LETO XXI/ - ŠT. 1 PTUJ, ČETRTEK, 9. JANUARJA 1969 CENA: 0,50 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v republiški skupščini Več odborov republiškega, gospodarskega in socialno- zdravstvenega zbora obrav- nava te dni poročilo delov- ne skupine za proučitev si- stema zdravstvenega in in- validskopokojninskega zava- rovanja. Delovna skupina, ki jo je imenoval predsednik skup- ščine, je imela nalogo pre- učiti problematiko in pripra- viti ustrezne predloge za ob- likovanje celotnega sistema socialnega zavarovanja, si- stema financiranja in uprav- ljanja, ki naj bo po svojih izhodiščih in vsebini v skladu z družbenimi in ekonomski- mi pogoji. Poglavitne slabosti in proti- slovja sedanjega sistema so- cialnega zavarovanja izvira- jo namreč predvsem iz tega, ker so skoraj vse pravice in dolžnosti urejene z zvezno zakonodajo. V takih pogojih ni možnosti za krepitev sa- moupravljanja socialnega za- varovanja oziroma za nepo- sreden vpliv in uveljavitev samih zavarovancev, tako glede urejanja pravic kakor tudi glede večje odgovorno- sti za zagotovitev sredstev, njihove racionalne potrošnje in vzpostavitve ravnotežja mod dohodki in izdatki v skladih socialnega zavarova- nja. Takšno stanje je pora- jalo stalne in nenehne kon- flikte. Skladi socialnega za- varovanja so stalno v defi- citih, brez rezerv ter resno otežujejo in ogrožajo funkci- oniranje vseh panog social- ■^ega zavarovanja. Socialno zavarovanje, ki je eno naj- močnejših področij splošne družbene potrošnje, ne more le izbirati in deliti sredstev, temveč mora s sredstvi, ki "lu jih družba za določene ^amene daje, tudi gospodari- Vsa ta dejstva terjajo iz- polnitev sistema socialnega zavarovanja. Ta teden se sestane tudi skupna komisija vseh zborov skupščine SRS za ustavna vprašanja, da bi glede na re- zultate javne razprave raz- Pi^avljala o končnem besedi- lu predloga ustavnih spre- ["emb. Skupščinski zbori pa Rodo verjetno okoli 20. ja- guarja obravnavali ustavne ^"landmaje. ' Odbor za splošna vpraša- nja družbenopolitičnega si- stema organizacijskopolitič- nega zbora republiške skup- ščine bo med drugim obrav- naval predlog za spremembo območij volilnih enot za vo- litve zveznih poslancev v SR Sloveniji. V dosedanjih raz- pravah o volilnem sistemu se pripombe nanašajo tudi na obstajanje velikih razlik med posameznimi volilnimi enotami za volitve zveznih poslancev. Te razlike so na- stale zaradi zelo različnega števila prebivalcev v obči- nah, ki sestavljajo posamez- no volilno enoto. Pred novi- mi volitvami bi. bilo potreb- no spremeniti zvezni zakon o volilnih enotah za volitve zveznih poslancev in tako odpraviti najbolj občutne razlike med posameznimi vo- lilnimi enotami. Zaradi ta- kega stanja sta republiška volilna komisija in volilna komisija pri republiški kon- ferenci SZDL Slovenije iz- delali predlog novih volil- nih enot za volitve zveznih poslancev. Pristojni odbori republi- ške skupščine bodo med dru- gim razpravljali še o organi- zaciji in delovanju inšpek- cijskih služb v SR Sloveniji. Poročilo o uspehih vlaganj in doseženih pogodbenih obvez- nosti po kreditih, odobrenih v preteklih letih, in sredstvih iz republiških skupnih re- zerv gospodarskih organiza- cij, kakor tudi osnutek odlo- ka o finančnem programu za financiranje projektiranja novih cestnih odsekov v SR Sloveniji ter osnutek zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor —Celje—Ljubljana—Postojna —državna meja pri Novi Go- rici. VREME LUNINE SPREMEMBE in vremenska napoved za čas od petka, 10., do nedelje, 19. januarja 1969. Zadnji krajec bo v soboto, 11. januarja, ob 15.00. Napoved: do četrtka, 16. januarja, bo lepo vreme. Tu- di mraz bo popustil. V petek, 17. januarja, so že možne pa- davine, verjetno sneg, ki bo prešel v dež. Alojz Cestnik PredvoSiine priprave v Ormožu v petek 10. januarja bo v Ormožu pri občinski konfe- renci SZDL se.stanek volilne- ga odbora, na katerem bodo razpravljali o konkretnih pripravah na skupščiaske vo- litve, o pripravah na četrto sejo X)bčinske konference SZDL Ormož ter o politično analitski službi družbenih or- ganizacij. O sklepih, sprejetih na sestanku, bomo poročali prihodnjič. J. S. Svečana seja pred koncem leta Občinski komite ZK Slo- venska Bistrica je imel v ponedeljek pred novim letom svojo zadnjo seja v letu 1968, Na njej so se najprej pome- nili o najnujnejših nalogah v zvezi 7. narodno obrambo. Po- udarili so, da bodo morali bi- ti vsi komunisti vzgled osta- lim v sistemu naše ljudske obrambe. Na drugem delu seje pa so se člani komiteja spomnili 50. obletnice ZK Jugoslavije. Ob tej priložnosti so tudi vsi člani občinskega komiteja dobili spominski koledar >^50 let ZK .Jugoslavije«. -b Šola za kmetovalce v ivanjkovcih Delavska univerza Ormož bo v Ivanjkovcih pri Ormožu v kratkem pričela s ciklusom predavanj iz programa II. letnika šole za kmetovalcc. Za tovrstno obliko izobraže- vanja vlada med zasebnimi kmetovalci v zimskem času veliko zanimanje in bodo od- prli oddelek te šole verjetno tudi pri Tomažu. Kot je v razgovoru povedal direktor DU Ormož ETdvard Pajek, je njihova dejavnost trenutno v zimskem času sre- di glavne sezone ter z naj- različnejšimi oblikami dejav- nosti nudijo občanom prepo- trebno in pomembno dopol- nilno izobraževanje. J. S. Praznovanje v Slovenski Bistrici Včeraj in predvčerajšnjim so se po vsej bistriški občini spomnili dogodkov pred šest- indvajsetimi leti, ko je 8. ja- nuarja 1943 v legendarnem boju padel do poslednjega moža Pohorski bataljon. Ne samo Bi.stričani, tudi Rušani imajo ta dan svoj občinski praznik. Spominjamo pa se ga vsi. ki smo ponosni na hrabro preteklo.';t našega slo- venskega naroda, ki je po ti- sočletju suženjstva in izkori- ščanja končno v združeni ju- goslovanski državi le ir^ašel samega sebe. Razne svečanosti . in pro- slave so bile včeraj zvečer v vseh krajih bistriške občine; v Oplotnici, Tinju, Smart- neni, Poljčanah, Makolah v Slov. Bistrici in drugod. Žal- na komemoracija pa je bila tudi na bojišču na Osankari- ci pri Treh žebljih. Včeraj v dopoldanskih urah je bila svečana seja skupščine obči- ne in pa občinskega odbora ZZB NOV Slov. Bistrica. Na predvečer praznika je Bistričanom zapel Slovenski oktet, ki je v avli osnovne šole navdušil prisotno občin- stvo. Ko tako ob občinskem pra- zniku gledamo na razvoj bi- sti-iške občine, ne moremo mimo ugotovitev, da je kljub vsem kritičnim bes^am v zadnjih letih narejen le vi- den napredek. K temu je mnogo pripomogla tudi to- varna Impol, ko je pred leti preusmerila svojo proizvod- njo. Ta delovni kolektiv ža- nje iz leta v leto boljše re- zultate in upajmo, da bo že začetek letošnjega leta eden najuspešnejših. »Seveda bo- mo morali preiti še mars.ika- tero prepreko ter še krepke- je prijeti za delo, da bodo doseženi takšni rezultati, kot si jih vsi želimo,« je dejal na zadnjem občnem zboru sindi- kata direktor inž. Podričnik. Toda ne bi bilo prav. da bi izdvojili samo Impol, tudi druga manjša industrijska podjetja beležijo v zadnjem ^u napredek. Najhujše te- žave pa so mimo tudi v ti- stih podjetjih, kjer so jih po- sledice reforme najbolj pri- zadele. Ob zainteresiranosti vseh družbenih faktorjev ter kme- tov pa .omočjo in- formativnih sredstev so pri- hajali srečni in tragični do- godki v milijone domov. Kritičen problem jezu med siromašnimi in bogatimi ni bil več predmet nedoločenih in odvisnih razprav v Združenih narodih. Napredek je bil do- sežen. SLABOSTI Televizijski gledalci so vi- deli otroke iz Biafre, izčrpa- ne od gladu do zadnje meje, prvi obisk papeža v Latinski Ameriki, poroko Jacquelinne in Onassisa in olimpijske igre, ki so nudile izredno plodno žetev svetovnih rekordov. Videz je, da filmski cen- zorji niso nič delali, ker so po- stali nagota in prostaški iz- razi nekaj vsakdanjega. V ne- katerih delih sveta je mladi- na to poprijela z obema roka- ma. To velja tudi za gledali- šče in televizijo. Dva politična problema pa sta ostala nerešena. Izostal je sporazum med ZDA in SZ, s katerim bi bil zagotovljen sta- len mir in izključena možnost jedrskega uničevanja člove- štva. Drugo pereče vprašanje pa je — vietnamska vojna. To je podedoval novi ameriški predsednik Nixon. Od njego- ve administracije je, predvsem pa od njega samega odvisno, kakšen izhod bo iz te mučne vojne. APOLO 8 Do 21. decembra so ugibali, kateri dogodek bi lahko ime- novali dogodek leta. Lista je bila dolga. Toda tega dne ob 13.51 po jugoslovanskem času so se trije hrabri pionirji zna- nosti napotili v ameriški ve- soljski ladji apollo 8 v vesolje. Njihov cilj je bil Mesec, de- setkratni oblet tega satelita in povratek domov. Pot je bila težavna, vendar uspešna. Ime- na Franka Bormana, Jamesa Lowella in Vli^illiama Andersa bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini našega planeta. Lahko trdimo, da so nastopili res pravi zvezdni časi člove- štva. ME Boljši časi za kme- lovalce? v preteklem letu smo spre- gledali, da se je naša kmetij- ska politika znašla v »slepi ulici«. Poizkušali smo to in ono, iskali nove oblike, toda kljub vsemu je naše kmetij- stvo v vseh povojnih letih stopicalo nekje ob strani. Kmet je bil precej zapostav- ljen in še danes nima vseh tistih ugodnosti, ki jih ima delavec, čeprav se oba tru- dita, da bi jima šlo bolje v naši socialistični domovini. Ker so vsi od občin do zve- ze spoznali, da takšna pot ni pravilna, so že v minulem letu sprejeli precej ukrepov, da se ne bi ponovile napake iz prejšnjih let. Seveda ne smejo kmetje pričakovati, da se bo njihovo stanje ure- dilo že čez noč, ampak da bo potreben daljši čas, da dobi kmetijstvo svoje enakoprav- no mesto v naši družbi. Ne smemo namreč pozabiti, da je ravno naše kmetijstvo no- silo v prvih povojnih letih težko breme, ko je z nizko ceno prehrambnih proizvo- dov gradilo našo industrijo. V drugih državah si je rav- no v tem obdobju z višjimi cenami znatno opomoglo. Da bi tako izravnali status obeh skupin proizvajalcev, delavcev in kmetov, so že v lanskem letu lahko kmetje dobili potrošniške kredite. Možnosti pa so bile tudi za najemanje večjih kreditov za nakup strojne mehaniza- cije, za obnovo ipd. Ze v lanskem letu smo se pogo- varjali z direktorjem kredit- ne banke v Slovenski Bistri- ci tov. GODCEVO, ki je de- jala, da so možnosti za na- jetje večjih kreditov pod po- gojem, da bo kmet v nasled- njem obdobju vezal pri ban- ki določena sredstva. Zaradi tega smo se že takrat pogo- varjali tudi s pi-edsednikom skupščine občine Mirom KO- LEN KOM in načelnikom za finance Božom STRNADOM, ali bi bilo možno, da bi kmet- je lahko vlagali kot vezana sredstva pri banki sredstva davkov. Oba sta izjavila, da takšne možnosti so, vendar da sama brez skupščine tega ne moreta odobriti. Iniciativo za rešitev vpra- šanja kmetijstva v občini je naredila tudi Socialistična zveza. Pri njej so formirali sekcijo za kmetijstvo. Prvi sadovi dela so že vidni. Za kmete se bo začela posebna šola o osnovah kmetijstva. Kmetijski kombinat name- rava že v naslednjem obdob- ju obnoviti več hektarjev sadovnjakov, vinogradov in nasadov črnega ribeza v ko- operaciji. Torej, vrata se od- pirajo, potrebno bo le prijeti za kljuko in skupaj z zdru- ženimi močmi ustvariti to, kar si prizadevamo storiti! -b Kakšne pokojnine? v naslednjih dneh se bo začela v zvezni skupščini vsestranska razprava o refor- mi pokojninskega sistema. Poslancem so že izročili na- črt tez, ki sta jih več mese- cev pripravljala zvezni svet za delo in zavod za socialno zavarovanje. Potem, ko jih bo sprejela skupščina, bodo pri- šle v javno razpravo, da bi lahko bil novi zakon o po- kojninskem zavarovanju do konca leta 1969 sprejet in da bi začel veljati v začetku leta 1970. SPREMEMBE, VENDAR KAKŠNE? Kot je znano, koreninijo vse zahteve po spremembah v pokojninskem sistemu v nerešenih materialnih odno- sih na tem področju. Glede na stališča v tezah je temeljni cilj sprememb v tem, da bi, končno, resno in do konca li- kvidirali neskladje med de- janskimi možnostmi pokoj- ninskih fondov in vse večjih obveznosti, ki bi jim morali ustreči. Z eliminiranjem tega, j splošni družbeni oceni neme gočega neskladja, bi prel^ nili prakso ogrožanja prav! delovnih ljudi na področj pokojninskega zavarovanja. Kaj bi pomenile predložf ne spremembe s stališča m posrednih interesov zavarc vancev? Vedno glasneje ti dijo, da bi morale predvsei zagotoviti: — večjo socialno in ek( nomsko varnost upokojence v pogledu realizacije njihovi pravic; — temeljito ublažitev nc upravičenih razlik med st< rimi in npvimi pokojninam ki se stalno poglabljajo; — zaustavitev nadaljnjeg razvrednotenja dejanske vre dnosti pokojnin, ki bi jih mo rali najprej primerno pove čati, potem pa stalno vsklj jevati s splošnim porastoi ekonomske moči družbe. Te težnje so prisotne tezah. Vendar je še prezgoda predvidevati, ali vsebujejo i v kakšni meri predlog pravi rešitev za realizacijo navede nih ciljev. ODLOČILNA JE STAROST Glede splošnega koncept predvidevajo teze razširite pravic republik in samou pravnih zavarovancev v dole čanju pravic in dolžnosti pokojninskem zavarovanji Kar pa zadeva konkretne re šitve, bi se sedanji zakon naj bolj spremenil v tistih po glavjih, ki govorijo o obliko vanju pokojninskih osnov ii ki predpisujejo pogoje za pri dobitev pravice do pokojnine Temeljni pogoj za pridobi tev pravice do pokojnine m bi bila večja dolžina delovo dobe, kot je sedaj, temveč le ta starosti. Delovni človek b realiziral pravico do pokojni ne, ko bi bil star 60 let (mo ški), oziroma 55 let (ženska pod pogojem, da bi imel naj manj 20 let pokoj ninskeg staža. Pravico do pokojnin bi imel tudi moški, ki bi ime 15 delovnih let, pa bi dpsege starost 65 let, ali ženska, iJ bi imela 60 let. MLADINI {^0 16 LET ALKOHOL NE PRUA V ponedeljek, 6. januarji tega leta, se je družina Pod goršek iz Mlinske ceste pr Ptuju dalj časa zadržala ^ gostilni »Hojnik« na Bregu Se komaj osem let star sii se je kmalu »izgubil«, Pi polnoči so ga našli pijanegi v mestu. Bruhal je še na po staji milice. Mati je prišli ponj šele naslednje jutro ni postajo milice. Povedala da niso opazili, kdaj je otrol izginil. Občinska skupščina Občinska konferenca ZK Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZMS Občinski odbor ZZB NOV Občinski sindikalni svet Delavska univerza Temeljna Izobraževalna skupnost SLOVENSKA BISTRICA čestitajo občcinoin ob 8. januarju - prazniku občine! tednik — Četrtek, 9. januarja 1969 STRAN 3 N^igcac^iio žrebanje vlagateljev pri hranilno Icreditni službi obrata »Jeruzalem« v Ormožu Težko zaslužen dinar ne sodi v nogavico ampak v hranilnico Hranilno kreditni odbor pri obratu Jeruzalem Ormož je priredil v ponedeljek, 30. de- cembra preteklega leta, v go- stilni »Abonent« v Ormožu nagradno žrebanje za svoje vlagatelje, ki imajo vezane vloge. Zbrane vlagatelje — kmete kooperante — je naj- prej v imenu odbora pozdra- vil predsednik Jože Korpar iz Osluševec, nato pa inž. Martin Habjanič, vodja kooperacijske službe pri obratu »Jeruzalem« Ormož, ki je v svojem kraj- šem poročilu poudaril pomen varčevanja in vlogo hranilno kreditnega odbora. Ob prodaji kmetijskih pridelkov v lan- ski jeseni so vloge pri hranil- no kreditnem odboru narasle od 56 na 90 milijonov starih dinarjev. K temu je precej pripomogla večja obrestna me- ra kot tudi spoznanje zaseb- nih kmetovalcev, da težko prigaran denar ne sodi v »no- gavico« temveč na hranilno knjižico. Prednost pri najemanju po- sojil imajo vlagatelji pri hra- nilno kreditni službi, v izjem- nih primerih pa tudi kmetje, ki niso vlagatelji. Kmetje na- jemajo posojila v glavnem za obnovo gospodarskih poslopij. vinogradov ter sadovnjakov. Niso pa redki tudi kmetoval- ci, ki so si s pomočjo najetega posojila kupili traktorje ter drugo kmetijsko mehanizacijo. Kljub navedenim ugodnostim ^n prednostim varčevanja na hranilni knjižici pa je še ve- dno opaziti, da nekateri kme- tovalci hranijo denar doma in ga tako izpostavljajo najraz- ličnejšim nevarnostim, kot so požar in tatvine. Pri hranilno kreditni službi obrata »Jeruzalem« Ormož je jned vlagatelji tudi dvajset kmetovalcev, ki imajo -vezane yloge na odpovedni rok, kar bil tudi predpogoj, da so oili vključeni v nagradno žre- banje. Ob tem je presenetljivo č^ejstvo. da jih je med temi vlagatelji kar sedemnajst iz f>bmočja Središča ob Dravi m le trije vlagatelji z vezanimi vlogami iz območja Ormoža. Dobitnike nagrad je izvlekla enajstletna Stanka Puklavec iz Ormoža, ki je dobila kot nagrado za opravljeno delo od hranilno kreditnega odbora čokolado in čestitko, da bi se v novem letu še bolj pridno učila. Prvo nagrado — škropilnico »Lera« — vredno 132.000 S din, je dobil vlagatelj Jože Grego- rinčič iz Obreža pri Središču. Drugo nagrado 1000 kg u- metnega gnojila je dobil kmet vlagatelj pod šifro »Tonček« iz Ormoža. Tretjo nagrado — sadni mlin — je dobil Ernest Kraje Iz Središča, četrto nagrado — 500 kg umetnega gnojila — je dobila Julijana Skorjanec iz Središča. Peto nagrado — drobilec za koruzo — pa je žreb docelil vlagatelju Valentu Jalošiču. Vsem nagrajencem, kot tudi nenagrajenim vlagateljem, že- limo v novem letu, da bi jim njihove vloge kar najbolj hi- tro naraščale ter da bi se vključili v varčevanje tudi ti- sti kmetovalci, ki še niso spo- znali prednosti varčevanja. Seveda ob tem ne pozabljam na boleče dejstvo, da zasebni kmetovalci mnogokrat nimajo kaj varčevati. J- S. »P1=ZAL« JE OVINEK ZADEL V VOZILO Manjša prometna nesreča je bila tudi prvega dne v no- vem letu. Smiljan Gabrovec iz Muršičeve ulice v Ptuju se je peljal z osebnim avto- mobilom po A.