UČITELJSKI
GLASILO ,,ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU
Slovenske zasebne osemrazredne
!zhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, lirvat! nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljski)! društev v Trstu“, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajatelju!
za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 4.
V Trstu, dne 16. februarja 1921.
Leto II.
IV.	SLAK:
Okrajni šolski sveti
so »izvoljeni« in bodo morda v doglednem času sklicani k sejam. Ni odveč, če izprego* vorimo o njih nekoliko besed ob tej priliki.
Urad za nove pokrajine je po dolgem in temeljitem premišljanju in pomišljanju okr. šolske svete na novo obudil. Kakor pa so bili prej, v prvih časih zasedbe nezasluženo ib brez tehtnih upravno*političnih vzrokov od* slovljeni, tako je njih zopetno obujenje sedaj, pred občinskimi volitvami, temeljito zgreše* no. Ko bi okr. šolski sveti poslovali v prvih dobah zasedbe, bi ne bilo vseh onih grehov, ki smo jih videli tedaj dan za dnem, bi ne bilo vseh neštetih napak, ki' nam še sedaj me* čejo svoje umazane sence na šolstvo in ljud* sko naobrazbo, a bi ne bilo tudi' vseh onih bremen, ki padajo' kot davki na ramena plač* nikov, na hrbet širokih slojev, ki so imeli' za drag denar slabo šolo. Primorska je radi voj* ne silno trpela in mnogokje je bilo treba gra* diti vse šolstvo skraja, od tal; z drugo be* sedo: je bilo treba važnih, trajno veljavnih ukrepov. Kam enostavnejšega kot da se da besedo ljudem samim ali vsaj takim, ki imajo le nekoliko stika z ljudstvom, za katerega korilsiti je šlo! Ne. Samovolja nekaterih komi* sarjev z uradništvom, napravljenim čez nog iz mladih častnikov, gospodičev, ki so bili še vsi potrebni, da gredo v šolo, ta samovolja je bila merodajna za obstoj špic, za pouk v njej, za upravljanje, za higijeno in še najbolj za učiteljsko osobje. Šole so se odpirale in zapirale (posebno zapirale), kakor je bilo vreme, pouk se je obračal, kakor je izgledalo originalneje, uprava se je lovila za zapraše* nimi koncepti' davnih dni ali pa je postala tako svobodoljubna, da ni bilo več ne knjig ne drugih učil in tudi ne drv za mrzle zim* ske mesece. Da so tiskovine pošle in da jjh še danes nimamo, kakor bi rabili, to je še postransko ih ne razburja. Najvažnejše, kar se ne bo dalo nikdar docela popraviti, je se* veda postopanje z učiteljstvom, kolikor ga je še ostalo in kolikor bi se rado vrnilo izza meje, v teh lepih časih. Ogromna večina uči* teljev je bila takoj od prvega začetka »ne* zanesljiva«. Eni kot drugi! Tisti, ki so bili morda »patriotični1« pod padlim režimom, kakor oni, ki niso bili nikdar »patriotični«. Da, ti poslednji so bilil prav za prav še ne* varnejši, ljudje brez kreposti in brez čednosti. Prve mesece so bili celo brez plač in se s tem dejstvom nikakor niso mogli docela spopri* iazniti. Zato so postali toliko sumljivejši! Ni bilo težjega, kakor dobiti1 službo od nove oblasti! Ali pa ni' bilo lažjega! Če je plačani konfident povedal: sentimenti slavi! še da* nes ne more učitelj dobiti mesta, naj je po* treba še tako krvava. In če je kdo lagal,' ka* ko je srečen pod novo, vojaško upravo, pa je dobil najboljše mesto, ki se je lahko oddalo. Če je bil tak učitelj strokovno kaj vreden ali moralno neoporečen radi svojega kočljivega znanja kot vzgojcvalec, po tem ni nihče vpra* šal. Nekoliko laži, nekoliko hinavstva in po* krile so se vse hibe, ki bi prej nikdar ne do* volj c vale, da se takemu učitelju poveri taka važna in odgovorna služba. Zato se je pa zgodilo, da so ljudje, ki so zgrešili poklic, postali čez noč —i najboljši učitelji. Tako so vse resnične vrednote propadle in na njih mesto je prišla prevara, a ne v korist šoli ne v korist vzgoji in tudi ne v korist novi upravi. O zasledovanju, o preganjanju učiteljstva, ki se ni moglo prepričati, da take razmere niso zdrave in vzdržljive, o tem raje ne go* vorimo, ker je poglavje zase, žalostno po* glavje, o katerem naj bo govorila zgodovina.
