GLASILO SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE UniHiki U mirnim p* •Uiti MIT «. UviMi m. or tum of nI ti i rti ll MIT Bm. Uviiik Jepkoa«« UwUaW Ml LETO YEARXV. S^jK* g^TSaCgrg Chic^o, III., pondeljek, 13. noy«nbr. (Not. 13), 1«! STEV.—NUMBER 266. M 1» ZK STMII STRANKI PRIHAJAJO DRUG BBBATORJEV OD VI &B1KB STRAHU JI V OPOZICIJI PROTI ADMINISTRACIJI. Ako so aterogardniki in bnrbonoi 90 združijo, bo opozicija delsls ▼oliko sitnosti. Wsshington, D.O. (Fed. Press.) Volitve z dne sedmega novembra pokazujejo, da dobiva kontrolo tretja stranka. Ali bodo republikanci in demokratje ušli kontroli te tretje atranke, ako se ndrulijo v reakcijonarne namene? Vai člani v tem nekrščencm parlamentarnem bloku rasen ep-cialiata Bergerja in Henrick . Bhipatcada, člana farmarske delavske stranke, ae imenujejo demokrate in republikance, toda na sprotni ao atrankaraki kontroli in poznani ao kot zagovorniki pred logov, katerih priatači starih Strank ne prenesejo. ..... 1 Ns papirju imajo republikanci ivečino V senatu za enajst glaaov, toda med temi enajst glasovi so Ls Follette, Borah, Norris, John son, Jjsdd, Brookhart in Howell, ki ao vai v opoziciji napram admi niatraeiji. Kasnejša poročila pa dodajo tem imenom mogoče še Ljrnn Fraaierja, kandidata Ne strshksreke lige v Severni Dakoti. Ta majhna skupina neodvianih lahko prepreči sprejem vsake predloge, sko ee reakcijonarji starih atrank ne združijo. Velika republiksneks večine 167 glaaov v zbornici je bila v prejšnji torak zkoraj izbrisana- In 10 preje je bils f tej večini zku pina, ki je delala vedno preglavi oo starogardnikom. V prihodnjem marcu pa pride akoraj tucat kongresnikov v zbo^pico, ki ne pri . znajo političnih gospodarjev, lh ti kongresa »ki bode tufrjpeihajaH k sejam. T Prav zanealjivo ze bo ta tretja atranka pomnožila, ako znajo kongreaniki razlagati, kajti po meni izid glasovanja prejšnjega torka. Spoznali bodo lahko, da morajo glasovati od čaaa do čaaa ss ljudske interese, če nc, jih čaka poraz pri prihodnjih volitvah. Zolo Interesanten je tudi vzrok za poraz republikancev na vzhodu jc ta, da so vzhodni bankirji ne-sadovoljni a politiko oaamljenja Hardingove administracije in du jc bila zaradi tega velika opozicija proti republikancem v Maaaachu-settsu, New Yorku, New Jeraeyu in drugje. Zdi ac, da je eenator Lodge kiju temu atrankinemu predsodku ušel z majhno večino jezi vzhodnih benkirjev. Mogoče ee vrne s večjo jezo v Waehington proti svojim preganjalcem, mesto da prids epokorjen zaradi avoje ssdnjc nevarnosti. On je zdaj že stsrček in njemu je nepotrebno, ds čaka na miloati Wall Htreeta. Ti posojcvslci . denarja, ki nc poznsjo domovine, so ps vzbudili jezo zspsdniH farmarjev in iszvs 11 so splošno ogorčenje pri delav cih. In zdi ae, da ao se združili, da kaanujejo republikansko stran ko. Značilno je tudi, de ao bile izvoljene tri žene v kongres, ki so pseifistke. Mr*. 8t. Clair iz Mosea, Mo., zahteve, da ae usta novi mednarodno eodiščč, da ae odpravijo vojne. Mre. Winifcd Maeon Huck iz lllinoiaa zahteva ds ee apremeni ustava, tako da bo imelo ljudstvo priložnost glaeo vati o vojni. Odč. Ketehr Kath-nleen 0'Keefe iz Indisne prsvi, ds , se morejo vojne odpraviti s med nerodnimi eporazumi. Kongresnics Robertsonovs je propadle pri volit vsh, ki je zagovarjala napoved vojne, mesto nje so pa prišle tri pseifistke v zbor nieo. RUDARSKI TlKET' V NU JS PRODRL BA OKU ČRTL Marion, 111. — (Fedcr. Preaa.) — Prijatelji trgovake zbornice k> generalnega držsvnega pravdni: ka Brundageja ao grdo poparjeni valed izida volitev v okraju Williameon. Kandidatje rudarske unije, ki so bili na republikanskem tiketu, so izvoljeni vzi do zadnjega. Trgovake zbornica je poplavila vea okraj a tiakovinami, v katerih je pozivala volUce, da naj volijo demokrate in a tem "operejo krvavi madež herrirvtke-ga masakra". Šerif Thazton, na katerega ao imeli denarni interesi največjo piko, jo bil izvoljen okrajnim blagajnikom s veliko večino. TI II»E* VIKU SE PONAVLJA ŠTABA PESEM. - VOLILCI 80 1HJ KTI MTT.I.B-RA, PA SO IIVOULI OLAD KBOA SM2THA. Pri prihodnjih volitvah kedo sae-gočo alti Bmitha, pa appel izvolijo Millerja. JAMSKI DaOVODJA JE RAZ5TRELBE. Pat Flanagan, bos v uaodepolnom premogovniku v Spanglcr ju, je požigal plin v jami HOTEL JI OBDRtATI PREMO OOVBIK MA DOBRIM GLASU. k ci Spanglcr, Pa. — Po neuradnem mnenju državne komisije, ki je pričele preiskavo, ds doŽeae vzro ke razztrelbe 6. t. m. v premogov niku žt. 1 Reilly Coal kompanija, je delovodja Pathrick Flanagan poslal 76 premogarjev v smrt Flanagan jc hotel, da premogov nik ostane na glasu kot neplinsks jama in zato ni nikoli prijavil pri-ztojnim oblsztem, ds ac nabira plin v gotovih "žepih" pod sem K Preiskovalci so isprsšsli vsč rudarjev, ki ao ae rešili in ksteri zdsj leže v bolnišnici. Vsi so iz-povsdsli, da je Flanagan imel navado ssŽigsti nabran plin v zemeljskih luknjah, aamo izgledalo, da je jama prosta plina Knjige družbe zadnjih dveh let ^e Izkazujejo nobenega plina v premogovniku. Končno je blazna prakaa preverila Flanagana. Plina ae jo nabralo v toliki meri, da se je razztrelil z atrašnimi posledicami, ko ga je zopet zažgal. Flanagan je drago plačal svoje blazno delo, kajti tudi on je med mrtvimi. Komiaija bo poročala o rezultatu prciakave mrliškoogledni poroti. Glavni državni inšpektor Button je posetil osem poškodovanih premogarjev v bolnišnici in ai zapiaal njih izpovedi; z devetim ni mogel govoriti, ker je bil deli-ričen in nzjbrž ne okreve. Komisarji ao tudi obiakali del premogovnika. Uradna lista mrtvih vsebuje 76 imen ,dočim je bilo 26 ranjenih in šest mož je ušlo iz jame neranje-nih. Polovica mrličev je že pokopanih. Trupla vozijo v tovornih avtomobilih na pokopališča. Hew Tork, M. P. (Pod. freaa.) Pred dvema letoma eo bil$ volil-v državi New York prepričani da jc nekaj narobe. Sli ao na volišče in odetranili demokratična adminiatrsoljo. Dve leti at* sope« minili in volilci ao bili aopot mnenja, ds je neksj narobe v!dr|sVi New York. Odetranili ao republik kansko administracijo in uposte-vili demokratične političarje, katere eo odatavili pred dveme leto-ms. j Ljudetvo v državi Ne w Tork imelo priliko, ds izvoli dobro cd minietraeijo, kajti aocialiatična atranka in fermarska delavska strsnks sta akupaj postavili kandidate. In koliko glasov je bilo oddanih sa te kandidate! F. Česat-dy, ki jo ksndidirsl kot governer-aki kandidat prejel nekej mani kot 160,000 gHef, daairsvns je bilo oddsnih približno 3,MXM>00 VSAKIH MILJON TON PREMO O A ŠTABI TRI ŽIVLJENJA m . A Wsahington, D. C. — Trije rudarji ao dali avoja življenja aa Vaakih miljon ton premoga neko-psnega v septembru. Tako poroča rudniški biro. Stopetdeaet rudarjev js bilo ubitih v omenjenem meeecu pod zemljo, in zicor 19 rudarjev ns polju trdega in 131 as polju mehkega premoga. Produkcija premoga v tem čaau znaša 46,106,000 ton. Hughee je poslal noto aagorski vladi, svareč jo, da ne s*c aa- preti Dardanel; konflikt , mod Anglijo ia Praaoijo. KIDAJ BO KONPIRIMOAf Ve VOSKU SE DflOBI CENTRALA STAVB. DELAVCEV. BOVA M PA ti SKUJE, PREDEM STARA RAEPADB. je poelodioa korupcije, ld je bila V organizaciji. PBOHIBIOIJOiniKEOA ' ZAKOBA PORAtEB Bfc Paul, IBbb. — Kongreanik A. J. Volstead, oče poeUvc, ki do loča, da jc vaaka pijača opojna, ki vsebuje več kot pol odstotks al k ohola, je bil temeljito poražen pri volitvah. Njegov nasprotni kandidat je prejel 12,400 več gla eov kot on. • glaaov. Caasidy je prejel manj glgsor kot so pričskovsli voditelji strsnk. , ; ; ,1 Dobri opasovalci previjo, da J| izredno nasadnjsštvo Nethag L Millerja znišalo število glssov, ki bi bili oddani za Ceacidyje. Drta-va New Pork je bila eita Millerja in volilci ao mialili aamo na tO, kako ae ga snebc. Bila jc atara pesem. Veliko ttee« volilcev, ki bi gleeovalo za kandidata fsrmsrskc delavske etrhnk« in socialistične etrenke, je gtssm valo aa Smiths, ds «isaoyi štejejo proti M^ierju. Po dveh letih Smiths in -glasov*!! Millerja ali katerega drugega, gs republikanaka mašina proglasi kandidatom. Taka ja povcat o, volitvah v državi New York. Volilci ao od stavili človeka, ki ni imel njih zaupanja in ao isvolili človeka a prijaznim amehljajem na ustni-cah, ki jc pripravljen aeči vaškemu v roko, in je v politiki gladek kot jegulje. Hmith je kot gover-ner vetiral razupito huskovs postave, Miller je pa ravno tiste poatave podpisal, ko ao mu bile predložene. Dirindaj ss Smithom je povzro-čil, ds Meyer London, edini socls-listični kongreanik ni bil izvoljen. Newyorški ocntrslni dclsvski in obrtni svst jc priporočil Ssmuel Dicksons, demokrsts, dssirsvno je Scmuel CJompers, predeednik Ameriške delsvske federacije, priporočil Londons in pohvelil njo govo delo v kongresu v interesu delsvskcgs rszrsds. KMALU JE ZAČELA. St. Louis, Mo. — Qlsdys Me-Kay-Wimpee-Beard js stsrs šele petnsjst let. V šest mesecih se je poročile dvskrst, ne ds bi ss ločilo od prvsgs možs. Poizkusils je izvršiti ssmomor zsrsdi tretjegs ljubimce. Uledys je prvikret po-ročlls William F. Wimpeejs. Knajst dni kssncje jc njen soprog ukrsdel svtomobil in so gs zaprli Ko so zaprli njenegs soproga, m ja vrnila k svojemu očetu. Tu m je seznanila nsjprvo z George Koosmenom. V prejšnjem tednu jc akočila jr reko, iz katere eo jo rešili. Na to jo poročila Orvel Bearda. Zdaj jo imajo zaprto, da lahko premišljuje, da postsvs prepoveduje imeti dve moža. DAVKI DBBVBI PEIHODBJEOA KOM- Bew Tork, B. T. (Fed. Prem.) — Znano ja, ds je v Csntrslnem svetu stavblnekih delavcev divjal akozi leta prepir, kdo ima pre vico Izvršiti rssns dele. Ts prepir je seveds orgsnizsciji več škodo vsi kot koristil. Od ksr je pa Ameriška delavake federacije po segla v ta boj, jc naatal tak položaj, da js več unij atsvbinakih delavcev nasnsnilo, ds prenehsjo biti člsnice centralne organizaci js. Te unije ao napravile pogodbo podjetniki, da aedsnjs mezda tfane in da ae delavne razmeri as eprcmenc. • Zidarji, ometaČI, pleakarji in Covodni monterji ao Še zuna, tralne organizacije. Drugji ia-jsvljajo, da iaatopljo, sko na bo Zgodba a podjetniki odklonjena Bed unijami, ki tako izjavljajo & organizacija kamnoaekov. 