikarstvom ukvarjal vse od svoje mature in nato v vseučiliških letih v Ljubljani in Zagrebu. Pisal je za slovenske liberalne dnevnike in za zagrebške Novosti ter beograjsko Vreme. Odlično je obvladal več jezikov. Med vojno je bil zaposlen v trgovini, po vojni pa je nekaj let preživel v Ljubljani, nato pa je prišel v Trst, kjer se je zaposlil pri zavezniški tiskovni agenciji AIS in je sodeloval tudi s slovensko radijsko postajo. * * * Razpis nagrade »Dr. Frane Tončič« Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu tudi letos razpisuje nagrado »Dr. Frane Tončič« z namenom, da bi univerzitetne študente vzpodbudil k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Iz fonda bosta letos podeljeni dve nagradi v višini dveh milijonov vsaka. Ena je namenjena dizer-taciji s področja humanističnih, druga pa znanstvenih ved. V poštev pridejo raziskave, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti, prijavijo pa se lahko študentje, ki so diplomirali v akademskem letu 1992/93. Rok za prijavo bo potekel 30. septembra, tekste pa sprejemajo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu v ul. Sv. Frančiška 20. Komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada, bo pregledala prejeta dela do konca januarja 1995, nagrajevanje pa bo februarja prihodnjega leta. Kaj je lepše: odpadki ali narava? Trije dijaki s Tržaškega so bili nagrajeni na natečaju »Cilj okolje: kaj lahko ti storiš?« Prejšnji teden so vsem zmagovalcem v prostorih velesejma podelili priznanja, na ogled pa so bili tudi likovni izdelki, ki so jih za natečaj pripravili udeleženci. Prvo nagrado ex aequo (z učenci italijanske šole) za najboljši lepak je dobil učenec osnovne šole z Rojana Elis Ko-menovič — njegova risba z napisom: Kaj je lepše: odpadki ali narava? v teh dneh opozarja mimoidoče, naj spoštujejo okolje. Drugo nagrado ex aetjuo sta prejela učenca slovenske osnovne šole od Sv. Ivana Tanja Romano in Peter Jevnikar, v konkurenci za televizijski spot sta bila med drugimi nagrajena tudi dijaka nižje srednje šole od Sv. Jakoba Iztok Cergol in Dean Carli (tretje mesto), najboljši spis pa je napisal Matija Gregori, ki obiskuje opensko nižjo srednjo šolo. Nagrado si prav tako deli z italijanskimi sovrstniki. Bralne značke Na številnih šolah na Tržaškem so prejšnji teden najmarljivejši učenci, ki ljubijo knjige, prejeli bralne značke. Priznanja so jim podelili ustvarjalci iz Slovenije — pesniki, pisatelji in likovniki. Gostje so se najprej zbrali na openski osnovni šoli »F. Bevk«, nato pa so obiskali posamezne šole, ki so sodelovale pri akciji, to je z Opčin, Trebč, Bazovice, Gropade, Boljunca, Doline, Rojana in Proseka. Značke so učencem podelili Jože Šmid, Jelka Jemec Božič, Marjan Tomšič, Božo Kos, Eva Škofič, Karolina Kolmanič, Milan Dekleva, Kamila Volčanšek, Tone Partljič, Jože Snoj, Vitan Mal in Fojž Zorman. Predsednik Sveta bralnih značk Igor Longt/ka je vsekakor poudaril, da bi bilo treba v prihodnje to pobudo bolj razširiti, saj na Tržaškem doslej še premalo slovenskih šol sodeluje pri tej akciji, ki pa je pomembna spodbuda za učence, da se navdušijo nad branjem knjig. ČESTITAMO! Ob rojstvu male Eme, ki je pred nekaj dnevni osrečila mamo Tatjano in očeta Marijana Kravosa, se številnim čestitkam pridružuje tudi naš list, novorojeni deklici pa želi v življenju še nešteto lepih in sončnih trenutkov, kot so prav ti dnevi, v katerih je prišla na svet. * * * Skupno z Nežo, Tatjano in svojim predsednikom Marjanom se veselimo rojstva Eme in ji želimo veliko sreče v življenju. Člani Radijskega odra Zadovoljiv obraČ0 odbojkarskega prvenstva O pozitivni sezoni naših koŠarkat' jev smo že spregovorili. Tokrat tnoW' mo le še omeniti dodatne tekme mocijskega prvenstva. Nekatere ekipe imajo — po reorganizaciji razni prvenstev — še možnost, da se povzp-nejo nič manj kot v C 2 ligo, med kandidati je tudi goriški Dom, ki P°. zaključuje zelo uspešno sezono. V pn dodatni tekmi pred številnimi domj1 čimi navijači je visoko premagal trza ški Santos z izidom 82 : 65. Za napredovanje v višjo ligo se borita ta Kontovel, ki je v gosteh premagaj g° riško Petrolifero, ter Sokol, ki je izgu bil v Gorici proti Domu. NajboljŠe d glede tako imata Dom ter Kontove • Pred nedavnim so se zaključila ta di odbojkarska prvenstva. Z letošn] sezono smo lahko precej zadovoljna Naš najuglednejši predstavnik V Imsa Kmečka banka se je v moši p ligi, v zelo ostri konkurenci, uvP na solidno šesto mesto, kar nedvom no presega napovedi v začetku sez^ ne. Upoštevati moramo, da nastopa jo v tej zahtevni ligi polprofesiona^ ekipe ali celo profesionalne, z nekaP rimi odličnimi posamezniki. Uspe našega zastopnika dokazujejo, da P ramo tudi v ostalih ligah — in v 0S&. lih športih — nadaljevati na P° združevanja lastnih sil, da bomo * bolj konkurenčni. Primera Jadrana košarki in Vala v odbojki sta doV°j zgovorna in tudi spodbudna. ^°r\ ško ekipo je pred kratkim zapustil prl ljubljeni trener Lorenzo Zamd, mo» ki je nedvomno med najbolj zaslu*p mi za velik kakovostni skok. Na nj govo mesto bo prišel Tržačan čAaSi‘ mo Stera. V ženski tretjeligaški konkure^ sta Bor Tombolini drinks in Sl°S Koimpex zaključili pozitivni p^e stvi. Borovke so se pod taktirko >' ne rja Kalca uvrstile na končno 6■ &, sto, Slogašice, ki jih trenira Pr0.j’ Drasič, pa so bile devete. Pri »plavJ ■ je trener Kalc gradil veliko na rnj 1 ših silah predvsem v perspektivi prihodnje sezone. Ekipa je vsekaK prikazala dobro, učinkovito in aP.. tivno odbojko, kar nedvomno daje a bra upanja že za naslednje prvens« Slogašice so imele precejšnjo smol° ^ radi poškodb. Ciljale so na sanj v lestvice, vendar so kmalu po za* ČeP prvenstva morale spremeniti Deveto mesto je v danih okolišČn1 vsekakor pozitivno. Omeniti moramo še moško Sl°a^ no ekipo, ki je premočno os^/ prvenstvo C 2 lige in se tako la v tretjeligaško državno prvens*r . Slogaši so osvojili tudi deželni p°^ z zmago proti ekipi Pav Natisonti' ekipa nam je v zadnjih sezonah >lU ■ la izjemna zadoščenja in smo preK-čani, da bo suvereno nastopila h1 C 1 ligi. Slavnostni koncert je bil v Katoliškem domu Zbor Rupa-Peč je slavil 60-letnico delovanja nedeljo, 15. maja, je v Katoli-s'm domu v Gorici proslavljal vi-p v 'ubilej mešani pevski zbor Rupa-voh S Ce^ove^ernim koncertom. Pod ščk S-V°m dirigenta Zdravka Klanj-, a ln ob natrpano polni dvorani je 2a°^,*ZVedel obširen program, ki je )emal bodisi pesmi že znanih in di d ^enih s^adateljev, kot tu-jev *n živečih avtor- v ' ev^ni pozdravi, priznanja in li^ude, ki jih je zbor ob tej pri-1 Prejel, pričajo o njegovi priljudnosti, ki si jQ je znaj prid0biti s Sv°jim od I nePretrganim delovanjem vse v eta 1934. Zbor je namreč nastal s'asu' k° je bila raba slovenske be-v>e v Javnih prostorih, na cesti in jet° * PrePovedana. Cerkveno petje no j b'*° za slovensko besedo edi-Zat°eišče. Želja po gojenju doma-ie L°VOr*ce in navdušenje za petje se ko> razširilo med vaščani in ta-lu !e novoustanovljeni zbor kaj kma-stel lepo število članov. Vodstvo zbora je prevzel Janez Pavletič, nato mu je sledil brat Niko, nekaj časa pa je zbor vodil Dimitrij Rejc. Največ zaslug za tako pestro in bogato delovanje pa gre prav gotovo sedanjemu dirigentu Zdravku Klanjšču, ki zbor vodi zadnjih trideset let. Ob tako lepem jubileju je Prosvetno društvo Rupa-Peč izdalo bogato publikacijo, ki jo je uredila prof. Lučana Budal. Poleg krajšega uvoda, ki nam nudi bežen pregled zgodovine zbora, si lahko v brošuri ogledamo številne fotografije, ki nam nazorno predstavljajo celotno delovanje. Šestdeset let neprekinjenega organiziranega delovanja je jubilej, s katerim se ne more ponašati vsak zbor. Veseli smo lahko, da z bregov Vipave zadoni pesem, ki nam je dokaz vztrajnosti in ljubezni domačinov do svoje zemlje, kulture in tradicije. i.f.ž ^goriški občini se Pripravljajo „0 '‘.ovezava med Slovensko skupni l0, gibanjem Cittadini perlTson-s ° ter progresivno listo ni nastala 0 zaradi novih volilnih predpisov, *** večinskega sistema narav- M Posilijo stranke, da se predsta-j blokih. Lahko rečemo, da se je h,lata povezava ustvarjati že kma-od/° Pr.ejšnjih volitvah, da je prišlo de/ !v,n ne od strank in da je lep jo Riškega prebivalstva s simpatija °^°brai,anjem sledil nastajanju Lo v n°vega levo-sredisnkega bloka, državi še ni prišel na dan pod-škandal, ko je bila še trdno riali <• ! Krščanska demokracija-So-,^'rm stranka in ko se sploh še ni rnu.0 0 večinskem volilnem sistema j j nekaterim ljudem jasno, neC. rcba v lokalni politiki ustvariti narJ P0VeRa-" Tako nam je rekel Ber-bste JjacaPan’ prvi nosilec občinske bi,? jovenske skupnosti, ki bo na pod Jl, volitvah v Gorici 12. junija Qr.j’rj1 županskega kandidata Bruna Cettija. sanska uprava je dolga leta /« , a predvsem za velika javna de-$jacj1 So se začela pred desetletji z %a industrijske cone in obmejne-ialjlfaiali^a in ki bi se morala na-.‘Pl z gradnjo velikih in nepo-hq v ‘b Cestnih povezav (n.pr. zapad-Ce teri‘Ca v rnesto), nove bolnišni-na rasti šole za finančne stražnike ?omjj^skem letališču. Ob vsej po-l’ ki j° jo občinska uprava po-P%aa/em velikim objektom, pa je ' 0 do vedno večjega nezanima- nja upraviteljev za vsakdanji utrip mesta in za kvaliteto življenja v njem. Dovolj je, da pomislimo na pomanjkanje čuta za konkretne posege pri urejanju mestnega prometa,« še meni Špacapan. Kandidat Slovenske skupnosti obenem opozarja, da je bilo tudi glede odnosa do slovenske narodne skupnosti vedno več nejasnosti. Tako na primer omenja polemike ob odobritvi mestnega statuta, na izjave župana pred rimsko komisijo za zaščitni zakon, na medlo politiko sodelovanja z Novo Gorico in sploh s Slovenijo. »Zaradi teh razlogov je postajala podpora Slovenske skupnosti vladajoči koaliciji iz dneva v dan bolj vprašljiva. Sledile so si krize, neskončne seje ter poskusi, da bi obdržali pri življenju koalicijo, vendar brez vsakega novega in odprtega pristopa k vprašanju,« Vedno bolj si je zaradi vsega tega začela utirati pot koalicija, ki so ji časnikarji dali ime Tranzverzalci, ker je združevala posamezne občinske svetovalce iz raznih strank, ki danes ne obstajajo več. »Nova koalicija nas je od vsega začetka privlačevala[ tudi kot Slovence,« pojasnjuje še Špacapan, »ker je bilo jasno, da imamo v tej skupini prijatelje. Program tega novega gibanja je seveda v velikem nasprotju s tem, kar zagovarja nova desnica. Ljudje ob meji, zlasti še Slovenci, vemo, kaj pomeni desnica in njene varljive obljube, zato bodo šli naši glasovi listi Slovenske skupnosti in županskemu kandidatu Crocettiju.« 0 kulturi na Go Pri ljudeh splošno velja, daje kultura kakor sova, ki začne letati le v temi. Da ponoči mrak ovija stvarnost in da se lahko vsaka sova šopiri na drevesih, ko ostali spijo. Da prihaja prekasno in se ne opravičuje. Pravijo, da je kultura predsoba brezbrižnosti. Da se bohoti tam, kjer se duh upogiba k tlom zaradi bližine svojih meja. Da se razcveti, ko primanjkuje de-janj. V teh besedah tiči zmota. Resnica se rada skriva in narava je skrivališče resnice. Če je življenje drevo, je kultura deblo, iz katerega se razpenjajo veje duha. Kultura je gojitev. In široko deblo priča o mogočnosti svoje dolgotrajne rasti. Nad njim se k nebu odpira krošnja, ki se zna razpenjati in ujeti zadnji trenutek svojega razpona. Tako silno drevo pa se ne meni za nočne sove in za odpadanje listov. Pleve duši, drevo pa daruje zrak. Kultura vselej pripravlja prostor rasti. Ko se je izneverila svojemu poslanstvu, gojenju duha, je zapustila polje in prepustila prostor plevelu. Zgodovina nas uči, da je taka vrsta kulture razorala zemljo z globokimi brazdami in jih napolnila s trupli. Smo v času obletnic in Gorica je prostor na obronkih slovenstva. Na Travniku se nas je pred desetimi leti zbralo deset tisoč. Tedaj sem bil še otrok in o dogodku samem imam precej meglene predstave. Ne spominjam se govorov, spominjam pa se gesel. Spominjam se tudi, kako so nas v prejšnjih dneh učiteljice pozivale, naj se s starši udeležimo srečanja. Svojih občutkov ne morem obujati, ker sem bil še premlad, da bi moja prisotnost pomenila zavestno in zavedno soudeležbo. Vem pa tudi, da sem lahko ponosen na svojo prisotnost, čeprav še zdaleč nisem mogel slutiti pomena takega shoda, sem umel, da gre za naše pravice. V šoli smo tisti čas brali Gradnika in zaslutil sem, kaj pomeni pomanjkanje pravic in kaj pomeni krvaveti zanje, četudi nisem nikoli bil sam tepen. Ne prej ne kasneje ni bilo tako množične manifestacije Slovencev v Italiji v boju za pravice. Kjer smo bili nekoč s krvjo ukročeni, smo tistega dne zmagali. Spomin na dogodke pa ni samo v slikah ali v obujanju gesel, ampak tudi v sozvočju z duhom, ki se je v njih udejanil. Kulturno udejstvovanje je val, ki se je porodil z dogodkom in ga mora prenašati v daljave. Ne bi znal ceniti sprememb, ki so nastopile v tem desetletju na Goriškem. Časovno obdobje je zame preširoko, da bi ga mogel zaobjeti z natančno primerjavo. Kakor pa sem na Travniku pred desetimi leti slutil, da se dogaja nekaj pomembnega, lahko tudi danes izrazim svojo oceno o sedanjosti. Mislim, da je v Gorici občutiti pomanjkanje kulturnih pobud, ki bi znale privabiti mlade. Morda pa sami mladi ne znamo dojeti in izkoristiti tega, kar nam je na razpolago. Stvarno se v Gorici in okolici vsak mesec zvrsti zadovoljivo število prireditev in kulturnih dogodkov. Najbolj opazno pa je, da prisotnost gledalcev precej niha glede na vrsto prireditve, tako da marsikatera pobuda občuti pomanjkanje publike. V tem smislu bi bilo precej koristno, da se pogosteje prirejajo srečanja s književniki in z besednimi umetniki, saj je prav beseda najosnovnejše sredstvo stika in spoznavanja. Pri uspehu katerekoli prireditve ima seveda tudi osveščenost pomemben delež. Svoj kratki oris goriškega kulturnega utripa bi rad zaključil z željo, da bi bilo v šolskih krogih več pogovora in več pretoka informacij o vseh pobudah, od dijaških do družbeno odmevnejših. Da bodo nova drevesa trdno kljubovala morebitnim viharjem. Jan Bednarik Slavnostnega koncerta ob otvoritvi prenovljenega Kulturnega doma v Goric seje udeležilo res številno občinstvo (foto S.R.). Nastopil je orkester Slovenski filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje .* v ,- V v v v/.