Visoki urad za nove pokrajine je naposled menda sam ugotovil, da ie tak sistem najslab* ši, kolikor jih more sploh biti pod božjim solncem1, da je veliko slabši kot oni; ki je
| bil ustvarjen pred pol stoletjem. Zato je slo* j vesno potegnil iz zapečka zaplato šolske l autonomije in nam poklonil okrajne šolske | svete. Potem seve, ko je ves svet videl, da s samovoljo ne gre dalje, da je samodržtvo istovetno z nesposobnostjo1 in nevednostjo. Toda take »šolske avtonomije« danes ne ra* bimo, preveč vode je med tem steklo1 v morje. Taka »avtonomija« je morda dobra, da po* krije vse grehe in dolgove srečne dobe, ko so se lahko uveljavljali in izkazovali talenti, prej nepoznani, ali izraz ljudskega mnenja ti okrajni šolski sveti niso in ne bodo. Radi tega ne, ker so izšli iz gerentstev ali pa iz ob* činskili zastopov, ki jim je med vojno Ugas* nila zakonita doba raprezentiranja. Tudi je občinski volilni red še iz srede XIX. stoletja, da pozna še davkoplačevalce in razrede ter gotovejc izloči večino ljudi od uprave občin, skratka, da Ijtidstvo, resnično ljudstvo po* tisne ob zid in da da besedo neznatni, privi* legirani manjšini1.
Ta zakon pozna le srečna Primorska, vsa Italija v starih mejah ima modern občinski volilni red, po katerem bi tudi indirektno vo* ljeni okr. šolski sveti vse drugače izgledali. Ako učiteljstvo take šolske svete prizna, jih mora priznati le do prvih upravnih (občin* skih) volitev in ne več. Radi tega ne, ker je ljudstvo ž njimi oropano najprvotnejše pra* vice, da govori tam, kjer nosi bremena in v stvari, ki je za njegove kulturne in gospo* darske koristi življenskega pomena.
t Alberte Ardigd
V Padovi je lansko leto (meseca septembra) umrl univerzitetni profesor, italijanski filozof Roberto Ardigo v starosti 92 let. Ardigo je bil 40 let duhovnik-kamonik v Mantovi. Iakrat je odpadel od vere in postal nato profesor filozofije ter zaslovel kmalu na to po vsej Italiji in izven nje. Ardigb je bil skrajen pozitivist, materialist. Ardigo je napisal veliko knjg med terni je znana njegova »La morale dei positivisti«. Bil je zagovornik nauka, da je svet fenomen. Stari sc menili, da bi nam znanost morala dati spoznanje stvari v njih bistvu in njih vzrokih. To jc nam vzgolj iluzija, zakaj mi vemo, da preko fenomenov ne moremo in naloga vede je, da se dožene koesi-stcnco, nasledovanje in sličnosti pojavov.« (La psicologia ccme scienza p osi ti va I, str. 63.) Njemu je bil katolicizem le faza v kulturnem razvoju. Ardigo in moderni so se oprostili okov katolicizma in njega predsodkov. Ardigo si je privzgojil celo šole. Med njegovimi zvestimi učenci je bil A. Gemelli, ki je kasneje konvertiral, postal frančiškan in danes slovi kot velik mislec in učenjak. (Ustanovil je kat. vseučilišče v Italiji). Drug Ardigojev učenec je bil Enrico Ferri, ki je ostal v zmoti in je strasten cznancvalec svobodne misli v Italiji.