škerčevi ulici proti Trgu svobode. Janez Topolovec iz Murkove 5 je »rezal« ovinek iz omenjene- ga trga v Aškerčevo ulico, zadel v levi blatnik nasproti vozečega avtomobila in v be- tonski steber. Udeleženci nagradnega žrebanja. Poleg inž. Martina Hab- janica stoji na njegovi strani enajstletna Stanka Pukla- vec, ki je izvlekla dobitnike nagrad Bodo popravili most v Studenicah? Toliko izgovorjenega in na- pisanega o studeniškem mo- stu je končno rodilo nekaj sadov. Predvidevajo, da bodo spomladi začeli prva dela. Gozdno gospodarstvo in kme- tijski kombinat KZ Sloven- ska Bistrica sta že obljubila svojo pomoč. Določen delež v lesu, pa tudi v delu bodo pri- spevali domačini. Vendar bo to za obnovo mostu premalo. Studenčani pričakujejo, da bodo dobili določena sredstva tudi od krajevne skupnosti ter druga, da ne bi bilo po- tem več jadikovanja o tem mostu, ki je res potreben ob- nove. -b KOGOVČANI SO IMELI KRAJEVNI PRAZNIK V petek. 27. decembra, so prebivalci Koga pri SrediSču in okoliških vasi svečano pro- slavili svoj krajevni praznik, ki je bil po vrsti že šestnajsti ter je vsako leto posvečen spo- minu padlim domačlnom-tal- cem, ki so jih 27. decembra 1941 leta ustrelili v Mariboru. Svečana komemoracija je bi- la v avli šole na Kogu, kjer so se ob doprsnem kipu narodne- ga heroja Jožeta Kerenčiča in ob spominski plošči padlih talcev zbrali številni domačini ter gostje iz Ormoža, med nji- mi tudi Franc Novak, predsed- nik skupščine občine Ormož ter predstavnka ZZB iz Ormoža Martin Toplak in Franc Zgonc. Slavnostni govor je imel se- kretar občinske konference SZDL Ormož Drago Zabavnik, ki je predvsem poudaril krvav delež, ki ga je dal Kog in nje- govo prebivalstvo med narod- noosvobodilno vojno ter obu- dil spomin na padle žrtve. Med drugim je dejal: »Trpljenje bo pozabljeno, žrtve pa nikdar!« Obudil je spomin na težke tre- nutke leta 1945, ko je bil Kog skoraj popolnoma porušen in je od 315 hiš ostalo primernih za stanovanje le 15 domov. V svečanem programu so na- stopili mladi recitatorji iz šole na Kogu, pevski zbor je zapel pesem »Žrtvam«, mladinci pa so uprizorili Igro-enodejanko Mati. Po končani slovesnosti je bilo v krajevni dvorani lju- dsko rajanje S to skromno, a vendar pri- srčno proslavo krajevnega pra- znika so KogovčanI kot že to- likokrat prej obudili spomin na svoje padle žrtve ter pro- slavili svoje uspehe pri ponov- ni graditvi med vojno poruše- nih domačij. j. S V OVINKU GA JE ZANESLO 28. 12. 1968 sta trčila oseb- ni avto in tovornjak na Za- družnem trgu pri skladišču TP Izbira, Alojz Bigec iz Po- brežja 117 je peljal tovor- njak v ovinek, kjer je zavrl. Zaneslo ga je v trenutku, ko je nasproti pripeljal osebni avto Rudolfa Kovačeca iz Krapine. Zaprl je pot osebne- mu avtomobilu in trčenje je bilo neizbežno. Novi predpisi o proizvodnji l>n prodaji mleka Bodo proizvajalci mleka prizadeti? Glede na nove predpise o proizvodnji in prodaji mleka v kooperacijskem sodelova- nju, ki jih je izdal Kmetij- ski in gozdarski center v Beogradu, smo zaprosili dipl. inž. Stanka Korenjaka iz ob- rata za kooi>eracijo «-Jože Lacko-«, da seznani proizva- jalce mleka z novimi ukrepi. Povedal je naslednje: »V naslednjih dneh se bo- mo sestali s proizvajalci mle- ka v vseh večjih krajih. Po- drobno se bomo pogovorili o tem, kaj zahtevajo novi pred- pisi in kako bo treba odslej proizvajati mleko v koopera- ciji. V kooperacijskem sode- lovanju bo odslej lahko le proizvajalec, ki bo izpolnje- val do organizacije naslednje pogoje: imeti mora gospodar- sko selekcijo krav. V obdob- ju med kontrolami mleka, ki ga opravi vsake tri mesece molzni kontrolor, mora pro- izvajalec redno vpisovati na- molžene količine mleka v kontrolni list. Svoje živali mora osemen.jevati s prizna- nimi plemenjaki. V laktacij- ski dobi, to je med telitvami, mora oddati po pogodb! naj- manj 900 litrov mleka po kravi. Po poteku laktacijske dobe se izračuna molznost posa- meznih krav. Na področju ptujske občine, kjer proizva- jalci uporabljajo krave tudi za kmečka dela, prevoze, po- nekod tudi za oranje, je po- prečna molznost krav manj- ša kakor v izrazitih mlekar- skih področjih. V skladu z novimi predpisi je na področ- ju ptujske občine predpisana molznost krave v kooperacij- skem pridelovanju najmanj 1700 litrov mleka letno. Tu je mišljena krava, ki je že dvakrat in več telila. Za kra- ve, ki so le enkrat telile, je odobreno odstopanje za 10 od- stotkov (1530 litrov mleka letno). Krave, ki omenjene minimalne molznosti ne bo- do dosegle, bodo črtali s se- znama živali, vključenih v kooperacijsko proizvodnjo mleka že v naslednjem me- secu. Mleko krav, katerih po- godbe bodo razveljavljene, bo dano v prost odkup. Za- nje ne bodo plačevali premij. Za kmetovalce, ki imajo slabe živali, bo smotrno za- menjati jih s produktivnejši- mi, najbolje s teličkami kon- troliranih krav. Pri tem bo nudila vso pomoč selekcijska služba obrata, ki je povezana s selekcijsko službo Živino- rejskega zavoda v Ptuju. Več o teh stvareh in kako delati v bodoče, se bomo pogovorili s kooperanti na terenu. Se- znam razgovorov, kraje in čas sestankov bomo objavili v naslednji številki Tednika.«« ZR stran 4 tednik — četrtek, 9. januarja ift Z lastnimi sredstvi in silami „Dravmja" vKidričevem lepo napreduje »Dravinja«, proizvodno in trgovsko podjetje HTV-za- ščitnih sredstev v Kidriče- vem, ima svoje začetke v letu 1947, ko je bila v Lovrencu na Dravskem polju ustanov- ljena čevljarska zadruga z več obrati. Leta 1962 so se obrati osamosvojili. Čevljar- sko delavnico so preusmerili v delavnico za proizvodnjo zaščitnih sredstev. Vedno bolj so opuščali izdelavo in popravilo čevljev. Leta 1964 je omenjeni obrat spiva na- jel, pozneje pa kupil seda- nje prostore v Kidričevem. Omenjeni prostori so bili o- puščena lesena baraka. Ure- dili so jo z udarniškim de- lom in lastnimi sredstvi. Pod barako so uredili prostorna skladišča. Vsa sredstva za proizvodnjo, skratka vse in- vesticije za opremo, stroje... so financirali sami. Urejeni baraki so prizidali še nekaj prostorov, ki jih nujno po- trebujejo. V podjetju je trenutno za- poslenih okoli 150 delavcev. V času, ko so pričeli proiz- vodnjo v Kidričevem pa do danes, so realizacijo bruto- produkta povečali skoraj za desetkrat. Nekoč obrtno pod- jetje za popravilo in izdelavo čevljev, je z vztrajnim in požrtvovalnim delom, polnim samoodpuvedi, napredovalo v dobro situirano podjetje. Z vztrajnim delom premagujejo težave poreformskega gospo- darjenja. Ker se dolga leta svojega obstoja niso zanašali na nikogar in so v.se, kar je bilo ix)trebno sami naredili, je zanje to toliko lažje. Dobro se zavedajo, da ni važno samo proizvajati, am- pak tudi prodati. Kupci hoče- jo dobiti vse varnostne pri- pomočke pri delu pri enem podjetju. Zaradi konkurence izbirajo cenejše blago. Vse to in podobne stvari so prisi- lile podjetje, da se je lani re- gistriralo tudi kot trgovsko podjetje na veliko. Kupec do- bi pri njih vse, kar potrebu- je za varnost pri delu, in to ceneje, ker prodajajo brez po- srednikov. Da proizvajajo za trg, ne za skladišča, sem se lahko prepričal, ko sem si razgledal obrat. Skladišča so bila prazna. Komaj toliko je bilo proizvodov, da sem vi- del njihove izdelke: čelade, zaščitna oblačila, obuvala, bunde, rokavice ... Pred kratkim so dobili od republi- škega organa dovoljenje za izdelavo zaščitne vrvice, ki jo s pridom uporabljajo pri preusmerjanju prometa za- radi dela na cesti, pri grad- nji in podobno. Vrvica je na- domestila drago in zamudno ograjo iz desk in podobno. V podjetju proizvajajo okoli 20 izdelkov. Asortiment bodo skrčili. V bodoče bodo preusmer- jali proizvodnjo predvsem v izdelovanje rokavic. V tem letu nameravajo modernizi- rati proizvodnjo. Zamenjali bodo strojni park. Z ustrez- nimi tečaji bodo poskrbeli tudi za kvalifikacijo delovne sile. Ivan Podhostnik, direktor »Dravinje« V obratu za proizvodnjo zaščitnih rokavic Letos mani sredstev v proračunu občine Slovenska Bistrica Zadnja seja skupščine v Slov. Bistrici v minulem le- tu se je precej zavlekla. Si- cer pa so odborniki na njej sprejemali precej važne od- ločitve. Uvodoma so razprav- ljali o zaposlovanju, ki raste izredno počasi in bo zato po- trebno poiskati vse rezerve, da bi dosegli v naslednjem obdobju izboljšanje. Zanimiva je bila tudi de- bata o možnostih gospodar- stva v letošnjem letu, za ka- terega so odborniki dejali, da ima izredne možnosti, predvsem zaradi začetka obratovanja nove valjarne Impola. Žal pa bo to leto ma- lo sredstev za investicije, ker je gospodarstvo na robu li- kvidnosti. Ena širših debat je bila o sprejemanju stopnje prispev- ka za socialno zavarovanje delavcev. Debata se je raz- širila tudi na zavarovanje kmečkega prebivalstva. Od- bornikom se namreč ne zdi logično, da dobi kmet potr- jeno zdravstveno knjižico še- 'e takrat, ko plača davek. Tega namreč mora plačati, tako ali tako. Zaradi tega se kmetje le redko poslužujejo zdravstvenih storitev, ker jih največkrat zaradi nepo- ravnanih davčnih obveznosti morajo plačati sami. Sklenili so se povezati s skupščino občine Ptuj, ki je v republi- ških organih že sprožila ak- cijo, da bi Zel njihove zaosta- le dele Haloz ne veljala klav- zula o potrjevanju zdrav- stvene knjižice kmetom, ki še niso poravnali davčnih ob- veznosti za minulo leto do aprila. Odborniki so sogla- šali z novo prispevno stopnjo za socialno zavarovanje de- lavcev, ki znaša 5,2 odstotka. Ko so na minuli seji raz- pravljali o rebalansu prora- čuna za leto 1968 so ugoto- vili, da se bodo dohodki in izdatki ujemali s predvide- nimi, čeprav so bili nekje dohodki višji, drugje pa zo- pet manjši. Na seji pa je bila izražena bojazen, da bodo dohodki skupščine občine v naslednjem letu precej manj- ši od letošnjih in da bo zara- di tega potrebno odtok ozi- roma financiranje nekaterih dejavnosti zmanjšati. Z odobravanjem so odbor- (Konec na 5. strani) Na seji skupščine občine Ormož Siromašenje revnih Na zadnji seji skupščine občine Ormož, ki je bila v četrtek, 26. decembra, so od- borniki med drugim obrav- navali tudi možnosti zaposlo- vanja trenutno nezaposlene delovne sile v občini. Ob tem vprašanju so izhajali iz dej- stva, da je občina v severo- vzhodni Sloveniji glede na narodni dohodek na prebi- valca na predzadnjem mestu. Ob tem so opozorili na kri- tično stanje številnih nere- šenih problemov, za katerih vprašanje ni »pristojna« sa- mo domača občina, saj je kljub prizadevanjem, ki jih je pokazala, popolnoma ne- močna. Rešitev vprašanja ne- zaposlenosti bo treba iskati drugje in z drugačnimi ukre- pi, kot jih lahko podvzanie izrazito kmetijska in revna občina. Odborniki so s tem v zvezi postavili tudi vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo tujina prenehala sprejemati našo delovno silo in kaj bo takrat, če bi (kar je sicer malo ver- jetno) nenadoma odpustili vse naše delavce, zaposlene v tujini. Koliko družin bi ostalo brez kruha in koliko bolj bi nas to prisililo, da končno enkrat le priznamo, da ima- mo tudi v Sloveniji nerazvi- ta območja s težkimi nere- šenimi socialnimi in ekonom- skimi problemi ter da je po- trebno tem območjem nuditi ustrezno pomoč in olajšave pri plačevanju družbenih da- jatev. Vse preveč gledamo slovenski standard in ocenju- jemo skozi prizmo življenj- skih pogojev v razvitih indu- strijskih centrih in občinah ter ob tem pozabljamo na ti ste občine in občane, kateril življenjski pogoji so daleč o tega, s čimer se tako rač pohvalimo takrat, ko je treb zagovarjati uspehe naše gra ditve in ureditve. V praks vidimo, da se radi vse pre večkrat pretirano pohvalim( čeprav stiskamo pest sam zaradi tega, da smo na vid« bogati. Skromnost je tist življenjska vrlina, ki se nai lahko bogato obrestuje, o šabnost in samohvala, pa na lahko napravi še bolj siro mašne. Kot je poudaril v svoji di skusi j i Karel Koren, ravna telj osnovne šole Miklavž pi Ormožu, kjer so anketira 64 učencev iz sedmega in o smega razreda, želi ostal doma na kmetiji le 5 učen cev, 11 jih namerava nada Ijevati šolanje v srednjih i: poklicnih šolah, vsi drugi p se želijo nekje zaposliti. Pri bližno enake odgovore lahk srečamo tudi v vseh drugih šolah na območju občine. Po stavlja se vprašanje, kara i kje bomo zaposlili mladino, If bo v naslednjih letih konča la obvezno šolanje? Industri j a in kmetijstvo se vse bol mehanizirata ter izpodrivat nekvalificirano kot tudi kva lificirano delovno silo. Edir izhod predstavlja razvoj ter ciarnih dejavnosti. Zal jih vs premalo razvijamo, ker ni mamo na razpolago ustrezni! sredstev. Pa smo zopet tart kjer se začnejo in končaj vse razprave. To so ugotovil tudi ormoški odborniki, ki s (Konec na 3. .strani) tepnik — četrtek, 9. januarja 1969 stran ii V KS Lovrenc bo ponovno referendum la samoprispevek Za asfaltiranje ceste so zbrali že 15 milj. S. din Lani je bil v ptujski ob- čini referendum za samopri- spevek. Krajevne skupnosti, "ki so ga sprejele, imajo naj- nujnejša sredstva za krajev- ne potrebe. Krajevne skup- nosti, ki pa niso pristale na samoprispevek, so v velikih težavah. Eno takih je kra- jevna skupnost Lovrenc na Dravskem polju. Te dni smo obiskali Franca Dolenca, ki je že 12 let predsednik KS Lovrenc in obenem tudi ob- činski odbornik. Ker je vod- ja in pobudnik številnih ak- cij v Lovrencu, smo ga za- prosili za razgovor o tem in onem iz krajevne skupnosti. O tem, zakaj referendum v KS Lovrenc ni uspel, je povedal, da je referendum le uspel v vasi Lovrenc, v Apa- čah, Zupečji vasi in Pleter- jah pa ne. Te vasi niso veza- no za cesto Ptuj — Majšperk, ki bi jo s pomočjo samopri- spevka asfaltirali. Smatrali so tudi, da je omenjeno ce- sto dolžna modernizirati re- publika, ker je republiška cesta. Govorili so, da plaču- jejo dovolj dajatev republi- ki in zvezi. Ker referendum ni uspel, je ostala krajevna skupnost brez sredstev za vzdrževanje krajevnih potreb. Od občine je dobila borih sto tisoč sta- rih dinarjev, kar je prema- lo za potrebe. KS ni imela več sreSstev za plačevanje električne energije. Odklopili so jo in vasi so v temi. Gjo- barja ne morejo več plače- vati. Pokopališče je neure- jeno. Krajevnih cest ne mo- rejo več vzdrževati. Se tista dela, ki so jih pred leti s te- žavo pričeli, na vedno večjo škodo ne morejo nadaljevati. Letos tudi ni sredstev za ob- daritev onemoglih in podpo- re potrebnih vaščanov. Pred leti so urejevali pokopališče tako, da je dala vsaka hiša 600 starih dinarjev. Sedaj ni dohodka od omenjene dajat- ve, niti od samoprispevka. Pred 7 leti je bila krajevna skupnost lastnik gmajne. Pobirala je pašnino in košni- no. S tako zbranimi sredstvi so vzdrževali krajevne ceste, mostove, pokopališče, posta- vili električno napeljavo in plačevali porabljeni tok in podobno. Pred 7 leti so po od- loku občinske skupščine gmajne vzeli, rekoč, da jih KS nerentabilno izkorišča in da bo kmetijski kombinat iz njih napravil plodna polja. Od ca. 85 ha zemlje na gmaj- ni je sedaj le kakih 5 ha plodne zemlje. Ko so pred tremi leti uvideli, da iz gmajne ne bo tega, kar so pričakovali, je kombinat pri- čel dajati gmajno v najem kmetom za pašo in košnjo. Nekatere predele namerava celo prodati. KS Lovrenc se je glede tega pritožila in ča- ka na odgovor. Na zadnji seji se je svet KS odločil za ponovni refe- rendum za samoprispevek. Potrebe jih silijo v to. Zago- toviti morajo vsaj najosnov- nejša