* * *a «"> a ..n * Uspešno poslovanje v Sovodnjah Člani Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah so se zbrali v petek, 20. t.m., na izrednem in rednem občnem zboru in pregledali opravljeno delo ter sklepali o prihodnjem. Na izrednem občnem zboru so odobrili spremembe nekaterih členov statuta, kot zahteva zakonski odlok, ki vsebuje nova pravila za bančno delovanje. Novi predpisi bodo v »marsičem globoko vplivali na delovanje in sestavo članstva, za zdaj pa je še najbolj odmevna — pravi poročilo, ki ga je prebral predsednik Mirko Hmeljak — menjava uradnega naziva zadruge od Kmečko delavske hranilnice in posojilnice v Zadružno kreditno banko.« Na rednem občnem zboru so člani odobrili obračun za lansko poslovno dobo. Poslovanje je bilo »pozitivno — je dejal predsednik — kar zgovorno dokazuje do- seženi dobiček, ki je šel preko vseh predvidevanj, saj je presegel 800 milijonov lir. Naš glavni cilj je bil odprtje filiale v Štandrežu. Na- ši načrti so se uresničili, saj smo januarja letos odprli podružnico v Štandrežu, ki je takoj začela zadovoljivo poslovati.« Predsedstvo občnega zbora sovodenjske hranilnice (foto S. Reportage) Lazv on Commerckl Companies Zakon o gospodarskih družbah V Uradnem listu Republike Slo^' nije št. 30/1993 je bil objavljen Zak°n o gospodarskih družbah. Do kon°a maja 1994 se morajo slovenska p°° jetja uskladiti z novim zakonom- Poleg tega, da je bil ta zakon (ZGW objavljen v omenjenem Uradnem11 stu RS, so nekatere slovenske zaloz be pripravile obsežne knjige Zakof3 o gospodarskih družbah s komentar jem. Konec lanskega leta je Gospa darski vestnik iz Ljubljane izdal Knj1 go z naslovom Zakon o gospodarska1 družbah s komentarjem, ki obseg3 990 strani. Devet avtorjev komentar ja je podrobneje razčlenjevalo ozir° ma komentiralo novo zakonodajo 0 gospodarskih družbah. Redaktor de je bil dr. Marjan Kocbek, ki se že vrst° let ukvarja s tovrstno problematik0. Isti zakon je bil preveden v angk ščino in objavljen v nekaterih sloven skih revijah, ki izhajajo v anglešČ'111' Poleg tega je tudi Center marketing v Liubliani izdal prevod ZGDXi£- Ob 10-letnici enotne manifestacije v Gorici Travnik - pomemben, a osamljen dogodek Natanko deset let je minilo od enotne manifestacije na Goriškem Travniku, ki so se je polnoštevilno udeležili Slovenci s Tržaškega in Goriškega, ne glede na različna ideološka prepričanja, ki so dolga desetletja pripadnikom naše manjšine preprečevala, da bi končno stopili skupaj in se složno zavzeli za rešitev skupnih problemov. Udeleženci manifestacije so bili takrat navdušeni, saj so bili prepričani, da bodo tej množični akciji sledile še druge. Travnik pa je do sedaj ostal sicer pomemben, a osamljen dogodek. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Zrušil se je berlinski zid, naša matična Slovenija je postala samostojna in mednarodno priznana država. Mi pa smo ostali taki, kot nekoč, saj za reševanje vprašanj naše narodnostne skupnost še vedno ne znamo najti skupne poti, čeprav vsi radi govorimo o enotnosti, ki je nujno potrebna za našo ohranitev in našo rast. Ne smemo si torej dovoliti, da bi le pasivno čakali na novo obletnico Travnika. Na rednem sestanku Slovenske skupnosti v Gorici Srečanje s predstavnikom Slovencev iz Milana Odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino bo imel svoj redni sestanek v petek, 27. maja, ob 19. uri v prostorih »Palače Hotela« v Gorici. Obravnaval bo v prvi vrsti svoje nove programske smernice kakor tudi drugo svetovno zasedanje, ki bo 23. in 24. junija na Dunaju. Posebej pomembno je, da bo imel v svoji sredi prof. Marjeto Badalič iz Milana, ki bo odbor pobliže seznanila z razmerami, v katerih živijo Slovenci v Milanu oziroma v Lombardiji. Zato so na sestanek oziroma srečanje z gostjo še posebej vabljeni vsi člani odbora kakor tudi tisti, ki jih informacije o Slovencih po Italiji zanimajo. Božična pesmarica Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice namerava letos izdati božične pesmi sodobnih gori-ških avtorjev. Pesmarica bo obsegala izvirne skladbe, ki so nastale v tem prostoru v zadnjih 50 letih. Skladbe so lahko za mešane, moške in ženske zbore, s spremljavo ali brez nje. Avtorji, ki bi želeli, da bi bile njihove skladbe objavljene, naj jih pošljejo na naslov: Združenje cerkvenih pevskih zborov, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorica, najkasneje do 24. junija letos. Odbor si pridržuje pravico, da izbere pesmi, kajti predvidena je objava največ treh skladb za vsakega avtorja. gleščini »Lavv on Commercial Cornp3 nies« (Official Gazette of the Repuf’*|C of Slovenia No. 30, Ljubljana, Thuts day, June lOth 1993, Year III) na 0 segu 140 strani. Tako imajo domači in tuji pošlo neži, pravniki, politiki in strok°v njaki, ki se ukvarjajo z gospodarsk0 zakonodajo, možnost proučiti obse* ni slovenski Zakon o gospodarsk1 družbah. V njem bodo spoznali spl° šne določbe, podrobnosti firme, njetl sedež, zastopanje, poslovno skr'v nost, sodni register, poslovne knji?0' poslovanje podjetnikov itd. Podri’ no so obdelane družbe. V desete poglavju drugega dela zakona pa, prikazana tuja podjetja. Položaj tuj0 ga podjetja se presoja po pravu drza ve, ki ji podjetje pripada, če zakon določa drugače. Tuje podjetje je P poslovanju v Sloveniji glede svO| pravic, obveznosti in odgovorno izenačeno z domačimi družbam' t zakon ne določa drugače). V 561- ° nu je navedeno, da tuje podjetje 1° ko opravlja pridobitno dejavnost Sloveniji preko podružnic. Podrtij co pa lahko ustanovi tuje podjetje^ po- je že vpisano v register države, teri ima sedež, najmanj dve leti-leg tega je v ZGD podrobneje opr^ deljeno vprašanje zastopnikov p0^ jetja v podružnici, odgovornosti l Za marsikoga bo zanimivo IT P, glavje Zakona o gospodarskih mu bah, ki obravnava invalidska p0<9 ^ ja. Le-ta imajo nekaj ugodnosti v P^ slovanju. Zato priporočamo, da P drobneje proučite novo slovensko konodajo o tej problematiki. » Gabrijel Dev*1* * * * Na sedežu SKRD Jadro v nu bo v četrtek, 2. junija, na sp°fe ^ srečanje z inž. Marjanom Jevnik^l 0 iz Trsta, ki bo pokazal diapozitiv1’ potovanju v predvojni Jemen. ZMe ob 20.15. ZAHTEVAMI srn;«. PRAVI tfMSi.-numiMIl«; LECNOtauFFM _ GOMžM I Na Goriškem Travniku pred desetimi leti Schindlerjeva zgodba zadeva tudi nas zelo od blizu Rižarna v Trstu po odhodu Nemcev, ki so jo uničili, da bi za seboj izbrisali sledove okrutnih dejanj (foto M. Magajna) H°llywoodski mogotec in ne še cf ”mladenič« svetovnega filma, e}>cn Spielberg je po velikih uspe-n,C£"? za mlado publiko vseh stvar-s°stl 'n koordinat načel zahtevno, za-»f-T* . s'na evropskih Judov, ki so pribežali v ZDA — tako rekoč nujno emo: uprizoritve holokavsta. V nje-sFm” ozaveščanju in iskanju judov-m korenin je bila to nujna etapa: ob-oviti z napol igrano in napol doku-"ton filmsko tehniko tragedijo iz-J. Janja judovskega naroda na narod ^ dosegel čim širše občinstvo, °ve, ki niso doživeli vojne, a v pri-d°ije°S^ z'v'b Pričevalcev te trage- s To je dosegel v filmu Schindlerjev z uprizoritvijo paradoksalne ^ jenjske zgodbe najbolj atipičnega emca, prešernega, vitalističnega in j- eicioznega povzpetneža, ki v stiku dj Priseljevanju z zasužnjenimi Ju-doživi pravo metamorfozo. Posa-,ezmk se upre tihemu in divjemu bformizmu svojega naroda in se iz Cetriega nacističnega izkoriščevalca jjnene judovske delovne sile prelevi "phovega neumornega branilca, ki bečtetimi zvijačami, tveganjem živ-I bja in z izgubo vsega nabranega ,emoženja reši lagerja kakih 1.300 ^kotoskih Judov. Ob vseh sijajnih prizorih, ki so 'jeti s prepričljivo črno-belo foto-tih °b zbowvs^ razsežnosti nešte-^ malih dram pribežancev iz kratkega geta in odličnih nastopih junakov, industrijca Oskar-so ^‘"dlerja (irski igralec Liam Nee-jl ' m humanega knjigovodje Itzha-kel terna ^en K'ngsley), hi človek re-da'fa-Smo Priča mojstrskemu, a ven-rJ e če vedno fikcijskemu delu, ki ga fj ni revizionisti lahko označijo za laž-Pretlranega in podobno. Ven-j,Q ' kar najbolj preseneča, je hibridni Osel Ve*~ P°l ure trajajočega in film naPelega »chiarosculamega« Zjorn ' ^P'elherg prikaže, tokrat v pro-ler' e>n lehnikolorju, današnji Schind-s J6? Srob v Jeruzalemu — kjer so ga vod bot "pravičnega« — in spre- spr "niegovih« preživelih Judov v H^tvu potomcev in igralcev, ki so n Poosebili v filmu. misrielberg zaključuje svoje delo z reŠi ‘Z talmuda, ki pravi, da kdor bi r vtt0 samo življenje, je kakor, da tori* VCS nar°d- To lahko zveni re-in tCn°’ vendar Schindlerjeva zgodba ° le ludi namen filma, dokazuje ta Živilski rek. Po vojni je ostalo pri Zasi^f1 V£č poljskih Judov po njegovi iz m bot Pa se ie rečH° v celoti hh 7qlJ°nske nacistične morije: v le-■ 39-45 naj bi na Poljskem in v ost:1]1 IztreUi 4.565.000 Judov, v ' Evropi še pribl. 1,5 milijona, gostiš mutandis, v Italiji lahko s°£, rifn° o prisotnosti nekaj desetti-h0 v uajvečjih mestih, o odnos- 0 ohsegu deportirancev, a tnu • 0 visokem odstotku žrtev. V Ri-nih, 12.799 Judov bilo odpelja- aborišča 1.727, od teh je osta- lo živih le 50. V Milanu na 10.219 je bilo deportiranih 896 in preživelo jih je 50. Tretje mesto žalostne lest- Imeniten je bil začetek slavnostnih tednov pred dunajsko mestno hišo. Slovesna razsvetljava, ki je oblivala palače in cerkve, še posebej pa dogajanje na odru pri rotovžu, je dala vsem stvarem nestvaren poudarek. Tako se je čarobno začelo. Pla-cido Domingo in Agnes Baltsa sta odlično pela na slavju princa Orlofskega, drugem dejanju operete»Netopir« Johanna Straussa. Bile so klasične dunajske melodije, ki do današnjih dni navdušujejo svet za to veliko lepo mesto ob Donavi. So pa istočasno klišeji nekakšnega operetnega Dunaja, ki bi se jim na dunajskih slavnostnih tednih tako radi izognili. Se bo to posrečilo? Program prireditve, ki traja do 12. junija, je večsmeren. Na ogled bo vrsta dramskih, glasbenih in plesnih nastopov, ki ponujajo moderne impulze. To se je pokazalo že pri prvi veliki predstavi, preoblikovani Shakespearovi drami»Antonij in Kleopatra«v inscenaciji Petra Zadka in v skupni produkciji Dunajskih slavnostnih tednov in gledališča Berliner En-semble. Predstava v imenitni dvorani gledališča Theater an der Wien je eksperiment posebne vrste. Igrana brez odmorov, v stalno razsvetljeni dvorani, je zapustila različne vtise. Vsekakor je izrazitost, s katero Zadek lomi ustaljene klišeje, očitna. Povezava Dunaja z Berlinom, kjer je kultura tudi zaradi negativnih posegov politike v dokajšnjem precepu, sploh odlično deluje. Morda je to tudi zasluga šefa vice pripada Trstu, mestu Rižarne: m 6.085 Judov je bilo deportiranih 620, vrnilo se jih je 17! Podatki so iz kla- Burgtheatra Peijmanna, ki je za mnoge konservativne Dunajčane še vedno nekakšen nemški tujek. Poleg stare igre »Kriem-hildino maščevanje« Friedricha Hebbla v produkciji Dunajskih tednov in gledališča Deutsches Theater Berlin bomo videli tudi lbsnovo »Heddo Gabler« v izvedbi slovitega berlinskega gledališča Schaubiih-ne am Lehniner Platz. Apropos Ibsen. Njegova dela spadajo v nekem smislu v okvirček »Moč — Spola — Razlika«, kar je posebna, filozofska tema letošnjih Dunajskih tednov. V tem sklopu bo filozofski publicist Wolfgang Miiller-Funk v Remizi 28. in 29. maja zbral kompetentne intelektualke in intelektualce, da bi razpravljali o aktualnih debatah, ki na nemškem prostoru potekajo že dve desetletji. Za Slovence je posebno zanimivo pa tudi častno, da bo Meta Hočevar od 26. do 29. maja v Remizi v sodelovanju Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in Dunajskih slavnostnih tednov predočila v »Družinskem albumu« po motivih H. Ibsna svoj pregled (parafrazo v načinu »nature morte«) na omenjeno tematiko o diferencah in bojih med moškimi in ženskami. Med drugimi izrazitostmi izstopa »Cla-ustrophobia«» Maly — Teatra iz ruskega St. Petersburga, soustanovitelj britanskega DVS Physical Theatra Nigel Char-nack pa bo s sodelavci Volcano Theatra oblikoval ritmično gibalni eksperiment na podlagi Shakespearovih ljubezenskih sonetov. sične študije zgodovinarja De Felice-ja »Storia degli ebrei italiani sotto il fascismo« (Zgodovina italijanskih Judov pod fašizmom), ki se jo dobi tudi v žepni izdaji založbe Einaudi. Shindlerjeva zgodba zadeva torej tudi nas zelo od blizu, zaradi preteklosti in tudi sedanjosti. Angažirani intelektualci 60. let so nas učili, da je Holokavst ali Shoah — kot jo nazi-vajo Judje — skrajni in absolutni dogodek v zgodovini (zahodne?) civilizacije, neprimerljiv z drugimi grozodejstvi in neponovljiv. Sodeč po krvavih dogajanjih biblijskih razsežnosti teh let, moramo ugotoviti, da ni tako. Če smo se v filmskem dokumentarcu Claudea Lanzmanna, Shoah lahko seznanili z vsakdanjo krutostjo in normalnostjo znanstvenega uničenja ljudi v lagerjih, v vsej trpkosti in pieteti zapisa krajev in spominov žrtev, krvnikov in civilnega prebivalstva, ki se opravičujejo, češ da je to pripisati višji sili oblasti, smo v Spielbergovem igranem »dokumentarcu« priča utopiji in upanju, ki ga pooseblja posameznik. Ne, zgodovina ni učiteljica življenja, samo človek je lahko tvorec največjih grozot, a lahko tudi pokaže smer, ki vodi do življenja. Vsem, ki si niso še ogledali Schindlerjevega seznama (kljub vsej reklami in Oskarjem), ga toplo priporočamo, še zlasti tistim, ki ne zahajajo v kinodvorane, in šolam, da ga ne zamudijo, saj je še na ogled, že tretji mesec, v tržaškem kinu Ariston. Davorin Devetak Ljubitelje plesne umetnosti bo zagotovo privabil nastop Pine Bausch (Wup-pertal), ki se je baje, kot poroča hamburški tednik »DIE ZEIT« napila v svoji »koreografiji »Zaloigra« dunajske »morbidne melanhonije cesarskega mesta.« Dunajska državna opera bo izvedla v italijanščini Mozartovo »Figarovo svatbo« ter v francoščini Gluckovo »Ifigenijo na Tavridi«. Novo opero »Divji lovec« po motivih Franza Grillparzerja pa je ustvaril Gerald Futscher, kar je za Dunaj v času krize opernega gledališča tvegana redkost. Na ogled je še marsikaj drugega, zanimivega ali pa tudi problematičnega, kakor se pač vzame. Pod gesli GLASBENO SLAVJE, NOVA GLASBA, BIG LJUBEZEN buči na Dunaju na vseh koncih in krajih, tudi v predmestjih. Poleg tega je v muzejih in v galerijah na ogled več mednarodno pomembnih likovnih razstav, o katerih smo že poročali. 