Oba učenca sta po učenikovi smrti zapisala nekrologe in sicer: p. Gemelli v »Ccrriere dTtalia«, Ferri pa za komunistični dnevnik »Avanti«. Ferri pripoveduje, kako je pokojnik še kot profesor na gimnaziji razlagal nebivanje Boga, in zato trdi, da je Ardigč zapustil zgled, da je življenje vredno življenja.
Ardigč je izvršil samomor, ki se pa mu ni posrečil — umrl jc šele nekaj mesecev pozneje.
Pred par leti je Ardigč, razkrivajoč svoje srce nekemu vscučiliščnemu profesorju v Padovi, vzkliknil:	»Nimam
miru!« Njegov verni tovariš, mu je rekel: »Gospod profesor, vi veste, kaj nam je storiti, da pridete do miru.« In Ardigo mu je odgovoril: »Vem, a nimam poguma.« (Po »Zborniku«, I.)
POČITNIŠKI TEČAJ ZA MEŠČANSKE ŠOLE V IDRIJI. Objavili smo že poziv vodstva »Zveze« k prigla-šenju k temu tečaju, ki naj nam izobrazi potrebno število učnih moči za meščanske šole, katerih število se bo v doglednem času gotovo moralo izpopolniti. Opozarjamo vnovič učiteljstvo, posebno mlajše, na vso korist, ki ga bo imelo od tega tečaja. »Zveza« si jc že zagotovila sodelovanje nekaterih profesorjev-strokovnjakov in izbrala tudi primeren kraj za ta tečaj. V Idriji nam da realka na razpolago svoje prostore, kabinete z različnimi zbirkami, tako da bo pouk v vsakem oziru uspešen. Na učiteljstvu je sedaj, da izrabi ugodno priliko ter da se tečaja številno udeleži in pokaže tako smisel za nadaljno učiteljsko izobrazbo, če ne bomo mogli v svojem času pokazati na zadostno število strokovno izobraženega u-čiteljstva, ustvarimo morda s tem tehtno oviro na razvoju našega, itak ubožno razvitega meščanskega šolstva. Stori naj vsak svojo dolžnost!
FERDO KLEINMAYR:
Šolski muzei.
Lanska okrajna učit. konferenca tržaških je pustila odprto med drugim tudi vprašanje o šolskem muzeju, ki naj bi bil v najožji zvezi z bodočo okrajno knjižnico1 v Trstu. Takrat j c misel — v zadnjem hipu sprožena — našla malo odmeva med tovariši, bodisi da mi v prekratko odmerjenem času ni bilo možno do dobrega razjasniti, kako pojmujem jaz sličen muzej, namreč nekoliko drugače negoli se je dosedaj splošno pojmoval, bo* diši da so se zborovalci nekoliko prenagljeno prestrašili — stroškov. Druga točka je brez prave podlage, glede prve pa hočem danes govoriti nekoliko obširneje. Res je, da se s tem le oddolžim svoji obljubi, še predno ji zraste siva brada, res je pa tudi, da mi do da* nes ni preostalo onih treh pedi časa, da ob* ljubo1 dostojno rešim.
Če sem lani trdil, da bi nam bil šolski mu* zej (in sicer okrajni šolski muzej) sila koristen, sem pa letos to svoje mnenje spremenil v toliko, da se mi danes tak šolski muzej (in sicer za v£č okrajev skupaj ali celo za vso po* krajino) zdi neobhodno in nujno potreben. Potrebnost takega pokrajinskega šolskega muzeja za Jul. Benečijo je razvidna iz sle* dečega:
Šolski muzej, ki naj bi se s sodelovanjem vsega slovenskega in hrvaškega ljudskošol* j skega učiteljstva ustanovil ter imel svoj se* dež v 1 rstu, naj bi obsegal več oddelkov ali j odsekov. V prvi vrsti bi. prišli v poštev: j 1. zgodovinskosstatistični oddelek,
j 2. oddelek za šolska učila (ponazorila) v ožjem pomenu besede,
3. oddelek za mladinsko slovstvo. Zgodovšnsko*statistični oddelek bi bil naj* važnejši. Nabirati bi moral vso tvarino o mi* milosti in sedanjosti slovanskega šolstva v Julijski Benečiji. Postati bi moral s časom zanesljiv in bogato založen arhiv, iz katerega bi o vsaki priliki lahko črpal vse potrebne podatke zgodovinar, šolnik, življenjepisec, statist, politik, pisatelj itd. Postati bi moral verno in vestno zrcalo slovanske šole in slo* vanskega šolstva naše pokrajine v minulih dobah, od prvega njunega rojstva pa do da* nes in jutri. Tvarine je še mnogo raztresene in dala bi sc z nekoliko truda in z malimi stroški danes morda še zbrati' — jutri ne več. Kakor danes leži pozabljena po zaprašenih podstrešjih, v privatnih miznicah itd., ne ko* risti nobenemu. Zbrana, urejena pa bi pripo* mogla marsikomu do temeljitega vpogleda v zgodovino našega šolstva in več negoli ena dobra razprava bi bil sad tega dela, če že ne obširnejša publikacija.