sredstva. Sredstva za asfaltiranje ce- ste skozi Lovrenc že zbirajo. Vse kaže, da bodo omenjeno cesto prvo asfaltirali v ptuj- ski občini. V Lovrencu so do- slej zbrali že okoli 1,5 mili- jona starih dinarjev. Meni- jo, da bodo zbrali okoli 2 mi- lijona starih dinarjev. Odziv je zelo dober, predvsem s strani delavcev. Franc Dolenc, predsednik KS Lovrenc Letos manj sredstev - (Nadaljevanje s 4. strani) , niki, predvsem tisti iz pode- < želja sprejeli sklep o ponov- j ni uvedbi živinskih sejmov i v Slovenski Bistrici štirikrat ^ letno. Odborniki so tudi so- j glašali z integracijo gostin- t skega podjetja Letovišče . grad Statenberg k hotelu Tu- E rist iz Maribora. Menili so, i bodo za gostinsko organi- • racijo, združeno v večjem " Poajetju, nastopili boljši ča- 1 -b 1 ^ Siromašenje revnih • ^^"^daljevanje s 4. strani) j ^J^oznali, da vprašanju neza- ■ lX)slenosti njihova skupščina J J^i kos. Kot lahko na eni strani go- j vorinio o bogatenju bogatih, lahko tukaj ugotavljamo ^^^"omašenje revnih. J. S. OPLOTNiČAN! IN SAMOPRISPEVEK Ko so se lani poleti v bi- striški občini odločali za sa- moprispevek za ureditev ma- terialnega stanja šole, so se v Oplotnici odločili celo za dva: za samoprispevek za ureditev materialnega polo- žaja šole kot za asfaltiranje in moderniziranje ceste od Spodnje Ložnice do Oplotni- ce. Ta cesta je že dolgo časa v brezupnem stanju. Luknje na njej postajajo iz dneva v dan večje, tako da jim ne more slediti noben cestar in jih re- dno zasipavati. V razgovoru s predsedni- kom krajevne skupnosti Oplotnica Alojzem Krajncem pa smo izvedeli, da so s sa- moprispevkom za cesto zbra- li že kar precej sredstev. Vendar, je dejal tovariš Krajnc, bo potrebno narediti kontrolo ter pogledati, kdo redno plačuje in kdo ne, ter nato urediti, da bodo samo- prispevek plačali vsi. V bliž- nji bodočnosti bodo sklicali širši sestanek predstavnikov gospodarskih organizacij, ki so zainteresirane za moderni- zacijo ce.ste in jo tudi redno uporabljajo skupaj s pred- stavniki družbeno političnih organizacij in predstavniki skupščine občine Slovenska Bistrica. Na njem bi se do- govorili, kakšna bi bila sred- stva. ki jih lahko pričakuje- mo od teh organizacij, in pa kolikšna bi bila občinska sredstva. Upajo, da bodo na tem sestanku naredili tudi akcijski program, kako si za- gotoviti pomoč republike, ki bi bila nujno potrebna za to cesto. Cesta je namreč tretje- ga reda in sodi v republiško cestno upravo. Oplotničani pričakujejo, kaj jim bo prinesla bližnja bodočnost, saj so se že nave- ličali slabe ceste, kar so do- kazali tudi s sprejetjem sa- moprispevka. Potrebno bo le še razumevanje drugih in po- tem se ne bo bati, da ne bi imeli Oplotničani v bližnji bodočnasti asfaltirane ceste od Spodnje Ložnice do Oplot- nice. -b SKRIL DENARNICO — NI PRIJAVIL TATVINO 3. januarja tega leta zve- čer je sporočil ptujski posta- ji milice Ivan Keml iz Mari- bora, da so mu v ptujski piv- nici ukradli denarnico z do- kumenti in 120.000 starih di- narjev. Ptujski miličniki so odšli na kraj tatvine. V po- izvedovanju so ugotovili, da je »žrtev« tatvine sam sebi »ukradel« denarnico in jo ^kril v škorenj. V denarnici je bilo mnogo manj denarja, kot bi ga naj bilo ukradene- ga. Iz dokumentov, ki so še vedno bili v denarnici, so ugotovili miličniki, da »pri- zadeti« ni bil Ivan Keml. Pisal se je Janez Drobnič. Z odlokom določeni kraji in pogoji, v kaierih smejo obrtniki v ormoški občini prodajati svoje izdelke Odborniki skupščine obči- ne Ormož so na svoji zadnji seji sprejeli med drugim tu- di odlok o določitvi pogojev in krajev, v katerih smejo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov prodajati svoje iz- delke. Odlok določa, da sme- jo obrtne delavnice samostoj- nih obrtnikov v ormoški ob- čini — razen v svojih poslov- nih prostorih, prodajati svo- je izdelke še v naslednjih krajih: Ormož, Središče, To- maž, Velika Nedelja, Podgor- ci, Ivanjkovci, Miklavž in Kog. Za obrtne zadeve pri- stojen upravni organ pa sme v izjemnih primerih dovoliti prodajo tudi izven omenjenih krajev. Odlok določa, da smejo obrtniki razstavljati in pro- dajati svoje izdelke le na urejenih stojnicah, izjemoma pa tudi na vozovih in na tleh (izdelki lončarjev, razno kmetijsko orodje, lesena ro- ba in podobno). Razstavlje- no blago mora biti vidno označeno s ceno, če je s po- sebnim predpisom tako dolo- čeno pa tudi na predpisan način zaznamovano, označeno ali pakirano. Medičarji in slaščičarji morajo pri proda- ji upoštevati še posebno pred- pise, ki se nanašajo na pro- dajo živil. Za vse obrtnike pa velja določilo, ki pravi, da morajo skrbeti za red in čistočo na prodajnem prosto- ru. Za prekrške določil, ki jih navaja odlok, so predvi- dene denarne kazni. Dosedanja praksa je poka- zala pri prodaji blaga, ki ga nudijo obrtne delavnice za- sebnih obrtnikov v zadnjem času, več nepravilnosti in tržnih prekrškov. To vpra- šanje je sedaj rešeno z od- lokom in bo tržni inšpektor preganjal tiste prodajalce, ki ne bodo spoštovali določil odloka. J. S. Večina žen si domišlja, da zadošča imeti enega lju- bimca, če hočejo spoznati ljubezen, in prav tako je mnogo mladih ljudi pre- pričanih, da zadošča pi- sati verze, če hočeš biti pesnik. (Et. Rev) TRGOVSKO PODJETJE KOLONIALE poslovna enota Poljcane 8. januar čestita občanom, predvsem svojim strankam ob prazniku občine Slovenska Bistrica STRAN 6 tednik — četrtek, 9. januarja ift Bomo uredili v Pluju lekarniški muzej? Med mnoge ptujske zani- mivosti sodi tudi zgodovin- ska priča o stari lekarni v Ptuju, ustanovljeni v 16. sto- letju, najstarejši lekarni na Slovenskem Ln med redkimi lekarnami v tedanjem času v Evropi. Prav zato je vzkli- la želja v krogih farmacev- tov, da bi v prostorih stare ptujske lekarne in nekateri- venski lekarniški muzej s ptujske lekarne uredili slo- predmeti, ohranjenimi Iz mi iz drugih najstarejših le- karn. Znamenite farmacevt- ske naprave za ptujsko mu- zejsko lekarno je zbral mar- ljiv raziskovalec zgodovine lekamLštva mg. farmacije tov. Minafik iz Maribora. Znameniti predmeti so žal javnosti skriti. Deponirani čakajo, da bi dobili svoje primerno mesto v nekdanjih prostorih stare ptujske le- karne na Slovenskem trgu, ki so jo leta 1958 opustili, ko so odprli lekarno v novi zgradbi v Trstenjakovi uli- ci. Prostore stare ptujske le- karne pa uporablja sedaj tr- govina Ciciban. Vprašujemo, ali bi trgov- sko podjetje IZBIRA ne moglo najti za svojo trgovi- no Ciciban v Ptuju primer- nejših prostorov, da bi se v nekdanje lekarniške prosto- re vselil lekarniški muzej? Kaj primerno bi bilo, če bi to stavbo spremenili v mu- zej tudi zato, ker je na naj- starejših in najlepših ptuj- skih meščanskih hiš. Ptuj bi tako spet pridobil zgodovin- sko znamenitost Štiristo let staro lekarno bi z vsemi nje- nimi prostori in ohranjeni- mi predmeti predstavili jav- nosti. V izložbenem oknu ali pa na posebni plošči na stav- bi bi napis opozarjal na po- seben sloves te ponosne ptuj- ske stavbe. Ob določenih urah bi lahko pozvonili na lekarniški zvonec in prikli- cali stranko v hiši, ki bi za primeren honorar razkazala obiskovalcem, kako so ne- koč pripravljali zdravila. NEKAJ IZ ZGODOVINE PRVE IN NATO DRUGIH PTUJSKIH APOTEK Po zapiskih tov. mg. Mi- nafika povzemamo kratko zgodovino ptujskih lekarn. Rojstvo prve lekarne je povezano s turško nevarnost- jo Potrebovali so dobro ure- jeno lekarno blizu meje, da bi služila vojski, če bi se zbrala v boj proti sovražni- ku Zato so ustanovili deželni stanovi v Ptuju leta 1587 le- karno in vanjo nastavili pr- vega lekarnarja — Boštjana Gruebnerja. Ko je katoliška cerkev v Ptuju obračunavala s protestanti, se je protestant Gruebner preselil leta 1603 z lekarno v Varaždin. Tam je še ohranil svoj naslov šta- jerskega deželnega lekarnar- ja, ki so mu ga podelili ob nastanitvi. Sredi 17. stoletja zasledi- mo v arhivskih virih imeni dveh drugih lekarnarjev v Ptuju, Boltažarja Muellerja in Janeza Grienwalda. Muel- lerjeva lekarna je bila na- sproti sedanjega sodišča in se je imenovala »Pri zlatem jelenu«. Sedaj je v teh pro- storih zlatar. Grienwaldova lekarna je bila na Sloven- skem trgu in se je imenova- la »Pri zamorcu« (sedaj je v teh prostorih trgovina Ci- ciban). Ime so dali verjetno po konzolni maski na hiši, ki je še sedaj na svojem sta- rem mestu. Maska je po iz- voru znamenita. Omenja jo dr. Cevc v Ptujskem zborni- ku, v članku o podobnih grotesknih maskah v haj- dinski cerkvi v starem prez- biteriju. na mestnem stolpu v Ptuju, v ptujskogorski cerkvi, v minoritskem samo- stanu, v križnem hodniku dominikanskega samostana in na stavbi ob starem ma- gistratu. Maske izvirajo iz kroga arhitekta in kiparja Parlerja iz 14. stoletja, ki je živel v Ptuju. To so fantazi- je človeških in živalskih spak. Hajdinske maske se najbolj približujejo podo- bam mojstra Hermana, ki jih je ustvarjal v skladu s Parlerjanskim konceptom. Masko je nekdo prebarval na črno. Od tod ime najsta- rejši slovenski lekarni. Zna- menita lekarna z zanimivim imenom po stari maski, ro- jeni pod dletom kiparja okrog 180 let, preden so se v Ptuju pričela prodajati zdravila. Leta 1645 je oba ptujska lekarnarja pobrala kuga, le- karniška vrata pa so tedaj zaprli. Odprli so novo lekar- no, ki pa je delala le do le- ta 1687. Obe stari lekarni Pri zlatem jelenu in Pri za- morcu pa sta živeli iz sto- letja v stoletje. Šele po osvo- boditvi 1. 1945 so zaprli le- karno Pri zlatem jelenu, le- karno Pri zamorcu pa, kakor smo že napisali, leta 1958. Njene prostore je zasedla tr- govina Ciciban. V PROSTORIH LEKARNE PRI ZAMORCU Lekarna »Pri zamorcu« na Slovenskem trgu v Ptuju je imela v nadstropja zgrajene lekarniške prostore. Oficina je bila v najvišjem nad- stropju z vhodom s ceste. Drugi prostor — laboratorij ali lekarniška delavnica je ležala nadstropje nižje z oknom na strmo ulico Vseh svetnikov (danes Jadranska ulica). Okno je bilo v debe- lem zidu in je oj^likovalo le- po loža. Tretji, kletni prostor je služil za materialko. Pro- store so povezovale ozke stopnice. Vsi prostori so še talini, kakršni so bili v dav- nih dneh, saj je stavba spo- meniško zavarovana. V stav- bi manjkajo le priče nekda- njih naporov, kako lajšati človeku bolečino, kako mu pregnati bolezen in smrt. Želimo, da se uresniči že- lja Farmacevtskega dru- štva SRS, želja, da se v zna- menito zgodovinsko stavbo, ki je 400 let služila člove- škemu zdravju — vseli spet stara lekarna, lekarna-muzej. v T? Vsem poslovnim partnerjem in vsem občanom čestitamo ob 8. januarju, prazniku občine SLOVENSKA BISTRICA Gradbeno podietie GRAH!! SLOVENSKA BISTRICA Člani LD Juršinci sa uspešno končali lovsko sezGino v nedeljo so imeli člani LD Juršinci zadnji skupni lov v lanski lovski sezoni. Kot je to že tradicija, so se tudi to- krat zbrali na svojem »zad- njem pogonu«, ki so ga pri- redili v gostilni Senčar v Juršincih. Krajši čas sem prebil v njihovi sredini ter zvedel, da je bila letošnja je- senska lovna sezona uspešna, saj so poslali v »večna lovi- šča<- ves planirani odstrel ter izpolnili tudi plan odstrela, ki so ga opravili lovski gost- je iz sosednje Italije. S sredstvi, ki so jih prigo- spodarili v letošnjem letu, bodo dokončali gradnjo lov- skega doma, ki že stoji v su- rovem stanju ter jim bo nu- dil prijetno zavetišče in pri- speval tudi k temu, da bodo dobili Juršinci v tem letu nov objekt ter pogoje za uspešen raz\'oj lovskega tu- rizma. J. S. Jože Kerenčič, življenje heroje Ob 15. obletnici proglasitve za narodnega heroja želim prikazati življenjsko pot Jo- žeta Kerenčiča — Janka, predvsem pa orisati njegovo revolucionarno delo, zaradi česar je bil odlikovan 27. no- vembra 1953. leta z redom narodnega heroja. Predvsem ga želim prika- zati kot slovenskega revolu- cionarja in pisatelja, ki se nikakor ni mogel nikoli ločiti od socialne usode okolja, iz katerega je izhajal in se zanj boril že v začetku organizi- ranja narodnoosvobodilne borbe leta 1941. K revolucio- narni spremembi svoje ljub- ljene Prlekije je Kerenčič prispeval največ, za njo je herojsko žrtvoval življenje. Pri zbiranju podatkov za to monografijo sem naletel na določene težave in mislim, da nikakor ni popolna in bo v bodoče potrebno še marsikaj dopolniti. Poleg objavljenih del sem uporabljal tudi u- stne in pismene izjave ljudi, ki so z njim tesno sodelovali. Mnogo stvari se je pozabile in moja želja je, da se ohra- ni v skromnem obsegu zapi- sano za naša pokolenja. Pred- vsem Želim, da še drugi s svo- jimi prispevki izpolnili nje- govo monografijo in se vsem ki so mi do sedaj pomagal: pri delu, lepo zahvaljujem. Ivan Hren LETA MLADOSTI v Jastrebcih pri Kogu, šest kilometrov severno od Središča v podnožju Sloven- skih goric, se je 9. marca 1913. leta rodil v kmečki dru- žini Jožeta Kerenčiča in nje- gove žene Uršule drugoroje- nec, ki so mu dali očetovo rme. Kerenčičev rod že dol- ga desetletja živi v Jastreb- cih na srednje veliki kme- tiji. Družina Jožeta Keren- čiča je bila številna, saj se je rodilo šest otrok v starost- nem zaporedju: Franc, Jože, Marija, Anika, Slavko in Ci- ril. Oče je bil skrben, dela- ven in spoštovan gospodar v bližnji okolici. Med vašča- ni je bil znan, da svojo kme- tijo dobro obdeluje in pa- metno gospodari. Ko se je mali Jože rodil, je bil njegov cče na avstro- ogrsko-ruski fronti v Karpa- tih kot vojak habsburške monarhije. Po številnih bo- jih je bil ranjen. Nekoliko pod srcem v pljučih mu je obtičala krogla, ki jo je no- sil v svojem telesu vse pre- ostalo življenje. Po I. sve- tovni vojni se je Jožetov oče vrnil domov kot stoodstotni vojni invalid. Iz prsnega ko- ša je imel speljano gumijasto cevčico, po kateri se je ne- prestano cedil gnoj. Rana v prsih ni nikoli ozdravela in oče Kerenčič je vse nadalj- nje življenje bil žrtev vojne. Kot invalid ni bil sposoben za delo na kmetiji, za gospo- darjenje in sedaj je pol številne družine, nege moj gospodinjstva vodila gosp darstvo posestva njego neutrudljiva žena. Življenje pri Kerenčičei se je spremenilo. Živeli skromno in od časa do ča celo bedno življenje. Bili pošteni, pridni in vari ljudje. Mati je dobro pi mislila za vsak dinar, da je pravilno vnovčila in teh je mnogokrat primai kovalo. Oče, invalid, ni pi jemal nobene invalidnine je bil poleg drugih finančr težav še dodatno breme 8 renčičevi družini. Mali Jože ali Jožek, kai so ga domači in vaščani in novali, je rastel ob vel materini ljubezni Kasni je postal ljubljenec cele E renčičeve družine, sorodi kov in sovaščanov. Jožeko mati je bila zelo plemeni delavna in tiha. Vso svc skrb je posvečala bolnei možu, dobri vzgoji števili otrok v družini in gospodi stvu. Premagovala je najfc j a bremena v družini. Ko je Jožek toliko odi sel, j'e spoznal domačo v, ki leži na južnem delu k govske vzpetine, vzhodno rečice Trnave, vse do si vensko-hrvatske meje S venskih goric, tu se ko« Prlekija. Ze kot otrok skupaj z ostalimi domači hodil na njive, v vinogri pasel krave in že poma( pri kmečkih opravilih. Mal ri je pomagal v varstvu s^ jih mlajših sester in brat( Z ostalimi vaškimi otroci je rad družil in se igral ni različnejše igre. Jožeka so starši vpisali osnovno šolo na Kogu, i prvotno imenovano pri J Bolfeku, v šolskem letu 192 1921. Od šole je bil njeg dom oddaljen dober kiloni ter in pot do šole mu ni p vzročala nobenih težav, šoli je bil tih, miren, vest in marljiv. Kmalu je vzb dil pozornost učiteljev s sv jo nadarjenostjo. Takšen lahko nudil pomoč mnog sošolcem pri domačih nal gah in učenju. V osnovni šoli je spozr velike socialne razlike ffl kmečkimi, bajtarskimi viničarskimi otroci. Kmec so bili skromno obleče bajtarski oziroma viničari v zelo revnih, zakrpanih raztrganih oblekah. Pozi v raztrganih čevljih, pi ostali čas pa bosi. Mn( revni otroci pozimi sploh i so hodili v šolo, ker n: imeli obleke ne čevljev, f gosto je več otrok neke di žine nosilo eno in isto ob ko ali čevlje v šolo. Zato se dnevno menjavali pri ol skovan ju pouka. Mnogo ' ničarskih otrok ni irrv kruha. (Nadaljevanje prihodnjič) tepnik — četrtek, 9. januarja 1969 stran ii Novoletna reportaža iz Ptuja Novoletno praznovanje le še spomin Vse leto smo bili z vami, na poglejmo še, kako so Ptuj- čani proslavili prehod iz sta- rega v novo leto. Mesto so nekoliko lepše okrasili kot la- ni. Svetlobna telesca na uli- cah, še posebej tista na smrekah, so ustvarila prijet- no vzdušje posebno zvečer. Mogočen poudarek novolet- nim nočem je dala osvetlitev ptujskega gradu, ki je bil vsled tega ponoči