1 Odborniki te organizacije izjav ak<^ ee aprejme nova,p* aj ae prizna odprta de-kšjti tesarski delavei, vodovodni monterji in klepareki delavci bodo morali porabiti ma-terijal na stavbah, ako tudi ni bil izdelan v organizirani delavnisi. Ameriška delavaka fedcracija je preklicala poslovnlco lojalnega aveta stavbinakih delavcev zaradi korupcije, ki jo je odkril Loek woodov preiskovalni komitej. Po-aledica je bila, da avet-ni mogel akleniti pogodbe a atavbinskimi podjetniki, kajti podjetniki ga niao hoteli priznati. Ako izatopi la več unij iz centralne organizacije stavbinakih delavcev, tedaj organizira stav-binaki department Ameriške fed* racije novo centralno organizacijo stsvbinskih delavcev v New Yorku. , «. AMERIKA PROTESTIRA PROTI KEMAUSTOM. DVA KAZBBBOA UBITA. SkušaU sls pobegniti is jetaiško- Birmingham, Ala. — V Alabe-mi poatoji navada, de oddajajp kaznence privatnim podjetnikom v najem, da jih izkoriščajo v Svoje interess. Oddsjsjo jih tudi v rudnike, v katerih kopljejo premotf/ Podjetniki imsjo ssrsdl tegs sistema ogromne profite. Is taksge kszenskegs Uboriščs pri Plst To-pu so hoteli pobegniti štirje kaz nenei skozi pretJor v premogovni ku. Dva kaznenea sta bila ustre Ijens in dvs ps lahko ranjene. D. 0. — Voditelji starih strsnk še zdsj nspovednje jo, ds izid zsdnjih volitev povzro či revizijo dsvČncgs zakona- Progresivni republikanci bodo sahta vali, da ae obdavčijo nerazdeljeni dobički korporaeij in da ee asi dira davek na velike dohodke m davek na dcdščiae. Demokrst je jih jesdavi dele pridnih smeriških da bodo podpirslL ' Usvoov. ZOPET POJDB BB HOJJOB IZ Ohissfo, DL — Odč. Owendolin Ficld ,vnukinjo pokojoegs žrgov akega princa v Chicagu Merahall Fielda, poroči engleškrg« pl.,„r •umika sir Archibald Bdmond slona. Za dota bo imels en milijon dolarjev. Semopoaebi ee razume, ds gs nI one ssslnšils s svojim delom, rsvno tako gs ni ssslu žil s svojim delom nobeden Mor [ehalj Pieldov, ampak milijoa do-larjev je zaatušiio na alotinc de laveev, ki delajo sa to trgovsko tvrdko. Tsko odhsjsjo milijoni v tujino ki ac bili nagromadeni kot mbllob babtopi proti mlackim davkopla-čeval0bm? Waahington. D. 0. (Federated Preaa.) Izid voliUv Še učinkuje. Zakladniški tajnik Mellon naznanja, da je bila vlsds oslepsrje ns na davkih ca več ko eto miljonov dolarjev v pretckloeti in da proti prizedetim uvede sodni j-eko postopanje. "^sdelovslH municlje ln dru gib. vojnih potrebščin eo glavni glplniki," prsvi čssnišks vsat. Mr. Msllon še vedno molči o sto miljon dolsrjih, ki jih jc podsril Htsndsrd Oil družbi in drugim korporaeijsm, ker nI obdsvčil njih dslniških dividend kot dolo čs zakon. Psriz, 11. nov. — Ameriške vlsds je poelala noto Turčiji s protestom proti novim . naredbam angorake vlade glede reguliranja inoaemakih bojnih ladij v Darda-nelah. Jedro note je, da Turčija ne ame zapreti ožine in paaitl mora, da ameriški trgovinaki in humanitarni lntereei nc trpe nol>en* škode. Turška krlaa js Is vedno preteča, dseirsvno ni vsčjs kskor je bile sadnje dni. Največji kril je, ker ae Anglija ln Franeijs ne mo reta aedlniti glede datuma otvor-jenjs mirovne konferenco v Lo senu. Ofieijelno je 18. november še vodno otvoritveni detum, tods kakor iagleda, ne bo angleških de legatov ns ts dsn v Lossnu Anglljs bi rsds, ds ss konferenes otvori saj teden dni posneje, to je 20. novembra. Prihodnjo aredo io volitve v Angliji in danee nihče še ne ve kdo bo imel prsvico skic pstl mir v imenu Anglije. Frsnoi js uhtsvs, ds ss konfsrsnee odpre prej. Turki nočejo čsksti, Turške de legsoijs jc še ns potu v ftvlco in v pondeljek bo le tsm. Frsneosks vlsds js srsnširsls, ds pojde tjs neksj nižjih ententnih predstsvni kov, ki sprejmejo Ismct psšo. Bituscijs je sslo rssns. Vlsds novo Turčijs zahteva, da ae vea sporna vprašanje s zsvssniki reši jo brez vaakege zavlačevanja Skupščina v Angori atoji na atal! šču, da ao vae prejšnje pogodbe s Turčijo nsveljavna ln ententa ima n« Turškem la tiate pravica«.Jiatf*. re jim prizns skupščina. Kemali ati previjo, ds pogoji prsmirjs kstsrs je podpiesls blvšs sultsno vs vlsds v Mudrosu leta 1918« ae veljajo več, Anglija ip Italija ata včeraj poslali novo noto v Angoro s zahtevo, de Turčija ne zme uveljavit nobene svojih naredb, ki kršijo pogoje premirja is Ista 191S. i obe groslts, ds bosta s ailo orošjs pr'. silili Turke ns spoštovsnjs ome njenih pogojev. To pomeni, ds bo Gsrigrsdu rssglsšsno obssdno stsnjs. Ksko izpsde lozsnsks konfs renes, ne ve povedsti nihčs. Turk bodo zshtsvsli msrsiksj, ksr ss vozniki ne bi redi dali is rok. Mogočo ns bodo sshtcvsli Hirijs, ksteri ao ac vgncsdlli Frsneosi, ln Mssopotsmijs, kjer so Anglsš gospodarji, zshtsvsli pe bodo bo geto pstrolejsko polje v Mozulu ksteregs so se polsetili Angleži in zs ksteregs se ss nimajo umerišk oljni magnatje. Izmet psšs bo tudi zebtcvsl Kgejckc otoke veliko odškodnino od Orčijc. Iz Cerigrsds je prišle veet, da so angleške In francoake čete ze zedle turške earinarnlce v Cari gradu. To ae tolmači kot prvi ko rak k rszglašenju obeednega sta Refet paše, civilni guverner Cerigrsdu, je obvcetll ssvesniške komisarje, ds je priprsvljen so delovsti s njimi ss vsdržsvsnje rede. New York, N. Y. — Med borsl-jani v Wsll Btreetu je ssvladsla ] »anika valed izida aadnjih volitev« pri katerih ao farmarji ua Severo« zapadu igrali tako veliko ulogo ia vrgli celo vrsto atarogardnikov tla. Seymour L. Cromwell» predeednik newyorške borze, je zsdnji pstsk bridko potošil na neki konferenci, da fsrmsrji pre« več silijo v politiko ns svojo pesi ugrožsjo "proaperiteto dele* e*\ Kekel je, ds je treba farmarje na kak način sadovoljiti, drugače pride industrijska in komercialna Amerike v veliko nevarnost, ake aklenejo farmarji ln delevoi ' protlnaturno'' alijaneo. in VELIKE DELAVSKE STAVKE V INDIJI. 40,000 jeklarskih delavoov je a* stavkalo v Bombaju. USODA DOBLUtBBBOA VO Pittcburgh, Pa. —. J. S. Regan, doslušen vojsk, ki jc imel pretresene živce zsrsdi vojnih grozot, jc skoči sli padel s vlsks ns postsji Conomsugh. Kljub temu, ds je vlsk vosil s veliko hltrico, ni sodo bil težkih poškodb. ta—Letelo, ki ge je vodil K. B. Itarrjr ia New Yorka, je padlo doli na tteaumonUkem sejmu. Z nji m je bila v letalu mre B. D. Jaakaon, Žene predsednika Jušnatsksanakaga sejmekega dru štva. Oba eu aadoli la izredno te^ žke pcškodU i in KUKLUKBI MBD BABO. mmammm^ Atlaata, Oa. — Ilarry B. Ter rell, bivši veliki "goblin" Kuklu kaa, je vložil na eodišču peticijo, da ee uvede proti Kukiukau bon krotao postopanje In de ae odeta vi William J. Simmone, seasrakt "čarovnik". Terrell navaja v avoji peticij ds js Mimmotia nesmožen voditi Kuklusklsn in da ae je denar porabil v privatne nemene. Fašisti bodo Rim, 11. nov. — Mussolinl zagrozil, da ae poaluši smeriških "višnjevih sekoaov" in zapre vaeh *W,000 goetiln ob nedoljeh ako ne bodo policaji bolj ekrhe za red v gostilnah, v katerih redni pretepi • rezultatom, da vaako nedeljo veliko ooeb ubitih DRUOI DELAVCI BOJU. SO TUDI V BvabaJ*. Indija, 11. no*. — Federated l^reea.) — Stavke se tuksj ns dnevnem redu. 40,000 delsveev v Tata-jeklar-nah v Jemšedpuru ja ns itrsjku vae tovarne počivajo. Dslsvol zahtevajo zvišanje n^ade, družba pa noče ugoditi zahtevi. Tramvajak! nameščenci v Bombaju ao tudi aaštrajkali kljub opoziciji avojih voditeljev, ki ao od* svetovali atavko. Nameščeaci sah-tevajo priznanje organizacije. Organizirani kuharji, strclajl n hotelski uilušbencl ao tudi v stavkovnem gibanju. Val veliki loteli v Bombaju so zsprtl. Britsko oblsstl so sslo slsrmira* ns In policija je bila pojačana. PROHIBICIJONISTI SE l| Koliko časa m bodo amejalit Wefhington, D. 0. — Prohibl- cije js bils sprejsts ob čssu vej. ns histerije. Prohibieijonlstl se izvedli tskrst pritisk, čsš, de je le tisti dober vojak, ki ne pije dm» gega kot vodo ali druge pijače, ki ne vaebujejo alkohola. Ljudatvo si js prohiblcljo predstevljeje popolnoma drugače, dokisr jo nI dobilo. Ko js bila prohibicija uvedene, jc apoznslo tudi ves njene hi^ 1ie in vrline, Isid letošnjih volitev pnkasttje» de ljudstvo ne msrs prohibieijc, aaj take prohibicija ne mara, kol Ja uvedena aedaj in da šali, da ie Volateadov aakon apremeni. Kdl-no v državi Ohio ao prohlbioljoni-stl obdržali svojs, drugjs so bili tepcnl. ProtiprohibicIJoniške organ lza-elje ee sdsj priprsv)Jsjo, de isde-I s jo progrsm, po ksterem naj ss nsjprvo modlflcirs Volstesdov aakon. Prohibieijonlstl ss smejoje tem priprevsm, kljub temu pa skrbno štejejo svojs privršonce v kongresu, sko jim bo mogoče le na dsljs odbržstl Volstesdov se* »OB* ' • DVA ib dvajset ba stavki. Streetor, 01. — Tuksjlnji de-I s vel šs niso odnehsll proti podjetniškemu poizkusu, po kstsrom naj ss uvede odprte delsvnies v tukajšnjih tovarnah ln podjetjih. Aeetnajat eto delavcev stavka le dva In dvajaet meeeeev, tode njih morala je trdna, kot Ja bila prvi dan etevke. Prizadetih je oeem lokalnih organizacij, Na atavki ao opekarakl delavci, steklarski delavci in drugi tovarniški delavci. T ho maa 'Kelly iz Htreatorjal pod predeednik Državne delavake fedet .elje, jc doepel v Chicago, da predoči delavskim organizacijam bedo, v keteri žive etavkarj! in tako nabere darove v pomoč etevku-jočim delaveem v Mtreatorju. CUleago ln okolice. — V torek deževno Mevernav»hodni vetrovi. Temperatura zadnjih 24 uri najvišja 54, najsišja 4A. Solnee lat-de ob 6A9, salde ob 4tSL prosveta OJlAtUO tLOVEMlRE lastnima ftavknilci m vrošaje. ffJTZ flflfc VMMf HBMP RUV 9 UKVflPv pol Mk TR08 VETA* K * LH3 Slf ^ Or|». »f^Hui Ow»«i b» tU