19. maja bodo v forumu za arhitekturo Maculan-Aedes v prvem okraju (Kru-gerstrasse) odprli razstavo o novih zgradbah na Dunaju in v Baslu. Posvečena bo še posebej delu slovenskega rojaka, arhitekta Borisa Podrecce, ki je nedavno v 20. okraju zgradil mediteransko učinkujočo stavbo zavarovalnice Basler Versiche-rung. Strokovnjaki Podreccovo stavbo zelo ugodno ocenjujejo, pohvalni prikaz pa je v sobotni prilogi »Spectrum« 7. maja na celi strani objavil tudi dunajski dnevnik »Die Presse«. Lev Detela Dunajski slavnostni tedni in Slovenci oifc> olo>letnina pretrgal, spet nadaljuje. Ph je. * * * t0pu °da se zliva kot ob vesoljnem po- Tako ne bo z Javornikom nič. E&p Zarneno me je dvakrat obiskal kaf.n Bavčar. Včeraj je bil z njim tu-kogi Viktor Blažič (18.5.94). Ta-se s, .fl skupaj podpisala poslanico, ki j0 ■ lCuje na Majniško deklaraci-k0 F'* Petih let. Škoda, da smo ta-n0sty čakali. Porabil sem prilož-bii0' a Sem Poudaril, kako nujno bi Ve it i-i Evropo skrbi rojstvo no-j^mske vlade, seznaniti njeno °st s tem, kar je fašizem počel pri nas med obema vojskama in za časa drugega svetovnega spopada. * * * Za Živko tudi jaz prebral »Kačjo rožo«. Razumem Lojzetovo zamisel, a tisti nam naklonjeni na pol Jud spada bolj v sedanji čas (Folkel, na primer) kot v fašistično dobo. Zato je Amos v bistvu ves Rebulov. Časovni anahronizem me toliko ne moti kot dejanska razglašenost. Na primer citat iz zadnjega pisma Pinka Tomažiča. Užival pa sem ob klasičnih reminiscencah. * * * Camus: XX. stoletje je bolj grško in pogansko kot krščansko in rusko. Še zmeraj me skrbi Novi list. Napisal bi, ko bi me doma ne čakali drugi osnutki, poglavje o času, ko je Franc Jeza vzdignil kulturno poročanje v listu na raven, ki je ni dosegel noben časnik pri nas v povojnem času. Če človek pomisli na njegove ocene knjig, na njegovo zavzetost za domačo književnost, ki pa se je je loteval s široko razgledanostjo, lahko misli na tisto dobo samo s kulturnim domotožjem. In z občutkom krivde. Ker smo jemali tisto bogato razdajanje, kot da gre za nekaj samoumevnega in naravnega. No, ob puščobno-sti, ki je sledila, se šele zdaj zavedamo, da bi bila brez Jezovega peresa naša kulturna javnost izrazito opusto-šena. Pomisliti bo potrebno na dostojno oddolžitev. * * * Živka je odkrila grm kovačnika in mi ga med sprehodom povezala z romanom Charlotte Bronte, kjer junakinja svojemu hudo opečenemu izbrancu napoveduje, da bodo njegovi bodoči sinovi ob njem kot cvetovi dišečega kovačnika, ki se opletajo okoli mogočnega hrasta. ie ie * Ko sem bil na tem, da sestavim sestrino telefonsko številko, sem se zadnji hip zavedel, da ni s krajem, kjer je, nikakršnih možnih zvez. * * * Seveda, Michel Bydlowsky, povabljeni urednik France Culture, je videl vse tržaške znamenitosti, z Mira-marom in Rilkejevo stezo vred. A tudi ožgane stene Narodnega doma, sedanje gledališče, knjižnico in Plečnikovo Ljubljano. To je bila uvertura za dva polurna pogovora o naši tukajšnji kulturi na elitnem pariškem oddajniku. Po telefonu: »Gospod Bavčar, lahko si čestitava, ko pa nam nihče drug ne bo!« ie ie "k Klic iz uredništva Novega lista. Ženski glas, ki me spominja na drago Savino Remčevo. Prav, seveda bom dal, kot sem objubil. Pretipkal bom te bežne zapiske. To je vse, kar imam. Pa iskrena voščila za prihodnost. Trst, 24.5.1994 štokaMoja srečanja z Novim listom Moje prvo srečanje z Novim listom je pravzaprav tesno povezano z imenom dr. Engelberta Besednjaka, njegovega ustanovitelja. Besednjak je namreč nekega večera nepričakovano prišel obiskat mojega očeta na Konto-vel in ga vprašal, če bi lahko kandidiral na bližnjih volitvah na slovenski listi za lipovo vejico kot njegov somišljenik. Oče mu je takoj pojasnil, da mu je kandidaturo že prej ponudil dr. Josip Agneletto in da torej kandidira kot somišljenik SDZ. Stvar je bila s tem hitro razčiščena v zadovoljstvo obeh, saj je Besednjak rekel, da je poglavitna stvar kandidatura na slovenski listi kot taki, ne glede na pripadnost kateri od skupin. Ne spomnim se, za katere volitve je šlo. Spomnim pa se, da se je dr. Besednjak dolgo in rad ustavil pri nas, govoril o marsičem, v glavnem seveda o aktualnih političnih problemih in to z njemu lastno uglajenostjo in z veliko fineso v izražanju in nizanju raznih misli. Ob kozarcu dobrega konto-velca in prav tako dobrem prigrizku se je pogovor zavlekel pozno v noč. Vsega, kar je bilo povedanega, se seveda ne spominjam. Spominjam pa se zelo živo, kako sem kar hlastal po besedah in stavkih tega uglajenega diplomata in finega politika. Toda povrniti se moram k Novemu listu in njegovemu jubileju. S tem listom sem imel vedno dobre in pozitivne izkušnje. Kot deželni poslanec in tudi kasneje do današnjih dni lahko rečem, mi je Novi list rad objavil, kar sem poslal uredništvu, in dajal mojim govorom in delu v deželni zbornici vselej ustrezen poudarek, večkrat tudi na prvih straneh. Takoj na začetku mojega deželnega poslanstva sicer tega ni bilo, ker seje Novi list odločil, da bo na drugih deželnih volitvah maja 1968 podprl kandidaturo Ubalda Vrabca, kandidata na listi za Slovensko levico, skupino, ki jo je idejno vodil Boris Pahor in v kateri so bili med drugimi Vekoslav Špan-ger, Ema Kerševan, Bojan Brezigar, Zetko, Kravos in drugi. Kljub temu pa je bilo, ponavljam, sodelovanje med Novim listom in menoj, deželnim poslancem Slovenske skupnosti, vedno zelo lojalno, objektivno, zvesto in bogato. Danes ima Novi list štirideset let življenja za seboj. Medtem ko mu če- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Helmut Peschina BOŠ ŽE VIDELA Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič V petek, 27. maja, ob 20.30 v Kulturnem društvu »Danica« na VRHU stitam in iskreno želim še mnogo nadaljnjih desetletij, moram poudariti posebej dvoje: 1) Novi list je bil in je seveda še eden najbolj odprtih tednikov doma in v Sloveniji. V tem svojstvu je zbral okrog sebe veliko dobrih peres. Kako ne bi pri tem omenil vsaj štirih, ki so nam vsem pri srcu: Alojza Rebulo, Borisa Pahorja, Ubalda Vrabca in Franca Jezo? Po kvaliteti se je Novi list boril povsem enakovredno z vsemi tedniki v Sloveniji. Če bi obstajale Prešernove nagrade tudi za liste in časopise, bi bil Novi list gotovo najresnejši kandidat za to najvišjo slovensko nagrado in priznanje. 2) Novi list se je vedno rad izogibal sterilnih in odvečnih debat med zamejskimi Slovenci, posebno tistih, ki bi nas bolj razdvajale kot združevale v bitki za narodnostni obstoj na naših tleh. Vedno je postavljal narodni interes nad večkrat odvečno in sterilno ideologiziranje. Šlo mu je prvenstveno za slovenstvo in naš narodni obstoj pred stalnim italijanskim asimilacijskim pritiskom, ki se je in se še pojavlja v raznih oblikah: naj omenim samo še sveži sklep in sprejetje v deželni zbornici in parlamentu takih volilnih zakonov, ki so nam pravzaprav politično zadale enega najhujših udarcev, ki se da primerjati le zakonom iz fašističnega obdobja: preprečili so nam kot Slovenski skupnosti izvolitev svojega zastopnika v deželnem svetu, pa v pokrajinskih in občinskih svetih, jutri tudi v Kraški gorski skupnosti in drugod. Novi list se je tej nezaslišani krivici uprl, tako kot so to storila tudi druga slovenska komunikacijska sredstva (ena bolj, druge manj), a žal brez uspeha. Novemu listu želim za štiridesetletni jubilej še veliko uspeha, mnogo dobrih piscev in sodelavcev in brezkompromisnega boja, ko pa gre za narodnostna vprašanja Slovencev v Italiji. Tudi pri zagovarjanju enotnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji v obliki Narodnega sveta bo gotovo — o tem sem prepričan — bil tudi v bodoče na tako jasnih in odločnih stališčih, kot je bil vseh teh štirideset let. Za zaključek pa še tole: skupaj z Novim listom praznuje Drago Legi-ša štirideset let neprekinjenega uredništva. Kaj to pomeni, kaj pomeni štirideset let biti glavni in odgovorni urednik, vedo samo tisti, ki so kdaj bili glavni uredniki pri kakem časopisu. To je delo, ki se ga preprosto ne more opisati z nekaj stavki. Žato glavnemu uredniku dr. Dragu Legiši res iz srca kličem: Ad multos annos, na mnoga leta, dragi glavni urednik Novega lista. Ivo Jevnikar v Se o Jezovem simpoziju Ob 40-letnici Novega lista bi se rad ustavil ob liku političnega in kulturnega delavca, pisatelja in časnikarja Franca Jeze. Tednik si je del bralcev nedvomno pridobil ravno zaradi njegovih podlistkov, ocen, razmišljanj in kulturnih rubrik. Dne 22. aprila je bil v Trstu simpozij ob 10-letnici njegove smrti. Gradivo bodo prireditelji sicer natisnili v zborniku, vendar je prav, da dobi pomembna pobuda še kak odmev, ki naj spodbudi k nadaljnjim prispevkom, saj se v enem popoldnevu gotovo ni moglo izčrpati obravnavanje tako bogate osebnosti. POZORNOST DO MLADIH Znano je, kako je Jeza sistematično predstavljal po radiu in v Novem listu nove knjige, razprave, revije iz zamejstva, matice in zdomstva. Veliko pozornost je izkazoval mladim. Enako temeljito se je lotil razkošne revije in ciklostiliranega lista. Dobro se spominjam, kako je redno obravnaval vsako številko tržaškega skavtskega ciklostiliranega mesečnika Jambor. Ocenjeval je vsebino in obliko, jezik, risbe, in to z očitno naklonjenostjo in z jasnimi spodbudnimi besedami za mlade, ki so se poskušali v pisanju. Želel si je več kritičnosti, mladostnega navdušenja. Rad je tudi predaval mladim: v Slovenskem kulturnem klubu, v političnem krožku, ki je delal nekaj let v njegovem okviru, na seminarju Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Spomniti je treba na njegovo diskusijsko žilico. Oglašal se je na študijskih dnevih Draga, dal pobudo za niz »čistih« diskusijskih večerov, brez predavanj, samo z določeno temo, v prostorih Slovenske prosvete v ul. Donizetti. Tudi na radiu je rad razpravljal. Ko je oddal svoj prispevek za Dnevni pregled tiska ali pa za Kulturno kroniko, je kar poiskal koga in »izzval« k debati. Vedno ni šlo, ker je imel izbrani sogovornik takrat svoje delo ali pa ga ni bila volja do razprave, saj se je Jeza zanimal za vse, v večini primerov pa je imel o zadevah čisto osebno mnenje. Ni se zadovoljil s pavšalnim odgovorom, temveč je vrtal dalje. V svojih stališčih je bil kritičen na vse strani, duhovit, a po naravi »kontestator«. ETNOGENEZA Včasih ga je pri komentarjih in ocenah malo zaneslo, ko je kako stvar presojal s stališča, ki je bilo njemu jasno in sveto, za koga drugega pa ne. To velja predvsem za odnos do neodvisne Slovenije in za gledanje na slovensko etnogenezo. Jezova etnogeneza, torej skandinavski izvor Slovencev in razprave o rani slovenski zgodovini, je v preteklih letih vzbujala polemike. Simpozij 22. aprila se je vprašanju verjetno ravno zato izognil. Tega vidika Jezo-vega dela pa ni mogoče obiti, saj je na to temo kljub finančnim stiskam izdal dve samostojni knjigi, v zrelih letih pa se je spravil celo do tega, da je v daljnem Gradcu dovršil študij, ki so mu ga vojna leta preprečila. Tako pri zgodovinskem kot pri leposlovnem delu se postavlja vprašanje, ali ju pri Jezi ni delno pogojevala delno pa zasenčila strastna privrženost narodnopolitičnemu idealu. MRTVI OTROCI Na Jezovem simpoziju je več referentov opozorilo na njegovo opredelitev za krščanske socialiste, za demokratično pojmovano OF, za akcijo med vojno. Tu bi navedel drobec, ki mi ga je omenil pred leti nekdanji trgovec, pošiljanje ljudi v nemška ne le koncentracijska, temveč tudi uničevalna taborišča. BEG V TRST »Franc Jeza, sourednik »Stvarnosti«, ki je pred nedavnim odšel iz Trsta ter bil namenjen v USA, je bil pri vselitveni komisiji zavrnjen.« Tako se glasi novička, ki jo je 29. novembra 1951 objavil tednik Svobodna Slovenija v Argentini. V Italijo je pribežal 1. novembra 1948 in bil pol leta v taboriščih pri Fro-sinoneju in v Rimu, nato je prišel v Trst. Kako se je odločil za emigracijo, je res želel v Severno Ameriko? Kakšne načrte je imel? Za tržaško slovenstvo je bila sreča, da se je ustavil tu. Zanj pa velja, da si tukaj ni mogel urediti socialnih razmer. ODNOS DO KOCBEKA Tudi za Jezo je bil »fenomen Kocbek« eno izmed ključnih vprašanj. Prof. Vlado Flabjan je na simpoziju zelo koristno opozoril na tiste strani Franc Jeza z ženo Tinko leta 1954 umetniški fotograf Vlastja Simončič. Ko so ga med vojno aretirali Italijani, je v ljubljanski »Stirici« spoznal Jezo. Ob poskusu bega so ga tako pretepli, da je bil ves krvav in je na strani celice, kamor se je naslonil, ostal njegov krvavi odtis... V Jezovih spominih na nacistična taborišča manjka epilog, ki ga je včasih pripovedoval, mogoče pa ga je kam tudi zapisal. Bivši interniranci so prvo noč v Ljubljani prespali v Mari-janišču, šele naslednjega dne se je Jeza lahko svobodno sprehodil po Ljubljani. Iz tiste noči pa se je žalostno spominjal, kako so med povratniki iskali nekatere znane obraze. Zanje se je začenjalo novo zaporništvo, za nekatere »božični proces«, celo smrt... O drugem takem povojnem soočenju s trdoto nove stvarnosti pa je pisal in predaval: o umiranju otrok v povojnem taborišču Strnišče na štajerskem. Protestiral je pri dobrem znancu, ki ga je takoj odvrnil z zelo zgovornimi grožnjami... Jeza je odločno obsojal revolucijsko nasilje, vendar je med »postavke« za resnično in celovito spravo večkrat prištel tudi nujno obžalovanje za v III. delu Spominov na Slovence, na katerih Jože Javoršek poroča o tem, kako je Jeza leta 1941 opozarjal Kocbeka na tveganost sodelovanja s komunisti in na nujnost, da osnujejo krščanski socialisti pravo stranko in trdno organizacijo. Tudi po vojni je Jeza računal na Kocbeka. Če ga je v sedemdesetih letih pod psevdonimom ognjevito branil v Novem listu v dolgi polemiki s Katoliškim glasom (ob Kocbekovi aferi leta 1975 pa tega v listu ni bilo), ga je prva povojna leta v kakem spisu razočarano kritiziral. Zanimivo je, kako se pojavlja v Kocbekovih dnevnikih. 27. maja 1946: »Simptomatično za paniko določenih ljudi: France Jeza, ki je bil pred vojno moj stalni gost z drugimi akademiki okrog Dejanja in Zarje, je bil nocoj prav tako na predavanju in sedel v isti vrsti kakor jaz, pa ni čutil niti potrebe niti svobode, da bi me pozdravil ali dal od sebe kakršen koli znak starega znanstva, brez ozira na to, da sem podpredsednik SNOS-a, on pa žumalist v OF-časopisju.« Stvar se potem v dnevniku pojasni, čeprav ostaja šolski primer za previdnost, ki je potrebna pri branju dnevnikov, ki pač odražajo trenutna razpoloženja in spoznanja. 6. julija 1946: »Gradišniku je p°ve' dal Jeza, da ga je obiskal nekdo iz OZNE in vpraševal, ali se kaj shajajo v moji družbi in ali kaj ve o shajanju med menoj,n Snojem.