viden da- leč naokoli. Osvetljen je bdel nad mestom še bolj mogočno kot podnevL Neke noči se je po ptujskih ulicah peljal tudi dedek Mraz in pozdravil o- troke pred ptujskim hotelom. Zadnje dni pred koncem leta kaj koristnega za časopis ni- sem mogel več zvedeti. Opa- zoval sem lahko le, kako so se vsi na nekaj pripravljali. Menda je bilo te dni po vsem svetu prav tako vzdušje. Se vojne so prekinili za novo- letne praznike. Zal so jih po praznikih nadaljevali, kljub temu, da so se vsi, tudi vo- dilni politiki, v novoletnih poslanicah zavzemali za mir. Povrnemo se na ptujske ulice v prednovoletne dni. Trgovi- ne so bile polne kupcev. Med drugim je bilo potrebno iz- brati čestitko ali darilo za ženo, moža, otroka, tovariša... Kolikokrat na dan smo segli v roke mimoidočim: znancu, prijatelju, delovnemu tovari- šu in jim želeli srečno novo leto. Ko bi bilo vsaj tako kot letos, so nam mnogi odgo- varjali, da bi bil mir, zdrav- je... Mnogi so že nekaj dni pred novim letom pozabili na vse skrbi, iskali tovariše in družbo v gostinskih lokalih, da bi kar se da bolje prosla- vili novoletne praznike. TP Izbira se je spomnifo nanjo Ko sem tako opazoval lju- di, ko so kupovali in nosili velike zavoje, pili kozarec za kozarcem in se pogovarjali, koliko tisočakov bodo zapra- vili na silvestrov večer, sem pomislil na tiste male ljudi, i se z velikimi težavami in oo velikem pomanjkanju pre- ®Oajo skozi življenje. Ko bo- do drugod pogrnjene mize, ko tisočak ne bo pomenil ve- liko, ko bo brizgal šampa- njec ... kako bo pri duši tem ljudem. Ali se bo kdo spom- nil nanje? Se ta trenutek sem sklenil, da bom obiskal in se pogovoril s temi ljudmi. Ver- jetno ste mislili, da sem mo- ral daleč v Haloze ali Slo- venske gorice. Hotel sem jih poiskati v neposredni bližini »standarda«. Našel sem jih dober kilometer od tovarni- škega dimnika v Kidričevem, dober kilometer od mogoč- nega blokovskega naselja. Ob zasneženi poti v Njiver- cah sem ugledal hišo s slam- nato streho. Ko sem pripeljal bliže, sem videl, da je polovi- ca hiše podrte. Ker se je iz dimnika kadilo, sem kljub temu stopil bliže. Nisem šel zaman. V izbi, ki je bila v razpadajoči hiši za vse drugo primerna kot za stanovanje, sem našel starejšo ženico. Vljudno sem pozdravil in jo prijazno nagovoril. Sele ko sem ji povedal, da sem od ča- sopisa in da bi rad tudi njo omenil v novoletni reporta- ži, je izginil strah z njenih oči. Nisem se čudil, saj je hi- ša precej na samem. Ženici je ime Marija Rajh. Kljub 71. letu starosti se je še dobro držala. Poklepetala sva o tem in onem. Živi s štirimi tiso- čaki podpore, ki jo dobi vsak mesec. Včasih dobi kaj od Rdečega križa. Mož jo je za- pustil. Nima nič otrok. Naj- več ji pomagajo sosedL Pred- vsem ji dajo mleko. Dolga leta je delala kot gospodinj- ska pomočnica in pri kmetih. 25 arov zemlje in pridne ro- ke so preživele njo in očeta, ki je že umrl. Ko sva se na- menila na dvorišče, da bi jo fotografiral, je prišel sosed Alojz Murks. Verjetno je sklepal po fotografskem apa- ratu, da delam za časopis. Ta- koj mi je povedal še hujše stvari, ki jih doživlja ženica na stara leta. Plačuje kmečko socialno zavarovanje. V letu 1967 je morala plačati 20.000 starih dinarjev, lani pa nad 17.000 starih dinarjev. Nima dohodkov. Ima malenkost zemlje. Pri tem je pokazal na okolico, kjer je stalo nekaj suhih sliv in ena murva. Pod snegom je bil pašnik; bore malo za dohodek. Poleg tega je morala plačati za lansko leto 10.000 starih dinarjev davka. Pred kratkim se je zdravila. Ima rano na nogi. Bolniški stroški so znašali 16.000 starih dinarjev. Soci- alno je zagrozilo, da bo »ru- bilo«, če stroškov ne bo pla- čala. Stroške je poravnal so- sed Alojz Murks. Morda sem zaradi tega, ker je bilo silve- strovo popoldne, mislil, da so vse omenjene vsote ravno to- likšne, kot jih bo marsikdo v silvestrovi noči zapravil. Omeniti moram še pohvale vredno humano akcijo TP- Izbira, ki je ženici poslala za novo leto lepa darila: med drugim precej jestvin, odejo, premog in drugo. Marija Raj- hova je želela javno se za- hvaliti trgovskemu podjetju za omenjeno darilo, predvsem pa Janku Repiču. Zahvalila se je tudi sosedom za pomoč in jim želela srečno novo le- to. Spomin na nemška taborišča greni marsi- komu novoletno rajpoloženje Nedaleč od razpadajoče hi- še Marije Rajhove, sem ugle- dal onstran železniške proge neverjetno majhno hišico. Njen lastnik Anton Horvat, s katerim sva se srečala na poti, mi je povedal, da sta- nuje v njej z družino. Pripo- vedovati mi je začel zanimive doživljaje, ki so bili večkrat zelo hudi. Mati je bila iz o- kolice Murske Sobote, oče pa iz okolice Maribora. 1915. le- ta mu je padel oče v Rusiji. Tega leta je prišel v Staro- šince pri Cirkovcih, kjer je živel z materjo. Ze leta 1941 so ga zaprli Nemci. Potikal se je po zloglasnih nemških za- porih in delal kot zapornik v raznih tovarnah. M^ ne- kim bombnim napadom je bil težje ranjen. Bivanja in trp- ljenja v taboriščih se .ie živo spominjal. Ko mi je pripove- doval o trpljenju in grozo- tah, ki jih je videl, so mu večkrat pritekle solze v oči. Osvobodili so jih zavezniški vojaki. Po vrnitvi v domovi- no, ni našel nikogar. Kot in- valid prejema ijodporo. Pet otrok in ženo preživlja tudi s popravilom dežnikov, poso- de in podobno. Ob koncu raz- govora sem ga zaprosil za posnetek za novoletno repor- tažo. Ob slovesu sva si zafe- lela srečno novo leto. Gtrdci iz Prekmurja so zaigrali za srečno novo leto Mračilo se je že, ko sem se na silvestrovo pripeljal iz Njiverc v Ptuj. Ulice so bile razsvetljene, polne ljudi in avtomobilov. Na vogalu pred trgovino »Borovo« je priteg- nila skupina godcev večje število mimoidočih. Igrali in peli so, da je bilo veselje. Ko so odigrali tri melodije, so mi povedali, da vsako leto igrajo v Ptuju in Ormožu za srečno novo leto. So sezonski delavci, doma iz Prekmurja. Predstavili so se mi tudi po imenih. Violino je igral Šte- fan Kovač, mandolino Andrej Serbezi, berdo Slavko Serbe- zi, kitaro pa Štefan Horvat. V gostinskih lokaHh je bilo zelo živahno Kmalu po polnoči, ko sem zaželel srečno novo leto svo- jim svojcem in prijateljem, sem še enkrat pogledal, kako Ptujčani praznujejo silve- strovo. Ko sem hitel po uli- cah, me je »grizel« mraz in škripalo je pod nogami. Bilo je zelo hladno. Marsikatero okno je bilo razsvetljeno, izza njega pa se je čula glasba in veselo vriskanje. Sklepal sem, da so mnogi Ptujčani doča- kali novo leto kar doma. Več- ji gostinski lokali so bili pol- ni do zadnjega kotička. Vse je bilo veselo in godci so ime- li kaj malo časa za »pavzo«. Med drugim sem pokukal tu- di v ptujski hotel. Direktor hotela, F. Brodnik me je po- vabil, da pridem kaj pogle- dat. Tudi hotelski prostori so bili zasedeni, sobe pa od- dane. Predvsem so bili tu ti- sti, ki ljubijo bučne lokale in večji hrup ob takih pri- ložnostih. Dijčakali so novo leto ob glasbi in dobri kaplji- ci. Seveda so imele prvo be- sedo specialitete in druge do- bre jedi. Bilo je veselo in prav gotovo so doživeli eno tistih noči, ki ostane dolgo v spomina Tudi železničarji so morali biti no delovnih mestih Ko sem prekoračil železni- ški prelaz, sem v megli ugle- dal zaporničarja, ki je prav- kar spuščal zapornice. Kma- lu zatem je mimo zdrve! pot- niški vlak. Zavedal sem se odgovornega dela železničar- jev, ki mora biti tudi na sil- vestrovo z vso vestnostjo o- pravljeno. Niti zamisliti si ne moremo, da te noči vlaki ne bi vozili. Kretnik Ljubeč Viktor iz Markove mi je po- vedal še o težkih pogojih de- la pozimL (Kanec na 8. stranoj barija Rajh pred propadajočim poslopjem Anton Horvat Vsako leto igrajo za novo leto v ptujski in ormoški občini Ljubeč Viktor iz Markove Vesela družba v ptujskem ho telu stran 8 tednik — četrtek, 9. januarja ift Nadaljevanje s 7- sta^ani Nn posilaji milice: neredov in prometnih nesreč ni bilo Te noči sem obiskal tudi tiste, za katere je bila silve- strova noč navaden delovni dan. Na postaji milice v Ptu- ju sta te noči dežurala Alojz Gorišek in Slavko Ličen. V delovni skupini za morebitne »intervencije« so bili Anton Starle, Jože Novak, Štefan Canač in šofer Viktor Srebr- njakov. Čeprav je bila zgod- nja jutranja ura, je »mari- ca« stala pred postajo, de- žurni pa so se greli pri peči. Intervencije milice do tedaj ni bilo treba. Tudi promet- nih nesreč ni bilo. Lani je bilo na ta dan 12 prometnih nesreč, letos le ena večja na Mariborski cesti in še ta na silvestrovo dopoldne. Dom- nevali so, da bo morda pozne- je, ko se bodo ponočnjaki vračali, potrebna »interven- cija«. Pošalili so se, da tega večera na može in fante pa- zijo njihove žene in dekle- ta in skrbijo za varnost Prva pomoč v novem letu v Zdravstvenem domu je bil na silvestrovo dežurni zdra\'nik Milan Arnuš. S ko- legom sta mi povedala, da do takrat ni bilo težjega primera (obolenja). Iz Gorišnice so z gasilskim avtomobilom pripe- ljali le enega otroka, ki ga je pričelo močno dušiti. Šo- fer iz Gorišnice mi je pove- dal, da je zaradi prevoza za- pustil veselo družbo v Gori- šnici. Toda vesel je bil, da je lahko nudil prvo pomoč v tem letu. Francoza sta pričakoia novo leto v hotelu Se enkrat sem se napotil v hotelsko recepcijo in ix)klical po telefonu porodnišnico. Medtem ko sem čakal na zvezo, sem srečal dva Fran- coza, ki sta v ptujskem hote- lu pričakala novo leto. Pre- izkusil sem svojo francoščino. Zatem ko smo se predstavili drug drugemu in si zaželeli srečno novo leto, sta mi po- vedala, da montirata stroje v novi valilnici ptujske »Perut- nine«. V Jugoslaviji sta bila prvič že 1963 leta in za tem skoraj vsako leto. Bila sta že v Skopju, Ljubljani, Varaždi- nu, Osijeku, Postojni. Povsod sta montirala stroje firme »Bekoto«. Bernard Aderan in Jean Rivault sta iz leta v le- to opazila napredek v našem razvoju. Pri nas jima je všeč. Ce je mogoče, sta dejala, za- pišite, da želiva vsem srečno novo leto. Rodila se je prva občanka v novem letu v porodnišnici pa na novo leto ni rodila nobena ženska. Zaman smo čakali na prvega občana v tem letu. Iz bolni- šnice so poročali, da je bil zadnji porod zadnji dan v preteklem letu okoli 23. ure. Prvi dan v novem letu so v porodnišnici delali inventuro. Kljub temu da so prvo mater in prvega otroka v tem letu čakala lepa darila, se je pr- va občanka ptujske občine rodila šele naslednji dan. Dru- gega januarja je rodila kma- lu po polnoči Slavica Ceh iz Pacinja 6. V 32. letu starosti je povila hčerko. Težka je bi- la 4200 g, dolga pa 56 cm. Malo sestrico doma že čakajo sestrica in brata. Slavica nam je zaupala, da si je že- lela hčerko in da ji bo ime Marija. Dežurni zdravnik pri porodu je bil Brane Kristan, dežurna babica pa Malčf Sla- nic. Se veliko stvari se je pri- petilo te noči, na katero ča- kamo skoraj celo leto. V tej noči skušamo pozabiti na vse, kar je bilo slabega v pretek- lem letu, in upamo, da bo v prihodnjem letu vsaj tako, kot je bilo doslej. Z. R. Slava Ceh je povila prvo ob- čanko v letošnjem letu Ker ni bilo neredov smo imeli čas za skupinski posnetek S Francozoma smo se srečali v recepciji ptujskega hotela Dežurni zdravnik Milan Arnuš (na desni) s pomočnikom Da nas ženske ljubijo, jim moramo vzbuditi pre- pričanje, da jih ne pozna- mo. Ne moremo jih pre- pričati, da jih moški mo- re poznati in istočasno ljubiti. (Champfort) Obrat »>Jeruzaiem«<, Ormož Nagrade za upokojence v ponedeljek, 30. decem- bra, je bila na obratu »Jeru- zalem« v Ormožu intimna slovesnost, na kateri so po- delili upokojencem, ki so v lanskem letu stopili v zaslu- ženi pokoj ter so bili naj- manj 10 let zaposleni pri nekdanjem kombinatu »Je- ruzalem« Ormož — ročne ure z vgraviranim imenom in priimkom ter vinske ser- vise z emblemom turistične postojanke Jeruzalem. Sprejem so pripravili di- rektor obrata Matija RATEK, sekretar podjetja Drago ZA-. BAVNIK ter predsednik upravnega odbora Branko DOGSA. Direktor Matija RA- TEK je zbranim upokojen- cem spregovoril o težavah, ki so jih prebrodili kot dol- goletni viničarji ter dclavci v novi Jugoslaviji. Za do- končno izgradnjo podjetja so vložili mnogo svojega truda, ki je šel nemalokrat tudi na račun nizkih osebnih pre- jemkov. Ob tem je pouda- ril, da se kolektiv, ki nada- ljuje tradicijo njihovega de- la povsem zaveda, da so žu- lji sedaj že upokojenih de- lavcev njihova bogata dedi- ščina, ki jo bodo znali tudi v bodoče ceniti ter spo.štovati. Ko jim je izročil d-arila za njihovo dolgoletno požrtvo- valno delo, je vsakemu po- sebej zaželel srečno jesen življenja ter mnogo uspehov v novem letu 1969. V imenu upokojencev sta se delovnemu kolektivu o- brata »Jeruzalem« Ormož za izkazano pozornost zahvalila Kari HORVAT in Kari LAH. V toplih besedah sta izrazi- la zadovoljstvo in zahi za sprejeta darila ter ob i poudarila, da s težkim srt zapuščajo delovni kolektiv katerem so s skupnimi na ri in s posebnim razume njem vodstva toliko let lali in bili uspešno vklj\i ni tudi v sistem delavski samoupravi j an j a. Nagrajenim upokojene Jožetu KRNJAKU iz Sre šča, Karlu LEBARJU iz H manec, Karlu LAHU iz L niče, Ani MAJHEN iz Orr ža, Jožetu MAVRICU s Kc Marjanu PERGERJU iz ruzalema. Avgustu VESI KU iz Cerovca, Stanku I KLOSICU iz Temnarja, K lu HORVATU iz Temnai Antanu HOD2ARJU iz I brave ter Pavli MEZNAE iz LESNICE tudi naše isfc ne čestitke in leipo jesen i Ijenja. J, Na Polskavi premah) sredstev Ko začnejo razpravljati sredstvih krajevnih skupno na Zg. Polskavi n'so osam ni ko pravijo, da jih imajo svojo dejavnost premalo, tem območju je 18 kilomett cest tretjega reda. za kat dobivajo kot drugod pre skromna sredstva. Tako ta i nar porabijo za nakup in i voz gramoza, medtem ko ' ostala dela opravijo vase; sami. Tako s prostovoljnim del( In materialno pomočjo Goz nega gospodarstva ter krajev skupnosti urejuje cesto ski Kočno, ki bo precej skrajš pot do Šmartnega na Pohoi skozi Polskavo. Podružnica kreditne banke Celje Slovenska Bistrica ■ ■ ■ čestita občanom ob 8. januarju, prazniku občine Slovenska Bistrica tednik — četrtek, ff. .ta^ttar.ta im STRAN 9 Na zadnji seji SD Ptuj ms je odbornik - kmetovalec v razpravi o zaposlovanju zaposlil s trditvijo: „Dela dovolj, le zaslužek in ostalo je neurejeno" o vedno večjem problemu zaposlovanja prebivalstva, ki se je pojavil po letu 1965 in se izrazil predvsep v večanju števila nezaposlenih, so raz- pravljali tudi na zadnji seji ob- činske skupščine v preteklem letu. Iskali so orientacijsko možnost za zaposlitev prebi- valstva. Razpravljali so tudi o strukturi nezaposlenih. (O ana- lizah o teh vprašanjih smo že poročali.) Analize o zaposlova- nju so odkrile In opozorile na velike probleme ter nakazale številna vprašanja ki jih je treba rešiti v prid temu družbenemu problemu. Na podlagi analiz bo treba napraviti konkretne naloge pri zaposlovanju. K te- mu sili predvsem velik odsto- tek nezaposlenih napram zapo- slenim v ptujski občini. V raz- pravo, zakaj brezposelnost in odtok delovne sile v tujino, so glasno posegli tudi odborniki kmetovalci. Zatrjevali so, da je dela na kmetijah dovolj, le zaslužka nI. Doma na kmetijah ostajajo" starejši ljudje in neobdelana zemlja. Vsled tega mladina od- haja v zapadno evropske drža- ve. Med drugim so navajali slab odkup km.etljsklh pridel- kov, nizke cene, previsoke divke . . . Grajali so tudi ne- enakopravno kreditiranje; Če ]e na kredit možno kupiti vse, kar sj^ človek zaželi, je treba ornogočitl kredite tudi kmetij- skim proizvajalcem. Nasproto- vali so tudi administrativnim šolam, katerih kader ne najde zaposlitve. Bolje bi bilo po- speševati šolanje v kmetijskih In gospodinjskih šolah. Še veli- ko Je nezadovoljivo obdelane zemlje. Možnosti zaposlovanja v ptujski občini so le z razši- ritvijo dejavnosti Delte, SIgme, TAP; krajevne skupnosti naj preučijo možnosti za razvoj terciarne dejavnosti (gostin- stvo, turizem) in obrti. . . Kljub vsemu bo še vedno po- trebna mobilnost delovne sile. V razpravi so odborniki gra- jali, da poleg tega, da veliko otrok ne konča osemletke, jih veliko nima možnosti nadalj- njega Izobraževanja. Opozarja- li so tudi na prevelike razlike v delitvi narodnega dohodka, osebnega dohodka In na soci- alne krivice. Burno razpravo o podražitvi mleka bodo nadaljevali na pri- hodnji seji skupščine. Mihi Kolariču so se zahvalili za dosedanje delo In mu zaže- leli veliko uspeha na novem delovnem mestu vršilca dol- žnosti načelnika davčne upra- ve. F. Rebernak, predsednik SO Ptuj, je zaželel vsem odborni- kom In občanom srečno novo leto. ZR