Materijal, ki bi sodil v ta oddelek, bi bil kaj različen, oziral bi se na zgodovinske po* datke o šoli in šolstvu, na šolske stavbe, na učeče osobje, na bivše in sedanje učence, na učiteljske organizacije, na zborovanja, prire* ditve itd., itd. Razdeljen bi bil lahko z dvoj* nim katalogom po predmetu in po šolskih okrajih. Obsegal bi pa:
1.) šolske kronike, osobito starejše, ali to* čen prepis najvažnejših njihovih podatkov; »zlate« in »črne knjige« ter druge slične listi* ne, ali izvlečke iz istih;
2.) stare učne knjige našega ozemlja, po* sebno pa nekdanjega »šolskega zaloga za Primorsko«, ki niso^več v rabi;
3.) nekdanje deželne in državne šolske za* konike od prvih dni splošne šolske obvez* nosti;
4.) druge arhivarične kurijozitete, ki se na* našajo na naše šolstvo;
5.) »spomine« v naši pokrajini delujočih učiteljev, bodisi tiskane ali v rokopisu; pisma šolsko*zgodovinske važnosti nekdanjih šolni* kov, biografije istih;
6.) statistične podatke o razvoju sloven? skefia in hrvaškega šolstva v Julijski Benečiji, bodisi tiskane ali v rokopisu. Sem spadajo vsa uradna »šolska izvestja« javnih in zaseb? nih, ljudskih, meščanskih in srednjih šol ter vsi članki, ki govčre o tem predmetu in so bili natisnjeni v raznih dnevnikih in časopi? sih, n. pr. v »Edinosti«, Učit. tovarišu« itd.);
7.) monografije, eseji, brošure, knjige, ki govore o zgodovinskem razvoju ali o stanju našega šolstva, in to ne le slovenske in hr? vaške, temveč tudi italijanske in drugojezične. Sem spadajo tudi tozadevni govori in inter? pelacije deželnih in državnih poslancev;
8.) zgodovinska dela, ki imajo za predmet našo pokrajino in se mestoma — hočeš nočgš
— bavijo z našim šolstvom;	/'
9.) tiskana dela" slovenskih šolnikov, ki so službovali v naši pokrajini, neglede na to, jeli imaijo ta dela umetniško ali znanstveno vse* bino;
10.) tločrte, načrte, slike, fotografije, popise slovenskih in hrvaških šolskih stavb v Jul. Benečiji, osobito starih že opuščenih ali v vojni razdejanih stavb; fotografične skupine učiteljstva in učencev; fotografije (litografije) šolnikov, ki so delovali med nami;
11.) razne »relikvije« iz starejših časov; ka? kor stari šolski zvonci, ključi, črnilniki, peres sa itd.;
12.) ves materijal, ki se nanaša na pokra? jinske učiteljske organizacije (društva) od prvega postanka naprej, če tudi samo v iz? vlečkih;
13.) materija!, ki se nanaša na učiteljsko izvenšolsko delo v naši pokrajini, posebno na kulturnem, gospodarskem in političnem polju;
14.) materijal, ki osvetljuje v primeri s ta? kratnimi življenskimi pogoji gmotno stanje tukajšnjega učiteljstva v posameznih dobah in okrajih ter njegovo družabno, oziroma mo? ralno stanje;
15.) tvarina, ki govori o vzgojevalcih in vzgoj evališčih tukajšnjega učiteljstva..,
Menim, da zadostujejo te točke k pregledu preko obsega statistično?zgodovinskega od? delka in njegove vsebine. Seveda ni s temi točkami niti od daleč izčrpana tvarina. Toliko pa se mi je zdelo potrebno omeniti, da raz? pršim mogoče dvoumnosti. Iz teh podatkov bo pač vsak sprevidel, kolike važnosti bi nam bil muzej že. ako- bi vseboval edinole ta od? sek. Zgodovinarju bi bilo olajšano delo, od? sek bi vsakemu poklicanemu lahko ob vsa? kem času podal najvestnejše informacije.