« 25. oktobra 1946: »Jeza je imel znova obisk od OZNE, ki mu je obljubila kariero, če postane obveščevalec o delu okrog mene. Moral je podpisati reverz, da o razgovoru ne bo nikomur nič povedal« TAJNI DOKUMENT V zdomstvu se je ohranilo poročilo, ki ga je napisal Jeza po prihodu v Trst. V njem opisuje »močno demokratično odporniško organizacijo v Sloveniji«, ki da zajema predvsem nekdan]6 krščanske socialiste, ki so se bili opre' delili za Osvobodilno fronto za borbo proti fašističnemu totalitarizmu* želijo pa jo nadaljevati proti komun1' stičnemu totalitarizmu. Zelo jasno )e poudarjen odpor do jugoslovanske države. Neodvisna Slovenija še 111 formulirana kot politični progra01' pač pa se nakazuje možnost vključil' ve v podonavsko konfederacijo. G°' vor je nato o notranjepolitični uredib'1 in o nalogah emigracije. »Za ime novega osvobodilnega gibanja predlagam0■ Slovenska demokratična zveza,« piše nadalje Jeza. Ob koncu dokumenta, za katerega ne vem, koliko je krožil med vodilnimi ljudmi v zamejstvu in zdomstvu, je še »Kratka opomba o zgodovin* naše skupine«. Ker gre za zanimive p°' datke, ki bi jih lahko kdo preveril m še osvetlil, jih za konec teh nameta nih misli o plemenitem narodne^1 borcu Francu Jezi kar prepisujem' »Naša skupina ni nikoli priznala sp0 razuma s komunisti na Pugledu (19421 s katerim so se Kocbek (sedaj član Prezt dija), Fajfar in Brecelj (oba sedaj ministra obvezali, da naša skupina po vojni ne ® obnovila samostojne politične organih je in ne bo samostojno politično nastopa la. Tedaj je tov. J. Dolenc v tem sini^11 tudi pisal iz Ljubljane Kocbeku na p°rj1 zanski teritorij. Tudi po vojni ni nikak num skupine odobril tega sporazuma. u leta 1945 do letos smo na petih do še^f sestankih zahtevali od Kocbeka, da funkcije in da preidemo v opozicijo °z' . začnemo samostojno nastopati na v,. vah. Leta 1945 in 1946 bi bilo to m°r.. še mogoče, čeprav ne bi dosti sprem°nl . objektivnega poteka dogodkov. Zdaj 1° več mogoče. Zdaj preostane le še ilegm' delo. Zato se je še pred enim letom ustf novil razširjen ilegalni odbor (že l3'fn 1946 pa prvi ilegalni odbor), ki je zač° ^ organizacijskim delom skupine. Izdela I program in povezal ljudi v obliki ose^L ga stika. Ustvarjeno je tudi glavno ogr°a‘ organizacije v provinci. Zelo pa n . manjka materialnih in tehničnih sreds ^ (denarja, papirja, ki ga sploh ni mog' dobiti, razmnoževalnih strojev). Predvs pa smo pogrešali zveze s tujino in n ^ emigracijo. Zato sem prišel v Italij0' ■ vzpostavim to zvezo. Letos zgodaj P° ^ sem imel zadnji sestanek s Kocbekom, bi ga pregovoril, naj gre v tujino, da organiziramo pobeg, a je odklonil. Od daj smo prekinili zveze z njim, že prel " smo prekinili z Brecljem in Fajfarji' Jgnj Paljk V Štirideset let urednikovanja Adrijan Pahor Nezamenljivi Novi list • . ■ maia poteka 40 let, odkar izhaja Novi list in od takrat je tudi nje-8°v urednik dr. Drago Legiša. O po-fnu Novega lista bodo gotovo veliko jfa ' jrug>, vsaj upam, da bo tako. ovi list je starejši od mene in ured-1 ovanjedr. Draga Legiše pri No-fj1 ^uje tudi že daljše kot moja do- 9 ‘TIH *jvVeniska pot. To je zelo dol-a, ba in vendar se mi na pragu šti-Ae®eM let zdi, da sem še vedno pre-ad in še vedno premalo zrel za vstop ■ ,sfo pravo življenje, o katerem se v Novem listu od vedno pisalo. Rekel sem že, da ne bom veliko pi- a o Novem listu, ker pri njem sode-& premalo let, da bi lahko to "in to tudi zato, ker ne poznam figovega nastanka, njegovih težkih etkov, kot tudi ne njegove zgodo-‘ne' ker nikdar nisem našel toliko ča-' da bi šel brskat po prvih letnikih 0 °Vega lista. Večino stvari, kar vem *lem, sem zvedel neposredno od dr. Legiše, katerega sem spoznal ■ s. ° slučajno na radiu Trst A, kjer 'p W tedaj šef slovenskih časnikarjev. 1° pogovoru ob šanku bližnjega bara, Jer se veliko bolje govori slovensko, marsikje drugje, ker se je vedno nf°S dr. Legiše zbiralo veliko kultur-k°v in politikov, me je povabil k so-eiovanju. v Rako se je začelo in kmalu sem mu eel nositi veliko »materiala«, kot se .easnikarskem žargonu reče člankom raznim sestavkom. Spoznal sem Jegovo pisarno, ki je bila takrat še v ^ICl Valdirivo v Trstu in prva stvar, . meje najbolj presenetila, je bila ure-u°st in čistost, špartanska urejenost tua°Ve Plsarnlške mize. Pozneje sem ' spoznal, zakaj je tako. I(0 P°govoru mi je večkrat dejal, ka-j ni°ra biti delovna miza vedno ure-j Ha' ker se le tako lahko dobro in z mislijo piše. Tu je še jezik, ki „ T Legiša vedno zahteva »takšne-' kakršnega je razumela tudi moja na °lna mati, ki je bila preprosta že-bej ln °benem takšnega, da ga lahko pa e iudi vsak intelektualec, predvsem 1n°ra biti slovenščina sveža, pleme-a in brez neumestnih tujk!« ki CU So članki, ki morajo biti krat-. • Ker sem bil od vedno predolg, mi člqVpiovaL Luko je treba predolge 0cl e krajšati, neusmiljeno je vedno t,e^k°gar zahteval čisto in lepo slo-'Jtino, to počne še vedno z vsakim delavcem. i,e. 11 so delovne navade, ki jih je od c« zni ^r' legiša od vsakega sodelav-skyu evaR predvsem takšne: »Kaj te br0 •' ^ bodo rekli drugi! Ti delaj do-ne Jn vestno, vstajaj zgodaj in piši, H Izbijaj časa! Nauči se strniti rnis-in Potegniti vedno na dan resnico d0 a bralca predvsem bistvo nekega In neke knP8e' drugo ni po-nian °’ mi časnikarji ne pišemo ro-xV’ to naj počnejo pisatelji.« dn b-eJn še bi lahko našteval, a vem, 1 bil tudi tokrat predolg. Lahko pa še zapišem, da je vse ljudi, ki so kdajkoli sodelovali z dr. Legišo, »moj šef«, kakor ga še vedno včasih zelo rad imenujem pred prijatelji in ženo, naučil dela in predvsem časnikarskega pisanja in poklica. Nekateri mu še danes zamerijo, ker je včasih preoster, včasih reče kako trdo besedo, ampak mimo lahko zapišem, da sem bil nekaj dni po dogodku, ko so take besede prišle na dan, vedno vesel njegovega nauka in tudi domala vseh njegovih trdih nasvetov. »Mi moramo vedno biti predvsem Slovenci, ker smo le tako lahko za naše sosede Italijane zanimivi, povsod Slovenci in ne samo doma, za zaprtimi vrati!«, še danes mi zvenijo te njegove besede v ušesih. Slovenstvo in boj za slovensko reč je tudi eden temeljev, na katerih je dr. Drago Legiša od vedno zidal svoj Novi list in v tem duhu vzgajal vse svoje sodelavce in le teh zares ni bilo malo. Dosti nas je postalo pri Novem listu »časnikarsko narejenih«, najprej smo postali publicisti, nekateri pozneje še časnikarji, drugi so danes že odgovorni uredniki, nekateri šefi tu in tam, še bi lahko našteval. To pomeni, da je njegova šola dobra, da je Novi list do sedaj vodil dober slovenski človek, čigar vodilo je tudi to: »Vedno moraš iti med ljudi in z njimi govoriti, ne smeš se kregati; če hočeš imeti dober časnik, moraš okrog sebe združevati ljudi, ne jih pa odganjati stran!« In potem so tu še dolge debate z njim in z njegovimi ožjimi sodelavci in prijatelji, redni telefonski pogovori, večerje z veliko večino sodelavcev in prijateljska srečanja. Da, prijateljstvo, ki me je nanj zelo navezalo in vse ostalo, kar je v zvezi z Novim listom, ki ga bolj ali manj poosebljam z njim in sedaj tudi s prijateljico in urednico pri Novem listu, Heleno Jovanovič, ki je tudi po zaslugi dr. Legiše v Rimu lahko opravljala izpit za časnikarja v slovenščini. .. Še bi lahko našteval, a najbrž nima smisla, ker že itak težko verjamem, da bo ta članek »šel noter«, če ga bo dr. Legiši uspelo videti, seveda, ker sem s Heleno zmenjen, da ga bo ona kar dala v stavnico in ga bo tako dr. Legiša videl že natisnjenega, takrat, ko nimaš več kaj popravljati. Dr. DragoLegiša namreč ne mara pohval in vse svoje sodelavce uči, da morajo biti skromni in tudi tega, naj se varujejo pohval. Vendar si vseeno upam zapisati te besede, ker vem, da si jih naš glavni in odgovorni urednik Novega lista zasluži. Štirideset let dela je za njim in zelo neumestno in nestvarno bi bilo sedaj, če bi zapisal, da mu voščimo še štirideset le urednikovanja pri Novem listu. Še mnogo let pa, to pa ja.« Iz vsega srca. 27. maja 1994 je poteklo natanko štirideset let, odkar je izšla prva številka Novaga lista, lista, ki je v vsem tem povojnem času postal del naše vsakdanje stvarnosti, nezamenljivi člen v bogati seriji zamejskega tiska, živ pričevalec naše politične, gospodarske, kulturne in ne nazadnje tudi športne dejavnosti tu, kjer smo že stoletja zaraščeni v nekakšno simbiozo z zemljo, na katero smo navezani, in ki je nesporen conditio sine qua non našega obstoja. Ne želim biti retoričen, čeprav bi ta obletnica lahko tak stil tudi narekovala, vendar smo preživeli štirideset vse prej kot rožnatih let, v katerih je bilo poudarjanje določenih vrednot za našo narodno skupnost odločilnega pomena in Novi list se je te odgovornosti očitno zavedal, saj je v dolgoletnem izhajanju dajal prednost prav tistim plemenitim idealom, ki ga vodijo še danes. Nikakor se ne morem spomniti, kdaj sem prvič vzel v roke Novi list, saj je bil pri nas doma vedno na mizi, domači pa so o njem pravili, da je to tednik odprt vsem, pluralističen, ki ne postavlja apriornih vetov nikomur, daleč od markantnih ideoloških polarizacij. .. Prišel je čas, ko sta se najini poti srečali in to čisto naključno, neprisiljeno, konsekventno. Šlo je za diplomsko nalogo, za katero sem si izbral, kljub literarni usmerjenosti svojega študija, zgodovinsko temo, in sicer čas po drugi svetovni vojni v nekdanji coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Poleg uradnih zogdovinskih tekstov, arhivskega gradiva in drugih podatkov sem moral pregledati tudi časopise, revije in tednike iz tistega časa, kar je bilo po mojem ključnega pomena, saj se prav s pomočjo tiska lahko časovno preseliš za trideset, štirideset let nazaj in tako bolje dojameš utrip tistega časa, ki je predmet tvoje raziskave. Na spisku je bil seveda tudi Novi list, takratno glasilo samostojne nekomunistične leve stranke, ki je bila prav tako predmet moje raziskave. Tako sem zvedel marsikaj o dr. Engelbertu Besednjaku, ki je bil eden izmed pobudnikov tega lista, kot tudi o dr. Dragu Legiši, ki je bil od samega začetka njegov odgovorni urednik, oba pa sta bila takrat — v povojnem času — aktivno politično angažirana, vodilna v Slovenski krščansko socialni zvezi, eni izmed strank, iz katere je potem nastala današnja Slovenska skupnost. Brskanje po tedniku je bilo izredno zanimivo in informativno in to iz vseh vidikov, zgodovinskega, saj je bil to čas napete blokovske konfrontacije, gospodarskega — Slovenci smo skušali postaviti na noge našo od fašizma zdesetkano ekonomijo, pa tudi jezikovnega, kar se morda zdi presenetljivo, pa vendar je bil to poseben čas, ko je pisana beseda vrela na dan svobodneje, neposredno, brez evfemizmov in neumestnega ovinkarjenja. Skratka, bila je to obogatitev, kamenček v mozaiku naše polpretekle dobe, brez katerega bi bil bržkone vsak Slovenec — zamejec — nekoliko osiromašen. Novi list — danes. Marsikateri mu očitajo nepreglednost, premajhno informativnost. To so tjavdan vržene poceni kritike nekoga, ki očitno ne ve, kaj vse sloni na ramenih uredniškega odbora za izdajo vsake posamezne številke. Ko bi ta nekdo raje pogledal, kaj je v njem dobrega, potem bi gotovo ugotovil, da je naš tednik kljub maloštevilnim stranem bogat, pester glede posameznih prispevkov, priljubljen našim zvestim bralcem, skratka, če se izrazim z besedami našega največjega mojstra besede »živa veja na drevesu« naše skupnosti, »če bi jo od-žgali, bi bilo ranjeno drevo samo«. Majda Artač Sturman Jezovo zbirko Nevidna meja, ki zajema devet krajših pripovedi, novel, črtic, sem prvič prebrala takoj ob njenem izidu, ko je izšla kot knjižni dar koledarja Goriške Mohorjeve družbe za leto 1980. Tedaj sem uživala ob fabuli zlasti naslovne povesti iz daljne prihodnosti, kot jo je podnaslo-vil avtor sam. Očarala me je izvirna fantastična zgodba o pisani skupini ljudi, ki jih je večerni avtobus iz mesta namesto domov na kraško planoto zapeljal v neznano. Tisto nevidno mejo, ki je preklala na dvoje življenje Edvarda, profesorja Mau-serja, Vande, drugih deklet, fantov in žensk, sem si postavila tja pod Obelisk, na gmajno, med bore in rastlinje, kjer bi se prav lahko raztezal nov svet, v katerega je nevidna roka vrgla peščico naključno (i)zbranih ljudi. Drugič sem ob branju razmišljala o temah, ki so bile fezi posebno ljube: o člo-večanstvu, o problemih sodobne znanosti in etike, o svobodi in diktaturi, o ljubezni. Tretjič sem skušala iz Jezove krajše pripovedne proze izluščiti podobo pisatelja, ki sem ga osebno poznala, tudi z analizo slogovnih sestavin. Nevidna meja ni samo naslov prve, najdaljše in estetsko najbolj dodelane pripovedi, temveč ločnica, meja, ki se kot konstanta pojavlja tako rekoč v vseh zgodbah. Lahko pomeni prelom med dobrim in zlim, med življenjem in smrtjo, med srečo in trpljenjem, ki ga okušata Adam in Eva v Adamovi skrivnosti, potem ko je njun ljubki, dobri Abel omahnil pod bratomorno Kajnovo roko. Adam se je sicer kot izbranec, po božji volji, rešil z vesoljsko ladjo s planeta, ki seje razletel v praznino. V novem okolju pa je tako kot tudi njegov sin Kajn — postavljen pred nova dejstva in izbire. Razpet je med dva svetova: svet čistosti in greha. Kot človeku mu je dana svobodna volja, da se kot svobodno bitje odloča po razumu in vesti. V črticah Dim nad gozdovi, Dekle na vrtu in Danijela (Iz maturantovega dnevnika) je meja med človeškim svetom in onostranstvom prav tako nevidna. Le nekaterim je dana možnost, da jo prehajajo. V zadnji pripovedi Danijela ugotavlja, da:«... tam onkraj ni časa, vse je hkrati preteklost, sedanjost in prihodnost. Ženska je tisto izbrano bitje, ki se iz brezčasja vrača v svet hitenja, časnosti in minljivosti, pa spet v nadčasovnost. Prav gotovo ji je ta nadnaravna sposobnost podeljena, ker je — v primerjavi z moškim — preko materinstva ali ljubezni neločljivo povezana z izvorom življenja. Torej edina lahko doume bistvo smrti in jo nekje — kot že pri Properciju in Gradniku — tudi v Jezovih črticah presega in obvladuje, zato lahko prehaja nevidno mejo med tuzemskim in onostranskim življenjem. Danijela je v želji po svobodnih, sončnih tratah, v burnem hrepenenju s skokom skozi okno prestopila tisto nevidno mejo, vendar je tudi v onem drugem svetu hrepenela po ljubezni. Zato se je vrnila v naš svet, da bi nekaj svojega ljubezenskega hrepenenja podarila sanjajočemu Petru. Podobno se dogaja tudi v dveh fantastičnih zgodbah iz vojnih dni, ki sta po- Franc Jeza: Nevidna meja stavljeni v realistični pripovedni okvir. Eno pripoveduje mlad Nemec Erich, ki mu je neznano dekle na vrtu s pridihom skrivnosti rešilo življenje leta 1944. V noveli Dim nad gozdovi se junak, ki se po koroških hribih leta 1945 bojuje proti Nemcem, o veliki noči nepričakovano vrne domov, na požgano in uničeno kmetijo, kjer najde le preživeli hčerkici. Trupla vseh ostalih: hlapca, dekle, matere in žene pa, kot lahko z grozo ugotavlja, ležijo na pogorišču že skoraj kak teden. Junaku se ob vrnitvi dozdeva, da vidi podobo mrtve žene Marije, pa tudi hčerkici čebljata, da ju je vseskozi hranila in varovala mama. Pravi čudež! Ženska ima v