Oče in irije sinovi - kovači Erhatičeve kovačije, v ka- teri kujejo oče in trije sino- vi, ni težko najti. Pesem kla- div in nakovala odmeva daleč po Mariborski cesti. Od časa do časa se zasvetlika od va- rilnega aparata. Pred kova- čijo stojijo kmečki vozovi in konji, ki čakajo na novo »o- buvalo«. Železa je povsod do- volj. Veliko je novih izdel- kov, med katerimi so najlep- ši »gumivozi« (vozovi z gumi- jastimi kolesi). Ko sem stopil v kovačnico, je mojster Erhatič pravkar potegnil kos razbeljenega že- leza iz ognja. Krepke roke so zavihtele težka kladiva. Po udarcih sodeč so se dobro zavedali, da se kuje železo, dokler je vroče. Vsak udarec je odtrgal nebroj isker, ki so zletele po kovačnici. Kljub 55. letu starosti mojster Er- hatič v ritmu udarcev ni nič zaostajal za mladimi, krepki- mi rokami sinov. Lepo je bi- lo opazovati očeta in sinove, kako složno kujejo razbelje- no železo, svoj zaslužek in svojo srečo. Daleč naokoli ni podobnega primera, posebno če pomislimo, da danes ta o- brt ni več tako spoštovana, kot je bila nekoč. Ko so žele- zo zopet potisnili v ogenj, sem jih zaprosil za krajši razgo- vor. Medtem ko se je grelo, smo kramljali: Mojster Jože Erhatič se je rodil v Zagorcih pri Juršin- cih. V njegovi kmečki dru- žini je bilo 8 otrok. Imel je veselje do kovaškega poklica. Izučil se ga je v Ormožu. Ker ni imel denarja za uk, ga je moral odslužiti z enoletnim delom. Učne dobe se nerad spominja, saj je bila zelo tr- da. Spominja se še, da je imel s pločevino obite čev- lje. Pozneje je delal pri moj- strih v Mariboru. Podkovsko šolo je končal v Gradcu in opravil mojstrski izpit. O po- gojih dela v njegovih mladih letih je dejal, da so bili mno- go težji kot danes. Ogenj in meh sta osnovni način obde- lave. Verjenja še niso pozna- li. Vrtali, oblikovali in podob- no so ročno. Za opravljeno delo so potrebovali veliko več časa kot danes. Zanimalo me je tudi, zakaj so se vsi trije sinovi odločili za kovaški poklic. Ker je bi- la kovačnica pod domačo streho, so že v rani mlado- sti prebili veliko časa v njej in tako zelo zgodaj spoznali ta poklic, ki jih je pritegnil. Ko so roke postale dovolj močne za kladivo, so se izu- čili kovaštva. Danes gredo v korak s kovaško tehniko in praktični sodobni kovaški stroji lajšajo delo in poveču- jejo produktivnost. Vsak iz- med njih se je posebej spe- cializiral. Najstarejši Kari najraje dela z živalmi, zato največ podkuje konje. Joža terial, vari, opremlja gumi voze, dela ograje ... Poklepetal sem tudi z ma- terjo in gospodinjo Frido. Med drugim je povedala, da jo je pralni stroj rešil velike- ga in napornega pranja. Je še veliko dela za družino. Ker imajo vsi sinovi poklic in za- je mojster v splošnem kova- štvu, Feliks pa dobavlja ma- služek, je zelo srečna, ko jih opazuje pri domači mizi, po- zabi na skrbi in delo. Frida (mlajša) pa nam je dejala, da mora poleg učenja več- krat pomagati mami. Kjer je veliko moških, je veliko go- spodinjskega dela. Kljub te- mu za brate naredi vse z ve- seljem, je dejala. Pri hiši, kjer se dela, ni dosti časa za klepet. Komaj sem se poslovil in zapustil kovačnico, so kladiva zopet pela svojo pesem, ki jo moj- ster Erhatič tako rad sliši. Mojster Erhatič s sinovi Feli ksom, Karlom in Jožetom v kovačnici. Kmalu začetek šole za kmete v bistriški občini . Te dni poteka rok za pri- javo v šolo za kmete v bistri- ški občini. Do sedaj se jih je največ prijavilo za šolo v Makolah in pa v Slov. Bistri- Kljub temu, da so že na ^nem s časom, pa na Delav- ski univerzi v Slovenski Bi- in pa na vseh obratih Kombinata še sprejemajo pri- jave. šola je namenjena predvsem mladim kmetoval- cem, lahko pa se je udeležijo prav vsi. Stekajo pa se že tudi sred- ^va za šolo. Šola bo namreč J^zplačna. Sredstva za njo prispevali sklad za po- ?^vanje kmetijstva občine, ^"^etijski kombinat, gozdno gospodarstvo ter skupščina ^Dune. Do sedaj imajo za šo- na računu že 4000 dinar- ki jih je nakazal sklad ^ pospeševanje kmetijstva ^ v lanskem letu. -b Možnosti zaposlovanja in predvolilne pnprave v petek, 26. decembra, je bil v Ormožu razširjeni ple- num občinskega sindikalnega sveta, na katerem so razprav- ljali o analizi in možnostih zaposlovanja na območju se- verovzhodne Slovenije — konkretno v ormoški občini ter o pripravah na skupščin- ske volitve, ki bodo aprila letos. O možnostih zaposlovanja v občini Ormož sta spregovo- rila predsednik občinskega sindikalnega sveta Alojz BA- LAZlC ter inž. Martin HAB- JANIC. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da rešitev za- devnega vprašanja ni in ne more biti izključna skrb lo- kalnih občinskih organov in organizacij in je to problem, ki presega občinske pristoj- nosti ter možnosti za ugodno rešitev. Zavzeli so stališče, da bo treba v bodoče posve- titi več pozornosti izobraže- vanju mladine, ki ni dokon- čala osemletke, ter tudi izo- braževanju delavcev v de- lovnih kolektivih. Ti dve obliki izobraževanja sta bist- venega pomena, saj vidimo, da predstavlja uspešno kon- čana osemletka minimum za sprejem na kakršnokoli tudi nekvalificirano delovno me- sto. O predvolilnih pripravah in o nekaterih ustavnih spre- membah v volilnem ^akonu je spregovoril predsednik ob- činske konference SZDL Or- mož Vlado OZBOLT. V di- skusiji so navzoči ostro gra- jali mnenje, ki je bilo pred nedavnim izrečeno v Mari- boru, češ da manj razvite občine nimajo ustreznih ka- drov, ki bi lahko bili izvo- ljeni v predstavniška telesa republike in zveze. Ob tem so poudarili, da se morajo v predvolilne priprave vklju- čiti^ enotno vse družbenopo- litične organizacije vključno s sindikalno organizacijo. V nadaljevanju razprave so opozorili, da se v praksi premalo upoštevajo sklepi kongresa ZSJ, ki se nanašajo na skrajšanje delovne dobe, in to predvsem v poklicih s specifičnimi in izrazito tež- kimi delovnimi pogoji, pri katerih delavci le malokdaj dočakajo redno upokojitev. J. S. Trgovsko podjetje PLANIKA, SLOVENSKA BISTRICA Čestita vsem občanom in potrošnikom ob 8. januarju —• prazniku občine Slovenska Bistrica Priporočamo nakup v naših poslovalnicah širom občine! STRaN 10 tednik — četrtek, 9. januarja ift NezadovoJjiva kvalifikacijska struktura za- poslenih v ormoški občini je predvsem od- raz neenakih pogojev za šolanje Pred nedavnim smo dobili tudi v ormoški občini v raz- pravo analizo o možnostih zaposlovanja delovne sile na območju severovzhodne Slo- venije. Analiza nam je pri- kazala nekatere zaskrbljujo- če pokazovalce in na drugi strani vžgala skromno iskri- co upanja, da se bo zadevno stanje v nekaj letih izbolj- šalo. Vidimo, da so bila in so še vedno izrazito agrarna območja, med katerimi je tu- di ormoška občina — rezer- voarji delovne sile za potre- be industrije in terciarnih dejavnosti. Število nezapo- slenih se je na območju se- verovzhodne Slovenije pove- čalo v vseh občinah razen v občini Slovenska Bistrica. V analizi je podan velik poudarek kvalifikacijski strukturi zaposlenih v regiji v letu 1966 primanjkovalo 3743 visoko in višje strokov- nih oseb. Od tega je v or- moški občini primanjkovalo 64 oseb z višjo strokovno izo- brazbo, od tega v gospodar- stvu 27 oseb in v negospo- darstvu 37. oseb. Posebno za- skrbljujoč je podatek, ki ka- že, da pride na 1000 prebi- valcev, ki so stari nad 20 let z visoko izobrazbo v Ljublja- ni 59 oseb, v centralni Slo- veniji 10 do 15 oseb, v seve- rovzhodni Sloveniji pa le 4 do 7 oseb. Ti podatki nam ka- žejo, da smo v ustavi in celi vrsti predpisov »idealno« po- stavili v enakopraven polo- žaj občane t razvitejših in manj razvitih občinah, v praksi pa smo izmaličili si- stem in napravili smešno ka- rikaturo, ki nas vedno bolj bode v oči in še bolj siro- maši. Ce začnemo pri obveznem osemletnem šolanju, vidimo, da smo že tukaj morda ne- hote napravili velike razlike, ki jih sicer neradi priznava- mo, v praksi pa jih vidimo na vsakem koraku. Kakšne pogoje ima učenec v eni iz- med šol v Slovenskih gori- cah ali v Halozah in kakšne učenec v Mariboru ali Ljub- ljani? Odgovora na to vpra- šanje najbrž ne bo potrebno napisati, saj ga vsi dobro ve- mo in poznamo. Zakon o posebnem šolstvu daje pravico učencem, kate- rih intelektualne sposobno- sti so pod poprečjem, da se šolajo v posebnih šolah. Le- po zamišljen zakon, vendar za finančne razmere ormo- ške in drugih občin severo- vzhodne Slovenije neizved- ljiv. Na območju ormoške občine bi bilo potrebno vključiti v sistem posebnega šolanja najmanj 130 učen- cev. Kakšno je varstvo pred- šolskih otrok pri nas in ka- ko ga imajo ob svojih finanč- nih zmogljivostih organizira- no drugje? O srednjem in višjem šolstvu lahko mirne vesti rečemo le to, da je po- stalo privilegij dobro situ- iranih, čeprav največkrat ne najboljših dijakov in štu- dentov. Po vsem tem najbrž ni ču- dno, če govorimo o nezapo- slenosti, o neustrezni kvali- fikacijski strukturi zaposle- nih ter o številnih drugih socialno ekonomskih proble- mih. Revni občinski proraču- ni ormoške in sosednjih ob- čin tega vprašanja sami ne morejo in ga tudi ne bodo re- šili. J. S. Upokojenci se zahva- ljujejo Kakor lansko leto so bili tudi letos povabljeni na spre- jem bivši uslužbenci MLO oziroma občine Ptuj. Ni nas bilo toliko kot lani in smo se znašli v četrtek. 26. 12. 1968, z uslužbenci na skupnem pra- znovanju novega leta, prire- jenega s strani občinske skup- ščine v Narodnem domu. Sindikalna podružnica je oskrbela obdaritev upokojen- cev, ki so kakor je dejal v svojem pozdravnem govoru predsednik sindikalne po- družnice inž. Suhadolnik, s svojim požrtvovalnim delom to zaslužili. Za pozornost se je v imenu prisotnih upoko- jencev zahvalil .Jože Domanj- ko ter želel celotnemu odbo- ru kakor predsedniku in taj- niku občinske skupščine ter vsem sodelavcem srečno in uspešno NOVO LETO 1969! Franček Dosti ljudi ga pozna. Po- gosto ga pa lahko srečate v gostilni ali v restavraciji, kjer se po izdatni jedači in dva deci nasloni na mizo in krepko zadrema. Spoznate ga pa lahko tudi tako, da pri- sede k vam in vam reče: »Ali je to prav, vi kadite in pijete kavo, jaz pa ne kadim in ne pijem kave, nosim strgano o- bleko in hodim s trebuhom za kruhom?« Vaš odgovor je lahko zelo kratek: »Vidiš, Franček, jaz delam vsak dan, služim de- nar in tako lahko kadim ci- gareto, pijem kavico, jem in spim na toplem.« Takšna je v nekaj besedah vsa resnica sedanjega Fran- čekovega življenja. Potepa se po naših krajih, prosi za skorjo kruha ah pa je v bre- me gostov v gostinskem lo- kalu. Včasih povzroči s svo- jimi trditvami tudi val sme- ha, toda smeh je grenak, po- sebej, ko človek pomisli na tega mladega fanta, ki se o- blači v to, kar mu dajejo nekdanji sašolci ali prijate- lji ali pa dobri ljudje. Se to se boste vprašali, kje spi? Kjer pride, največkrat pa na kakšnem skednju ali kar v hodniku, čeprav zunaj krep- ko pritiska mraz. Včasih, pred leti ni bilo ta- ko. Franček je delal v to- varni pod velikima dimniko- ma, imel svojo sobo v sam- skem bloku in živel dostojno življenje. Toda, ker se ni ni- česar izučil, je moral prijeti za vsako delo in rad je prijel. Toda njegovi sodelavci so se včasih malo preveč norčeva- li iz njega in ga zasmehovali. Menili so namreč, da mu manjka marsikateri »koleš- ček« v glavi. In tako je en- krat razžaljen prijel za kramp in stekel za sodelav- cem. Prekršek je bil preve- lik in Franček je moral za- pustiti delovno organizacijo po svoji krivdi ali pa po krivdi tistih, ki so se iz nje- ga preveč norčevali. Tako sedaj že nekaj let tava okoli in iz dneva v dan išče svoj vsakdanji kruh. Ho- če najti delo, toda ga ne do- bi, vsaj ne takega, kot si ga želi. Ima namreč fiksno ide- jo, da je zanj delo še vedno samo v tovarni pod velikima dimnikoma. Vsepovsod drug- je pa delo odklanja. Mu je lažje prositi, kot pa ponovno prijeti za kramp ali lopato? Franček ima še starše, ki se zanj ne zanimajo ali pa jih je mogoče sram priznati, kakšnega sina so vzgojili? Tako je pred dnevi Fran- ček zopet zapustil naselje pod velikima dimnikoma in od- šel drugam, ker je videl, da so se ga tukaj že naveličali. Toda verjemite, tako kot je odšel, bo ponovno prišel. Družbeni delavci bodo še vedno stali ob strani in gle- dali fanta z manj »koleščki«, kako še naprej koraka po svoji žalostni življenjski po- ti? I. K. POPRAVEK v naši vesti pod naslovom Po nesreči pobegnila, ki je bila objavljena v 51. številki našega lista letnika 1968, je prišlo do pomote, ker je na- vedeno, da je voznica po ne- sreči odpeljala. Marija Vido- vič torej po nesreči ni po- begnila, temveč je nesrečo takoj prijavila. Prosimo prizadeto, da nam napako, ki je nismo mi za- grešili, oprosti. Uredništvo Poklic dimnikarja je težak in naporen Kdo ne pozna »črnih mož«, ki nas obiščejo v svojih red- nih mesečnih obhodih, nam očistijo dimnike ter s to svo- jo preventivno dejavnostjo mnogokrat preprečijo, da tu- di na naši domači strehi ne zapoje »rdeč petelin«. Da, vsi jih dobro poznamo, čeprav smo včasih do njihovega de- la in poklica malo krivični. Tu ne mislim na otroke, ki so jim dimnikarji še prav posebna specialiteta, temveč na vse druge, ki se vse pre- malo zavedamo, da pomeni njihova preventivna služba zaščHo našega premoženja. V prejšnjem tednu me je pot med križarjenjem po Ormožu med drugim zanesla tudi v obrat dimnikarskega podjetja. Ko sem stopil v njihovo upravo, sem jih zmo- til pri inventurnih poslih. Izmed »črnih mož« sem si izbral za svojo žrtev dimni- karja Jožeta PCOROSCA ter ga povprašal o tem in onem. Jože mi je povedal, da de- la v tem poklicu že dolgih 25 let ter da je v tem času očistil skoraj vse dimnike v okolici Dravograda, na Po- horju, v Rušah pri Maribo- ru in v zadnjih sedemnajstih letih tudi v ormoški občini. Pri tem je poudaril temne sence njihovega poklica ter. nemalokrat omalovažujoč od- nos strank do njihovega de- la. V zadnjem času so se za- deve sicer uredile, vendar še ne v zadovoljivi meri. Njegovo delovno območje zajema Ormož, Kog, Miklavž pri Ormožu, Zerovince ter Tomaž ali skupno 1200 hiš- nih številk. V svojem pokli- cu ne pozna osemurnega de- lavnika ter je mnogokrat na terenu od zgodnjega jutra do poznega večera. V neka- terih krajih se še vedno naj- dejo ljudje, ki se takrat, ko gre proti hiši, skrijejo in za- klenejo vrata. Ker mnogokrat slišimo očitke, da imajo dimnikarji »direktorske plače«, sem ga povprašal o njegovih oseb- nih prejemkih. Ob tem mi je smeje dejal: »Ja, veste, lepo bi bilo, če bi imeli direktor- ske plače, toda žal je to za nas le žaljivka in laž.« Vsem tistim, ki to mislijo, bi pri- voščil, da vsaj en dan z me- noj prepešačijo vse doline in griče, požrejo nekatere pikre zbadljivke, pa bodo vi- deli, da poklic dimnikarja ni »direktorsko plačan.« Jože KOROŠEC ima štiri otroke in nobenemu ne bo priporočil svojega poklica, saj je preveč naporen in tu- di nehvaležen. Ker predstavlja dimnikar simbol sreče, ki ga imamo mnogokrat narisanega na no- voletnih čestitkah, sem ga povprašal tudi, če ga smem fotografirati in priobčiti sli- ko k temu razgovoru. Ob tem je malce zlobno prip( nil: »No j a, poizkusite, č« ne bojite, da se ne bodo j mazale saje po časopi Stopil je na novozapj snežno odejo, pa sva in »črno na belem«. Jožetu KOROŠCU, vj njegovim sodelavcem, tudi obratovodji Štefanu ( RU žedimjo v novem 1 mnogo uspehov, njiho\ strankam pa razumevanje njihovega dela. J. Jože Korošec: Poklic diou karja je težak in napor« V ORMOŽU &OSTOV) NJE SLOVENSKEBA NARODNEGA GLEOAl ŠČA IZ MARIBORA Zveza kulturno prosvetjii organizacij občine Ormož organizirala zadnjo pred novim letom šolskim ' trokom iz ormoške občine < gled mladinske igre Leopold Suhacolčana »Srečna hiša d« berdan«. Igro so v Ormožu ' prizorili v treh predstava člani Slovenskega narodnel gledališča iz Maribora. Iz < snovne šole Velika Nedelja ^ je ogledalo igrico 363 otrok, i Huma 90. iz Središča 253. ' Ivanjkovec 150, z Runča 96, ' Podgorc 150 ter iz osnovne le Ormož 434 otrok. Na zadnji večerni predsta' so iiTOČili otroci svojim g" stiteljem v zahvalo šopek z željo, da bi jih še večkf! obiskali, J. • tepnik — četrtek, 9. januarja 1969 stran ii V Ormožu v enem dnevu - 13 porok „Bila sva srečna oba..." Dragi Bralci, mnogo vas je jned vami talcih, ki vam je že zdavnaj zbledel spomin na tisti »usodni« dan, ko ste na poročnem uradu glasno ali pa morda povsem tiho in sramežljivo izrekli bese- do ihočem« ter s tem potr- dili željo, da postanete mož ali žena, da postanete tudi oče ali mati. Marsikateri iz- med vas si bo morda ob tem vzdihnil, — kje so tisti časi, tista brezskrbna mladost, ki je danes le še spomin, s sre- brnimi lasmi in številnimi težavami, ki ste jih prebro- dili ob več ali manj uspeš- nem krmarjenju čolnička ti- he družinske sreče. Seveda pa ob tem ne po- zabljam tudi na tiste, ki ste v cvetu mladosti, ki se za- ljubljeni sprehajate po par- ku, Id v večernih urah, ko zašije na nebu fantovsko sonce, pospešite korak in odidete »k ljubici v vas«. Mi (spadam namreč še v to vr- sto) še nismo obremenjeni z lepimi kot tudi bolečimi za- konskimi izkušnjami, v nas tli le tista skrivnostna moč ljubezni in misli v prihod- nost ter srečo, ki si jo sple- tamo z zidanjem gradov v oblakih ter z mislijo, ki vo- di do občutka in želje žive- ti z nekom in za nekoga. Na tihem si predstavljamo topel dom z malim drobcenim ne- dolžnim bitjem, ki se je ro- dilo iz naše zakonske sreče in nas z glasnim jokom pre- budi sredi noči... Da, sanje mladosti, ki izginejo kot ju- tranja^ rosa in se spremeni- jo v življenje, ki je mnogo drugačno od življenja, ki si ga zamišljamo in na tihem želimo. Ob vsem tem pa je sklenitev zakonske zveze ti- sta življenjska prelomnica in updna registracija ustano- vitve najmanjše družbene celice — družine, ki pred- stavlja oziroma bi naj pred- stavljala celico sreče, ljubez- ni.