d - »<— *- i^^H SV O^S^^^^pmm L itiinf rtk(m igiggg^ii^ filslRi filiirtffhlilfot •ebserlftlooi UalteC^BUtes (eaeept Cfc STSSriT^ amiMi-nu PalMl V «lrf«ni» pf. (Ote. ai ss) da vsa |« • Im S—v Ja pnv*< esch-CUMMIN30VA TRANSPORTNA FOSTAVA JE ZOPET ODPOVEDALA. Precej jasno js zapisano v Esch-Cumminsovi transportni postavi, da imajo Železničarji prejemati tako visoko minimalno mezdo, da krije njih Življenske troike. Železničarji so vsi, ki delajo na železnicah. Med nje spadajo tudi dslavci, ki delajo na železniških progah. Jasno je, da vlaki ne morejo voziti v sedanjem času, ako ni železniške proge. Ravno tako je razumljivo, da je za ves železniiki promet velika nevarnost, da ne zastane popolnoma, ako niso železniike proge v dobrem stanja Delavci, ki delajo na železniških progah, so torej važen faktor v Železniški industriji. Brez njih je železniiki obrat nemogoč, pa magari če v železniškem ravnateljstvu sede sami najbolj učeni odvetniki, ki so v deželi. Ti delavci so predložili po svojih zastopnikih ponovno svojo zahtevo železniškemu delavskemu odboru. Zahtevali so, da se jim plača kot minimalna mezda osem in štirideset centov na uro. Odbor je pa zvišal mezdo^reci in piši za dva centa in sicer od tri in dvajset centov na pet in dvajset in od pet in trideset na sedem in trideset centov. Kaj govori odlok večine železniškega delavskega odbora? Večina j f zavrgla prvi princip humanitete, ko je odrekla tem delavcem minimalno mezdo, ki je absolutno potrebna, da si dslavska družina nabavi najnujšeja sredstva za življenja. Odlok večine je pokazal, da delavec ne more doseči svoje pravice, dokler je uveljavljen sedanji industrijski sistem privatne kontrole in privatnega lastništva. Hooper, predsednik tega odbora, je izjavil, ako se ugodi delavski zahtevi, da morajo železniške družbe bankrotirati, ker bodo imele železnice na leto do $978,078,125 deficita. Oitj, Ps. — Društvo št m SNPJ, js na tvoji rodni m-ji dne S. novembre sklenilo, ds priredi veeelieo dne IS. novembre, ki sešne ob aedai uri oveder. Vstopnine za to prireditev je Si SS moške, ženske pe eo vstopnine proste. Moški členi eo obvezni, do morejo plašati sn'dolar, ker gre v društveno blagajno, pa še udeležijo veeelice eli ne. Godbe bo tsmbursšks, vse drufo pa bo poekrbel ss to izvoljeni odbor. Vee preoetenelf gre v društveno blsfsjno. * Uljudno vsbimo vse slovsnska društva in Slovane isven druitev v tej okolici, de nem pribitite na posMŠ dne IS. t. m. zvečer. Pod ovenelo jablano vabimo tudi iu-?ana iz Mclntyreja, da ae tudi on pokeic s svojim obšinstvom. enakem slučaju, še le mogoče, povrnemo. ■ Opoaarjam vas člane našega društva na decembereko eejo dne 3. decembra, da se je polnoštevfl no udeležijo. Niti eden asj ne isoetsne. Kakor je veakemu zna-no, bomo volili po tej seji dru-irtveni odbor zs prihodnje leto. !lene tudi opominjam, da bolj redno plačujejo svoje mesečne prispevke. Imsmo člane, ki eo mesce dni suapcndirani in drugi meeee so zopet sprsjeti k društvu. Teki člani ns pomislijo ns slučaj nesreče, katera jih lahko ssdsne rsvno v teku euepensije. Suspcndiranec ps bi potem hodil tejniku, de bi mu poprsvljel posledice njegove brezbrižnoeti, lajnik ne eme pri tem niČeear eto-riti drugače, kot zahtevajo pravila, ki so v trm oajru. Vpoštevajte pravila in nobene neprilike ne boste imeli. Z bretekim posdrgvom. — Jsr-asj Slabe .tsjnik. " Ako je resnics, kar je Hooper izjavil, tedaj je dokazano jasno kot beli dan, da so privatni bizniški interesi nezmožni upravljati ameriške železnice in da jih je treba zelo hitro nacionalizirati, da ne napravijo kakšne velike nesreče s svojo nezmožnostjo za vse ameriške ljudstvo. Ce ni res, kar je povedal Hooper, tedaj je doprinešen dokaz, da privatni bizniški interesi, ki kontrolirajo železnice, nimajo srca za ljudske potrebe in da je njim vseeno, ako tisti umirajo počasi lakote, ki jim kopičijo bogastva. Tudi v tem slučaju je nacionalizacija ameriških železnic edina pravs odpomoč proti takemu uničevanju delovnih moči naroda. A. O. Wharton, delavski zastopnik v odboru, je zagovarjal interese delavcev. Povdarjal je, da mora delavec prejemati tako visoke mezdo, ki je sestavljena na podlagi družinskega bičeja, krijočega potrebne stroške delavčeve družine. Njegov glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Vladna in poluradna Statistika nam dokazuje, da mora delavec prejemati od 72 do 76 centov mezde na uro da so kriti absolutno potrebni življenskl troški delavske družine. 2elezniški odbor je pa rekel, da je nemogoče plačati osem in štirideset centov na uro in primaknil je dva centa ha uro. Mezdo je povišal od 23 na 25 centov na uro! Ali je tako povišanje v soglasju R Bech-Cummin Rovim transportnim zakonom? Ako ni, zakaj je pa kon gres sprejel to pootavo? Ali ni kongres vi^ja oblast kot laleznlškl delavski odbor? Ali ne veljajo za železniški delavski odbor vse postave, ki jih sprejme kongres in potrdi predsednik s svojim podpisom, kot sa vsakega drugega prebivalca v Združenih državah — državljana ali nedriavljana? Telesna sužnost je odpravljena. Ampak če delavec ne zasluti toliko, da lahko pošteno preživi svojo družino s najccnejimi živili, ali ni njegov položaj veliko slabeji, kot ja bil nekoč telesnega sužnja? Da, telesna sufetoat je odpravljena, toda železniški delavski odbor, pravsaprav večina v tem odboru, je odloči)*, da bodo železniški delavci, ki delajo na železniških progah, prav dobro občutili s svojimi družinami vred, da žive v dobi mezdne sužnostl, ki ima svoje strahote aa delavca in njegovo družino. SLIKE IZ NASELIM. je tudi šgan je, e katerim moreč sledi svoje aeerešno "eivi-lizireoo"- življenje. Knjige je v originalu epieena v francoščini in je prineala avtorju v Parizu prisnalno Goneourto-vo darilo kot alovetveno delo prve vrste. Angleški prevod knjige je zelo dobe*, lahko umljiv. — Po Federeted Pr i DELAVSKO CIBMUE 11 lesom DELE CIVILIZI-CUL "Batoula". Tako se imenuje knjige, kotcr ro je spisal afriški semorec Rent [srsn in kstsra js prsvksr iz-s v zsloibi Thomsss Seltzerja v i*ew Yorku. Nenavadna knjiga. Avtor obto-šuje s tem delom civilisscijo be-okožcev kolikor je U civilisscija dosegle Afriko in "dvignilo" samo ree is barbaretva. V predgovori ee eklicujc pisatelj na mno-belopoltne avtoritete v podporo evoje obtošbe. Resnics. Clvi. sacija belokožccv ei lahko najame tieoČ Kerubimov in Serafimov, da jo sagovarjejo, ampak nepri-stranskega sodnika ni, ki bl jo o-irostil zločinov, kstere je isvr-lo med ssmorei v Afriki. Msrsn nss postevi v srce efriš-kege džungle, v deviški gosd, ijer se v mirljadah manifestira valsko in rastlineko iivljenje. Veličesten je dšungel v svoji pisen! lepoti in večnem mraku. Solnee ne zenitu ne more prodre-v goščave. Atmoefere je napolnjena s raznimi žuželkemi, ki niso nič kej prijezne napram belo-košcu, toda zamoreu niso v napo t je; on je goepoder džungla. V tej gisdsvi aoeneriji erečemo Istoulo, ' zamorskega glaverje. Batoula ne izbira besed, ko govori s nemi. Slike nee takšne kakršni smo — keže nem zrcalo, češ, le poglejte ee. Bele clvilizecije ni le »gealle vsek svojih obljub, ki , lh je dele zemorcu, marveč go jc uasužnjila in sdaj polagoma trebi nekdej goeto neseljene prebi-velec dšunglev. Batoula ee nor-uje Is nee, ker imemo ustrojeno kožo ne nogeh in peherje ne glavah. "Edina dobra re$, katero nam je prineeel beluh, je "ige nje", je ironično vzdihnil Betou-ov oše in umrl. Betoule ee nem kmalu razkrije kot filozof, moreliat in streetni ssgovornik mrsenoeti, konserve tizme in osvete. "Zskaj nam ei vilizeeljo krede to, ker je nem nejlepšef" nes ogorčeno vprsšu je Batoula. "Zekaj nem jemlje naše sebe ve ln šege neših dedov!" Poveljnik belopoltne posadke Ko ee je pred nekej tedni ugo. tovilo, do bo žetev no Ogrskem slebe, jc grof Bethlen izjevil, ds bo delclo moralo preetoti težko zimo, tekom katere bi lahko bU ogrožen tudi javni mir. Tekoj noto je madžarska krona ne curiški borci padla od 0JS na 0.176 (to-liko stotink švicarskega franka sa 100 ogrskih kron) in'Tu Ogrskem eo ee sošsls nsglo dvigati cene. Madžarake devize eo m čez nekaj dni eiecr zopet izboljšele, ampak dvignjene cene eo oetale. Valed tega se je poloiej poljedelskih delavcev poslabšal in 15. evguata je piealo njihovo glaello. "Brezposelnost v poljedelstvu je ssvssls strahovite dimeaije. Denee je na Ogrskem 50,000 po-ljedelskih dninerjev bres senUjs. Pred vojno veaj lahko po malem delali v industriji. Kriza v industriji pa jim tega eodoj veš ne dopušča. Zunanja politika reakcije pa jim onemogočuje izseljevanje. Njihov pološaj je bres is-hods." ' Ps tndi stsnje mestnih delavcev ni niš boljše. Delodajalci brutalno odpravljajo osemnrni delavnik. Povišanja mezd, do kste-rih se pride eemo e pomočjo na-preetane borbe, daleč zaostajajo za stalno nodražitvijo življenskih potrebščin. Bedo pripomore celo aam Horthy in v me kem mani-feetu izjavlja, ds mfc je nemogoče nsjti zdravile soper lakoto ia brezposelnost. Kej pe dela v tem, aa madžarski proletariat tako težkem času, soeielns demokracije t Liberalni lieti pišejo, da obljublja, de bo pomirila kipenje delavskem rasredu. . . Že dslj časa Todijo rudarji v Salgotarljanu obupen boj ze od-pravitev čezurnege dela, toda šele, ko je vlada z vojaštvom pregnala etavkujoče ia etanovanj in posaprla celi etrokovni odbor, se jih je spomnilo oficielno soeislde-mokretično gleello id eicer e pozivom, do le odpovedo borbi. Tode roderji voeeno hrabro nada-ljujejo boj. V Budimpešti štrsjks 40,000 kovinsrjcv. Tudi v drugih etro-kah prihaja do neprestanih stavk. Čeprav ae o njih nič ne piše, kakor ee ni piealo o neusmiljeno ao-dušenem gibenju poljedelskih de-levecv. Social-demokraeijo pa molči kot grob, ker ee drži obljube, ki jo je dala vladi, da ee ne bo spuščelo v egitecijo na kmetih. ŽIVILA ZX ZOPRT DRAŽB. z Washiagton, D. 0. — Biro