Jezovi prozi pomembno vlogo kot sopotnica, kot svetovalka. Njena podoba je življenjska, daleč od klišejskega pojmovanja ženske. Lahko odvrača od zla in vodi k resnici, kajti zaveda se, da:« ... veliko laž je treba premagati z resnico«, ne pa z nasiljem. V črtici Konec Pošasti je pisatelj, zaskrbljen zaradi človekove nesvobode v avtoritarnih režimih, v zgoščenem časnikarskem slogu, ki se prilega vsebini, prikazal avtoritarno oblast Večno Mladega Voditelja. Diktatura je zatrla vsakršno svobodo — tudi versko, osebno in družinsko — v imenu neke idealne brezrazredne družbe, kjer so ljudje — številke s svojo šifro, brez lastnega imena. Ne trpe sicer materialnega pomanjkanja, toda ne poznajo pomena svobode, na katero so že zdavnaj pozabili. Junak zgodbe HZNXK 44325 mrzi oblast, utelešeno v Večno Mla- dem Voditelju, in bi za dosego nekdanje prostosti in svobode to nečloveško pošast najraje ubil. Toda rešitev, ki jo nakazuje Jeza, je drugačna. Ljubljena ženska — nekdaj ji je bilo ime Roža — junaka odvrne od nasilnega načrta. Pošast pa omahne in obleži kot kup z zlatom obšitih cunj, ko mu junak vrže v obraz resnico. Jeza išče resnico, svobodo, človeka vrednot, zastavlja si vprašanja o človekovem odnosu do sodobne znanosti in morale. Pisateljevo človečansko zavzetost odražata že naslova pripovedi iščem človeka! in Sem umoril človeka?, postavljeni v hipotetično bližnjo prihodnost, v svet elektronskih možganov in računalnikov. V njiju pisatelj s srhljivo preprostostjo in pogostimi retoričnimi vprašanji razpreda pripovedno nit, na katero navezuje etično problematiko genetskih manipulacij oziroma razmišlja o popolnem izginotju razčlovečenega človeškega rodu. Jeza načenja aktualna vprašanja v slogu znanstvene fantastike, vendar ne grebe v človekovo psihologijo, ampak v lapidamih (dnevniških) zapisih postavlja v ospredje degeneriranost človeka v stehnizirani družbi. Pisatelj išče predvsem človeka in njegovo pravo podobo. Človek — moški ali ženska — je vedno in povsod bitje, rojeno za svobodo (tako tudi v črtici Prevrat), za življenje oziroma za darovanje in prenašanje življenja, bitje s pogledom, uprtim v prihodnost. Če se vrnem k začetni pripovedi: v njej se ljudje, zlasti ženske, sprva izgubljene v nepredvidljivi situaciji, vržene v nek nov, nepoznan svet, ne morejo sprijazniti s trpko resničnostjo, mislijo na svoje prejšnje življenje, dom in otroke. R° pa ni druge rešitve, se podobno kot že pra' ljudje v divjini prilagajajo okolju in& naučijo od narave sprejemati vse, karJ°n nudi. Začenjajo se sklepati nove vezi, nova prijateljstva in ljubezni, sklepajo se poroke, rodi se prvi otrok. Kajti življenje v takšnem ali drugačnem svetu, tostran ali onstran (nevidni) meje je možno le v luči vere v prihodnost, ki jo zagotavljata človečanstvo in ljubezen ter vse, kar se iz nje spočenja. Tako je ]e' za, preizkušen od vojne in taboriščne izkušnje, v nelahkem času in nenaklonjenih razmerah v svojih pripovedih ohranjal vero v človeka, v resnico in svobod0- Njegovo zbirko Nevidna meja bo treba ovrednotiti zlasti zaradi tematske raznolikosti in izvirnosti. Slogovno opazna pa je barvnih okrasnih pridevkov, s katerimi Jeza zarisuje naravni okvir. Narava je vsa živa in pisana, s svojimi naravnimi prebivalci, rastlinami in živalmi, zlasti pticami. Pisatelj rad vzporeja človeka z žival]0-"Em je kot ranjena žival... Abel mil in l]u' bek kot ptiček nedolžni, srečni in mirni kakor živali, ki ne poznajo zla ... bille na preži kot žival v gozdu... Pošast... izpolnjuje svojo mrežo, v katero je zapredla vse človeštvo kot ogaben, velikanski pajek.« Živalim in rastlinam pa pripisuje čl°' veške značilnosti.« ... krokar je začuden opazoval neznano bitje ... drevesa z zapletenimi vejami, ki so spominjale na krčevito zvijajoče se roke obupanega človeka.--" Aljoša Terčon Smo zamejci pod Pred nekaj leti me je prijatelji- ca, univerzitetna kolegica italijan- ske narodnosti, povsem nežaljivo vprašala: Ali ste vsi Slovenci v Ita- liji torej podobni Judom?« Vpraša- nje me je najprej močno prizade- lo, nato pa sem ga skušal analizirati. Mar sem res tako zaprt? Morda dajem preveliko težo svoji drugačnosti, svojemu materinemu jeziku? Po instinktivnem negativnem odgovoru na prvo vprašanje sem le moral priznati svojo zaprtost, če jo sploh tako lahko imenujem. Na svojo drugačnost, na lik narodnostne manjšine, pa sem izredno navezan in ponosen, nikakor se jim ne bi utegnil odpovedati. Pripadniki narodnostnih manjšin smo često deležni čvrste narodnostne vzgoje. Po pouku v slovenskih šolah se razvedrimo z eno izmed tolikih dejavnosti, ki nam jih nudijo številna slovenska športna in kulturna društva. Ko smo le nekaj let starejši, večkrat vstopimo še v vodilne kadre omenjenih društev. Stalno smo v kontaktu z nami podobnimi ljudmi. No, približno taka je bila tudi moja dosedanja življenjska pot. Po petindvajsetih letih bivanja lahko mirno trdim, da se čutim močno zakoreninjenega v svoji slovenski zemlji, pa čeprav pod italijansko legitimno suvereno oblastjo. Ne upam si misliti, da v bodočnosti v naših slovenskih vaseh in tudi v mestu skorajda ne bomo več slišali avtohtonega prebivalstva, ki se pogovarja v svojem jeziku. Kolikor mi bo mogoče, se bom trudil, da se to ne bo nikoli pripetilo, kar predpostavlja trdno zakoreninjenost med zamejskimi kraškimi kamni. Izključena ali vsaj močno ovirana je torej vsakršna stalna izselitev, pa naj bo zaradi boljših delovnih pogojev ali zaradi ljubezenskih razlogov. Tuja mi je figura »svobodnega jezdeca«, se pravi človeka, ki se prosto pomika, ki brez nikakršnih večjih problemov poišče novo okolje, v katerem uživa večje možnosti. Obratno se večina zamejcev prilagaja danim pogojem v istem okolju. Nobenega dvoma ni, da se tudi mi spreminjamo, vendar svojega doma in svojega jezika ne zapustimo. Jezik in kul' tura nas ločujeta od večinskeg3 naroda, s katerim spoštljivo živl' mo v Italiji. Upal bi si trditi, dase večji del nas čuti različne tudi v primerjavi s Slovenci iz Slovet11' je. Veliko bolj smo navezani n3 svojo domovino v ožjem pomet11-1 besede, zamejstvo. Se zdaleč ue odklanjam prijateljstva Italijafia ali Štajerca, Gorenjca ali katere gakoli Slovenca, kljub temu P3 moram priznati, da sem zaprt/ kajti globlje odnose neprestau0 iščem med slovenozamejci, 7 lahko uporabim ta izraz. VčaS1 imam vtis, da me lahko povse^l razume samo oseba, ki pripada1 1 moji isti stvarnosti. V svojem malem se čutim d oz nega kljubovati asimilaciji, ki neprestano ogroža. Brez dvoU1 bo naš svojevrstni boj ternb0^ uspešen, čim večjo stopnjo kohe. zije bomo ustvarili v naši ce^0\t slovenski zamejski skupnosti-tega zornega kota je bil edini tP°. žen odgovor svoji odlični študij® kolegici: »Zelo bi me veselilo/ * bi bili podobni Judom!« * Zunaj jeklenih kalupov i7l>deset let neprekinjenega aJania slovenskega tednika je v°° °vinski dogodek in dosežek vseslovenskem okviru. Dosega list ??Precenljivo razsežnost za vel'1, 'Zhaia v Trstu. Preveva me ohv j sP°štovanje, hvaležnost in ni^ud°vanje do glavnega ured-t a ,za njegovo vztrajno zavze-s , idealistični naboj do osebne-Dr ^motne8a izpostavljanja in za Hedanost zdravemu domoljubju p^l^PoJnjevanju odgovornega sk ^ J° predstavlja teden- kjif b za izdajo lista v zelo tež-nih h”80^ 'n to od rednih poklic-i?v dolžnostih in neprecenljivi in r rPayajoči politični in javni up-1 oljski dejavnosti, je lahko pre-en°i a.le izredna osebnost. Dra-; degiša daje že štiri desetlet-sti pečat velike poklicno- zv vemu listu. Tednik je ostal n vS| hadiciji predvojnega lista, ne 0m narodnostnega, social-v^8a in verskega izročila, pred-st Pa strpnosti in sožitja. Pred-^ vlja od prvih let izziv pluraliz-' odprtosti in širine brez popu-li an)a načelnosti v temeljnih živ-2a*}lsldh vprašanjih, še zlasti kar £Va narodnostno skupnost lih danes je težko najti v glasi- j 1 tako harmonično sintezo, kaj e v petdesetih in šestdesetih le- tih Pr' en°.umja in hladne vojne. Če ^'rnerjamo Noyi list iz teh let z ugim tiskom, lahko ugotovimo 2aavcati prepad v kulturi izra-Uynla in podajanja. Ne samo v ne°dnikih, ki so prave mojstrovi-0 V.klenosti in sporočljivosti. Ne-pl aJna privrženost demokraciji, ža radZfnu in svobodnemu izra-ni, lu ob velikem pogumu ured-čas^le onrogočila, da so v težkih Sv ,1 našle v časniku zatočišče in pr bodno tribuno osebnosti kot dot?C ^eza *n Ubald Vrabec. Njun riih ln°S' ^ot: tudi drugih ugled * SoHo 1 \__ *.. ii _ j* i .__ V ^odelavcev, je bil edinstven, bui kegiševa zasluga je spod-gen^6-^ Pisanju mladih. Celo ]a| eracija časnikarjev se je izšola k? vPonedeljkih in torkih, to sta NČna dneva pri izhajanju li-v; l ? odličnem mentorstvu. No-l^hk 6n^ SO se Pr' bl°vem bstu Poy ° razv'H izven jeklenih kalu-sjst naizprosnega manjšinskega V rez’mski režiji matične Cev °v*ne In krajevnih privržencu j0rnembna je tudi skrb za pre-vj 2a??st:' Tednik predstavlja pra-okv' za raziskavo dogajanj v Sl 'ru narodnostne skupnosti v r6cji erj*ji/ Italiji in po svetu, saj VeSf° ’z°stane važnejši dogodek, ^birk^9 sPremljajo točni datumi. f\0 a Novega lista je tako poklic-Pa^^^rešljiva tudi v dobi računi a Y' a v pričevalnem zapisu st{. 5 bi se spuščali v podrobno-^°vnT^a<^nica kulturnih, stro-*n in spominskih prispevkov je ogromna, izpustili bi gotovo pomembne doprinose. Naj omenimo le gledališke kritike prof. Jožeta Peterlina, likovne Milka Bambiča in njegove stripe, glasbene kritike prof. Ubalda Vrabca, poleg njegovega Mihca in Jakca. Pomemben je bil doprinos razumnikov iz Slovenije, ki so se lahko v Novem listu osvobodili duhovnega jarma. Francu Jezi smo se pred kratkim lahko delno oddolžili s študijskim srečanjem. Ne moremo pa pozabiti na njegov vztrajni vpliv pri oblikovanju narodne samozavesti z odkrivanjem slovenske zgodovine, kulturnega bogastva, velikih slovenskih osebnosti v domovini in po svetu, sodobnikov in prednikov. V spomin prihaja njegovo pogosto navajanje slovenske omembe v trabudarskih pesmih ali Jefferso-novega poudarka Bodinovega opisa obreda ustoličevanja karantanskih vojvod kot prispevek k oblikovanju največje demokratske ureditve. To v časih, ko so se v matici sramežljivo izogibali celo imenovanja Slovenije in jo — sicer še kdo do pred štirimi leti označevali za — našo ožjo domovino. Njegov sen, v katerega so sicer redki verjeli, se je vendarle uresničil z osamosvojitvijo Slovenije. To je tudi sporočilo optimizma in trdne vere v bodočnost, ki ga premorejo veliki ljudje, ki so veliko pretrpeli in se niso predali malodušju. Dolžni smo jim spoštovanje in hvaležnost s trdnim zaupanjem v prihodnost. Zato si moramo, skupno z urednikom, ki kljub letom dokazuje, da mu optimizma ne manjka, zastaviti za nas in potomce cilj drugega štiri-desetletja! Ambrož Kodelja xako sem Moje prvo srečanje z Novim listom je bilo že v otroštvu. Pri nas doma smo dobivali goriški, kot tudi tržaški tednik. Čeprav se spominjam, da sta prihajala z zamudo. Večeri so bili zanimivi prav zato, ker sta ju prebirala tata in stric. Medtem ko je mama stalno godrnjala, da ji»pobereta vso svetlobo« ob petrolejki in zato ne vidi pri šivanju. Veliko let pozneje sem ob prezgodnji smrti sobrata Vilija Steguja čisto po naključju poslal nek njegov prispevek, ki sem ga slučajno odkril, pa ni bil »zanimiv za Gorico«. Na veliko začudenje so ga takoj objavili in se mi celo zahvalili. To je bil zame pravi šok. Kajti v Gorici sem bil na vse skupaj drugače navajen. Z veliko tremo in strahom sem pozneje v Trst zopet nekaj poslal, čeprav sem bil prepričan, da bo končalo v košu, kot v Gorici, pa se je zopet dogodilo drugače. Prišla je kratka prošnja, da naj še kaj pošljem. V Trstu so tedaj nekateri zanimivi možje naredili nadap na Jurija Paljka, češ, da se je začel pojavljati v Novem listu s psevdonimom, ko so zapazili moje ime. Ko mu je bilo že vsega dovolj, je prav po vipavsko zarobantil in utišal te neverne Tomaže tako, da jim je pod nos potisnil Letopis goriške nadškofije. Od tedaj dalje imava oba mir. Na uredništvu še nisem bil in z gospodom urednikom sva se pozdravila samo dvakrat. Za gdč. Jovanovičevo vem, da obstaja, ker da mi včasih na telefonu pusti kakšno sporočilo. Doživel sem tudi zelo zanimive dogodke. Recimo: na Mirenskem Gradu se mi sobratje lazaristi redno zahvalijo, ko kaj mojega preberejo. Zanimivo, V Ronkah, ob nagradi društva Jadro, pa me je neki gospod iz Trsta, ki ga niti ne poznam, niti ne vem, kdo je, takole nagovoril, ko je zvedel, kdo sem: »Vas ni sram, da pišete v Novi list!« »Ne, sem odgovoril, saj to še ni pornografski cajtung. Končno pa, če se nekdo podpiše, tudi mora biti pripravljen na kritiko tega, kar je napisal!« Nekateri govorijo, da sta za naše zamejstvo preveč dva tednika. Sam menim, da je dobro, da obstaja tudi nekaj, kar je drugačno od Katoliškega glasu, in zopet je prav, da imamo tudi nekaj drugačnega, kot je Novi list. Še vedno smo zamejci tako ali drugače »zažlajfa-ni in zakompleksani«, pa tako ali drugače tudi radi »kompliciramo.« Sem pa za odprtost in povezavo med obema tednikoma, vendar na demokratični ravni! Hvaležen sem, da je Novi list odprt tudi do kočljivih problemov, posebej še do drugače mislečih. Pluralizem mnenj smo Slovenci, zlasti na tem delu, začeli sprejemati zelo pozno... Marsikje pa še ne. Prav ta odprtost je pripomogla, da smo lahko objavili nekatere prispevke, ki so drugje ležali v urednikovem predalu kar dobro leto, čeprav so za našo narodnostno zgodovino pomembni, pa tudi zanimivi. O tem bo svoje povedala zgodovina. Novi list je odprt tudi za satiro. Narod, ki satire ne sprejema, je v evropski literarni zgodovini zelo slabo zapisan. To so pač posledice neke časovne zamorjenosti, s katero se pri nas še vedno spopadamo... Ob koncu še tole: velikokrat tarnamo nad naklado. Drugi listi se hvalijo, da jim ta raste! Veliko stvari se odvija s tokom ekonomske izdajateljske politike, mimo katere se ne da. Ni tolike važnosti naklada. Važnejše je, koliko se neki list bere! Za Novi list vem, da je bran in da se ob določenih člankih tudi komentira, oziroma, da se marsikdo ob njih ali drugače obregne!« To so za list pozitivne plati, za katere ima zasluge urednik! Vsak časopis, neglede kje izhaja, kreira urednik. Seveda so važni sodelavci, vendar kreacija je v urednikovi roki. Ob koncu tudi spoznanje: »Novi list prebira več ljudi, kot si včasih mislimo vsaj tisti, ki občasno kaj zanj napišemo.