^ skupnega premagovanja • • • predvsem pa izho- di.sče regeneracije človeštva. Da bi vsaj kot gledalec prisostvoval svečanemu aktu sklenitve zakonske zveze (ter si pridobil zadevne izkušnje), sem se zadnjo soboto v lan- I skem letu odpravil v Ormož, kjer sta ta dan predsednik skupščine občine Ormož Franc NOVAK in matičar Joze^SEVER v izredno lepi poročni dvorani zapregla v zakonski jarem kar 13 parov »hrabrih prostovoljcev«. Vse potekalo tako tiho, ven- ; intimno in svečano Mla- doporočenci so se pripeljali ■^^cinorna v okrašenih avto- n^obilih v spremstvu svojih ter ožjih sorodnikov. I f^ekatej-i so pripeljali s se- po] tudi godce, »pozavčina« . druge imenitne osebnosti, lih poznajo pristne kmeč- gostije. Da bi kaj več zvedel o , njihovih občutkih, sem se ' postavil na »bojni položaj« kar na hodniku pred vho- dom v poročno dvorano. Pri tem vam moram omeniti, da nekaterim mladoporočencem ni bilo najbolj po godu, da sem jih nadlegoval tik pred odločilnim življenjskim tre- nutkom. Seveda pa sem na- šel med njimi tudi take, ki vsaj na zunaj niso kazali no- bene treme in so povsem sproščeno odgovarjali na mo- ja vprašanja. Med prvimi, ki so prišli ta dan v Ormož z namenom, da sklenejo zakonsko zvezo, sta bila Milan DEZMAN iz Sel- nice pri Mariboru ter njego- va izvoljenka Marija ŠPEN- DIJA iz Vinskega vrha. S seboj sta imela številno spremstvo in kako ne bi, saj so pripravili na nevestinem domu pravo gostijo, V raz- govoru sita bila povsem spro- ščena, verjetno najbolj izmed vseh mladoporočencev, ki so bili ta dan v Ormožu. Spo- znala sta se pred sedmimi leti na maturitetnem plesu in zato še posebej velja za njiju pesem, ki poje — čez kratkih sedem let se bova videla spet. V zakonu si že- lita ... no, saj veste, kaj ste si želeli takrat, ko ste bili na njihovem mestu, srečo, zdravje, razumevanje ... Milan je strugarski moj- ster v VTŠ v Mariboru, Ma- rija pa kemijski tehnik. Nekdo izmed svatov je ob tem v šali pripvomnil: »Neve- sta ima nevaren pokic in bo lahko postregla možu s for- mulami.« Ženin Milan tega ni ostal dolžan in je dejal: »No j a, če ne bo kaj »šti- malo« pri hiši, pa bomo že »postrugali«. Z mladoporočencema Kati- co KOCIPER iz Velike ne- delje in z Ivanom DOGŠO iz Ormoža sem imel zaradi poročne naglice priliko spre- govoriti le nekaj besed. Spo- znala sta se pred petimi le- ti na zabavi pri Veliki Ne- delji. Po tem petletnem »pri- pravniškem stažu« sta skle- nila, da bosta zaplula v za- konske vode in zaživela no- vo skupno življenje. Želimo jima vso srečo. Tudi nevesto Vero RITLOP iz Vodranec in ženina Mila- na HLEBCA s Koga sem nadlegoval kar na sicer ta dan precej hladnem hodni- ku. Bila sta zelo simpatičen par in po izgledu sodeč brez vsake najmanjše treme. Za njiju je bil ta dan povsem enak vsem drugim, vendar svečan in edinstven. Ljube- zen se jima je vžgala pred dvema letoma in pol na mladinskem plesu. Da bosta zajadrala v zakonski stan, sta dokončno sklenila lan- sko leto avgusta. V življenje stopata z velikimi načrti, vendar s skromnimi željami, med katerimi je največja zvestoba in razumevanje. Da pa ženin le ni bil čisto brez vsake treme kaže njegova zmedenost, saj je prišel iz poročne dvorane brez klobu- ka. ki je obvisel na obešal- niku. No ja, kdo bi mu to zameril, saj je bil ta dan za Vero in Milana presrečen. Želimo jima, da bi bili taki tudi vsi zakonski dnevi. Mimica PLEMENIC s Ko- ga in Franc GRLICA iz Vin- skega vrha imata za seboj eno leto poznanstva, ki se je pričelo na pustno nede- ljo na Kogu. Pravita, da ji- ma je pust zmešal glave. Za- radi tega jima seveda ni žaL Franc je zaposlen v Nemči- ji. Pravi, da je treba trdo delati, če hočeš kaj prihra- niti. Po poroki bo ostal ne- kaj časa doma, nakar se bo zopet vrnil nazaj. Usoda je kruta, toda upata in želita si, da bosta uspešno prema- gala vse ovire, ki se bodo postavile na njuno skupno pot. Elizabeta VELNER iz Obre- za in Janez VAUPOTIC prav tako iz Obreža sta bila ta dan med že nekoliko starej- šimi mladoporočenci. V za- konsko življenje stopata s skromnimi željami, da bi se razumela ter pridno gospo- darila na svoji kmetiji. Nju- no poznanstvo ima že dol- goletno tradicijo — želimo, da bi imela zakonska zveza še daljšo. Štefka VINCETIC iz Mi- hovec in Vili KRAISIJC iz Savec sta oba na delu v Av- striji. Po štiriletnem poznan- stvu sta sklenila in spozna- la, da je zakonska zveza za- nju edina »rešitev«. Gostijo so obhajali na obeh domo- (Konec na 12. strani) Marija Spendija in Milan Dežman v trenutku, ko jima je matičar »pomolil« poročna prstana Vera Ritlop in Milan Hlebec, Na njunih rokah sta se za- svetila poročna prstana Katica Kociper in Ivan Dog- ša poslušata zakonska navo- dila ter čakata na uradno re- gistracijo zakonske zveze Elizabeta Velner in Janez Vaupotič. Prstani na rokah, še poljub in skok v novo življenje je končan Štefka Vincetič in Vili Kranjc. Šopek rož v nevesti- nih rokah, roža v laseh ter prstani na rokah so lep sim- bol sreče in obljubljene zve- stobe Mimica Plemenič in Franc Grlica tik pred trenutkom, ko sta si obljubila zvestobo in skupno življenje Ob 8. januarju, prazniku naše občine, čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo še mnogo delovnih uspehov ir M M januar * ★ 3f Tovarna ofja Stovenska Bistrica stran 12 tednik — četrtek, 9. januarja ift Iz starih zapisov o starem Ptuju Mosl prek Drave že v rimski dobi v tem sestavku bomo po- gledali, kaj pišejo zgodovino- pisci o tem, kje je bil v rim- skih časih center mesta, kje je stal most prek Drave in drugi komunalni objekti. Zo- pet bomo prelistali med dru- gim tudi knjigo M. Abrami- ča »Poetovio«. »Eden najvažnejših kra- jevnih ugibov glede Poeto- vione je vprašanje o lokali- zac'ji rimskega tabora, ki ga izpričuje Tacitus Hisj;. III 1 kot zimovnik trinajste legije za leto 69. po Kr. Ker je le- gija več let domovala v Poe- tovioni, je moral biti ostrog vsekakor stalen. Seveda ne vemo gotovo, je li obstajal zgolj iz okopa z lesenjačami ali je bil nemara zidan. Tu- di lege mu dosihmal ni bilo mogoče še ugotoviti. Lokalni raziskovalci in poznavatelji antične vojne topografije so ga domnevali vsak drugod, zdaj na desnem zdaj na le- vem bregu Drave. Toda tu- di tu je pričakovati odloči- tve le po lopati. Ker so bili Rimci zgradili tabor kot obrambno sredstvo za dravsko črto, ni mogel po našem prepričanju stati drugje nego na desnem, juž- nem bregu Drave. To mnenje nam utrjuje v Gornjem in Spodnjem Hajdinu tik ob današnji okrajni cesti Pra- gersko—Ptuj držeča cesta, ob kateri so odkrili najstarej- še vojaške nagrobnike, in pa dravski most, čigar lega je danes precej točno ugotovlje- na. Oboje, cesta in most, sta bila vsekakor v neposrednem obsežju taborišča. Na žalost bližnja okolica ob tej cesti na Spodnjem Hajdinu zara- di moderne naselbine ni pre- iskana; poleg tega je Drava ravno tu v kotu Skorba— Spodnja Hajdina izpodmlela izza rimskih časov lep kos sveta (zdaj močvirje ob Stu- denčnici), končno pa je po- razdelba celine in vode v zadnjem delu ceste, nekako od mlina poleg Studenčnice pa do dominikanske vojašni- ce, danes čisto drugačna, kot je bila v rimski dobi... Da so stala tudi na levem bre- gu majhna stražišča, npr. na Gradu ali Feberškovem vrhu, je več kot verjeno. Dravski most v Poetovioni, ki ga omenja potni seznam iz prve polovice četrtega sto- letja, je danes domala točno ugotovljen. Desno mostišče je stalo nekoliko vzhodno od mlina na obronku Studenč- nice, levo na današnjem desnem dravskem bregu. Po- temtakem je Drava izza rim- ske dobe premaknila svoj tek v severovzhodni smeri proti današnjemu Ptuju. To se sklada tudi z dejstvom, da so naleteli v sedanji, dravski strugi vzdolž Vičave na antič- ne spomenike ter jih spravili deloma tudi na varno. ZR »»Bila sva srečna oba...«« (Nadaljevanje z 11. strani) vih. Takoj po poroki sta že 6. januarja brez uživanja medenih tednov odpotovala nazaj na delo v tujino. Da bosta lahko uresničila vse načrte, med katerimi je predvidena tudi gradnja dru- žinskega gnezdeča, bosta morala še nekaj let trdo de- lati. Sedaj bo lažje, saj sta združia svoje moči v enotne cilje in želje za srečno pri- hodnost. Ta dan so se v Ormožu poročili še Anica MEZN.V- IlIC in Franc SLAN.A, oba iz Sejanec, I.jubislava PE- TEK iz Cvetkovee in Bogo- mir VEIIANIČ iz Maribora, Milica VAUPOTIC iz Puši- nec in Stanislav KIZMAN iz Šalovec, Cecilija RAJU iz La- honcc in Alojz MAGDiC iz Peršetinec, Zvonka I.AH iz Sodinec in Vckoslav KUMER iz Trsovišča, Julijana IlIBiC iz Obreza in Ivan COI.NA- KlC iz Obreza ler Lizika NOVAK iz Lešniee in Stan- ko VOGRINEC iz Ormoža. Nekateri izmed imenovanih zakonskih parov niso želeli priti v »cajtnge«, nekaterih pa nisem uspel povprašati o njihovih poročnih vtisih in življenjskih načrtih. Vsem mladoporočencem že- limo mnogo tople družinske sreče, uspešno premagovanje vseh težav, s katerimi se bo- do srečali v zakonskem jar- mu. Ker je po sklenitvi zakon- ske zveze normalna posle- dica tudi krst, priobčujemo tudi posnetek civilnega kr- sta v Ormožu. Predsednik skupščine- občine Ormož FRANC NOVAK krsti malo Jasno, ki je prijokala na svet v družini Marte in An- tona LUKACEK iz Maribo- ra. Pravimo, da je zakon brez otrok, kot drevo brez vej in končno so otroci tisti, ki pi-inašajo v družino tisto toplo družinsko harmonjo in vežejo zakonce v zvestobi in nenehni skrbi za lastno sre- čo. kot tudi za srečo svojih otrok. Jože Slodnjak Vsi posnetki: »FOIIOST« Ormož V obratu za proizvodnjo zaščitnih rokavic Z ZBORA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV V SLOVENSKI BISTRICI 5. 1. je" bila v Slovenski Bistrici letna konferenca ZZS in avtomehanikov, ka- tere sta se udeležila republi- ški sekretar ZZS in avtome- hanikov Ivan Kočevar in se- kretar ZZS iz Ptuja Ludvik Pšajd. V obdobju med dvema konferencama je društvo za- beležilo pomembne rezultate,- med katere še posebej šte- jejo dejstvo, da v teh dveh letih noben od članov ni imel večje prometne nesreče. Občni zbor je opozoril tudi na nepopolnost zakonskih predpisov, ki urejajo delov- ne in življenjske pogoje voz- nikov. Prisotni so se zavzeli, da časopisi ite bi poudarjali sa- mo slabih strani, ampak bi posvetili del pozornosti tudi njihovim uspehom in huma- nim akcijam, ki niso ravno skromne. Društvo, ki šteje 87 članov, je v preteklem ob- dobju organiziralo več teča- jev za voznike amaterje, ki so istočasno polagali izpite za prvo pomoč. V tem ob- dobju je društvo razvilo svoj društveni prapor in izvedlo več poučnih predavanj in fil- mov. Uspešno so sodelovali z občinskimi in republiški- mi organizacijami. Gasilske- mu društvu v Slovenski Bi- strici so za uspešno sodelova- nje izrekli ustno prizna- nje. Člani podružnice so se na konferenci odločno zavzeli za smotrnejše določanje vi- šine osebnih dohodkov po- klicnih voznikov kakor tudi za predlog o skrajšanju de- lovne dobe poklicnim voz- nikom, ter izboljšanje izo- brazbene strukture članov, kar bo vsekakor zmanjšalo število prometnih nesreč. V sodelovanju z organi milice bodo formirali komisijo pro- metne varnosti. Zaradi skro- mnih sredstev, ki jih zbere- jo s članarino, bodo ustano- vili sklad vzajemne pomoči za svoje člane. V naslednjem obdobju bodo za vse vozni- ke organizirali seminarje prve pomoči, razgovore s sodnikom za prekrške ter razna predavanja o prometu. Iz svoje sredine bodo izvolili tudi komisijo za priznanja in odlikovanja. Viktor Horvat Koncert mladinskega pevskega zbora Maribor v Ptuju v soboto, 11. januarja, go- stuje v Ptuju znani mladin- ski pevski zbor iz Maribora. Ob 16. uri bo priredil kon- cert za šolsko mladino v osnovni šoli Franc Osojnik, zvečer ob 19.30 pa se bo pred- stavil ostalim ljubiteljem vokalne glasbe v Narodnem domu. Zanimanje za koncert priznanega mladinskega zbo- ra je veliko. Zbor je na zad- njem zveznem tekmovanju mladinskih zborov v Celju dosegel prvo mesto in izvedel že vrsto koncertov doma in v tujini. Izredno kvaliteto mu priznavajo kritiki iz Av- strije in posebno iz Švice, kjer je izvedel kar 8 koncer- tov in snemanje v radiu Zii- rich. Zbor bo v kratkem go- stoval na Dunaju, v Trstu in Beogradu. Zbor vodi zbo- rovodja Branko Rajšter. V črešnjevcu se bodo izkazali Kulturno umetniško druš- tvo v Črešnjevcu je eno red- kih aktivnih društev v bistri- ški občini. Odločili so se, da bodo se- daj pozimi naštudirali Gove- kai-Jevo dramatizacijo Martina Krpana. Z dejavnostjo so začeli tudi v Prihovi, kjef bodo prav ta- ko v naslednjih dneh začeli študirati novo dramsko delo. -b Prijeli so ga pri det Vsak je hotel novo letoi čakati na svoj način. Nokaj so se zabavali doma, drug} odšli kam drugam. Venčcj Blažič pa ga je dočakal v cinski črpalki v Slovenski strici, kjer je hotel izpraz; blagajno. Na novoletno jutro ob url po polnoči je dobila poi ja milice v Slov. Bistrici ti fonskl poziv, da je v bencit črpalki ugasnila luč. Se ta i nutek se je odpeljala proti i dežurna patrola. Ko so se p peljli do črpalke in usta avtomobil, so videli kako si zl zadnje okno beži neznai; Pozvali so ga, naj se ust; Ker se ni ustavil, so Izstrt v zrak tri strele. Neznanec je prestrašil in se ustavil, so ga prijeli, so miličniki S| znali v njem Venčeslava ! žica iz Črešnjevca. Blažič je star znanec mil ter drzen in nevaren vlon lec. Do sedaj je bil kaznov za svoje vlome že v Italiji Avstriji, uživa torej slo' mednarodnega tatu. Venčeslav Blažič je vsto v črpalko skozi okno na ju: strani, ki ga je pa prej razi Da bi prišel v prostore črp ke, je moral vdreti več vr Vlomil je tudi v omare miznice. V prodajalni je i pravil pravo razdejanje. Lo se je tudi blagajne, vendar t nI uspelo priti do denarja, ga je bilo kar precej. V blag nI je namreč bilo 15.000 N ( narjev In 240 mark. Le Intervenciji Jerneja Si tarja pri Granitu Avgusta t inbaherja, ki je opozoril vi bajterja gre zahvala, da vlofl lec nI pobegnil. Vratar i bajter je namreč takoj teld nično opozoril postajo mil« ki je s hitro akcijo preprež večji rop. Podjetje Petrol bo oba t gradilo, prav tako pa je pre ložena za nagrado dežuD patrulja, ki je v novoletn« jutru ujela storilca tako reki »pr: delu« -b Lepo se imajo Otroški vrtec v Poljčans je bil res potreben obnov Tega sta se zavedela stant vanjsko podjetje kot uprav vrtca. V obnovo stavbe si vložila več kot deset milijc nov starih dinarjev. Obnovi li so fasado, malčki pa so dt bili kopalnico, kuhinjo, n novo so jim preuredili tuc druge prostore. Z obnovlj« nim vrtcem so zadovoljnej? tudi mamice, ki pripeljejo zgradbo sedaj z večjim ve seljem svoje malčke, kjer jJ počakajo do njihovega ^ vratka z dela pod skrbnii nadzorstvom tovarišic. -b Kinetijskl kombinat KZ Slovenska Bistrica čestita ob 8 januarju, prazniku občine SLOVENSKA BISTRICA vsem občanom! tednik - četrtek, 9. januarja 1069 stran 13 f^l obisk pri Belecovih v Lešnici pri Ormožu Nagrada za rejo plemenjakov Ko sva v ponedeljek 30. decembra — sedaj že lanske- ga leta z inž. Martinom Hab- ianičem po zaledeneli cesti s fičotom »pridrsela« v Leš- nico pri Ormožu, naju je tik ob cesti na majhni vzpetini pozdravila Belecova domači- ja, ki je v vsem svojem zim- skem tihožitju vzbujala vi- dez, kot da ni nikogar doma. Edini znak, da je v hiši živ- ljenje, sva opazila na dimni- ku, iz katerega so se v krat- kih presledkih dvigali sve- tlosivi oblački gostega dima. K Belecovim sva prišla z na- menom, da jim izročiva skro- mno presenečenje — denar- no nagrado v znesku 25.000 S din, ki jim jo je podelil o- brat »Jeruzalem« Ormož za u.spešno rejo dveh plemen- skih merjascev. Ob vstopu v hišo naju je prvi pozdravil oče Ivan, ka- teremu sva najprej povedala namen najinega obiska in mu "Otela izročiti ovojnico z de- »^arjem. Ob tem namenu je smeje dejal: »O ne, to pa ni za mene, — to si je zaslužila '^aša mama, ki ima z »Jakom« "ajveč dela in seveda tudi y®selja.