Na podlagi statističnega materijalia bi se lahko z malo težavo priredile primerjalne sta? tistične razpredelnice (tabele) kakor najtoč? nejši barometer našega šolstva. Koliko težav mora premagati posameznik, ko nabira sta? tistični materijal !č za en šolski okraj, sem n. pr. jaz sam spoznal, ko sem s pripomočjo ranjkega prof. dr. Iv. Merharja zbiral stati? stične podatke vsega tržaškega slov. šolstva za desetletje 1900—1910. In uspeh? Samo 30 strani drobna brošurica po dolgomesečnem delu; vendar točna, ker se celo na uradne po? datke nisem povsem zanesel in s pojllno pra? vico, ker sem marsikje našel pomoto celo v
— seštevanju!
Nočem za sedaj izgubljati več besedi o tem odseku in preidem na šolska učila (ponazo? rila).	(Konec	prihodnjič.)
Pouk materinščine v ljudski šolj
Referat Ivana Vouka.
Predmet, o katerem bom danes govoril, je tako obsežen in težaven, da moram pred vsem izjaviti, da se zavedam pomanjkljivosti tega svojega predavanja, zakaj:
1. če bi se hotel količkaj poglobiti v ta tema, bi mi zanj ne zadostovalo eno preda? vanje, ampak bi imel govoriti, kakor vsi ve? ste, ure in ure, ne da bi ga izčrpal.
2. ne prisojam si toliko kompetence, da bi vzpostavil vse te trditve kot neizpodbitne, zlasti zato, ker tudi ta pravila niso vsa večna, in je morda ravno pedagoška veda in z njo tudi didaktika podvržena izpremembam, ki pa pomenijo seveda napredek. S splošnim kulturnim napredkom gre tudi šola in ž njo pedagoška veda, ki je v neprestanem razvoju.
Vendar pa sem skušal po svojih močeh po? dati pregled snovi tega predmeta. Upošteval sem naj novejše pridobitve na tem polju, v kolikor so bile in so še splošno pripozname. Kjer se mi je zdelo neobhodno potrebno, sem podal tudi nemo sliko ali praktičen pri? mer. Za mnoge ne bo to predavanje vsebova? lo morda nič novega, vendar me bo veselilo, če boste vsaj nekateri imeli kakšno korist od njega.
Predno pridem k podrobnemu obravnava? nju, si moramo odgovoriti na dve vprašanji, in sicer:
A. Kaj je smoter pouka materinskega je? zika v ljudski šoli? in
B. katera so splošna načela, po katerih naj se ravnamo, da dosežemo ta smoter.
Ko bom pojasnil, oziroma preciziral to dvo? je, bom obravnaval posamezne dele v tem redu :
1. nazorni nauk
II. čitanka
III. spisje
IV. slovnica
V. pravopisje.
V okvirju teh točk je sestavljeno današnje predavanje, te točke tvorijo njegovo ogrodje in pregled.
A.