za delenko štatistiko poročs, ds so šivljeneki stroški zopet pričeli na. raščati v meeecu oktobru. Življeneki stroški eo nereetli v odstotkih takole t Philadelphia, 4%;. Clcvelend, NenrHaven, Providenee, Scranton in Weehington, D. C., 3% ; Bridge-port, Oolumbue, Den ver, Jeckeon ville, Keneaa City, Little Ročk, Menchester, Portland, Me., in Seottle, 2%; Citoeinnsti, Detroit, Memphis, Norfolk, Omaha, Peorle, Ricbmond in St. Peul, 1%; Chica-go in Mileraukec pe 1 proc. ČUD** PROHIBIOIJ 0*IŽKI URADNIK Obioogo, HI — Maršal Oh rman, bivši prohibieijoniški urednik, je bil spoanen krivim, de je izsiljeval denar. Na vedo je imel, de je kupil v lekarni žgenje, ne ker je lekarnarja prieilil, de mu je plečel nekej denerje, da je molčel. Do-gneli eo, de je ne te način izsilil od evojih žrtev Šest tisoč pet sto dolerjev. Sodnik izreče kezen šele v prihodnjem tednu. ime eelo nesrečno ulogo. Njegove dolšnoat K ropati črnce aedov iMARLSVA POOAČA g* ZOPRT njlk drla ln plen mora potem iz RAZDRLI 1 ročiti kurporariji, obetoješi is po _ bošnlk binaveev, ki ga borno pla Philadelphia. Po. — Vietor čuje sa njegov trud. Bele eiv.l,- ,k«inpeoija. ki isdeluje fonogrefe tarija jemlje samoreu kruh in ----- mu daje kao^o. Prinesla je črneu obleko, ki ie aooj škodljive in mu povsrošn bolezni Prinesle mu je trdo delo. došim je tamkej toli ko M vil, de kor reatejo narav 1 v nate. rivillsaeije ja dale M _____ dlnnglo strelno orgije, ko mo js IleeUje' šej" delnic! readell med delnlčsrje izredno le po pogane, kajti delnlčer^ bodo prejeli šeetatoodstotno dlvidendo Olevniea pet milijonov dolerjev bo povišane oe petintrideeet ml Hjonov dolarjev Vaek delnlčer bo prejel za vseko delnico, hi jo Pozejdon je razburkal morie a svojimi trisobiml vilsml. Tri tisoč let ni bilo glssu s meste vročih bo jev Priama pod aemljo, eemo epe-vi o juneških činih eo ostaji. Fran coski parnih je aUl usidran pri ustju Kum KalebO, koks poldrago miljo od obreijo. Torki s turbani in gologlavi ao so že bližali a svojimi čolni in z naglico veslali, kdo pride prvi nam nasproti. Ponujali ao cene, po katerih nas prepeljejo t je preko io a prijateljem eva ee še odlomila, do ae prepeljeva. Prijatelj videč, do bi vei radi Šli in boječ ee, do ne bo preotore, je hotel s noglioo stopiti v čoln, stopil po> v modro vodo in potegnil sem gs vsega mokrega v čoln. . Zagorelo rdeči veslači so veele-11 kot za atovo in hitro smo se blišeli obrežju, ki ee je is počet-ks zdelo selo oddeljeno. Veter in nevihto nieto spravila s mesta veelačev, sa pet frankov in poleg tega Še kako napitnino ee že koj neredi, le podvizati je treba, do ne bo morje še nemirnejše. Po-zabili so pri tem no vrata paradiža in naravnoet potrojili svoje moči, de jim Še ne bo trebs stepsti pred nebeško vroto. Po dobri pol uri nspornego veslanja so nss >rivedli v pristan. Ko smo dospeli osd pristan sem prvo glodal proti torijskim stolpom ia že sem ss spomnil ne šoleke ure o zgodovini etarega veka. Mislil sem pri tem na gimnazijskega ravnatelja, ki je pri realeganju Homerja in njegovih epevov vedno prišel vee iz zebe n ee navduševal za stgrege gr-šksgs pesnika. Kaj bi dal, $e bi go sedsj videl hoditi tu ob obrežju, da bi videl mož, kje so nekdaj sidrsli svojs ladije Danijel, kjer je grob Iloea in ima vsak griček svojo zgodovino. Z nekego griča sem f lcdsl proti morju, morju Odiseje, ki js ds-Bet let, ko je enkrat sgorsls Trojo, po njem broderil v zmoteh in bil izpoetavljen viharjem, doma pa ga je čakala zvesta žena, obdana od enubečev. Bogovi ao ga vodili v zmotah, nasadnje ps se je snašel doma. Tam delež na jugu ao ee bliščali vrhovi otokov Imbroz in Lemnoz. Po vsem tem morju med otoki je brodsril mož, ki ae mu je'tožilo po domu, vsako uro vzdihal po evoji domovini, dome pa bil razočaran,' da ga ni spoznal drugi kot zveeti stari pes Argoe, ki jc že vedno imel dobra užeee, bil pe žc elep. Veeelo je migel varuh z repom, da je gos-podsr po dvsjsetih letih sopet doms, potem ps zsdovoljno poginil. Kaj bi rekel gimnazijski ravnatelj, da bi videl toliko opevane pokrajine, ki niso drugegs kot pusts stepe. Tcdsj bi se gotovo ne navduševal več zs to puščo in skoro s solzami v očeh ponavljal Homerjeve speve. Vedno je govoril in si'prcdstevljel to pokrajino za pravi rej s bujnimi sadovi, jaz pa ne vidim drugega kot puščavo. Kem je šel po Homerju o-peven evetl Desno od mene teče reka Skamender , v evoji ozki strugi, ledij ni ne nji, eemo mali brodovi. V svoji domišljiji sem si slikal obrežje Mele Azije za raj sveta z čudežno jasnim nebom. Nebo Jo-nijcev in Eolijcev so ljubili bogovi kot nobeno drugo na svetu. Ljubili so domovino Homerje, Alkaja in Safo, modrega Tele in veselege Anekreone. Bil eem ne poljih, kjer ste nekdej etele Efez in Milet. mesti, ki ste tudi izginili in ni denee drugega tam kot puščeva. V resnici je tem še bolj pusto, ker nereve nima nobene izpremembe. Človek jc iznenaden in presenečen. Ali je to res grobišče preteklosti f In so obrežni griči ree varuhi grobov. Ne vem. Nekdaj eem bil prepričen. de je to pokrajina slavne pretekloeti. pa nekem nizkem griču, kjer je reziekovelec Sehilmen našel čudešen zaklad še izze predzgo-dovinske dobe, še prej kot je eto-la Troja, sem srečal evoje so pot-nike. "Iščejo vee že skoro odkar je prišel parnik", ao me obvestili. "Mene de iščejo tu ne raavali-neb Troje, hekb to, to bi bilo ven dsr čudno. 8ej se ne rešumetc več ne šelo." Tode ne, nehdo me je res iekel pri 8kajakih vratih, kjer še nisem bil nikder prej, to je ne eeeti Homerjeve Troje, U je eedej sesute pod zemljo. K sreči me nI našel in jaz eem še brez-skrbno lehko hodil po zapuščenih odkopanlh razvalinah, kjer eo ne Šil Izkopnine še izss Troje pe de rimake dobe. Mikenijaki zid aem »poznal po etiki, ker eem go ne- __ ^ ® * Seki • vie in vodnjaki ao še vedno kot ne. kdaj. Stal eem zamišljen in gle. dal, kar me premoti, kramar, ki mi je ponujal za mali denar mu-škatelovo grozdje in fige. Vse j« prodel, ker jc bilo veš radovsd-aešsv no razvalinah ia j« bilo sadje dobro se gezitev žeje. Veega aem ae nagledal, ni to po ae aopet podal proti Udiji, med potjo po ee s dragimi še u. števil pri gričku, o keteram trdi. jo,sde je grob Ajokso. Med tm je nastal hud veter, ki ml je nesel klobuk s glave, ge vrtil dol. go visoko v zraku, potem pe ga zagnal nekem v razvaline, da nisem videl nikdar veš. Gledal sem ze klobukom, potem pa uzrl no polotok Oalipoli, ki eam izgle-do tam daleč na morju kot kak klobuk. Ponosno etrari is morja in jeeni obrisi segajo daleč proti ožint, kjer ee v dalji blišči Bizanc. Ne morju je poetolo tako vi. harno, da nas ni hotel nihče več prepeljati do ladje, pa tudi če bi mu ponudili vee ssklsds Ali Babe. poje vili so se temni obiski, " ha je lila in se bližal vihar, ršnego bi se etralil celo Ahi-lej s svojo ganljivo peto. Odisej bi gotovo utonil, 4e bi som i ta-kem veslsl po morju. Čs smo torej hoteli doeeči Ca-rigrad, bilo je treba peš hoditi ob Heleapontu ali pa ei nejeti primitivne turške gare, da nas potegnejo v Čanak Kalesi, kjer nas počaka parnijk. To je pot nsj. menj pet ur hoda, s kazalo nam ni drugega kot podati se ns tsko pot, ksjti na razvalinah Troje ga ni prostorčks, kjer bi človek la. hko prenočil, šotorov ps rsvno-tako ni imel nihče seboj, Ts pot, sko bl jo sploh mogel imenovati sa pot je vseskozi rsz-rita od vodnih splavpv, vije m navkreber in zopet navzdol, čez griče vodijo nešteti klsnei, s vse. eno se od tsm vedno nudi rez-gled ns Dsrdsnele. Veseli smo bili, ds emo sploh mogli dobiti gs-rc, podobne precej velikemu gnojnemu košu. Ns teh gsrsh ssm ee elednjič eešcl s možem, ki me jc že iikel ns rssvslinsk Troje. To je čudek, armenski duhov-ni gospod, pol podivjan, ki se je nekoč vozil z isto ladijo kot jaz, ie Čenaka pa priromal aem, da tu liri propagando sa svoj narod in svojo vero. Po mnogih urah odskakovanja v garah, guncanja in tresenja čez griče, ko Smo že mislili, de ne bo konca te poti, se nam je nezednje razprostrla pred očmi elike ned širno, obljudeno pokrajino ob morski gladini. Aaijeko obrežje je zeleno pokrito s temnoselenlm drevjem, tvorilo jeeno črto med Helespotnom, ne drugi strani pa se je povečal skalnati polotok Oelipoli in strmet navpično iz morja. Ob vznoiju gričev leži Čenek, keterega tfbrežje se prične pribUževeti evropskemu, da potem skupaj tvorits "dsrdanel-sko ceeto." Oere eo nem odpo vedele ie prej kot emo doepeli v meeto in teko smo ei morali izrav. nati kosti, še peš. e e e LeU eo od tedaj minila. Sedsj čitam o Canaku in Oalipoli ee mi zdi kot bi ga videl pred eeboj. Tem eo "sveti grobovi", ketere je hotel rešiti Lloyd Oeorgc pred Turki. Škode, da vee neevetc misli veljejo ravno evetim grobovom". Britom je še vee povšeči, samo sentimentelnoet ne. Spominjam ss na grobove mojih lastnih prijeteljev v deljni Vzhodni Afriki. Padli ao, ker so branili eebe in svoje črede ter zemljo, ki so jo odbdelali a potom na gvojih obrazih in Žuljavimi rokami, ona zemlja jc bile njihova. Oalipoli jc turška dežele, eli Brit-je bi jo redi imeli, pri čempr se sklicujejo na rešitev evetih grobov. Dežele neših grobov je tudi svete. Prišli eo tja Britje, pobili naa mnogo, druge pe polovili ia odgnali v ujetništvo v deželo piramid. Bili emo zaprti a Turki io Bolgari skupej. Bili smo bres moči. Turki pe večina v pasivni reeiatenei, nagnali so nekoč komandete in nje-govega pobočnika e kamenjem is taborišča. Turki so se na mpri-ljubili radi evojih trdnih snača-jev, hekor tudi Kgipčani in eplok vei mohemedanei. Poeebno napram meni eo bili jeko prijezni in me imeli redi, ker eem msl na pamet nekaj sur si njihovege korana. 