« Iz te zadrege naju Je rešila njegova žena Marija, je prišla iz kuhinje, fzroči- . la sva ji nagrado ter ji za- želela tudi v bodoče pri vzre- V merjascev še vehko lepih uspehov, ^ kuhinji je ob kozarcu ^mačega pridelka stekla ^SGda o tem in onem in tu y »^i je razvozlala tudi u- fianka, kdo je pravzaprav njihov Jaka. Kot je to na Ijmetih 2e stara navada, da "obi skoraj že vsaka domača zival svoje ime. je tudi Be- lecova mama krstila njihove merjasce. Radovednost, ki je v našem poklicu pač pomem- ben faktor in skoraj vedno zavita v krinko »službene ra- dovednosti«, nas je zapeljala tudi v svinjski hlev, kjer je Jaka zadovoljno dremuckal v svojem brlogu. Da bi si ga nekoliko podrobneje ogledali, ga je gospodinja prignala na prosto, kjer je s posebnim a- petitom pozobal nekaj sočnih jabolk in malce nezaupljivo požiral mojemu fotografske- mu objektivu. Po nestrokovni oceni sem mu prisodil nad 300 kg teže in se pri tem ver- jetno nisem dosti zmotil. Belecova sta nama pripove- dovala o težavah zasebnega kmetijstva in pri tem pou- darila, da predstavlja pri njih živinoreja glavni vir dohodkov. Gospodarijo na 15 ha zemlje, ki je večinoma v hribih ter je obdelava možna le z vprežno živino in ročno. Njihove družbene dajatve pa so povsem enake onim, ki la- hko obdelujejo zemljo tudi s stroji. Na kmetih je iz dneva v dan manj delovne sile, zem- lja pa zahteva pridne in je- klene roke. Belecova mama mi je zaupala, da se bo v kratkem poročil sin Jože in da bodo dobili k hiši pridno snaho, ki jim bo pomagala pri številnih kmečkih opra- vilih. Sedaj pozimi še neka- ko gre, ko je treba v glavnem krmiti le živino, bojijo pa se pomladi, ko bo treba ponov- no krepko pljuniti v roke ter garati od zore do mraka vse do takrat, ko bodo opravlje- na zadnja jesenska dela. Poleg Belecovih je komisi- ja predlagala za nagrado tu- di Ivanko Cajnkar, rejko ple- menskih merjascev iz Kora- čic. Obema nagrajenkama tudi naše čestitke z željo, da bi tudi v bodoče dosegali še lepše vzrejne uspehe. Bele- covim, ki so postali stalni na- ročniki našega lista, pa.želi- mo sočasno tudi prijetno bra- nje za kmečko pečjo ter na- biranje novih moči do začet- ka prvih spomladanskih del. J. S. Mladi so Presenetili v pričakovanju novega le- ta je bilo precej hladno vre- me. saj se je ponekod živo srebro spustilo precej pod ničlo. Zato pa je bilo bolj vroče na silvestrovanju. Organizacijo prijetnega sil- vestrovanja v Slov. Bistrici je prevzela bistriška mladina, ki ga je priredila v domu kulture. Z njim so bili zado- voljni vsi, gosti kot gostitelji. Pr\'o novoletno jutro pa je bilo bolj klavrno. Velik mraz 3e zamrznil avtomobile. Mo- torizirani gostje so vsepovsod čakali in prosjačili, da bi jih kdo »^šlepal«, da bi jim tako vžgal motor. Kljub temu pa so ti trenutki že pozabljeni in marsikje že ugibajo, kako in kje bodo dočakali prihodnje silvestrovanje. -b ZIMA, ZIMA BELA... v dneh pred Silvestrovim je in še sedaj pritiska mraz. Zima je v zadnjih dneh pri- silila gozdne prebivalce iz svojih skrivališč, da so se približali naseljem, da bi do- bili kaj hrane. V veliko po- moč so jim lovci, ki redno skrbijo za nje ter jim tako ali drugače pomagajo. Vrabčki so postali česti go- sti polic pred okni in tam, kjer jim natrosite koruznega zdroba, boste imeli ves dan veselo čivkanje. -b »Jaka« nam je pokazal ostre čekane. Spredaj stojita gospo- dinja Marija Belec in inž. Martin Habjanič, gospodar Ivan ie v ozadju. Hotel PLANINA. Slov. Bistrica čestita vsem občanom in svojim gostom ob 8. januarju, prazniku bistriške občine ter se priporoča za obisk. Kolektiv hotela PLANIN.A OBNOVLJENA ZGRADBA VRTCA V POLJČANAH Otroški vrtec v Zg. Polska- vi je edini v obČir.i, katerega upravlja krajevna skupnost. Sedaj je v otroškem vrtcu pet- najst otrok, pričakujejo pa, da se bo njihovo število spomladi ponovno povečalo. Nekateri otroci iz oddaljenejših krajev sedaj pozimi nc morejo priha- jati v vrtec. V vrtcu je precej socialno ogroženih otrok, da nI njegov osnovni namen paziti na otro- ke, medtem ko so starši v služ- bi, ampak da dobijo otroci, preden pridejo v Solo, nekaj priprave na njo. Tudi vzdrževalnina je v pol- skavskem otroškem vrtcu ma- njša in znaša samo 35 dinar- jev. -b' Fasada adaptiranega otroške ga vrtca v Poljčanah Okoli novega leta .se ,je v NA- ŠIH PISMIH sešlo nešteto želja, v vaših srcih, otroci, so zrastle, iz vaših src so vzkipele in se zbrale na pravi SEJKM ZEL.J.V Tu so sedaj vsem na ogled, tu se ponujajo, tu odkrivajo vaš svet. . . Tecimo, da jih ne za- mudimo! DA BI DOBIL . . . O, da bi dobil smučke, s ka- terimi bi švigal mimo zašla ^'ic! Da bi mi oče kupil har.T.oniko! Da bi dobil kovinske oaliee za smučanje, novo kolo in kopal- ke! Da bi dobil smučarske čevlje! Da bi dobila sanke in nove škornje! Da bi dobila štipendijo za srednjo šolo! D.\ BI IMEI. . . . O, da bi imel svoj avto in bi se vozil z njim! Da bi imela cir- kuškega konja in stoje jahala na njem! Da bi imel več pro- stega časa! Da bi imela mnogo dobrih prijateljic! Da bi pri nas doma imeli televizor! D.\ BI BIL . , . O, da I?i bil pilot in bi iz vi- šin opazoval zemljo! Da bi bila vedno lepo oblečena! Da bi bil zmeraj sit! Da bi bil nogometaš in bi zabijal take gole, da bi se mreža trgala! Da bi bila lepa! Da bi bil lovec! Da bi bil dober in pošten! Da bi poslal zdj-aviiik ali šofer v avtobusu! Da bi bil odličen učenec! Da bi bil mornar na potniški ladji! DA BI, D.\ NE BI . , . O, da bi maršal Tito še dolgo živel in dobro vodil našo drža- vo! Da bi moji starši tudi šli na roditeljski sestanek! Da bi se boljše smučal! Da bi ne bilo nik- jer na svetu vojne! Da bi v tem letu zgradili novo hišo! Da bi bila dobra letina in ne bi bilo toče! Da ne bi bila doma in v šoli nikoli več kiegana! Da bi bili otroci v Vietnamu tako sreč- ni, kot smo mi! Da bi bil rnir pri naši hiši! Da ne bi otroci na- gajali starim ženam, ki komaj hodijo! Da bi pri slovenščini po- pravila en ko! Da bi šel na smu- čarsko tekmovanje v Planico! Da bi zaslužila toliko denarja za svoj lastni giamofon! Da bi hnel več časa za šport! Da bi bila ljubezen med ljudmi, ne sovra- štvo! Da bi dobro pisal mate- matično šolsko nalogo! Da bi šla s kolonijo na morje! Da bi mini- la vietnamska vojna in da nikoli več ne bi bilo nobene vojne! Da bi imela dobrega očeta, ki bi me imel rad! Da bi se peljal s prekooceansko ladjo! Da doma ne bi bilo več prepirov! Da bi se moja brata srečno vrnila iz JLA! Da bi kmalu dobila službo in doma pomagala z denarjem! Da bi vsi ljudje po vsem svetu imeli dovolj hrane! Da bi se oče vrnil domov in bi se imeli spet radi! Da bi si moji starši premi- slili in me ne bi dali v kmetij- sko šolo! Da bi šel v tujino in zaslužil mnogo denarja! Da bi se oče in brat kmalu vrnila iz tujine in bi doma prezidali hi- šo! Da bi me moja mama imela vedno rada! Da bi naredila spre- jemni izpit za gimnazijo! Da bi imeli .svojo hišo! Da moj oče ne bi več toliko pil! Da ne bi Rusi napadli Jugoslavije! Da bi moja mama ozdravela in da ne bi u- mrla! Da bi bil naš dom bolj mi- ren! Da bi stari oče prišel iz bol- nišnice in bi Se dolgo živel! In na SEJMU ZELJA se dre- nja tudi moja želja: »Naj se vam, otroci, izpolnijo vse vaše želje, kajti potem bomo VSI srečni!« .'VLENK.A PESMICA ZA DEDKA .MRAZA Dedek Mrazek je prišel, poln si koš na ramo zadel, kdor je priden bil, vesel, ni mimo njega šel. Tonček mami je nagajal, zato darila ni dobil, Mirko pa je rad pomagal, se darila veselil. Spet sem napisal pesmico. Jože Kosi, Sodinci 12 V imenu dedka Mraza pe ti za- hvalim za ljubko pesmico ALENKA DRAGA DEKI.ICA, ki si mi poslala pesmici »Mo- ja mamica« in »Moj poklic«! Sporočam ti, da sem obe sreč- no prejela, le ime, priimek in bivališče si pozabila oripisatl. Kdo si? Kje si doma? Zalo te prosim, naknadno ml pošlji .še te podatke, da ti bom mogla odpisati! AI.ENKA stran 14 tednik — četrtek, 9. januarja ift Ui^ešno delo KO RK Juršinici Krajevna organizacija Rde- čega križa Juršinci šteje 120 članov, ki se lahko pohvalijo z razveseljivimi uspehi lan- skoletnega dela. Lani so za- beležili 108 odvzemov krvi, kar predstavlja razveseljiv podatek, ki je predvsem plod vsestranskega razumevanja akcije: ^-Darujmo kri, ki re- šuje življenja«. Se posebej uspešna akcija je bila izvede- na meseca decembra prete- klega leta, ko je darovalo kri 58 občanov. Med darovalci je mnogo mladine, ki se uspešno vključuje v organizacijo ter v njej tudi aktivno sodeluje. Na območju krajevne orga- nizacije RK Juršinci niso redki občani, ki se redno udeležujejo odvzemov krvi ter so za to humano in požr- tvovalno dejavnost prejeli zlate, srebrne in bronaste značke. V lanskem letu so organizirali za svoje člane enodnevni izlet v bližnje Ra- dence ter si po zaslugi učite- ljice Marije Sitar vzgojili v šoli marljiv podmladek Rde- čega križa, ki predstavlja bo- doče krvodajalce in tudi funkcionarje organizacije RK. Za uspešno delo organiza- cije imajo največ zaslug predsednik Vinko Slodnjak, tajnica Tončka Brumen ter glavna organizatorja krvoda- jalskih aifccij Marija Fekonja ter pismonoša Janez Pignar. Blagajniške posle zelo uspeš- no opravlja Janko Mežnarič. Ob teh imenih velja omeniti še enkrat mladinki Tončko Brumen ter Marijo Fekonja iz Sakušaka, ki sta v organi- zaciji RK Juršinci najaktiv- nejši in najbolj požrtvovalni delavki. J. S. Naučimo olroka da ne bo egoist Dandanes se začno tudi otroci že zelo zgodaj vključe- vati v socialno življenje, medtem ko je včasih bila družina edino okolje, v kate- rem si je otrok nabiral to- vrstne izkušnje. Tako lahko danes berete tudi priročnike, v katerih matere vprašujejo, če mora triletni povabljenec na otroško zabavo prinesti rože gostiteljici, ki ima tri leta manj dva meseca. Otroci gredo odlično v ko- rak z novimi zahtevami in jih lahko povsod vidimo v »njihovih« gledališčih, v »njihovih« kinematografih, na »njihovih« igriščih. Zato se ne smemo čuditi, če matere zelo skrbijo za vzgojni videz svojih otrok v formalnem smislu. Pri tem včasih preveč vztrajajo na tem, da jih priganjajo: »Po- zdravi tukaj, pozdravi tam, pozdravi teto, daj roko strič- ku«, tako da končno postane otrok nekaka mehanična ži- va igračka, ki odkriva dolo- čeno izumetničenost in zu- nanji pritisk. Prav vzgoja je namreč ce- lovite narave, treba jo je pri- lagoditi in razvijati v skla- du z otrokovo starostjo. Ta- ko so nekatere punčke od- lično vzgojene, vendar se hitro zjezijo, če kdo drug od otrok prime njihovo igračko ali jim nagaja. Zato mora vsaka mati naučiti svojega otroka tudi določene nej nosti, vedenja, ki ne bc egoistično niti egocen^ Otrok mora spoznati, ( edini na svetu, ampak ^ Ve z njim še drugi otrc tern se mora sprijazniti, za neko vrsto otroškeg beralizma, ki ga takoj zimo. Zadostujejo opc zgledi staršev, da se bo i v družbi svojih sošolce tovarišev pri igri znal ■ Ce bo znal otrok drui občevati, bo zmožen »ljubezenske geste«, h pa bo tudi otrok z bi duševnostjo in skrbjo za ge- Fi!msičakajmo na predzadnjo soboto v mesecu, ko bomo videli, kako se bodo Bistričani odrezali. Želimo jim poln zadetek. (O točnem času tekmovanja bomo poro- čali.) -b tepnik — četrtek, 9. januarja 1969 stran ii (AKO s telesno vzgojo v bistriški občini? v zadnjih letih je bilo za ■adovoljitev osnovnih ciljev Plesne vzgoje v bistnski ob- lini zelo malo sredstev. To •o bila sredstva iz občinske- ra proračuna in pa nekaj ■redstev, ki so se zbirala iz osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. V minulem obdobju so na )bmočju občine rešili pro- jlem telesnovzgojnih učite- jev na šolah. To je uspelo : ustrezno štipendijsko po- litiko v zadnjih letih. Žal pa 50 materialni pogoji za raz- voj telesne kulture v občini jelo slabi. Osnovni pogoj za Urok razvoj telesne kulture ;o telovadnice, ki jih v ob- iini lahko preštejemo na prste ene roke. Poleg tega aima nobena šola svoje telo- li^adnice. V občini pričakuje- jo, da se bo delno uredilo iudi to vprašanje s pomočjo pbčinskega samoprispevka za ureditev materialnega stanja šole. Za leto 1969 pričakujejo, da se bodo proračunska sred- stva s strani občine še na- prej zmanjševala. Tako bo delo športnih društev tudi v tem letu v največji meri od- visno od dejavnosti posamez- nikov in delovnih organiza- cij ter od društev samih, ki delujejo na tem področju. V naslednjem letu pa bodo še bolje stekla tekmovanja v okviru šol. Tako je temeljna izobraževalna skupnost pred- videla pester program tek- movanj in nastopov. Zaradi tako zmanjšanih sredstev bodo morali v pri- hodnjem letu v bistriški ob- čini vso pozornost posvetili racionalnejšemu -trošenju sredstev, v nekaterih dru- štvih pa bi morali pogle- dati, kakšne so možnosti združevanja v nekaterih športnih panogah, da bi ta- ko tekmovanja bila cenejša. -b ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava prof. Lojze Gojčič ob 13. uri v šoli. SREDA, 15. januarja: DESTERNIK Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Lado Stum- berger ob 18. uri v šoli. ČETRTEK, 16. januarja: DORNAVA Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava prof. Lojze Gojčič ob 18.30 v gasilskem do- mu. VIDEM Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Ivan Rau ob 18. uri v šoli. PETEK, 17. januarja: JURŠINCI Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Lado Stum- berger ob 18. uii v šoli. GORISNICA Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava dipl. inž. Branko Voljč ob 18. uri v šoli. MARKOVCI Vojno strateške koncepcije NATO in varšavskega pakta; predava prof. Lojze Gojčič ob 18.30 v šoli. KEZERVIRIO za prieškega LUJZEKA Dober deci, drogi Prieki no lepo pozdrovvleni v noven leti! ja, vete. zaj ke smo tote številke na kolendfah zamejali pravzaprav več ne ven, kak mo se ke letos mcli no če mo še dale n^pre mojen rezer- viranen koti tak na auf-biks držali. Tak kak vidite, smo pri naših cajtngah naredli malo reformo, ki me je pokloč- la na malo majši plac kak sen ga meja — togec mu grehe odpusti — v leti 1968. Zavolo toga se nič ne hojte, ke bi bili za e prikrajšani. Od zaj napre nemo meja več tak du- gega jezika, pač pa de zavolo toga še bolj oj!>'ter grota. Ce so mi lensko leto moje žrtve eno porkrot s tožbami grozile te mo letos čista zagvišno v rest priša. Vete, drogi brolci, gnes me že tak jezik srbi, ke bi van najrajši napisa, kak so v Ormožu v eni ugledni usta- novi med delovnim cajtom s klapoviiš- nicami srečno novo leto voščili. Pssst tiho bate, ke nede toga gdo čiija. ]a če smo že pri novem (eti te van ali moren povedati, kak sen ke s sto- rega v novo leto skoča. Bilo je a Silvestrovo opunoč. gdo sta se cengara na vUri eden gor t>o ovega skravta no je naenkrat tema grotala, te sen bogi re- vež malo zmota no sen v tisti gužvi namesto moje store kušna eno kelnar- co, ki se je glih v tistem cajti okoli naše mize sukala. Preštima sen, ke blo neke friškega, no sen se te malo duže pogolobčka. Nekšni troti je naen- krat vujžga luč no sen meja ke viditi. Mico sen zagledrta pri sosidsvi mizi, kak je sedela enemi na kolenih mo držola roke okoli šijaka no . . . Te |ki mi je bilo fsega zadosti. Zagraba sen jo za šijak no jo maSo k zavesti spra- va. Naenkrat je skočila v luft no se v provem bobjem histeričnem glosi la- drla: »:ezus Kristus Lujs, jas pa sen mlslifa, ke sen tebi srečno novo leto voščila«. Tak vidite, kokšna »pomota^< se lehkc zgodi v temi. če glih je člo- vik že diiga leta ožejeni KoKemi edič- nemi no do viih zaliiblenemi prori se čista zagvišRo io ne bi moglo zgoditi. Tejko za gnes, drugi tjeden pa zač- nemo na krotko no ojštro, Pište ml na antres: Uredništvo Tednika, Hero- ja Lacka 2. Ptuj. Samo vaš zvesti Lujs televizijski SP0RE3) IHEDELJA, 12. januarja 9.25 Poročila 9.30 Ansambel Bo- risa Franka 9.55 Wengen: tek- movanja v slalomu 11.00 Kme- tijska oddaja 11.45 Propagandna oddaja 11.55 Wengen: tekmovanja y slalomu 13.00 Daktari 13.50 TV iažipot (do 14.10) 15.10 Saga o F'orsytih 16.00 Prenos športnega logodka 17.45 Novi ansambli — nove melodije 18.55 TV film 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 8-2-1 20.35 Humoristična oddaja R. L. Djukiča 21.35 Malo za šalo, malo za res 22.00 Športni pregled »2.25 TV dnevnik. PONEDELJEK, 13. januarja 17.45 Tiktak 18.00 Po Sloveniji 18.25 Ekonomska šola na malih taslonih 18.50 Zabavna glasba 19.20 Reportaža (APR) 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Alojz Majetič: ur v Mag- delandu — TV drama (Zagreb) ,21.55 Glasbena oddaja 22.05 Zu- nanjepolitična kronika 22.20 Po- ročila. rOREK, 14. januarja 17.45 Risanka 18.00 Kurir Gre- gee 18.20 Obrežje 18.40 Torkov večer z ljudskimi godci 19.10 Skrivnosti narave 19.50 Cikcak SO.OO TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Celovečerni film . . . Trije du- cti in en solo . . . Poročila. sreda, 15. januarja I 17.45 Danes sem kozmonavt 18.30 Pisani trak 18.45 Sodobna prehrana 19.05 Sodobni pripo- 5^ocki 19.15 Niso samo rože rde- če 19.45 TV prospekt 20.00 TV »nevnik 20.30 3-2-1 20.35 Sofokles: Kralj oidip 22.00 Ekran na ekra- 23.15 Poročila. Četrtek, ig. januarja 17,45 Tiktak 18.00 Zapojte z na- 18.15 Po Sloveniji 18.45 Za- •Davna glasba 19.45 Cikoak 20.00 i v dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Saga o Forsytih 21.25 Kulturne diago- nale 22.10 Poročila. petek, 17. januarja ^ Daktari 18.15 Glasbena od- 19.00 Svet na zaslonu 19.30 ^as globus 19.50 Cikcak 20.00 ^ v dnevnik 20.30 Vijavaja 20.30 Po^ Cleo od 5.