Smoter vsakega učnega predmeta, torej jezikoslovnega pouka, dolhčujejo po navadi od šolskih oblasti predpisani učni načrti, ki določajo smoter za vso šolsko dobo (I. do VI. oz. VIII. razr.) ali1 pa tudi za posameznega šolskega leta; stari avstrijski učni načrti iz
1.	1888. določajo kot učni smoter za pouk materinskega jezika kot učnega jezika silbde? če: »Umeti prav, kar kdo drugi pripoveduje v učnem jeziku, in kar ne presega otrokovega znanja; sposobnost prav izraziti se ustmeno in pismeno; izurjenost v najnavadnejših pis? mili in opravilnih spisih.« Ta učni smoter je tudi po najnovejših učnih načrtih ostal skoraj isti. Provizorični učni načrt, ki ga je izdal lanskega leta (1920.) Gener. civ. komisarijat za Julijsko Benečijo, pravi na str. 3: »Smoter: Pravilno ustno in pismeno izražanje lastnih misli v materinskem jeziku, ki odgovarja du? ševnemu razvoju učencev. Gladko in izrazo? vito čitanje. V višjih razredih spisovanje laž? jih zasebnih in poslovnih pisem.« Učni smo?
*) Referiral v januarju t. 1. na domači mesečni konferenci »Slov. zas. c-scmrazredne ljudske šole v Trstu«.
ter za posamezne razrede pa je vsebovan v učni snovi. — Jaz bi na kratko tako?le defi? niral smoter: »Spretno izražanje misli v be? sedi in pisavi.«
Dosega tega smotra je velike življenske važnosti. V današnji borbi za obstanek ima tisti, ki pozna spretno rabiti jezik, nedvomno veliko prednost. Končno se suče ves boj, ki ni boj na pesti, okoli kdo zna koga prepričati
0 pravosti svojih trditev in svojega vidika* Važnost »prepričevalne besede« se nam kaže zlasti v političnem življenju, ko vidimo, da zamorejo tudi ljudje majhnega duha in ne? globokega znanja pridobiti na svojo stran ljudske mase. Ne mislim s tem reči, da pri? pravljaj šola otroka le za materijalni boj. Hotel sem samo povdariti, kakšno moč utegne imeti človek nad drugimi ,če zna s---cino ra? biti jezik. Seveda je ta primer le enostranski. Če sem omenil ta slučaj, moram še do? staviti, da je učiteljeva naloga tudi vzgoj? na. Namen njegovega vplivanja na otroka in napraviti iz njega le človeka sposobnega za življenski: boj, v katerem bi imel pred seboj le dobrobit lastne osebe, četudi na škodo svoj ih
, bližnjih in družbe. Pouk ne sme imeti samo tega smotra, ki bi bil le učni smoter. Pozabiti ne sme na vzgojni smoter pouka sploh, torej ; tudi jezikovnega. Vsak učitelj mora učiti in vzgajati.
1 Prvi § šolskega zakonika povdarja, da je j namen šole, torej tudi pouka, vzgo jiti iz I otroka vrednega Člana človeške družbe. In
ravno jezikovni pouk more izdatno zadostiti tej vzgojni zahtevi, ker zamore vzbuditi v oftoku zmisel za lepoto materije in duha. Umetniško slovstvo poraja umetniško ču? stvovanje, plemeniti človeka; junaki, ki na? stopajo v raznovrstnih slovstvenih proizvo? dih, so nazorni predstavitelji svetovnega na? ziranja in kot taki pozitivni ali negativni vzo? ri. Služiioi nam posebno v ilustracijo nravstve? nih načeč so buditelji nravstvenega čustvo? vania.
Nečem se spuščati pregloboko v to vpraša? nje, ker bi nas preveč oddaljilo od predmeta današnje razprave. Končujem in povdarjam: Boleg učnega smotra, ne smemo izpustiti iz? pred oči nikoli vzgoj ovalnega smotra.
B.
Splošna načela, ki vodijo k postavljenemu smotru bi bila sledeča:
1. kar otroci sami znajo, naj tudi sami po? vedo.
2. učitelj govori malo, kar je neobhodno potrebno, otroci so tisti, kateri glas se mora slišati v šolski sobi.
3. učitelj govori počasi, razločno; v govoru se izogibaj dialektičnih primesi in lokajte? mov, zlasti takih, ki so zašli v naš jezik iz tujih govoric.