8 temi na paaMt naučenimi verzi bi mogel priti deleč po jutrovih deželeh, po južno vzhodni Afriki, ki divji Seheri in v f sniei eem ei v mnogih krajih * njflni pomagal. O les ielams ni glasen, toda močan je, iz »ree njegovih ftpozneveleev pribija-Krutost svetovne vojne go o» gle utreti NOVEMBRA, 1922. I? OELAVSKEBA SVETA. (ITederstsd Prm) Sesturni dslavaik m rudarje. „ fremogarji v 18. dietriktu (Alberta, Kanada) bodo zahtevali prihodnjo »pomlad ae le podaljšanje čase tedanje maadne pogodbo sa dve leti, temveč tudi šestuni de lsvnik in pet dni dela v tednu Teko poroča distriktni predsed nik William Aserma^lM^V Tipografska unija v Ban Diegu Calt je aakljaČila, da mora vsak član, ki poeeti neunijsko gledali ioe, plačati deset dolarjev kasni Stavka dalavoov, ki kopljejo predor v Stooktonnu, CaL, ae na daljuje. Čete privatnih atrelcev kontrolirajo kempe. Kontraktorjl ao najeli peščico stavkokaaov, a katorimi pa ne morejo dosti narediti. • Dokasi pa takšni I Južnoafriška vlada, kateri načaluje general Smute, jo imenovala komiaijo sa dognanja vsrokov revolte rudarjev v sa dajem marcu na Randu. Komisija ja končala svoje dalo ln zaključila, da je bila revolta delo boljševikov v Moskvi. Komizija ja navedla dva mogočna dokaza prvi dokaz je, ker je bil delegat iz Jul Afrike na laazksm kongre su tretjo intornftoionala v Moskvi drugi dokaz ja fotografija angleškega komunista Toma Manna, katera ima njegov lastnoročni podpis s pristavkom "a revolucionarnim pozdravom"! Isvršovalni odborniki levega kri la Splošne delavske zveze v Fran* ciji zdaj razpravljajo o novem sistemu unij na podlagi tovarni tkih zvetov. ---—J Velika industrijalna kriza i Cehoslovakiji »s Al končana. Po najnovejših vesteh ja v lončarski industriji 200,000 delavcev brez dela, v jeklaraki industriji 8000, v premogarskl 38,000 in v porcelanski tsr tekstilni industriji j« na tisoče dolavoov vrženih na oosto. V kemični industriji je mesds znižana za 96 odstotkov, ▼ tekstilski pa sa 85 do 85 odztotkov, Kriza je prišla vzled visoke valute češke krone. Skladišča so polna blaga, toda kupca ni saradi nisks valuta v sosednih držsvah. Pomanjkanja delavoev v Pittt burghu. Držami delodobsvni biro v Hsrriaburgu, Pa., poroča, da v Penniylvaniji primanjkujejo do-lavei, posebno v pittsburškem distriktu, kjer jeklenke tovarne potrebujejo 16,000 do 25,000 na-vadnih delavcev. Biro pravi, da je pomanjkanja v vsaj Psnnaylva-niji, isvztmši v Scrantonu. če, je btl v potok obaojon aa 90 dni sapora in $100 globe aaradi sleparije. Moore je uatanovll "Life Institute" in zbral okrog sebe kopo prazno vernih babnic, ki •o bile apostoliee njegove nove vero. Soprog ene teh babnic je ne davno Izvršil zamomor valed jaze in sramote. T Razne vesti. OOCAŠKA OPERA. Dsnes zvečer se otvorl sesons 1922—23 čikaŠke opere. Nocoj pojejo "Aido", jutri je "Car-men", v kateri naatopita Mary Garden in Baklanov, v sredo pa "La Boheme*. V Četrtek je premi jera "8now Maiden" (Snegulj-čics), katero pojejo Ruai in par Italijanov med njimi. Vae operne prireditve ao v Auditorlumu, Congress St. med Wabash ln Miehigan Ave. Vstop-niče so na prodaj dnsvno od devetih zjutraj ds Šestih zvečer. »POLKA HIOZJBMA V LJUDSKIH lOLAH. i** Chiczgo, 111. — Šolski svat je sklenil, da se med učne predmete uvede tudi spolna higijena v javnih šolah. Velika moralna pokvar-jenoat mladine, ki je doaegla vrhunec sadnji teden, ko'je več ko ducat šolarjev ln šolario v Indiani sklenilo "poroko na pola-kušnjo", js prisilila šolsko oblaat, da morajo učitelji poučiti otroke v tej velevažni sadevi, ker aoče}o starši. ( 16 LET JEČE ZA 82 OEHTOV. New Vork, N. Y. — Lewia A. Willey, 26 let star fant, je bil obsojen na 15 let ječe v Sing Singu, ker je v zadnjem juniju vlomil v tuja stanovanja in odnesel 82 oentov. Rusija aahtova kitajsko laltintoo. ■Peking, 11. nov. — Sovjetska Rusija pritiska na kitajsko vlado sa hitro rešitev mnogih opornih vprašanj. Najvažnejše vprašanje ja sibirsko-kltsjska železnica. Adolf Joffe, ruski poalsnik v Pekingu, je dootsvil kitajski vladi noto g mnogimi sahtevami. Glavna sahtsvo ao, da Kitajel aretirajo upravitelja omenjene želosnioo Ostroumova In izroče železniško upravo sovjetom. Kitajski dijaki, ki simpatizira-pittsburškem [jo s boljfovikl, uprisarjajo dnevne demonstracije v Pekingu, sahte vajoč, da Kitajeka prizna sovjetsko vlade in sklene z njo liberslno pogodbo. Dr. Ku, kltajaki vnanji minister, je pripravljan na poga janja z Ruzi. Japonci zo zelo a1ar< mirani, kar se bi rsdi, da pride mandžurzka železnica v roke Rusov. - JANKO TRLBAN. Listje je rumeaelo in- padalo na tla, da eognije kakor v življenju onemogel etsree, ko mu poteče dobs delovanja v stvarstvu ter arumeni in ugoane, ka aeae ae neka nsdelje podal U velikomestns-ga aidovja v okolic« mod proeto naravo. Solnea ja s zadnjimi žat» ki slstilo gosdove in božalo sapo-snele evetke, kakor bi jim, hotelo reči t "Napijtc se mojo svetlobe, ločim se od vas sa dolgo dobo." Jesenski vsduh jo vel Čos plsn in se vsrkaval v telo, obleko in pljuča, kakor bi ae bal, da ga uniči bližajoča ae sima. Voe-povaodi krik in vik ialetnikav. Med to vrvenje sem so pomešal in letal po gozdih in travnikih, tekmoval aem s vetrom, saj je bila duša prosta akrbi vojaška discipline, saj sa par ur svobodna v svobodni naravi. Toda kratka je bila doba ia večerni mrak Je padal na semljo, ko sem so vračal naaaj verige vsakdanjosti. Težak vsduh so mi je vlogol na prsa, mimo mene ao hiteli ljudje v dragih kožuhih bledih lie, po vaakovrot-nih sabavališčih. Na klopi v par-ku ie sedel delavee, mogočo jo bil tudi poetopač .kakor jih aaslvlja-jo boljši krogi, kateremu morda usoda pri njegovi najboljši volji ni dala kruha sa vsakdanjo potrebo. Skosi lshen suknjič mu je vlekla jesenska burja. Dal mu bi msl dar, pa kaj, ko ssm nissm imel več kakor sa črno kavo. Iz kavarne so se slišali svaki eigaasko musiks, lahno božajoča in zopet atrastno kipeče v dalja- ROBERTSOHOVA SE JEZI. Muakogee, Okla. — vGdč. Alice Robertzon, kougresnica, ki jo po novno bila kandidatka, a je bila poražena, se silno jezi radi toga poraza. Izjavila je, da ao jo me ščani v njenem mestu inzultirali, ker niso volili zanjo, daai ae je ona Žrtvovala sanje. Rekla js, ko se vrne po 4. msrcu nazaj v Muske-Cee, da pobere svojo obleko in odi de iz mesta. Neki poredni meščan je izjavil, ds meščani na bodo oblekli žalne obleke, ako zapusti mesto. ODPETA BESEDA. CMoaco, DI. — Mrs. Minnie Ciancio ja pustila avojega moža. Na mizi mu je zapuatila pismo, ki aa čita: "Cenjeni Karel! Puatim te, da ftivim z drugim možem. Poročene sva bila dvanajst let in nisva ims la otrok. Srečno 1" Koral seveda ni zadovoljen a pi emom ,ampak jo odšel a pismom na policijo in sahteval, da mu po-Ueija pomaga najti njegovo ženo KOVA VOJMA HUSKAEUA. Mew Tork, M. T. — Takosvanl Ameriški komitoj za naodvianost Armenije, katerega predoednik je Jamea W. Oerard, bivši ameriški poalanik v Nemčiji, namerava vprizorlti ploho pisem na uradni ko v Waahlngtonu ,v katerih ae bo zahtevalo, da ee poniža Turčija. Komitej je odpoalal piaasa sto crkvam in 25,000 lajiškim organi zaeij/un, v katerih priporoča, da as njih člani pridružijo gonji prot^ TnnMji. MOBA V JEOO Htleaga. IIL — "Dr.'* Albert J Moore. "Ijnbesenaki adrsvnik", ki jo "zdravi; nesrsšns zakonake ione in trdili da zna obujati surii Kongres tretje lnteraacionale, ploskve, 11. nov. — Predsednik izvrševslnegs odbors tretje inttr naoionale Zinovijov je dejal v avojem poročilu, da je Nemčija dsnes najboljše polje za komuni stično glbsnje. Zinovijev ups, da sa v nekaj mesecih izvrše v Nemčiji veliki dogodki. Drugo države, v katerih komu niatično gibanje boljalimanj napreduje, ao po Zinovijevem poro čilu Združene države, Japonzka in. Indija. Slab napredek je ops siti v Kitajski, Franciji in Španiji, dočim je v Angliji komunizem izgubil vaaka tla. Fašisti bi radi poslali 100,000 Italijanov v Ameriko. Rim, 11. nov. — Fašistovsks vlsda namerava apelirati na vla do Združenih držav, da naj po veča kvoto aaaeljencev iz Italije na letnih 100,000 glav. Sedanja kvota je 42,000. Fašiati utemelju jejo svoj apel a tem, da so itali-janaki delavci "velike vrednoatl posebno na farmah" in da jih bo do sami izbrali, tako da Amerika ae dobi nezašeljenih Imigrantov. Irski robolni voditelj ujet; IS ubitih. Dublin, 11. nov. — "jSraklne Childers, eden gisvnih voditeljev Inkih republičanor, je bil včeraj ujet v Wlekloai». De Valera f apst komaj ušel ujetja. Voditelji ao bili na vojnem posvetovanju, ko eo narodne četo obkolile bft#o. V bitki mod republičanl in svobod nodrža ve i blizu Fesforda, okraj Majro, ki je trejala oeem ur, ja bilo 12 sspubličsnov ubitih In mnogo ranjenih. Policijski šef V Londonu Usn. Loodon, II. nov. — Uradno se poroča, da je londonski polteijskl šef Sir Willlam Horarood nevero* bolan valed saattupfjenjo Hgmi se 4» ma je nekdo naeul strups v jed ali pijačo. . vedno naprej in naprej, v neetal* nost, kakor jo nestalno življenje cigana. Duh po tobaku ia parfuma mi js vdani nasproti, ko aem vstopil Blogonatne dame ▼ dragocenih toaletah so koketirala is Ma-liranimi gospodi, ki so s% mi Moli kakor obrito opiee ,ako jih postaviš aa parket. Bogastvo in ras-košjf jo kraljevalo v dvorani, ras dijsaaaatov pa je kapala rudeča kri na delavaa sodečega v nem parku. Vedel som, da no spadam v to družbo, vendar kotvojaku mi vatop ni bil aabraajsn. Ssm ssm sedel pri mizi v kotu in misli so hitele po skordih godbe preko te* gs vrvenje v dsljsvo. ^Dovoljeno!" "Prosim I Prosim I" K moji mlsi je prisodls žensks, stara kakih Šestindvajeet let, bo hotne postavo, na obrazu m ji js poznala stsrost preko rfjenlh let in bleak oči ai bil iati, ki aem ga bil navajen gledati tam suasj. O-blska, daai čedna, ni priatojala v to družbo. "Dolžnost olike sahte va, da ee vam predstavim, dragi goepod," me je nagovorila, "pa čemn, ima mi js Fsni, drugo vss tako na sa-nima. Tudi jas vss ne vprsiam po imenu, ker danes sediva tukaj skupaj, jutri naju odneoo življenje oepet v avoj vrtinse in nikdar več sa ao bova videla. Morda se