-7. ure 22.10 Polarna glasba 22.30 Poročila. sobota, 18. Januarja renV® Tekmovanje v smuku 15.30 Po ri športnega dogodka 17.45 Sav.^aCe s pevskim kvintetom val in triom Franca Suš- S Mladinska igra 19.15 za po svetu 19.40 5 minut Tv H ^^ jezik 19.45 Cikcak 20.00 fcrnri 20.30 3-2-1 20.35 Do- iSka ^ ® romantika 21.35 Burle- Tv b- Sherlock Holmes 22.55 23.15 Poročila 23.25 horVM"*-®^® tekmovanja na Po- m Jelovici. OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Marija Kodrič, Nova vas 87 — Albino; Slavica Car, Paradiž 30 — Štefko; Amalija Pučko, Budi- na n.h. — Rudolfa; Marjeta Ko- kot, Sobetinci 36 — Dušana; Kri- stina Vaupotič, Sedlašek 118 — dečka; Lucija Stampar, Ivanj- kovci 1 — deklico; Anica Potoč- nik, Vareja 65 — Jožico; Kata- rina Nemec, Dobrina 27 — Ve- roniko; Marija Muznik, Kungo- ta 22 — deklico; Ida Iljevec, Krempljeva 10 — Andreja; Ro- zalija Zuran, Pestike 5 — Matil- do; Angela Kosi, Pršetinci 22 — Marjeto; Marija Pulko, Ljuto- merska 20/c — Evgenijo; Terezija Zganjar, Gorenjski vrh 2 — deč- ka; Terezija Frlež, Lackova 3 — Romana; Matilda Ceh, Krčevina 25 — Albina; Štefanija Majhen, Pohorje 20 — Štefanijo; Marija Sajdl, Sp. Hajdina 79 — dečka; Antonija Zmauc, Mestni vrh 9 — Silvo; Justina Kos, Zetale 7 — Roberta; Viktorija Doberšek, Sp. Jablane 46 — Metko; Magda- lena Priol, Bučkovci 87, Ljuto- mer — Janeza; Rozalija Ekart, Sp. Jablane 37 — Andrej ko; Ma- rija Strbal, Sobetinci 17 — Sil-" va; Josipa Petrovič, Celje, Ljub- ljanska 24 — Mirana; Danica Pšajd, Krčevina 15 — Tatjano; Marija Pignar, Polenci 46 — Zdravka; Kristina Letič, Videm n.h. — Marjetko; Marija Tominc, Apače 110 — Janeza; Frančiška Drevenšek, Zg. Hajdina 39 — Iva- na; Silva Ivančič, Paradiž 13/a — dečka; Marija Rojič, Mestni vrh 89 — deklico; Barbara Vin- ko, Podlehnik 57 — deklico; Vik- torija Lebar, Prešernova 12, Lju- tomer — deklico; Elizabeta Rau- ter, Cezanjevci 36, Ljutomer — Suzano; Regina Cafuta, Strmec 45 — deklico; Štefanija Lukaček, Vratno 243 — Srečka; Elizabeta Cuš, Strejanci 5 — deklico; Vla- dimira Filipič, Aškerčeva 10 — deklico; Marija Cernivec, Mali Okič 61 — Marinko; Josipa Ko- kol, Vrazova 11 — Stanko; Ma- rija Dvoršek, Janežovski vrh 45 — deklico; Marija Muzek, Tržeč 31 — dečka; Ivanka Kurnik, Ki- car 42 — deklico; Alojzija Vrlek, Sp. Hajdina 4 — deklico; Marija Ritlop, Bučkovci 66, Ljutomer — dečka; Angela Strafela, Spuhlja 3 — Janeza; Ana Seruga, Streze- tina 25 — Anico in Avguština; Helena Križanec, Sestrže 31 — dečka; Anica Kelc, Pristava 46 — Ivana; Marica Mesarec, Jir- šovci 66 — deklico; Marija Sac, Litmerk 35 — dečka; Barica Krajnc, Pohorje 37 — deklico; Julijana Peklar, Nova vas 87 — Damjana; Jerica Fištravec, Mu- retinci 21 — deklico; SteJanija Bedenik, Gorišnica 43 — deklico; Alojzija Pilipovič, Opekarniška 1, Draženci 7 — Boruta; Silva Sla- meršak, Zabovci 93 — deklico; Marija Mihelič, Grajenščak 69 — Marjana; Ljudmila Topolovec, Njiverce 32 — Silvo; Ivanka Ko- kot, Turški vrh 106 — Ivana; Martina Kodrič, Muretinci 36 — deklico; Danica Kores, Jablovec 12 — dečka. POROKE: Božidar Doki, Rogoznica 23 in Marta Ramšak, Rogoznica 40; Matija Sraka, Spuhlja 71 in Ka- tarina Kline, Spuhlja 71; Ervin Pukšič, Desternik 46 in Cecilija Kukovec, Rucmanci 12; Franc Zoreč, Kidričevo 4 in Danica Culibrk, Kidričevo 21; .\lojz Fajt, cesta Olge Meglič in Angela Hor- vat, Juršinci 71; Anton Petro- vič, Strmec 21 in Marija Cafuta, Poljska cesta 4; Vili jem Pola j- žar, Draženci 36 in Dragica Ro- bar, Podlože 125; Ivan Vnuk, Ki- car 9 in Ljudmila Ferk, Nova vas 87; Peter Lesjak, Selška 13 in Helga Krajnc, Gotovlje 206; Anton Kmetec, Sp. Velovlak 54 in Marija Kokol, Podvinci 32; Mirko Silak, Nova vas pri Mar- kovcih 24 in Angela X/Ieinik, Mestni vrh 25; Frančišek Feko- nja, Sakušak 74 in Danica Kru- šič, Maribor, Heroja Jeftiča 22; Alojz Klemenčič, Moškanjci 83 in Alojzija Cizrl, Ljutomerska 11; Ivan Kmetec, Cankarjeva 5 in Matilda Zebec, Cankarjeva 5; Franc Vinko, Strekljeva 24, Ma- ribor in Štefanija Repič, Boleč- ka vas 5. UMRLI SO: Katarina Drobnič, Zg. Prista- va 11, roj. 1888, umrla 24. 12. 1968; Jože Vindiš, Strmec 22, roj. 1931, umrl 26. 12. 1968; Jože Horvat, Suhi vrh 22, Fokovci, roj. 1922, umrl 28. 12. 1968; Ivan Nahberger, Zagrebška 76, roj. 1909, umrl 23. 12. 1968; Marija Sirovnik, Popov- ci 24, roj. 1904, umrla 4. 1. 1969; Franc Moravec, Lunovec 2, roj. 1913, umrl 5. 1. 1969. Delavska univerza Ptuj DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OBRAMBE PRI OBČINSKI KON- FERENCI SZDL PTUJ prirejata v izobraževalnih cen- trih naslednja predavanja: PETEK, 10. januar: JURŠINCI Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava dipl. inž. Branko Voljč ob 18. uri v šoli. GORISNICA Okupacijski sistem v Slove- niji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Lado Stum- berger ob 18. uri v šoli. ZAVRC Vojno strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta; predava prof. Lojze Gojčič ob 18. uri v dvorani krajevne skup- nosti. MARKOVCI Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv .sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Ferdo Lovrec ob 18.30 v šoli. SOBOTA, 11. januarja: CIRKULANE Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Ivan Rau ob 17. uri v šoli. NEDELJA, 12. januarja: Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietna.mskega ljud- stva; predava Ivan Rau ob 8. uri zjutraj. PONEDELJEK, 13. januarja: VITOMARCI Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava dipl. inž. Branko Voljč ob 18. uri v šoli. TOREK, 14. januarja: TRNOVSKA VAS Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Ivan Rau ob 18. uri v šoli. POLENSAK Okupacijski sistem v Sloveni- KINO GORISNICA: 12. januarja 1969 — japonski film HARAKIRI; KIDRIČEVO: 10. in 11. januarja — jugoslovanski film NA ME- STO, DRŽAVLJAN POKORNI; 13. in 14. januarja — jugoslo- vansko-nemški film WINNE- TOU IN APACI; LJUTOMER: 9. januarja — ju- goslovanski film FANT JE OD- KRIL UMOR; 11. in 12. januarja — ameriški film C AS ANO VA; 15. in 16. januarja — angleški film BONNY LAKE JE IZGI- NILA; PTUJ: 9. januarja — ameriški film SCEGETAJ ME! 10., 11. in 12. januarja — ame- riško-angleški film KHAR- TOUM; 12. januarja — sovjet- ski barvni film DEDEK MRAZ; 13. in 14. januarja — francoski film R$;D0VNICA; 15. jantTarja — ameriški film GROFICA IZ HONGKONGA. RADIO PTUJ PETEK, 10. januar 15.30 »1900 let Ptuja«. IG.00 obvestila in propagandna oddaja. 1G.30 kar ste izbrali, predvajamo. SOBOTA, 11. januar 15.30 poročila, magnetofonski za- pisi in obvestila. 16.00 ekonomsko-propagandna oddaja. 16.30 »Novi posnetki — nove plo- šče«. NEDELJA, 12. januar 10.30 tedenski pregled poročil žn obvestila. 11.00 nove plošče Jugotona. 11.10 aktualni razgovori in mag- netofonski zapis iz seje občinske konference ZKS Ptuj. 11.30 reportaži: »Iz naših delov- nih kolektivov« in obisk v kra- jevni skupnosti Grajena. 11.50 reklamna oddaja. 12.00 čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 13. janu.ir 15.30 posnetki s prireditve v Mar- kovcih: »Izberimo najboljše športnike. 16.00 radijska univerza. 16.30 obvestila in ekonomsko- propagandna oddaja. TOREK, 14. januar 13.30 poročila, sestavki m obve- stila. 16.00 ekonomsko-propagandna oddaja. 16.30 kar ste izbrali, predvajamo. SREDA. 15. januar 13.30 »Z mikrofonom med mla- dimi«. 16.00 obvestila in reklame med zabavno glasbo. 16.30 kar ste izbrali, predvajamo. V ostalem času prenaša spored RTV Ljubljana. Kadrovska komisija pri ŽIVINOREJSKO VE- TERIN.A.RSKEM ZAVODU razpisuje prosto de- lovno mesto adrninlsiratorke - strojepiske POGOJ: končana administrativna šola, praksa je zaželena. Delovno mesto razpisujemo za določen čas. Za sprejem je potrebno uspešno opraviti preiz- kus delovne sposobnosti. Nastop delovnega raz- merja takoj. OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Kadrovska komisija stran 16 tednik — četrtek, 9. januarja ift RADIJSKI PROGRAM NEI)EI.,I.V, 12. januarja G.00—8.00 Dobro Jutro! — vmes ob a.05—C..20 Poročila. 6.30 Infor- mativna oddaja. 7.00—7.10 Poroči- la. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetijske ^jroizva- jalce. 7.50 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.44 Skladbe za mla- dino. 9.00 Poročila. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.00 Poročila. 10.05 Se pomnite, tovariši . .. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45 —13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.00 —12.10 Poročila. 13.00 Poročila. 13.15 Vedri zvoki. 13.30 Reporta- ža. 13.50—14.30 Zabavna glasba — vmes ob 14.00 Poročila. 14.30 Humoreska tedna. 14.45 Zabavna glasba. 15.00 Poročila. 15.05 Šport- no popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Operne melodije. 17.30 Radijska igra. 18.30 Glasba Georga Handla. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.00 Poročila. 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. 23.15 Veliki orkestri. 24.00 Poročila. VSAK D.VN. IIAZEN NEDELJE: 4,30—8.00 Dobro jutro! — Vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napo- ved. 5.45 Informativna oddaja. 6,00 Jutranja kronika. S.30 Infor- mativna oddaja. 6,50 Za vas. 7.00 Poročila, 7.25 Telesna vzgoja. 7.45 Informativna oddaja. S.OCT Poročila, radijski in TV spored. PONEDELJEK,-13. januarja 14.00 Poročila. 14.05 Lepe melo- dije. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 15.40 Mali koncert. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Odlomki iz opere »Mefistofeles«. 18.00 Poročila. 18.15 »Signali«. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Metka Stok. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT — studio — v odmoru: »Kulturne d4ago- nale«, 22.00 Poročila. 22.15 Jazz. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. TOREK, 11 Januarja 14.00 Poročila. 14.05 Gla.sbeno udejstvovanje mladih. ;4.25 Lah- ka glasba. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.2« Glasbeni Intermezzo. 15.45 Jezi kovni pogovori. 16.00 Za vas 17.00 Poročila. 17.05 Igra Simfo nični orkester RTV. 18.00 Poro čila. 18.15 V torek na svidenje' 18.45 Svet tehnike. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Elda Viler. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska igra. 20.50 Zabavna glasba. 21.15 Deset melodij. 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba. 23.or Poročila. 2.3.05 Literarni noktur no. 23.15 Plesni orkestri in an sambli. 24,00 Poročila. SKED.\, 15. januarja 14.00 Poročila. 14.05 Koncert zf oddih. 14,35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni in- termezzo, 15.40 Na.š podlistek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi in vam, 18.00 Po točila. 18.15 Odskočna deska 18.40 Naš razgovor. 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 Glasbene razglednice. 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 »Ti in opera«. 22.00 Poročila. 22.15 Jazz. 23.00 Poročila. 23.05 Lite- rarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. ČETRTEK, IG, januarja 14.00 Poročila. 14.05 »Mladina poje«. 14.25 Operetne melodije. 14,45 »Mehurčki«, 14.55 EP. 15,00 Poročila, 15.20 Glasbeni Inter mezzo, 15.40 Klarinetist Mihp Gunzek. 16.00 Za vas. 17.00 Po ročila. 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših stu d!ov. 18.45 Kulturni sjlobus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila. 19.15 Pevka Bert.a .\mbrož 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi. 21,00 Lite- rarni večer. 21,40 Glasbeni nok- turno. 22.00 Poročila 22.15 Ko- mornoglasbeni večer. 23 00 Poro čila. 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavni zvoki. 24.00 Poro čila. 1'ETKK, n. januarja 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Napotki za turiste, 15.25 Glasbeni intermezzo, 15,45 Turistična oddaja. 16,00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po že- ljah, 18.00 Poročila. 18.15 Zabav- na glasba. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Marjana Deržaj. 19.25 EP, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Naši zbori tekmujejo«. 20.30 Ob isti uri. 21.15 Oddaja o pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.15 Slovenska glasbena lirika. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za- bavna glasba. 24.00 Poročila. SOBOTA, 18. januarja 14,00 Poročila. 14.05 Glasbena pravljica, 14,25 V vedrem ritmu. 14,55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila, 15.20 Glasbeni in- termezzo. 15,40 Naš podlistek, 16,00 Za vas, 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Dva zbora z Dolenjske. 18.00 Poročila. 18.15 »Top-pops 11«. 18.50 S knjižnega trga, 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Irena Kohont. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnievnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poročila. 22.15 Oddaja za izseljence. 23.00 Poro- čila. 23.05 S pesmijo in plesom. 01.00 Poročila. MALI OGLASI OPREMLJENO SOBO oddam de- kletu. Naslov v upravi. IMoped in NSU primo v dobrem stanju poceni prodam. Korbar, kataster, Ptuj. Prodam pujska, 7 tednov stara. Vprašajte Levajnci 25, Dester- nik. Nov poravnalni stroj (abrihter) za 150 tisoč S din prodam. Vajsbaher, Ljutomerska "6, Ptju, Mlada zakonca brez otrok, mir- na, poštena, iščeta sobo, po možnosti s kuhinjo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. Prodam novo črpalko s cevmi za dovod, 5-stopenjsko na gospo- dinjski tok. Naslov v upravi. Oddam opremljeno sobo samski uslužbenki ali mlajši upoko- jenki. Naslov v upravi. ORMOŽ JE PRIČAKAL NOVOLETNE PRAZNIKE LEPO OKRAŠEN Ormožanci so se tudi letos potrudili, da so za novoletne praznike primerno okrasili svoje mesto ter s tem prispe- vali k temu, da so dobili no- voletni prazniki zares sveča- no obeležje in videz, da je pred vrati novo obdobje, ki nas navdaja z optimizmom in že- ljami, da bi v tem letu uresni- čili vse svoje načrte in tihe VELIKU NEDELJll: LUT- KOVNA IGRICA - LE- MI'H POLEŽUH v nedeljo pred novim letom je lutkovni krožek na osnovni šoli pri Veliki Nedelji upri- zoril v zadružnem domu lut- kovno igrico Lenuh — pole- žuh. Otroci so si igrico z zanimanjem ogledali z željo, da bi jih člani njihovega lut- kovnega krožka še večkrat razveselili s tovrstnimi prire- ditvami. Ravnatelj osnovne šole pri Veliki Nedelji Vlado OZBOLT je pred novoletnimi prazniki obiskal učence vseh razredov ter jim zaželel v novem letu še boljše učne uspehe, kot so jih dosegli v preteklem letu, J. S. 9 Razumljivo je, da si vedno prvi ljubimec neke žen- ske. (Th. Gautier) 0 V ljubezni znajo ženske vse, česar se ne naučijo. (Et, Rey) želje. Delovne organizacije so lepo okrasile novoletna čre- vesa, ki so jim dala še poseben čar številna svetlobna telesa, ki so ob novoletnih praznikih razsvetljevala Ormož. Kot prejšnja leta, je bil tudi letos glavni pobudnik in orgai tor novoletne okrasitve n Stanovanjsko-komunalno j jetje Ormož, ki so mu prii čile na pomoč vse ornio delovne organizacije ter sebni obrtniki. j