« Naj bo še zahvala vsem, ki naše»umotvore«popravljate in izpilite. Brez vas list ne bi bil to, kar je! — Hvala! Antek Terčon Spomini športnega poročevalca Nikoli nisem bil aktiven športnik, za posamezne discipline pa sem se le toliko zanimal, da nisem izpadel za neved-neža, ko seje razpravljalo o športnih dogodkih. Kljub temu sem z veseljem sprejel, pred skoro tridesetimi leti, mesto športnega poročevalca Novega lista. Treba je poudariti, da sem poročal izključno o našem zamejskem športu in to predvsem o odbojki, takratni paradni slovenski zamejski panogi. Jasno je, da si vseh tekem nisem ogledal in tudi nisem imel rednih sodelavcev, ki bi me seznanjali z rezultati. Te sem zbiral v glavnem po radijskih športnih poročilih ali po športnih straneh našega dnevnika. Moja rubrika ni bila deležna posebne hvale, a niti kritike in to je bil zame brez dvoma pozitiven poizkus časnikarskega poročanja, dokler me pazljiva športna poročevalka, izvedenka v odbojki, ni javno okrcala zaradi napačnega poročanja o nekem odbojkarskem turnirju. Odkrila je, poleg moje teoretične nepripravljenosti o odbojkarskih veščinah, da si turnirja nisem ogledal, čeprav je bil menda precej pomemben za naša društva (kar je bilo itak huda pomanjkljivost ne le športnega poročevalca), in da se ni nisem niti potrudil, da bi se natančno pozanimal, kako je turnir potekal. Zgodilo se je namreč, da so ravno takrat spremenili pravila in eksperimentalno prvič poskušali uvesti možnost tudi neodločenega izida, kar je bila novost za odbojko, ki se v resnici ni obnesla. Sam pa sem na podlagi končne razvrstitve nastopajočih popravil pravilno objavljene izide v našem dnevniku in neodločene rezultate spremenil v zmago zdaj te zdaj one ekipe! Dvakrat nezaslišano! Saj sem celo zgrešeno popravljal poročanje omenjene dopisnice — izvedenke našega dnevnika. Javna kritika v odprtem pismu, ki ga je Novi list objavil, me je precej prizadela, obenem pa me je naučila, da ne popravljaš svojih kolegov — konkurentov, če nisi trdno prepričan, da imaš prav. Moje sodelovanje se je še nadaljevalo, dokler me druge obveznosti in predvsem zanimanja niso potegnila na druga področja. Novemu listu sem ostal in ostajam zvest, ker je to časnik, ki ima rad objektivno poročanje na dostojni višini, ki kritično spremlja vse, kar zadeva slovensko manjšino, kot tudi mednarodne dogodke. Članki so zanimivi, ne predolgi, in večkrat strokovno neoporečni, posebna skrb pa je posvečena jeziku. V teh, upajmo prehodnih, kritičnih časih za našo manjšino, ki išče novih poti političnega udejstvovanja, ob splošni krizi dosedanjih idealov in ob krizi rasti ter iskanja prave identitete naše mlade države Slovenije, potrebujemo jasnih besed, potrebujemo resnih sodelavcev, ki brez prikritih ali odkritih »botrov« skušajo soustvarjati nova pota za ohranjanje in krepitev naše manjšine. To so cilji tudi Novega lista in prav bi bilo, da bi se vsi tega zavedali, saj si zlasti danes ne moremo dovoliti izgube tega svobodnega glasnika. Dr. Anton Prijatelj, avtor knjige »Pijem, torej sem?« »Pogosto se ne zavedamo, kako velik je problem alkoholizma pri nas« Knjigo novogoriškega zdravnika Antona Prijatelja z naslovom »Pijem, torej sem?«, ki je dragocen prispevek k vsesplošnemu obveščanju, kaj je alkohol in kako lahko uniči človeka, so pred nedavnim predstavili tudi v Trstu. Avtor v knjigi razkriva razsežnosti tega pojava — »pogosto se niti ne zavedamo, kako velik je problem alkoholizma pri nas«, je zapisal avtor v spremni besedi, analizira vzroke in posledice pretiranega uživanja alkohola, svetuje, h komu se lahko ljudje zatečejo po pomoč in navaja še številne pregovore o »žlahtni kapljici« ter o zgodovini pitja na Slovenskem. O svoji knjigi, njenem nastanku in vsebini, je v pogovoru kaj več povedal sam avtor. Kdaj ste se začeli ukvarjati z vprašanjem alkoholizma in zakaj? Rečem lahko, da sem se začel z alkoholizmom ukvarjati od svojega prvega dne službe kot zdravnik v ambulanti večje tovarne. To je bilo leta 1959. Takrat so celo v menzi točili alkohol. Zdravnikom je kasneje uspelo doseči, da so alkoholne pijače »izginile« vsaj iz menze. Tako smo preprečili, da bi delavci pili na delu in se pri strojih poškodovali. Reči moram, da je bilo delavcev, ki so imeli težave z alkoholom, precej. Sam sem takrat imel nalogo, da sem ocenjeval njihovo delovno zmožnost. V najslabšem stanju so nekateri prihajali na delo ob ponedeljkih ali po večjih praznikih. Takrat je bilo treba še posebno paziti nanje, posebno na tiste, ki so imeli opravka z nevarnejšimi stroji. To je bila torej Vaša prva delovna izkušnja. Kje ste potem nadaljevali službeno pot? Po 12. letih službe v ambulanti v tovarni sem ustanovil Dispanzer medicine dela. Med drugim na tem mestu ocenjujem delovno zmožnost kandidatov pred začetkom dela in pred upokojitvami, delam pa tudi v invalidski komisiji, kjer je pojav alkoholizma zelo pogost. O tem pojavu sem si torej v teh letih nabral veliko izkušenj. Za koga torej, po Vaših izkušnjah, lahko rečemo, da je odvisen od alkohola? Natančnih pravil ni in merila so zelo različna. Z gotovostjo pa lahko rečem, da je od alkohola odvisen tisti, ki brez njega »ne more živeti«. Obstajajo različne vrste alkoholikov — vsi so opisani v knjigi. So pač taki, ki pijejo vsak dan manjšo »dozo«, ali tisti, ki se ga pošteno napijejo samo enkrat mesečno, navadno, ko dobijo plačo, in so potem dva dni pijani. V svojem poklicu sem res srečal vse mogoče tipe zasvojenih z alkoholom. Za večino pa je značilno, da to svojo zasvojenost odločno zanikajo. Videl pa sem tudi veliko takih, za katere že na prvi pogled ugotoviš, kako je z njimi. Po 10. letih pitja pa so znaki tako opazni, da lahko pijanca spoznaš že od daleč. Kateri so klinični znaki za ljudi, ki preveč pijejo? Rdeč nos, zabuhel obraz, pretirano potenje, tresenje rok, otekel trebuh, otekla jetra, v zadnji fazi hoja na široko, kot da bi imeli »polne hlače«. Potem nastopi delirij — pijanci vidijo bele miši in podgane, nekateri imajo napade božjasti — v tej fazi je smrt že blizu. Kolikšno količino vina je dovoljeno popiti brez nevarnosti in kako se lahko alkoholik zdravi? Pravila glede količin ni, pa tudi ocene zdravnikov in strokovnjakov, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo, so zelo različne. Veliko je seveda odvisno od človeka do človeka oz. od tega, koliko prenesejo njegova jetra. Liter vina na dan je vsekakor preveč. Največja količina, za katero sem slišal v teh letih dela, je 10 litrov dnevno. To mi je priznal človek, ki je kasneje ozdravel. Najmlajši odvisnež, s katerim sem se kot zdravnik ukvarjal, pa je imel 15 let. Kar zadeva zdravljenje, je treba najprej povedati, da ne obstaja srednja pot. Alkoholik se mora vinu, pivu in žganim pijačam popolnoma in za vedno odpovedati. Postati mora popoln abstinent. Zdravljenje je možno v bolnišnicah ali ambulantah ter po raznih skupinah in klubih. Katere knjige ste doslej izdali in kaj bi povedali o vsebini zadnje? Doslej sem izdal nekaj krajših brošur o varnem delu, knjižico s sto zdravniškimi nasveti, knjigo o dopustih — tudi to sodi v širšem smislu v medicino dela. »Pijem, torej sem?« pa je moje tretje večje delo. Knjiga je namenjena vsem, ki jih ta problem zanima, in je vsem tudi razumljiva. Namenoma sem se namreč izogibal izrazom, ki jih razumejo le strokovnjaki. Delo bo po mojem zanimivo za širši krog bralcev, saj vsebuje tudi veliko zgodovinskih podatkov o protialkoholnem gibanju na Slovenskem. Prvi so začeli prekomerno pitje pri nas — danes so izračunali, da je v Sloveniji kroničnih alkoholikov med 35 in 80 tisoč — kritizirati duhovniki, učitelji in zdravniki. Leta 1905 je bilo ustanovljeno društvo abstinentov, ki se je imenovalo »Sveta vojska« in je izdajalo mesečnik »Piščalka«. Prva knjiga o alkoholizmu pa je izšla leta 1848, v času »pomladi narodov«. Zdravnik Lipič, ki je v tistem času delal v Ljubljani, je opozarjal, da ljudstvu grozi propad, če ljudje ne bodo nehali piti. Tudi škof Slomšek je zelo ostro nastopil proti pitju, prav tako Janez Evangelist Krek ter škof Baraga, ki je deloval med Indijanci. Problem pitja je bij pri nas torej od nekdaj zelo resen. Že Valvazor je v svoji »Slavi Vojvodine Kranjske« omenil neko bratovščino proti pitju. Te in druge zgodovinske podatke sem natančneje navedel v svoji knjigi. Opisal sem tudi različne oblike alkoholizma pri raznih poklicih, pri moških in ženskah, delo vsebuje tudi veliko rekov in pregovorov, zadnji del pa je posvečen zdravljenju in prepreče- vanju alkoholizma. Na koncu so tudi kratki življenjepisi ljudi, ki jih omenjam v knjigi. Kdo pa mislite, da bo Vaše delo res bral? Bojim se, da knjige »Pijem, t°rel sem?« ne bodo brali prav tisti, katerim bi najbolj koristila. Rekli bodo, ko pač pravijo vsi alkoholiki: »Saj jaz nt pijem, ta knjiga bi bila za soseda, « pije«. Verjetno pa jo bodo brali njmO' vi svojci, ki bodo v tem delu lahkf našli nekaj koristnih informacij >n nasvetov. Vprašanja je postavil* Helena Jovanovi NAŠE SOŽALJE J Ob nepopisni nesreči, hi r zadela družino Jarc iz Doberdo ba z nenadnjo smrtjo še ne 20 le stare Mirte, izrekata uredništv° in uprava Novega lista starše1'’', svojcem, prijateljem in vsem/ K so jo imeli radi, globoko občute' no sožalje. ★ * ★ Prejšnjo nedeljo je tržaška sek cija združenja za multiplo skler° zo AISM pod pokroviteljstvon1 zgoniške občine in ob sodelov0' nju raznih organizacij priredila Zgoniku srečanje z namenom, ‘‘ ljudi opozori na težave pacientovi ki so zboleli za to neozdravljiv0 boleznijo. Prireditev je potekal dvojezično. Šlo je za pravo kultllf no srečanje, povedati pa je treba, da bi pobude, kot je bila ta, itl služile številnejšo udeležbo. Orkester »Si/nthesis 4« dobil Harmonikarski orkester »Synthesis 4« Glasbene matice je pod vodstv0' Klavdija Furlana na mednarodnem tekmovanju v kraju Andreziezus — v heon v jugovzhodni v Franciji osvojil prvo mesto. Uspeh je toliko bolj r^ memben, če povemo, da se je za nagrado potegovalo 30 ansamblov iz r«z" evropskih krajev, zato ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali priznani 8‘ beni izvedenci, ni imela lahkega dela. V Franciji so obenem tekmovali tudi mladi solisti, med temi 8 goje,tC . tržaške Glasbene matice. Polovica je dobila prvo nagrado, ostali pa drUS Na sliki: (foto D. Križmančič) harmonikarski orkester »Spnthesis 4« Gostišče NANUT GORICA - Tržaška ulica 118 - Tel. 0481/20595 KATOLIŠKA KNJIGARNA Gorica • šolske in pisarniške potrebščine slovenske knjige devocionalije • galerija GORICA - Travnik 25 -Tel. 0481/531407 “CORIUM” s.r.l. IMPORT- EXPORT TRST - UL. CELLINI 2, UL. MILANO 4/1 Tel. 040/660160 - Fax 040/660059 - Telex 461 102 PODJETJE lloMbic TRST Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 Siscom Siscom sas 34016 Opčine Ul. Biancospino 22/2 Delavnica za servisiranje za antene in televizijske aparate Prodaja elektromateriala Narodna ul. 48 Tel. 040/214867 O zastiranju čui P°lmom zastiranje tal ozna-Jr zan'm'vo tehniko, ki za-sevt u8°^no rast in razvoj po-is, V0v ter grmovnic ali dreves, n-p035^10. izboljšuje strukturo tal, via.frecuie rast plevelov, ohranja rc „ •vln torei zmanjšuje posledi-ba V^e' Ščiti kulture pred poze-1 ln v globalnem smislu izbolj-R vrhnjo plast zemlje. ra. ,.n zastiranju tal lahko upo-)am° različne materiale. Pri-(sirri1 So bodisi organski ostanki ljst-maj P?k°šena trava — seno, drp ,bJe' žagovina nekaterih ra?v®s^ih vrst idr.) bodisi tudi ni sintetični materiali, kot so biti vedno vlažen, da ga veter ne bi odpihal. Prav gotovo pa so še najbolj praktične razne polietilenske ali polipropilenske folije, ki jih dobimo v različnih debelinah, in dajejo posebno pozitivne rezultate pri gojenju kumar, solat, paradižnika, paprike, bučk, lubenic, melon in drugih povrtnin. V prodaji je več variant, npr. folija, ki je razgradljiva na svetlobi. Gre za material, ki vsebuje dodatke, ki vpijajo ultraviolične žarke in se zato razgradi ob zasičenosti po določenem številu sončnih dni. Te folije uporabljajo še p ,®' s’ve ali bele polietilenske in be]-Pr°Pilenske folije različne de-tUcj.ne- Marsikje pa uporabljajo ali * Pregrinjala iz vizkoznih snovi Papirja in drugih snovi. se •hiranje z umetnimi masami r,ja,e uveljavilo še zlasti v zele-V^u, medtem ko v okrasnih jo ?°V*b Parkih raje uporablja-Se asthne plasti iz organske ma-§e' er dajejo bolj estetski videz. naiTasti uporabljajo v te okrasne Šini S06 lub’e i8lavcev' ki že v vi-zašv- Cm ze*° učinkovito in lepo ras, j da ter ugodno vpliva na n °krasnih rastlin. V zelenjav-prj Vrtu se bolj uporablja slama, va PPr°čljiva pa je tudi mlada tra-ru'došeni sla v seme. V prime-da' a )e košnja pozna, svetujejo, takorav° 4-5 dni močimo z vodo, Če ? C3 senae nabrekne in mogo-n0 acr>e kaliti, ko pa tako ovlaže-Pov rav° ad seno razgrnemo po Hen ®lnT ki jo zastiramo, zaradi tavj ■ ne osušitve, se kaljenje us-tra'n nimamo težav. Za slamo, tp0r°..ad seno in listje velja, da bi Sqc 1 razgrniti od 10 do 15 cm vi-Žpi;0 P*ast, če hočemo doseči za-^ni učinek, ko jUb! razrezan papir, ki ga lah-Pap'° Pr* trgovcib s starim tla zelo učinkovito zastira pla udi v tem primeru naj bo ripv visoka vsaj 5 cm, obstaja pa Vrta/nost, da s tem materialom *laarn° v tla težke kovine in še Va^ 1 svinec, ki je v črnilu in bar-apir mora še zlasti prve dni zlasti za nekatere hitro rastoče rastline. Nadalje prodajajo polietilenske folije, ki so biorazgrad-ljive, ker vsebujejo nekatere dodatke, ki so lahko hrana mikroelementov v zemlji, razgradijo se navadno ob koncu biološkega ciklusa nekaterih povrtnin. Obstajajo tudi folije, ki selektivno prepuščajo svetlobo in torej omogočajo boljše ogrevanje tal kot navadna črna folija, istočasno pa tudi omejujejo rast plevela. V primeru tistih kultur, ki bolje uspevajo s primerno osvetlitvijo spodnjih listov na rastlini, uvajajo be-loobarvane folije, ker omogočajo, da se svetloba bolje izkoristi. Gredica, ki jo nameravamo zastirati s folijo, mora biti primerno pripravljena. Jo je odvisno od več dejavnikov. Če imamo namakalni sistem s kapljajočimi cevmi, bomo te cevi namestili pod foljo, ob odprtinah, kjer bomo zasadili povrtnino. V primeru pa, da nimamo namakalnega sistema, moramo gredico urediti tako, da bo visela proti odprtinam, v katere bomo zasadili rastline, tako da bodo padavine same stekale proti odprtinam, kulture pa bomo lahko tudi zalivali. Navadno so folije široke od 130 do 150 cm, za male vrtnarske potrebe jih bomo sami nategnili, v primeru večjih površin potrebujemo pomočnika. Na robovih bomo folijo zasuli z zemljo, da je ne bi veter odpihal. Švara S. & Masten S. AVTOMEHANIČNA DELAVNICA KAROSERIJSKA POPRAVILA AVTOODPAD SESLJAN (avtocesta) - Tel. 040/299768 Rešujemo vse vaše avtomobilske probleme FIORI CVETLICE Ulica