vam bo čudno adelo, da aem prisedla ravno k vam, ko jih jo toliko tukaj, toda od vaa vejo duh po gosdovik ia travnikih, ki sem jih teko ljubUs, ki ao pa sama isgubljeni, dokler ne utonem v vrtincu usode, zsksjf" H . . n I I. "Nisem bils rojeno v tem veli-mestu. Moja sibelka ja tekla tam daleč na kmetih med selenimi gozdovi, sredi Žitnega polja v majhni vasici. Oče moj in mstl sta bila delavca pri nekem veleposestniku. Stanovali smo v msli ksjži ia vendar sta bila roditelja zadovoljna a tem malim, kar jima je nudilo Življenje. Jaz zem raatla z vaškimi otroci, živela aem naprej brez skrbi, a vedela nisem še takrat, da ee je auralkaterega koea kruha držala posušena sol-sa. Dejali ao mi, da sem bila lepa, zato aem imela tudi veliko šaatil eev. Posebno soeedev Janez ml jo izkazoval voe mogoče nolnge, vendar ga aiaem mogla ljubiti, I-jo prevoš sanjava oči ia žu-ljave roke. Nekega dae aem srečala gospodarjevega eiaa (pri katerem os delsli moji storiš*) v gozdu. Pri-jasao se mi je naamehnil, prijel me sa podbradek ia ase gledal dolgo, šele dolgo. , . Meai je postalo vročo, nssasajala aem ao tet zbežala dosaov. Brez spanja aem prebila noč, ajegova podoba mi j4f stala vedno nred "'mi. Črni iaoje ee m« padali ras čelo, a je gova ftleka postava je objeasala moje senje de ranega jutra. Zo pet me je vlekle v gozd, dan sa dnevom. Ia aašla sva ee. Vedela aem, dš mu aa moram poatati fte aa aikdar, a aiadkoet ljubezni je Mla uko močna, da ao bila maje mo(M preslabe, da bi m ji uprle. Novem, ako me ja tudi on ljubil, toda satrjaval ml ja, da ma lju bi. Samo enkrat ml je pisal la ta liat nosim vodno a seboj tar ga hranim kakor saklad, da se ne umaže v močvirju blata, kakor mm aa jas." Izza nedrij ja lavlekla skrbno savit list Ur mi ga podala. kra tek, "Drag* Penil Življenje samo je trenutek ki mimo hiti ia sredi moči vstaja dan, mladosti nI. . . . Ob rami rama stopo čos vslovo v daljno plan, v sreči kratki aaaije pomladni dan. . ». - Srčna hvala sa Tvojo pismo, močno me je raaveeelllo, kakor bi posijalo skosi težke meglene o blake jutranja aolnee in rasjaa-nilo ae ja v duši ko ao ajogovi žarki pregaall temoto ooamelostl, Zvoki polne poezije, na hrta-kajočik strunah moč upanja hiti v daljavo, v nepregledno daljo ln aa ustavi po polju med Žitnim fclaejem in poljubnje slste laae ob lahnih udarcih božajočega vetra v daljavi, Zapel js slavček, mesečna aoč je raslila svetlobo po naravi, tem ne ssnoo kakor pošasti so pripis salo issa grmovja ln nieo moglo uničiti, kar je ootalo lepega ia avetlega v duši ljubesail". . . "Tako mi ja pisal takrat, do V0, v prostost, v temne gozdove, 8Vt Ie |reflai§ , potPm ga nisem videla vač, utonil je v vsakdanjosti ln meni sta ostale nanj aamo spomin in bridkoat. • • Bila ssm auti. Osla vas ee je r žala nad menoj, edino soeedev Jano s ml ja atal na atrani a svojo ljaboanljo. Njsga ao dolžiU moje nesrečo. Težko so bilo tiote uro takrat katerim ao oledili dnevi polal tugo, osamelosti ln obu pa. «» • Komaj jo svet spoznal moj greh, je že umrl. j - ' n. Zgodaj v jutro nokoga dna zem povezala svojo eulo, poslovila aa od očeta in matara gozdov in žit-nega polja. Vaak prostorček avo-je ereče eem obiskala, kaktara js v mojem življenju trajala samo trenotek. Na griču aem vrgla še en pogled neaaj na mladostno 11 vade, ša an objem oele dušo sanjam pomladi la odšla aem, kakor jih je šlo že pred mano tiso-čo in tisoče v tujino sa kruhom, na hrbtu težo sramote onih, ki ao pljuvali nama, a sami aioo bili nič boljši. Volikomootno življenje me ja objelo. Celi dan ssm iskala služ-be. Ti ao dejali čos teden dni, dragim sem ee Bdela prekmečka ia taka aem aa večer vaa utrujena saspala aa klopi v mestnem parku. Drugi ia tretji dan pi nI šlo nič boljle. Denar aem porabi la za vožnjo in glad se jo aaaolll v moj šelodeo. "Goepod, aU veste kaj ja to gladf" (Do takrat res ša aiaem vedel.) "Telesas meči vam sačnsjo pojemati sebe vas, V duši aa porodi nepremagljivo pošoljenje po grlž Ijajn, ilusije vstajajo prod ošml, stegnete roko po koou kruha in primate prassn srak. Notranjoet poet sne lahka kakor prasas žkat-Ijs, udje, postsjsjo mrtvi, poše Ijsnjs ps vrte v glsvl, možgsnih in živsih, kskor črv sredi kraato vega laaa. . . . Tako sem napol v omotici tavala konoem tedna po ulici. Doaeta ura ja že odbila in plinovo svetil ko so gorelo la niso mogle ras svstlitl temoto strasti. Kar sem začutila pod avo jo paaduko roko, ozrla Aem as. Sreda je eter gospod js sto psi poleg mene ter me je vedel as prej. , , ksm. , , as vsmf le danes na vem, kaj mi ja govoril tisti večer aamo eaa besede ml ja oetele v opominu. • , krak. $09 Prišla svs do ajogovik vrat. Ta mo je kotel objeti in poljubiti. Utrgala aem ae ma, a en je odčel eobe. Ns ogla hiše oe« so assloails na sid ia jokala dolgo. . Oieve mi je hotele rasa sati. Cene poše eti ao vetajele pred menoj. V uše alk mi jo kričale krnk. . . krak. • •, Potrkala eem ne vrata, goepr.d mi je emehljejo odprt ia ker je bil preg previeok, eem padla. , . za košček kruha. . ka. . . ko, . ka. •. aa košček krika. «• • Slofcuki Niro4ns Podporna Jediota Utleaovtjeao S, oprila 1S04. l»borp IT. JnolJo 1007 e 4rUvt llli.oU. OLAVNI STAN. ISST^e tO. LAWNDALR AVt . CHICAOO, ILLINOIS, Isvršovalni odbori UPRAVNI odsek. P^dMKUlk VtM«.l CsI*Wp^ pm^U^nlk Ami^m VtdHsk, R. F; P, T. iuVufpGedl POROTNI OOSEKt jjf s^ttiartsrjars. fu.il. Ml, G«dlae. >«wtslW irlla laa^ •t« M* p~40U*tk. 407 W. Hm, St- SerUgfl.W, lil., Ms Mi T«rŠeli. Bh SI, Hsaleeseartlla, Pa.. Jaka Oarteh, 414 W. H.jr S^rUifUU. IU. BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKEOEJK. BIm Ne^ak, peadsedalk. HST-SS S. Uvrščale Av4 VZHODNO OKROŽJti Mm« Raa, Pa« . J+n Qro4»lj. 14SS1 Peaaer Atj.. CUv^aad« O. ZAPADNO OKaOEJE. Mlaa SaUr »>. 104 g^ga^, mT^gM. Nadzorni odbor: Združitveni odbori Pr«ds«dalki Praak Ale«, SIS4 U. Cr.wf.r4 At«., CU«m«, IIL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kaea, SSOS Si. CUlr AvM Clevelsad, O. POSOK MC»tmh«4mm • gl. edhMPalH M delaje v gUvaeas rit Uk*l«. VSA PISMA. M se aaaaUJa m »«le gl. acadMdafc* mi Msleeel Pvedsedalltv* S. N. P. J., SOST-SS S«. Uw«4.U Av.„ ChUaga, IM. vse zadeve bolniške fodpore »1 naslov*. Balatlbe taj. Blitva s. nTp. j.. ssit-ss s« Ubadale Are., Cbleaga, iu. denarne požiuatve in stvari, n je m * bvhwaheea __m« la J«d»*te vaU« m m»I«v«i TajaUtv« S. N. P. J* SSST-SS Se. Uww £5 Av«.., Cklsaga, IU. VSS ZADEVE V ZVEZI z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se aalUJ«ia ao t aslav. BUgajaiitvo S. N. P. J.. SSS7-SS S«. Lavradele Av«., ChUaga, IIL "TVse arU*ik« gled« M^aaja v gl. lavr«ev.lMai adbara se aaj paMJaJo *raeh Zalts«. pe^Udalka aadaaea«g« adb«ra, štgar aaslav Ja egaraj. Ta"1 - U. Uwadala Ava., Obete, IIL IIL Začela ee jo omejati s ironičnim amihom, da to okoli ssdtči pogledali sačudenl na naju. O-pomnil sam jo, naj ie dostojno v sds. "DostojnoI" He. . . ha. . ha .. "Vidi ae vam prijatelj, da ett Sa mlad", me ja aavraila. "AU adalita, da le edea teh blatiraa-eev tu notri ve, kaj jo glad, kakšno jo Šivljenje človeka, ki je prodal avoje telo u košček kruha I Ne I o Tisti vtčer jt bil sačttek mojo trnjove poti. Padla tem vedno globljo, pogrešala sem se v močvirje, is katerega ne bom več vsuia. V meni nI vSČ One ddpbrne' sile, ki jo potrebna, da sopet vsta-nam šivljenje je šlo e preveč tel. klm valom, da te vstj navžijegi duha po gozdovih, aaj videla jih Itak več no bom. , . Toda dovolite, Goapod barop tamlo odhaja, moram ž njim. , . o < Vlak ja drdral drugo jutro proti K. . . 'kjer aem iastopll. Iz atolpa oerkve očetov kapueinov jo bila ura Joat« Slana je lešale po vrtovih in travnikih, ko aem korakal mimo razkošnih vil domov. čez ograjo jo koketno gledala avatka, kakor bi hotela rečii "U-trgaj me, denl me v vazo, tu poginem I" Js bila kriaantema, vrtnica ali aetra, tega ao no opomin jt m veš. Ko aem jo utrgal, je liatje odletelo, v roki mi jo ostala aamo au* ha bilka. . , . Kratkočasnlce. Poki on — "Gospodična, čs bi vi ne 'imeli nobene roke, bi bili najčistejša Venero is Mila." Zelja. — "Zvezda Hlriue je oddaljena od naše zemlje ned milijon milj. Kaj praviš ti k temef" "Želim, ds bi se mogel od še-ae do Čaaa spremeniti v to zvezdo." , Junak — Gospodična ljudmi-le je končno isrekis svojemu obo-ževatelju besedo t ds, Nsal«dnjs jutro je prejela pismo i "Oboževana Ljudmila I Jaa te ljubim bolj kot te jo prej ljubil kdo drugi. Želim, da bi so mogel sa tebs žrtvovati. Nezaališne reči j bi nepravi! za Tebei plaval bi akoai morski vikar in plezal na nejviSji gorski greben, aamo da vidim Tebe. — Tvoj vodno Te ljubeči Renat." P. S. Kakor želiš, pridem ju tri k Tebi, ako ne bo deževelo. Oddaljen eorodnik "Ali je te šlo vek kak tvoj oddaljen eorod-nik t" — "De, on je moj ohAi ln nejee* nejšl. Dobiti je tudi eMrko oodov, ■teklenlo la rasnih loneet, itd. Ml vam dostavimo naroČile po pe* šil, tošno v vae kraje. (Jroeertjeas, aladšidarjem la v pre-ilojolne šolotnino damo primeron po« pust prt večjih naročilih: PtšfU po informacijo aai FRANK OGLAR, 0401 Saperier Avoaa«, CtoeeUad, O. BOŽIČ SE BLIŽA! Kakor draga' leta bedete gotova tudi letos paalall evojeem primerno denerao darilo aa »oilf. Naša banka pošilja denar v •Uri kraj hlteo, saaeeljtve In po alskl eenl. Poleg tage je jotoo sU/rtla Ao pooobao odredbe, de bede botlčno denarne poAUjatvo tečno dooUvljeae. Prejemniki dobe denar aa ovoji dometi pottl bras vaaka- ga% odbitka. A It O pS ®4dP flAIVS^fl ' vati aa botll v otort kraj. tedaj ee poolatHe ako bo#eio biti Za nadel/no pojaoaila ao obr-alte aa SLOVANSKO BANKO Zalurajšok 4k Cačark, ro — stk Ava.. n»m Votk.N.Y, '"/'//"//ss///////////////////,,//,,,/,,,,,,, - /■//////'_ ROMAN BABICA. Obrti* la ftMjaaja aa kmetih. Spisala šeški OOŽRNA NRMCOVA. Poslovenil 4 FRANCK CEO N AR. - (Dalje.) "Ia niste jiai nikdar pisali, vsaj tvoj atol, le U ne»" vprela kneginje. « " Te navede aied nemi ni, da bi ai potil j* Ii p Ume. ttpominjamo ee, molimo drug sa drugega ia o priliki, ko naletimo na kakega snanega človeka, pošiljamo poročila, kako ee komu godi. Tako pl-emo, človek ne ve, kdo ga v roke dobi ia kam pride. Moj oče je pi aal nekdaj piema vojakom, ki eo bili is nale vaai in so ostali nekod daleč sa mejemi, kadar eo koteli roditelji svedeti, sli so le šivi ali ne, ali kadar eo jim hoteli per sle tov poeleti. Ko pa so eo vra&tii, pravili so, ds - niso nič prejeli. In tako je to, miloetljiva gosps, ko pride tekole pismo od prostegs človeka, ssstans kjer koli." "Tega nikar ne mieli, starka," sele jej kneginja v besedo, "vea ko pismo, bodi-sl od kogar koli, mora priti v roko tistemu, komur je plesno. Nihče drugi ga ne eme obdržati sli odprsti, na to js naložene huda kasen." "To Je lepe reč, In jas verujem milostljivi gospi, sli kaj vse to pomsgs, ker mi vsliko rajže ze-upsmo dobremu človeku. Na ko Šček papirja ee ne da vee na tanko sepiseti, človek bi rad vpratai sa to in ono, fm ne sna kako; ali ko pride kupee ali popotnik, pove vee rezločno od besede do beeede. Tudi jas bi bila o naših več zvedela, ali bili so tsko nepokojni časi, mslokdo js hodil po svetu. Mrsčilo se je, ko sem dospela s otroki do vasi, bilo je po leti ln vedels sem, da o tej dobi večer jejo. Als sem sa vrti, ds me ne bi ljudje srečevali. (M naše hiše pritekli eo psi in ns nss lajali. Klica* la sem jih, pa še bolj so Isjali. Polile so me solze, tsko milo se mi je storilo. — Jss glups, nisem pomi-alila, da je vže petnajst let ksr eem od doma šla, ln ds niso tisti pdi, __________krmila. — Na vrtu jo bilo mnogo mladih dreves zazaje-aih, plot je bil poprevljen, eke denj je imel aovo etreho, ali hruško, pod katero eem s Jurjem se-devala, sadri a je bila božja po-slapks (strela), imele je vrh od-lomljen. Na eoeedovej hiši ni bilo promene; to je dobil oče od pokojne Novotne na užitek. Novotaa je bila tieta Žena, ki je delale odeje, in moj pokojni je bil njen sin. Pri hiši je bil majhen vrtee, pokojna je tukaj vedno imela leko, peteršilje, Inke, grmič aseto, kadulje, ia kar je bilo za dom trebe; ona je bila prijatelji ea zelenjadi, kakor jaz, Jurij je^ je vrt e plotom ogradil, ali vrt je bil e travo zaraetel, le malo luka je bilo no njem. Iz peznjeka je iz-lesel star čorav pee. Orlvee, ali me počneš f vzkliknem in on se je za čel plaziti okoli mojih nog. Mizli-la eem, da mi mora sree od žalosti počiti, ko me je ta nema žival vspoznsla in posdrsvila. Ubogi otroei eo me gledali, sakaj jočem, niaem jim povedala, da jih k ba-biei vedem; mielila eem, ako ee morebiti na-me jezi, naj otroci tega ne vedd. Najetarejži sin, Ga-šper, pa mi je rekel; "Sakaj jo češ, mama, ali nocoj ne ostanemo tukaj t Sedi in počij ee, mi počakamo ln jas bom noeil culo. Nismo lačni I" Ivsnka in Terezinka eta pritrdili, da niota lačni, ali bili eta lačni, ker šli emo, več ur zkosl gozd in videli nismo nobene hiše."'Ne, otroci", odgovorim, "tukaj v tej hiši ee je rodil vaš oče, in tn srsven se je rodila vaše mati, in sdsj prebiva tukaj vela babica in val ded. Zahvalimo Boga, da aae je srečno sem pripeljal, tn proeimo ga, da nae po očetov-eki vzpre jme jo." Molili emo oče-našek ln šla sem k hišnemu praga. Oče in mati eta si izgovorila (os kruha, poseetvo je imel brat, 10 ml je bilo znano. Na vratih je bila še prilepljena podoba, katero je Jurij materi iz Vamberic prinesel, Marija s štirnajstimi pomočnicami. Kamen mi ee je od srca odvalil, ko sem to podobo zagledala. Vee ete me spremljale, ve me epet vzprejmete'mislila sem si in s velikim zaupanjem zto-pila v hišo. Oče,i mati in etara Be-tika so sedeli' za mizo in jeli sok, vsm fOf kakor da je danes. Hva-jen hodi Jezus Kristusi" pozdra-Vkn. — "Na veke," bil je odgo- vtri da me a temi otroei črez streho vzamete. Prihajamo o4 leš, lačni emo in trudni," govorila eem in beeeda ee mi je tr«*U. Niso me vzpoznali. V hiši je bilo temno. Odložite breme in sedite za mizo," rekel je oče la žlico odložil. "Betika," rekla je mati, "idi, skuhaj še nekoliko eoka Sedite, mati, ureiite si krafcs In dajte ga otrokoaL Potem vam pri previmo poeteljo. Od kodi pa ste prišli f" "4 fileshegs, is Nbe," odgovorim. — "Tam je naša Maj-delene," vzklikne oče. — "Pro sim vas, žens, niste nič elišali njejf" praša mati in mi ss približa, "Majdalena Novotna, njen moš je rojak. To je naša hči, vže dve leti nismo pič slišali, kako se jej godi. Vedno imam hude sanje; oni dan se mi je sanjalo, da mi je izpal zob, in to me je bolelo, vedno vojna; sam Bog vč, da si ljudje ne dad6 pokoja." — Jaz aem pla ksls, sli otroci, ko so čull babice tako govoriti, potegnili so me za krilo in vprašali: "Mamica, je-li to naša babica in naš ded T " Ko so to izgovorili, precej me je mati vzpoznsla, objela me in oče. Ji vzel otroke v naročje, in tedaj ztoprav smo si povedali, kaj in ka to. Betika je precej tekla po bra ta in seetro, po zalvo in svaka, in rodbina in vrstniki, vsakdo n|e je pozdravljal, kakor bi mu bila rojena eeetra. "Prav si storila, da prišla z otroki domov," pravi oče: "ree je, poveodi je bo^ja zemlja, ali dom je vsakemu najmi-ejii in nam naš in tako ima, to »iti. Dokler nam bode Bog kruha dajal, ne bo tebi, ne tvojim qtro-com sile, tudi ako ne bi mogla de-atl. Kar te je zadelo, težka jana j e, ali tifdi to pozabi. Misli si^-ko-gar Bog ljubi, pošilja mu križe in nadloge." — Tako sem bila zopet mej nje vzprejeta in njihova, i Jrat mi je hotel dati izbo, ali raje sem ostala z roditeljema v kodi, kjer je nekdaj Jurij prebival. Otroci so bili kmalu kakor doma, in roditelja sta imela ž njimi dosti veselja. Pošiljala sem jih pridno v šolo. Za moje mladosti se niso učile deklice pisati, dosti, da so umele le malo čitati, in še to le meetne deklice. In vendar je kyar lin greh, ako ima človek dar sitega Duha in ga pušča brez o* stij. (Dalje prihodnjič.) 'Jtf m \t J od p Jurčič. (Dalje.) Ona za njimi TI grel domov. Vzemi otroka od nje strani, ž njo ne govori, če si brat moj. Ona ni vsč žene moja. Zrnat Hs-hs-hs! Kako jo naj imenujem f Ali ml ne veš povedati najgršega imena, da je dam tej babi, kstero iskaje sem pol sveta prehodil, od bolesti skoraj sblsznel, za katero bi ei bil dal iztrgati sree is telesa t PtoveJ mi najgrše ime sen jo I" "Niksr ne pozebi, ds js bila zapeljana, da je bila premlsds, ho te je vzela. Mieli eam na sebe več," reče župnik. "Kje gs moreš Isketl, če je mesto sapustllf Jutri idlvs rajši domov . . ." "Ne. Ae nocoj gre ledja v Benetke in jas ž njo. Drugsm ni šel kskor domov. Jutri ga najbrš še imem. Potem pridem domov. In potem pride ons ns vrsto . . . Vidiš ga I" H tn besedo zasadi a allno močjo jvoj dolgi nol v mizo. "Teko gotovo, kakor je Bog za nes umrl, ti povem: Krvsv in še gorak prinesem U noi domov, izpuljen iz prsi one italijanake kače in potlej jo njen, če me doma počake, Če se ml ne umakne tako daleč, da naša aolnce ne priaijc več »a njo. pa otroka ji vzemi, precej I Ali pa molči I Da, tiho bodi, da pridem jas domov." Htrah je bilo župnika. Poskušal je totašitl, pogovarjati, ali Anton je enako govoril dalje ln ko je ura prUla, ob kateri je zečel metre vzhajati, je od&cl na ladjo, ki ga je imela neeti v Be- aetke na krvavi pot oavete. župnik je mogel la Boga prožiti, naj varuje brata umora Ali vedel je, da se reši le, če Bog tako etori, de Peollja no najde doma. Odkod Antonov bi bil potem še celo ugoden, k»r bode mo-goče Vido daleč od razljučeaega moše odpraviti ln rešiti. Dvajseto poglavje. Preverjen je bil župnik aa pot« domov, da Vide ae aajdo več ne Kamorodinl, temveš da ee je aa njegov opomin in avet, ki ga jo bil v naglo-ati pismeno Is Treta poalal, še umaknila la skrila. Da oa s ve njeno bivališče, to je trdno «pal la namenjen je bil, če ni šle dovoli dale! in lo al dovolj verna, ehriti jo še bolje. Caa, je mielil, bo-de tadi Aatona ispremenil. ohladil ma maščeval-ai duh in Bog ve, dali ea ne bode dala atvar ara v-hatl toliko, kolikor je mogofe. Maj ja bil deber poeredalk sa prihod ajoet. ta. nežai »ink«, najbolj M proeilee sa mater. Torej čeae dobiti la morda hode le vae dobljeao In popravljeno. Kaho pa ee satadi, ho pride na svoj la Antonov dom. na Ramorodiae. ia Vido tam aajdo. Bila je prvi hip. ko jo dobila njegovo porošiia, pe-elataja! le neravni aafoa. aamokraajeefe ree sbežala v rojetveno evojo hišo, na Basnigojevino,. kjer bi je Anton vsaj prvi hip ne bi iskal in kjer bi sc mu bila utegnila skriti, ako bi prišel. Ali drugo jutro ee je bila že eama zopet v Samorodi-no vrnila, prodno je bil župnik tja prišel. Vrnfl se j« bil oni kljubovalni ponoe, kateri ji je bil la-sten kot deklici. Naj ee zgodi, kar hoče! Naj stori š njo, kar hoče. Nsj jo pbije, ali sapodi po svetu, če hočel / "Za Boga, kaj delaš tu, pojdi strsni, da to ne najde, doma ne smeš biti," prosi župnik. "A jez hočem biti," rečd ona. # "Ti ga ne poznaš, kakšen je v divjosti svoji. On te more — usmrtiti 1" "Naj me! Toda poslušati me mora prej. Povedati mu hočem, da eem kriva, da me ima pravico umoriti. Ali nisem eama jaz kriva, on tudi, Vi tudi, moji starši tudi, vsi vi ste krivi. Pomagajte mi, ds mu to v obras povem, potlej me pa naj ubije. VI znate to bolje novedatl, in veete vse in rasložlti si morete vse. Kolikrat sem prenri-žljala jaz, ali povedati ne znam, zato mi VI pomagajte. Kadar bode to vee slišal, ln pozneje vso premislil, kakor sem jas, odpustil mi bode, morda vsaj nekoliko. Ne bežim, ne! Ko eem prišla sem nssaj is sramote svoje, nisem mislila lagati. Ni-čeear nisem mislila zakrivati. Menila eem. da oa in vee svet še ve in zna zramoto mojo. Sele ko eem videla, da ne on, ne mati, ne nihče ne ve, kaj je ree z menoj bilo, pozabila eem one izmišljene govorice. Hotela sem. ko sem hodila domov, le svoje dete še enkret videti. Potem naj me mož ubije, če me