I. Gruden 48 Tel. 040/226517 Bazovica (Trst) I Z( Raznovrstna darila Velika izbira cvetja za razne priložnosti Import - Export GOSTINSKA OPREMA IN ZASTOPSTVA BAZOVICA Ul. S. Kosovel 9 Tel. 040/226818 S GOSTILNA ardoč Prečnik, 1/B - Tel. 040/200871 KNJIGE - NABOŽNI PREDMETI FORTUNATO _TRST Ul. Paganini 2 - Tel. 040/630460 Profumeria 90 Vam nudi proizvode znanih znamk SHISEIDO - CLARINS OPČINE Narodna ulica 113 - Tel. (140/212061 Pizzeria - Bar - Gostilna »VETO« sne Debenjak Nada in Fabrizi Erino Peč na drva OpCine - Proseška ulica 35 - Tel. 040/211629 Zaprto ob torkih BAR-BUFFET-PIZZERIA »da RINO« FABRIZI ERINO OpCine - Narodna ulica 65 - Tel. 040/213821 Zaprto ob nedeljah --------------------------- — Nova strokovna literatura o gospodarskih pogodbah Pri založbi Gospodarskega vestnika je v drugi polovici lanskega leta izšla prva knjiga, ki obravnava gospodarske pogodbe. Knjigo so napisali sodniki Temeljnega in Višjega sodišča v Ljubljani (Vlado Balažič, Nina Betetto, Nina Plavšak, Bojan Podgoršek in Nevenka Šorli). Zlasti za mlajše in neizkušene podjetnike in druge strokovne kadre je izredno pomembno, da obvladajo gospodarske pogodbe. V tej knjigi so na enem mestu izredno praktično in nazorno prikazane številne obveznosti za vsakdanje poslovanje v domovini in tujini. Splošni del gospodarskih obligacij prikazuje uporabo Zakona o obligacijskih razmerjih po sprejemu slovenske ustave. Orisan je tudi pomen teh razmerij in drugih pravnih virov pri urejanju gospodarskih pogodb. Subjekti, ki sklepajo gospodarske pogodbe, morajo (tudi če niso pravniki) poznati vrste in značilnosti tipičnega izpolnitvenega ravnanja. Pri sklenitvi pogodbe je potrebno poznati pravno in poslovno sposobnost. Pogodbe se lahko sklepajo po zastopniku, zato je potrebno vedeti, kaj, koliko in v kakšnem obsegu pooblaščamo zastopnika. Pri neupravičenem zastopanju in prekoračitvi pooblastil sledijo neprijetne posledice. Pri utrditvi obveznosti je zanimiva zastavna pravica. Na tem mestu je treba posebej podčrtati skupne in posebne značilnosti hipoteke, ki se običajno nanaša na nepremičnine. Zlasti neizkušeni podjetniki premalo poznajo pridržane pravice, aro, predujem in akceptni nalog. Pri gospodarskih pogodbah naletimo tudi na probleme in težave neveljavnosti in ničnosti pogodb. Stranke, ki sklepajo pogodbe, morajo poznati ne samo predmet pogodbe, ampak tudi medsebojne obveznosti, da ne bi sledil nesporazum ali zmota, prevara, grožnja in druge negativne posledice. Zaradi spremenjenih okoliščin sledi sprememba pogodbe. Najboljša je sporazumna sprememba ali prekinitev pogodbe, da se ne j3’V g. daljevanju srečevali s pravnimi sledicami. V primeru prenehanja veznosti moramo poznati niz p° ^ nosti in predpostavk veljavne izp nitve oziroma nezmožnosti izp° ve, za katero ni odgovorna no pogodbena stranka. V mnogih pr rih odgovarja dolžnik sam, labf ‘ Zanimiva je' pride do zastaranja. di sprememba upnika ali dolžnika fiik1 takih primerih je dobro, da praV^ s tega področja svetujejo pri I odbe- spremembah in odstopu pog°c ^ Avtorji so v tej knjigi posebno zornost posvetili tudi možnim sp membam predmeta izpolnitve tel narnim obveznostim. Slednje se ko izražajo v domači ali drugi koo tibilni valuti (valutna klavzula)-Pri prodajni pogodbi lahko tirno na številne težave, če ne °P^ delimo vseh elementov pogodbe, sti vsebino pogodbe in obveznost' r godbenih strank. Če je pogodbar drta zaradi neizpolnitve, sledijo k r čevi ali prodajalčevi odškodninsk1 htevki. Marsikdo premalo poz*13 r r ■ >-e° , lo bo več kot 30 lovskih zborov >z pri' še dežele, Slovenije in Hrvaške■ J.- nilttlP reditev bo letos potekala v orgaf,‘ ciji slovenskega lovskega p£l's‘ zbora »Doberdob«. krt*1 Gledališka skupina Teatro delTAr-ca bo v petek, 27. maja, v tržaškem gledališču Miela uprizorila Shakespearovo pravljično komedijo »Sen kresne noči«. Začetek ob 21. uri. * * * Goriški sedež Sveta slovenskih ^ ganizacij ima od začetka tega t?1 novo številko telefaxa, in sicer 0* 536324. Telefonska številka je nrsP j menjena. V Čedadu pa bo SSO o junija letos v novih prostorih, v Ul. Borgo San Domenico 50, Čedad, tel. in fax 0432/700896. Izvedbeni akti k carinskemu zakonu Obrani slovenski podzakonski akti V r» • „ "rvi polovici leta 1994 je založ-Ljubfnter marketing International iz slo '3ne 'z<^a*a obsežno delo z na-2 ,V°m “Izvedbeni akti k carinskemu pjs°^u<<- Zbirko podzakonskih pred- )e zbral in uredil Franc Košir. Področ zadnjem obdobju je bilo na tem SDr °^U UvecIen*h veliko novosti, oir|eir-eiri^ *n ^opoloitov. Zato je izrecT Pregled izvedbenih aktov obrtni-0 k°risten' zlasti za podjetja, dno m ^ru8e' k'se ukvarjajo s ca-v . °Zlroma z mednarodnim poslo-prc/x?V.^a enem mestu bodo lahko akt l *n sPoznali vse podzakonske (Jr 'a S0 ažurirani s slovenskim ® oirn listom do številke 1/94. °dr rT°r ^ V *em ^eIu zajel številne Zli hi ° za^asnem uvozu in izvo-pre^ aSa' pogojih in postopku za Pol ?1Sovanie *n zaračunavanje do-2aj . in kompenzatorske carine. s° odloki in uredbe še iz raz- p. 111 uieuue sc iz iaz stj Jugoslavije kakor tudi uradni li on ePublike Slovenije, ki podrobneje Pr®deliiiipi„ kljujejo carinsko problematiko. sd na^ namen/ da bi v tem pri-n0 u Podrobneje naštevali obsež-Vsebino številnih predpisov in od-_°v/ ampak le opozoriti podjetnike Ni >( io Sv 'Pdn “ * ‘ ^ 8e strokovne delavce, ki se vsa- p nevno ukvarjajo z mednarodnim ,°Vanjem, da imajo možnost us- Zak nJ‘bo ve zapiske z ažurirano °nodajo. Namesto da bi obračali ge T" (kupe) uradnih listov in dru- glg(jterature, lahko le prelistajo pre- tjx en in praktičen register sistema- ‘P fc0 Pr'Pazanih odlokov, pravilnikov evilnih navodil o carinskem po- stopku. Slednja se lahko nanašajo na plačilo varščine, na poštne pošiljke v mednarodnem prometu, na postopek za uveljavljanje pravic uvoza vozil po znižani carinski stopnji in na uveljavljanje pravic do uvoza blaga po 50. členu carinskega zakona. V zbranem delu so zajete tudi novejše uredbe o višini davščin za carinsko evidentiranje v letu 1994, številni zakoni o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil, o taksah na izvoženo blago in odredbe o izdajanju potrdil in overjanju listin, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu in uvozu. Avtor tudi ni pozabil zajeti številnih sklepov o blagu, za katerega se ne plačujejo posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga v letu 1994 kakor tudi uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev. Ta register izvedbenih aktov o carinskem postopku bo lahko zanimivo branje tudi za številne občane, ki se želijo poglobiti v oproščanje carin, ki velja npr. za ortopedske ter druge pripomočke za invalide. Za slehernega državljana, ki potuje v inozemstvo, pa je dobro, da pozna sklep o pogojil, pod katerimi smemo iznašati iz države in prinašati v državo domačo in tujo valuto ter vrednotnice, ki se glasijo na domačo valuto. S to podrobnostjo sem želel še dodatno podčrtati bogato vsebino obsežnega dela, ki ga je pripravil Franc Košir. dGD ^°vi sedež za civilno zaščito v Gabrovcu n0J>red dvema tednoma so v prenovljeni stavbi v Gabrovcu predali namenu n0 r Sedež zgoniške službe za civilno zaščito, ki bo operativni center za celot-stovko območje, (foto D. Križmančič) Pred slovesnim odprtjem pa so pro-iqr °hci imeli na območju Volnika dvodnevno vajo. Simulirali so gašenje po-Di0v' s Pomočjo psov poiskali štiri »pogrešane« osebe in jim nudili prvo po-^ri akciji je sodelovalo kakih 250 oseb. fARCO FINE CHEMICALS s.r.l. KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. 040/365424 Telex: 461012 Telefax: 040/363918 Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. 0481/20769 jy inford s.r.l. . OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • APLIKATIVNI PROGRAM ZA UPRAVLJANJE PODJETIJ • POTROSNI MATERIAL ZA INFORMATIKO • UVOZ - IZVOZ Trst - Ul. Muggia, 15 - Tel. 040/381160 - 381616 ■ Fax 040/381110 tiskarna graphart TRST Viale D'Annunzio 27/E Tel. 040/772151 ŽELEZNINA Nabrežina, 124 Tel. 040/200122 Vami koraki A 3 ms C AS S A If Ult/iLlE IlID AlfTIGIAMA OI*ICIM/i * Tlf IICSTIE l-llf ANILNICA IN l»0S03ILHICA OPČIHIE -TlfST OBRAČUN 31. DECEMBRA 1993 PREM02ENJSK0 STANJE PASIVA DOLGOVI DO BANČNIH USTANOV.. ..•2.039.268.758 AKTIVA BLAGAJNA IN RA2P0L02UIV0S7 PRI OSREDNJI BANKI IN POSTNI UPRAVI......................... DR2AVNE IN SORODNE VREDNOTNICE, KI JIH LAHKO REESKONTIRAMO PRI OSREDNJI BANKI................-50.749.510.124 TERJATVE DO BANČNIH USTANOV:..........................-40.859.415.128 a) na vpogled.........................-12614.115.417 b) terminske terjatve_________________-28.245299.711 od katerih z razpoložljivostjo tretjih OBVEZNICE IN DRUGE VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM -37.487.395 ..-59.518.628 938 ...-41 345.080 191 ...-17.075.548.747 -1.098.000.000 S0UDELE2BE -761.380.000 VEČLETNI STROSKI IMOBILIZACIJE RAZNE AKTIVNE POSTAVKE ..-10.761.562.767 AKTIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE ...-4.324.034.932 -4.071.240.097 SKUPNA AKTIVA •281.380.957.047 JAMSTVA IN OBVEZE IZDANA JAMSTVA ....•5 834 694 355 razne......................................... -5.834.694.355 OBVEZE................................................................-740.814.197 a) na vpogled b) terminski ali na odpoved 61.196.121 479309.080 DOLGOVI DO STRANK 199 261.449 098 a) na vbpogled bjterminski ali na odpoved 160966.118.772 38.295.330.326 DOLGOVI ZA VREDNOTNICE ...35.899 896 300 35.731 000 000 168 896.800 SREDSTVA TRETJIH V UPRAVI 37.487.395 RAZNE PASIVNE POSTAVKE 2 906 584 251 PASIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE 1.775.296 608 1.521.605.521 b) pasivne izločitve 253.691.087 SKLAD ODPRAVNIN..............................................2.433.132.643 SKLADI ZA RIZIKE IN OBVEZE.....................................875.213.667 b) sklad za davke in takse...................801.406.433 c) razni skladi............................... 73.807234 SKLAD ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV...............................544.174.872 SKLAD ZA SPLOSNE BANČNE RIZIKE.................................172.049.999 DRU2BENA GLAVNICA................................................18500.000 REZERVNI SKLADI..............................................29.512.115032 a) zakonita rezerva.......................29.512.115.032 SKLADI DENARNEGA OVREDNOTENJA................................1 115.429715 POSLOVNI DOBIČEK.............................................6.289.121 766 SKUPNA PASIVA... ...281.380.957.047 DOHODNINSKI RAČUN AKTIVNE OBRESTI IN SLIČNI DOHODKI...............................................30. od katerih na terjatvah do strank...................14.772.774.860 na vrednotnice s stalnim dohodkom...................11.525.746.990 PASIVNE OBRESTI IN SLIČNA BREMENA......................................... od katerih na dolgovih do strank...................-11.007.427.663 na dolgovih za vrednotnice..........................-3.273.417.322 DIVIDENDE IN RAZNI DOHODKI ....................................................... b) na soudeležbah.......................................25.540.000 AKTIVNE KOMISIJE................................................................... PASIVNE KOMISIJE................'.................................................■ DOBIČKI PRI FINANČNIH POSLIH.....................................................1. RAZNI DOHODKI PRI STORITVAH........................................................ UPRAVNI STROSKI.................................................................-9. a) stroSki za osebje................................-6.204.641.251 od katerih plače....................................-4.285.652.930 socialne dajatve....................................-1.437.453.092 odpravnine............................................-364.133.469 dodatni pokojninski sklad..........*..................-117.401.760 b) sploSni upravni stoSki...............;...........-3.597.428.377 ODPISI VEČLETNIH STOSKOV IN IMOBILIZACIJI.......................................-1. RAZNI UPRAVNI STROSKI.............................................................- POPRAVKI TERJATEV IN VIŠANJE SKLADOV ZA JAMSTVA IN OBVEZE......................... VIŠANJE SKLADA ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV.........................................- DOBIČEK PRI SPLOSNEM POSLOVANJU..................................................6. IZREDNI DOHODKI.................................................................... IZREDNI STROSKI.................................................................... IZREDNI PRIBITEK................................................................... VIŠANJE SKLADA ZA SPLOSNE BANČNE RIZIKE...........................................- DAVKI NA POSLOVNI DOBIČEK................................................. POSLOVNI DOBIČEK.................................................................6. 