hoče. Ostala sem potlej pri njem, saj veete, ničeear ni slutil, da mu lažem. AH po noči ee trdno spati poleg njega ničem upala is vodnega strahu, da mu v »panju in sanjah ne bi izdahy kar ml je težko leželo na veeti. Kaj mi je potna-., galo, ko aem ee moža spoštovati naučila Šele potlej, ko ga več niaem bila vredna. Nikamor ee aU eem upele. govoriti nieem več snela, vse misli so ms bodle, v vsakem tujem beraču sem se ustrašila Isdajslea, vssk pogovor med ljudmi me ja pikal, vaa ko vprašenje me je vznemirjalo. Tako aem Živela. Zatorej naj zve vee, bo veaj enkrat tega konec. V Tratu, ko *em onega nesrečnega človeke ugledele, sem vztrepetala in slutnja n.c je obšle, da sdajci pride, ker je ree prišlo. Zato le pustite, naj me umori, če me hoče. Le poeluša-ti me mora. Zakaj je bil tak s menoj od kraja f Cemu mi je onegs človeka pripeljal v hišo ln dal priliko f Vi sto vedeli, da nI prav, če Vašega brsta vsamem, VI ato mi enkrat odgovarjali, dobro eo domišljam. Ali sakaj ml niste veege povedali, da bi bila jaa, mlada in neumna hahor juniea da ga moram ljubiti, le ga hočem vsoti in če hočem ■rešaa MU ž njim Kdo mi je to povedal f Meti ne, oče ae. oa ne. Vi ae. a jss eama niaem vedela. Veeta sem ge is lehkomiaelnosti ia otročje ne-vedneatl. Oni človek lelo. njegov znance PaolL je moral priti, da ml je povedal, čeae pogrešam v zakonu, da mi je ekreeal lakro, ki je dremala v maai. ia katere ae je raapellla vroča atrast, ki ma ja gnala do tja, kjer sem bila In kjer seniki mi je kssala v aebeaa. pa me pekailg v A (Dalje prihodajtt.) SREDSTVU PROMETU MORJU. 8 kakšnimi sredstvi ee vrli pro et pe morju f ffshšns razlika med nekdaj in sedaj I Pred sto leti n. pr. je imela največja vojna ladja 2164 ton (t—1000 kg.) proetorniae, sedaj ima nad 30, 000; dolga je bila 61 metrov, široka II, eedaj je petkrat tolika. Trgoveke ladje so obsegale teda; 150 do 180 ton, pred vojno pa neatžki velikani "Imperator 50.000 ton, "Vaterland" in Bis-marek" pa po 51,000 ton. ("Bie- marek" vozi eedaj kot "Maje-stic" v angleški elužbi med Ev-ropo in Ameriko, "imperator" pa pod imenom "Berengaria",; Vaterland" je v ameriški elužbi pod imenom "Leviathan".) Tudi, jadrnice imajo eedaj do 8000 ton. Prvi amcrižld parnik, Fulto nov "Clermont" (izpuščen v vo do 17. avg. 1807) je vseboval 166 ton. Pirvi angleški parnik Comet" L 1811 je bil eamo 12 in pol metra dolg. Ko je šel Ful-tOn L 1810 prvikrat s parnikom Amerike na Angleško, je uporabila njegova "Savaanah" za to vožnjo 36 dni, eedaj pridejo največji parniki v Ameriko v petih dneh in 2 urah in še prej! Na ladjah Vikingov (srednjeveški pomorščaki) je štela posadka 30 do 70 moš, današnje bojne, ladje jih imajo do 1000. In na teh ma-ih ladjah ao prišli na Islandijo, Grenlandijo in v Ameriko I — Tu-' elavni Benečani niso imeli bogve kako velikih ladij, največ-dolžina je znašala 50 metrov. Kolumbove karavele "S. Marin" Nina" in "Pinta" so obsegale veaka po 237 ton, dolžina jim je bila 17.6 do 28 m, širina pa 5.6 do 7.3 m. V prejšnjih časih so uporablja-seveda eamo veela in jadra. Ko pa prišla doba parnikov, so za-čele jadrnice polagoma izginjati. Angleška n. pr. jih je imela leta 1888 še nad 15400, pred vojno komaj 9000, Nemčija 3000 in 3500 itd. V zadnjih 25 letih pred vojno je padlo število jadrnic za polovico, tonaža za četrtino, ker so gradili večje ladje. Novejše Statistik'* nam povedo, da se je tonaža zmanjšala tudi v letih 911 do 1919, tako da znaša danee samo 3 miljone ton. Šle bodo nazaj, ker je tona na parniku to-ko vredna, kakor 3 tone na jadrnici, kajti povprečno napravi parnik v istem času tri do štirikratno pot jadrnice. A popolnoma izginile jadrnice ne bodo nikdar; kajti vedno ra-stoča potreba cenenih surovin, ki se jih izplača kupovati eamo ob nizki tarifi bo uporabljala jadrnice še nadalje. Ker vzamejo na parnikih stroji in pa premog preveč prostore, ao to okolnost pora-bili pri jadrnicah, in jih napravi-li zelo veliko, da veaj tako lahko konkurirajo o parniki amanjšani-mi po atrojih in premogu. Največjo jadrnico "Rcickmera" je gradila tvrdka iatega imena v Bremen-havenu, aprejela je lahko vaae blaga sa 25 tovornih vlakov po 31 vagonov. Jadrnice pa morajo uporabljati gotova pota, slasti se morajo ravnati po tokovih, vetrovih itd. Atlantski severozapadni paaat na primer olajša vošnjo iz Evrope v Bred-njo Ameriko in tropično Južno Ameriko, eeveroatlanteki jugoea-padni vetrovi eo ugodni prometu iz Amerike v Evropo, moneuni v Indiku ženejo ladjo enkrat ven na odprto morje, drugi notri proti celini. Se pred vojno ao aamo nemške jadrnice napravila najmanj etokrat na leto pot okoli rtila Horn v Chile in Peru, da ei naložijo oolitra. V pošte v prideta danee v avetovnem prometu dve poti jadrnic s še imenovane preko rtiča Horn v Chile po eoli-ter in baker, druga pe čez Cepe v Indijo po riž, kavo in juto. Pred ato leti je prižel Fulton a prvim parnikom. Ne bomo go-vorili o prejšnjih poizhueih. Pa pina in drugih, za naa je važns o uporaba sa promet, in tu je Fulton prvi. Njegova že ime aovana ledja "Clermont", a ka tero je operiral po Hudeonu, je bila 43 metrov dolga in 15 žiro-ha, poglobile eo je v vodo 00 cm — sedaj gredo ledje do 10 m gle [>oko. A do drage tretjine, prete klege stoletja se vožaja s parni ki. ksr nI mogla raavid. Vsrokov ja bila val. Btrojl eo bili preslabi. «gM so le lopate, težko je bUo dobiti poveod zadostne množine premoga ia premog je savzel tu , EE* .■T**"' kon atrakcije ladje jo bile ta parne stroje prealaba. Zato tadi pa rad < nI parnik obeh laaov umni -Oreat Baetern" ni fa*! tigt^u Zgradili eo ga f 1857, bil je 207 metrov dolg, boval je 24.090 ton, kakor pred vojno aajvečji avatrijaki trgovs-ki parnik "Ma?tha Waahington 4 imel jo aamo 3606 konjakih sil. Ker takrat eploh še ni bilo nobene potrebe za take velike panike, je bil nekak anarhronizem. Najbolj je znan valed evojega delovanja pri polaganju prvega at-lantekega ' kabla (podmorskega telegrafa). Delali eo pa dalje in izboljševali in parniki eo postali prvi nositelji svetovnega prometa. Nemce to lopat eo vpeljali vijak; prve poiskuse je napravil Avstrijec Josip geselj (baje Čeh). A njegovih zaelug mu nl-hoteli priznati; to ee izumiteljem navadno pripeti, dele amo-rikanske ladja "Stockholm 1826 in angleški "Archimedee" (1853) eta mogli pokazati evetu praktičnost Beeljeve iznajdbe. Od leta 1838 naprej zo začeli pri zgradbi Isaij nameeto leea uporabljati železo, od leta 1873 nadalje pa jeklo. Vsled tega so ladje lahko tudi drugače dimenzionirali: primerjaj "Clermonta", kjer je razmerje med širino in dolžino ka- i pa 1 proti hitrost vsčjs, večja, teža man ju trup ladje tehta oedej 30 Z 35- odzt. teže odatranjene vode prej 48 do 50 odst. —, uporabi doba laljša 40 let, dočim io sene ladje držale kvečjemu 10 da 20 let. Izboljšali eo etroje, nazad! nje uvedli tudi parne turbin«, dvojne in trojne vijake itd. Zste jo žlo pa tudi tako hitro na. prej, da imamo danee že ladje de 56.000 ton, do 2* milj na uro 1852 m), seveda raste tudi g t* vi. lo konjskih sil, do 70.000. Tu g0. vorimo samo o trgovskih ladjsL vojno ladje zahtevajo eeveda či. eto drugo konstrukcijo. Nekateri torpedni rušilci imajo n. pr. i« hitroet 40 milj, 75 km na urol V vaški ioU je učitelj prev* svojim učencem, da ee morsje odkriti, če srečajo mrtvaški spre. vod, ko neeejo koga pokopat. "Zakaj tako naredite, , jih je vpraialf" -- Po dolgem molča. nju je odgovoril deček v peti riopi: "Ker ne vemo, kdo je t krsti, mogoče je notri kak uči. telj." oooooooo«ooo«««»««oooo«o«««««««««««««««ooooooeeeeeeee ! ROJAK PAJK JE | V trgovini nad 16 let, na tisoče dolerjev razpošlje blaga po eell Ameriki pa ao ni nikdar alilalo da ni vsak doMHpišteno blago. Kdor od naa enkrat kupi, še kupi. Pošilja brezplačne cenike po celi Ameriki za ure, slatnina. arobrnina, diamanta, pratane, daljo prave rlaane Columbla gramofone, slovensko In v vseh drugih jesikih gramofonske plošče, zastava, regalije, kapo i. t. d. On je edini pravi zastopnik v Conemaugh, Pa., za Columbia gramofone in plošče. En eam poskus in prepričali ee bodete. IVAN PAJK, 24 Mam St, Conemaugh, Pa. >«««««««««««#«««««»««i««««««««««««««««««««««««««ooeee CUNARD & ANCHOR 20,000 Dva OfroniM parnik* geejasa a oljem NARAVNOST V TRST Lukurjoan« k.fcln. tr«U«*« rm««A» ■ J—4—« ■toljmmt Kimm MIIm .ob*. k*4UaU« lo P©«"1 Ograjeni pro.tor M prmlonado. — Dom«!* > Vino »utoj. Va« doma«« usodaoatf levratao Ena preko Cherbourga v 8 dneh slavijo, * * ugo- 17,000 pluje vsa! aaraUoio. U votnjl 11.t« ta pojaanlle i.it t- autaa* t; •,» I;'//// BANČNI ZAVOD EMIL KISS, 133 Second Avcmie New Yorw City. Veliki Izlet sa Božič v Jugoslavijo pod vodstvom gospoda ALEXANDRA LEFKO, upravitelja bančnega zavoda Emil Kis« z ekspresnim parnikom BERENGARIA velikost 82,022 too 4 • . • f t Parnik odpluje iz New Yorka 12. decem-vo? "" rga Cherboi bra, vožnja do Cherbourga 6 dfli, od Cher- L------- - ^ tba 2 dni ^ " " " * posel [vprival $110.85 bourpa do Zagreba 2 dni vsega 8 dni. Iz Cherbourga gre posebni vlak do Zagrc Ugodnosti v privatnih sobah. Cena ao Za- eba. ra gre posebni vlak do Zi losti v privatnih sobah, greba je $110.85 in $5.00 vojni davek. Pilite takoj, da n« zamudita! BANČNI ZAVOD EMIL KISS, 133 Second Avenue New York City. ' - ■ "/s/'/*/.>"////■ //,,//>/,-,, „...„„/,. ,,,„ // DENAR GOVORI! Varčujle in pripravljajte «i«tem neodvisnost Valo starost Vložite Vale prihranka v domač aavod. kateri Vam sedi neoporekljivo aigurnoet in 4* obresti od Valih vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam ssupete Vaša prihranka hi pomaoftite Število vlagateljev, kateri Imajo ifllolen svoj prt nas na "Special Uvarjonl soaU biti, da bo«o Vaši dolarji v pravih rokah ia boato glede njih sigurnosti lahke mirno spali FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE M Cortlandt Street, New Yerk, N. Y.