14.324.990.197 .25.540.000 950.172.241 128.723.781 595.813.850 732.841.208 802.069.628 143 483.226 436.823.664 770.393.969 172.651.356 652.633.440 .288.534.585 -43.172.259 .245.362.326 140.000.000 468.874.000 289.121.766 NOVICE Nižja srednja šola »Fran Levstik« na Proseku vabi na ogled razstave Sončnic (Succulentae), ki bo v šolskih prostorih v petek 3. junija, od 8. do 16. ure in v soboto, 4. junija, od 8. do 13. ure. * * * V Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška bo v petek, 27. maja, ob 17.30 »Minattijev večer« ob pesnikovi sedemdesetletnici in izidu njegove jubilejne antologije Bolečina nedoživetega. V slovenščini in italijanščini bosta njegove poezije iz znane zbirke Nekoga moraš imeti rad brali Milica Kravos in Patrizia Vascotto, Boris Paternu bo podal uvodno besedo, nato pa bo Milica Kravos prebrala še nekaj najbolj znanih poezij iz lirike Ivana Minattija. Novi nemški predsednik je Roman Herzog. Star je 60 let in je bil predsednik ustavnega sodišča. Njegovo kandidaturo je predlagal kancler Kohl, v parlamentu so zanj glasovali poslanci sedanje vladne koalicije (krščanski demokrati, krščanski socialci in liberalci). Novi predsednik je izjavil, da ne bo sprejel izvolitve, če se bo izkazalo, da so bili pri volitvah odločilni glasovi skrajne desnice (skupno kakih osem glasov). ★ * * Konec tega tedna, 27., 28. in 30. t.m., bo v Zgoniku že 30 občinska razstava vin, ki jih pridelujejo domači vinogradniki. Strokovna komisija je med prijavljenimi izbrala osem vzorcev terana in deset vzorcev belega vina. Hranilna pisma TRŽAŠKE KREDITNE BANKE SEDEŽ ul. Filzi I«, TRST tel. 040/6700341 AGENCIJA DOM JO: DOMJO 227 tel. 040/831131 AGENCIJA ROJAN: trg tra i Rivi 15/A TRST tel. 040/411611 AGENCIJA STARA MITNICA: ul. Carducci 41 TRST tel. 040/636311 FILIALA ČEDAD: ul. Carlo Alberto 17 Čedad tel. 0432/730314 DS"ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Informacije pri vseh poslovalnicah banke Ivan Budin Tri četrtine stoletja ari'* Prvo službo sem nastopil v Idriji, kjer sem bil kaplan. Prišel sem kaI^. kolesom, medtem ko mi je vse ostalo pripeljal svak, čevljar Ivan Petejan, , si je z delom že toliko opomogel, da je imel majhen tovornjak. Moj prvl je bil dekan msgr. Mihael Arko. Bila je prva nedelja v septembru, posve<-e^ angelom varuhom. Naročeno mi je bilo, naj pridigam o angelih varuhih- Pfe|je stavil sem se kot viden angel varuh idrijske mladine in vseh, ki so blage v°* in me kot takšnega sprejemajo. Na predvečer, kot sicer vsako soboto, * i bil povabljen, naj se udeležim večera rudarjev. Glavno točko je predstav nastop godbe na pihala pod vodstvom Toneta Uršiča, ki je bil tudi orgafl. in je bil doma iz Kobarida. Kot organist je prejemal mesečno plačo iz rU ške blagajne; isti rudnik je vzdrževal tudi dekana, medtem ko je kaplan bival le mesečno subvencijo 50 lir. v Pri rudniku in občinski upravi v Idriji je bilo v službi že precej Italijan ki so zahtevali zase italijansko pridigo pri maši. Nadškof Sedej je naročil ^ kanu Arku, naj jim v tem pogledu ustreže. Kot kaplan sem imel verouk kakih 400 otrok; tudi starši, ki niso hodili v cerkev, so brez izjeme po otroke k verouku, in sicer zaradi narodne zavesti. Kaplanova služba je vj šiij*1: bil3' jba obisk bolnikov na domovih, obisk bolnice najmanj dvakrat v tednu, MarlL,,i družba, otroški vrtec, bratovščina »Prijateljev Srca Jezusovega« z meseČn shodom. .• Dekan je zdaj odredil, naj prevzamem še mašo za Italijane, seveda zl( jansko pridigo. Ta maša naj bi bila ob 9. uri, redna kaplanova maša pa je ob 10. uri, ker je dekan maševal že ob 6. uri zjutraj. ^ Ko smo imeli prvo mašo za Italijane, se je je udeležil tudi goriški Pre^v5i medtem ko so krajevne oblasti zahtevale, da morajo k tej maši rudarji* šolarji in seveda italijanski uslužbenci. Prišlo je tudi precej radovedneže^/ • ko da je bila cerkev natrpana. Tej množici sem moral pridigati v italijan^1^ Ob 11. uri sem bil povabljen k prefektu v občinsko palačo, povabljen je^e tudi dekan, ki pa se je zaradi starosti in onemoglosti opravičil. Prefekt ZADRUŽNA kreditna banka v Sovodnjah ob Soči KMECKO-DELAVSKA POSOJILNICA Sovodnje ob Soči BILANCA POSLOVNEGA LETA 1993 AKTIVA Vrednotnice. % pri bankah. ena strankam n' Straški in imobilizacije Večleti aktivne postavke Aktivne izločitve PASIVA 162.626.264 Vloge strank 25.324.319.581 13.914.271.882 Razne pasivne postavke . . 536.996.875 4.043.759.938 Pasivni pripisi in izločitve . . 196.812.213 9.533.464.320 Sklad odpravnin 132.556.852 98.030.000 Sklad za obveze 44.475.123 417.732.057 Skladi za rizike 281.843.218 1.805.399.207 Premoženje 3.150.834.272 514.448.968 Poslovni dobiček 821.894.502 30.489.732.636 30.489.732.636 DOHODNINSKI RAČUN Aktivne obresti............................................ 3.455.855.225 Pasivne obresti............................................-1.699.856.000 Aktivne komisije in ostali dohodki.................. 273.150.525 Pasivne komisije in upravni stroški........................—1.110.269.362 Popravki vrednosti in akantonacije.........................— 105.398.613 Dobiček rednega delovanja.................................... 813.481.775 Izredni dohodki............................................... 45.135.557 Izredni stroški in davki...................................— 36.722.830 Poslovni dobiček............................................. 821.894.502 „ek ,°j sPrejel, pohvalil mojo pridigo, a me tudi opozoril, da je v izrazih opazil b]j, . *at'nizmov, kar da mi oprošča, ker sem srednjo šolo obiskoval v Lju-hjd' 1 kraz*l pa je upanje, da bom svojo italijanščino izboljšal. Obljubil je ^Posredovanje pri rudniku, naj bi mi ta povišal smešno nizko plačo. lajQ 0znanila za maše naslednjo nedeljo je dekan napisal, naj ljudje ne de-slov8neČe Pr' italijanski maši, ki jo je nadškof dovolil le za tiste, ki ne znajo uri ."-ko. Tako sem med mašo ob 10. uri tudi sam pojasnil, da maša ob 9. ki ne namenjena ne otrokom ne odraslim, ker da je ta maša le za Italijane, sei n razurnej° slovenskega jezika. Kot je tržaški Piccolo s poudarkom prine-izr VlCo' da se je v Idriji vpeljalo italijansko bogoslužje in se je pohvalno Piccoi 0 rnladem kaplanu, ki je tako pogumno nastopil v italijanščini, je isti če^ ° nas*ednji teden objavil dopis, kako si drzne neki »pretenzolo« (far-na ^P0 mi je jasno namignil, da me lahko čaka tudi zapor. Končno V 'drii^o' K,red kvestorjem. Najprej me je ozmerjal, ker da motim red in mir biku ,. °kazal mi je dopis »Iz idrijskega kotla« v goriškem slovenskem ted-Vriet b avtor napisal, da je v Idriji nov kaplan, ki je dober dušni pastir bor rar,dec »naših pravic«. Kvestor je rohnel, češ za kakšne pravice gre. ie razkačil, ko mi je pokazal ponatis tega dopisa v ljubjanskem Do-in U • ^8ovoril sem, da se ne čutim krivega, ker sam ne dopisujem v hirara ^'Eomur ne sugeriram takih dopisov. Mož je zaključil, da bom konfi-stih, pj |užno Italijo, kakor hitro bo našel samo eno besedo o meni v teh li-aZa ve^a* ie da lahko takoj grem v Jugoslavijo, kamor mi je odprta pot, Gor i*0' Odgovoril sem mu, da sem Goričan in hočem kot duhovnik ostati Kem. Odslovil me je z »diffido« (opominom). (Dalje) JUBILEJ NOVEGA LISTA Preteklo je 40 let, odkar je začel izhajati Novi list. Slednji se je pač razlikoval od tednika Katoliški Glas in Primorskega dnevnika; bil je drugačen. Bil je kot nekakšen most in je zato bilo njegovo poslanstvo potrebno in odgovorno za slovensko manjšino v Italiji. Končno naj gredo moje čestitke, priznanje in zahvala dolgoletnemu uredniku dr. Dragu Legiši. To je bilo njegovo življenjsko delo, na katerega je lahko upravičeno ponosen, kakor smo ponosni tudi vsi slovenski rojaki. Hvala, ti, dragi Drago! Tvoj prijatelj Vinko Levstik LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem. V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini 1 V bar, telefon in radijski ter televizijski spre- JrVfM jemnik. riw v /I Za dobro počutje in informiranost gostov L< L skrbi slovensko osebje. Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658 Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar. Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam. Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/708787 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas. CASSA RURALE ED ARTIGIANA di Aurisina HRANILNICA IN POSOJILNICA v Nabrežini BILANCA POSLOVNEGA LETA 1993 AKTIVA PASIVA Blagajna 679.281.113 Dolgovi do strank 38.006.714.136 Vrednotnice 721.190.500 Dolgovi za vrednotnice. . . 10.378.626.002 Terjatve do bančnih Sredstva tretjih v upravi . . 261.455.972 ustanov 9.350.059.999 Razne pasivne postavke . . 1.214.907.540 Terjatve do strank . . . 26.087.659.644 Pasivni pripisi in izločitve . . 291.029.316 Vrednotnice s stalnim Sklad odpravnin 365.881.981 donosom 10.878.434.060 Sklad za rizike in obveze . . 140.045.000 Soudeležbe 229.050.001 Sklad za razvrednotenje tečajev 269.917.418 Večletni stroški .... 102.050.001 Družbena glavnica .... 7.040.000 Imobilizacije 2.104.816.559 Rezervni skladi 3.332.160.808 Razne aktivne postavke . 3.898.369.446 Sklad za denarno ovrednotenje 67.356.938 Aktivni pripisi in izločitve . 850.814.288 Prebitek poslovne dobe . . 567.241.413 Skupaj 54.902.376.524 Skupaj 54.902.376.524 EKONOMSKI RAČUNI Aktivne obresti in slični dohodki . . 6.277.547.032 Pasivne obresti in slični izdatki . . 3.172.084.362 Dividendi in razni dohodki........................... Aktivne komisije..................................... Pasivne komisije..................................... Dobički in izgube pri finančnih poslih .... Razni dohodki........................................ Upravni stroški...................................... Popravki na imobilizacijah........................... Popravki vrednosti na kreditih in višanje skladov Višanje sklada za razvrednotenje terjatev . . . Lordo dobiček poslovne dobe.......................... Izjemni dohodki...................................... Izjemni stroški...................................... Izredni dobiček...................................... Davek na poslovni dobiček............................ Pribitek poslovne dobe............................... 6.360.000 299.438.635 18.939.822 186.501.996 193.711.144 2.615.240.871 289.029.940 193.313.631 141.377.543 533.572.638 111.770.520 36.279.745 75.490.775 41.822.000 567.241.413 Zanesljivost Kmečke banke in izkušnja zavarovalnice RAS skupaj za Sklad Futura Načrt dopolnilnega socialnega skrbstva z zagotovljeno osnovno naložbo ali dopolnilno pokojnino ki se sproti ovrednoti Osebje Kmečke banke vam je na voljo za vsa potrebna pojasnila s Skladom Futura Banca Agricola Corizia Kmečka banka Gorica V sodelovanju z V Ljubljani predstavili pu »Šček« Predstavniki Krožka za družbena vprašanja »Virgil Šček« iz Trsta so bili NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040772151. Član Združenje periodičnega tiska v Italiji v četrtek, 19. t.m., gostje v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice je predsednik Rajko Dolhar spregovoril o delovanju tega krožka ter o zgodovinskih publikacijah, ki jih izdaja in ki razkrivajo našo polpreteklo zgodovino. Časnikar in urednik najnovejših študij Ivo Jevnikar je še poglobil razlago o tej problematiki in zlasti opozoril na publikacijo z naslovom »Narodnopolitični seizmograf«, ki prinaša dokumente o samostojnem političnem nastopanju Slovencev v Italiji v obdobju od leta 1975 do 1922. Profesor Adrijan Pahorje predstavil svojo študijo o samostojnem slovenskem političnem nastopanju na Tržaškem v prvih petdesetih letih in istočasno predstavil še študij kolegice Brune Ciani, ki je nadaljevala to raziskovalno delo do obdobja 1956. Predstavitve se je udeležilo zelo kvalificirano občinstvo, mnogi so tudi posegli v razpravo. Omenimo naj predsednika odbora za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora Zorana Thalerja, poslanca Boruta Pahorja, predstavnika sektorja za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu Rudija Merljaka, zgodovinarko Milico Kacin Wohinz, ki je predsednica slovenskega dela zgodovinske komisije, ki preučuje odnose z Italijo, ter predstavnika Inštituta za narodnostna vprašanja Janeza Strgarja in druge. RADIO TRST A ČETRTEK, 26. maja, ob: 7.00 Jut^ r. oo iz radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželni kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 94 STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-B>a" vec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Por®. la; 11.45 Okrogla miza; 12.40 F’r'm°č|(. poje; 13.00 Opoldanski radijski dnev ' 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poroa|a‘. deželna kronika; 14.10 Kulturne le: Galerija likovnih ustvarjalnosti; 1 ^ Poročila in kulturna kronika; 17, . in glasba; 18.00 Dopisnice z najbliz*1) 8 vzhoda. om PETEK, 27. maja, ob: 7.00 Jutranji nika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega ' ski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna vzh0- da; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 j morska poje; 13.00 Opoldanski ra L; dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro 14.00 Poročila in deželna kronika; j Otroški kotiček: »Otroški radijskite .% (Zlata Jurin); 14.30 Krajevne stvarnosti-Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17-00 ročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in S jj ba. Glasbena kronika s Hrvaškega; 1 Kulturni dogodki. . .. ■ SOBOTA, 28. maja, ob: 7.00 Jutranji*. dijski dnevnik; 8.00 Poročila in deze kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 o ^ ton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 1*' Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski g — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne st ^ nosti: Glasnik Kanalske doline; f ' Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 G ^ WpG»lGlCll 131N1 IcUJlJSM UllttVIUlk, . f/y ba po željah; 14.00 Poročila in deželna nika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Ne®- . zvon; 15.00 Tisoč let naših prednji ^ 17.00 Poročila in kulturna kronika; ’ ' Mi in glasba; 18.00 Janez Povše: »Pr°s vprašajte berlinski zid!«. njj ■ NEDELJA, 29. maja, ob: 8.00 jgfj^ radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve nu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v ji; 10.00 Mladinski oder: »Fant za.zaef); njavo« (po povesti Cristine Nostlipž J 11.20 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in čas; 13.00 Opoldanski radijski dnev ^ 13.20 Glasba po željah; 14.00 P°r°/-eti: deželna kronika; 14.10 Dante Aligjh' »Božanska komedija: Nebesa«; 15.00 - tvamo“ PONEDELJEK, 30. maja, ob: 7.00M)? radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8-Četrtkovih srečanj: Na bregovih var ja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Fra>^ r R°f Ital>' jevne stvarnosti; 16.00 Krajevne stvarn1 ■ PONEDELJEK, 30. maja, ob: 7.00 J“ nji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8-Četrtkovih srečanj: Na bregovih var 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti"/'‘p.j. Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12-40 ^ morska poje; 13.00 Opoldanski ra9.%-dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14- ufi; ročila in deželna kronika; 14.30 PotPj vec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 p° p la; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Pri1110 poje; 13.00 Opoldanski radijski dha?j ih 13.20 Glasba po željah; 14.00 Porot’ deželna kronika; 16.00 Popoldansk1 Y puri; 17.00 Poročila in kulturna ^r0f:e(t' 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alig11 »Božanska komedija: Nebesa«. .- p- ■ SREDA, 1. junija, ob: 7.00 Jutrah) t dijski dnevnik; 8.00 Poročila in ^njA kronika; 8.10 Obzornik; 9.00 IZ STL jji Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovet-neskončnih poti«; 10.00 Poročila; -pO Okrogla miza; 12.40 Primorska p°]el ,jg'" Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 M ne stvarnosti: Na goriškem valu; 14-ročila in deželna kronika; 14.10 ^ stvarnosti: Na goriškem valu; 15.3° &fi di val; 17.00 Poročila in kulturna kr° M>’ 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne P jSt be: »13 za 13« — trinajst oddaj za tr’ slovenskih sodobnih romanov.