4. učitelj navajaj otroke k pravilnemu go? vorienju, s tem da popravlja in pusti po? navijati.
5. vsak učni predmet v ljudski šoli je tudi jezikovni pouk, ker sta stvarni pouk in je? zik v tesni zvezi. Pravilnim predstavam in pojmom dajmo tudi pravilni jezikovni izraz.
(Dalje.)
L 1 S T F. K
L.:
Fragmenti.
l.
Dobil sem na novem službenem mestu učenca, ki me je nanj že vnaprej opozorila moja prednica. Po njenih izpovedbah naj bi bil ta 12 letni fantiček že pravi razbojnik: neubogljiv, trmast, uporen, pretepač, lenuh itd. Tožila mi je, kako ji je celo odgovarjal na opomine.
Seveda sem obrnil takoj prvo uio največjo pozornost na tega upornika. Opazil nisem nič posebnega. V nekaj dneh 'sem že vide«, da postaja bolj živ in pogumen kot večina drugih. Sklenil sem, da poskusim zaenkrat s preziranjem. Pa ni šlo. Moral sem poseči po nevoljnih pogledih. Fantiča tudi to ni ukrotilo’ Vedno je dobil kako priliko za nered. Tako je zbodel sosednega tovariša z 'iglo v 'stegno, da je ta odskočil in se oglasil. Ugibam, kaj naj storim. Kot sem čul že od prednice, stroga kazen ni izdala. Ko ugotovim, kaj se je zgodilo, začnem: »Kaj pa je s teboj, Jože? Meni se kar dozdeva, da si ti edini v razredu, ki nima vseh kolesec v glavi na pravem mestu. Kaj pa, če bi tebe trkala luna? Meni se-zdi to sumljivo, čakaj,' čakaj, pogledam, kaj je z luno.« V roke vzamem ročni'koledar in pogiedam. »Je že res, zdaj naraščal — Otroci so se smejali, dotičnik pa je osramočen gledal v
klop. Črez par dni se je zopet izpozabil in naredil neko neumnost. »Aha, polna luna se bliža in Jožetu ne da miru! Moram pa vendar spregovoriti s tvojim očetom, kako se obnašaš doma o polni luni. Kje je že vaša hiša?« — »Saj me ne trka,« se odreže fant. »Ti ne veš, jaz imam pa izkušnje s takimi ljudmi. Še par dni počakam, potem sem popolnoma na jasnem.«
Tako so šli dnevi naprej. Jože je postajal pametnejši. Le semtertja se je še spozabil. Takrat 'sem ga spomnil hitro na luno- in — pomagalo je. Tako sem ga moral cb neki priliki, ko mi je dobro odgovoril, naravnost pohvalil: »Oho, Ježe! Saj ti še dobro znaš, samo če hočeš. Nemara te bo še luna pustila. Kajneda!«
Od -takrat sem imel mir in postal je eden boljših učen-
, Kake ljudi je vzgajala bivša monarhija — ki jo v teh metodah 'posnemajo še danes — mi je pokazal sledeči slučaj:
V času vojne pride v vojaško pisarno poročnik nekega ogrskega polka. Takoj pri vstopu začne s svojo madjar-ščino in pripoveduje nekaj službujočemu podčastniku, Nemcu. Nista se mogla sporazumeti, a ker je poročnik govoril o nekem »telegramu«,, pokaže podčasnik njupie, ki sedi imel ta referat. — Tudi z menoj začne v, svojem jeziku, ki ga seveda nisem in no > bom nikdar - razumel. »Spricht d er Herr Leutenant deutseb?« — *Nčm tu-
duml« — Pa je vendar nekaj začel, a črez pet besed ni šlo in moral sem zopet jaz ponoviti:	»Nčm tudum.« —
Stopil sem tedaj v sosednjo sobo po nadporočnika, ki je bil sin »viteškega« naroda. Ta je bil slučajno- tistega pol dneva prost. Vračajoč s? k nesrečnemu poročniku rečem mimogrede 'slovenskemu tovarišu: »Ti, Polde, kaj misliš, kako bi jaz temule revežu, ki ne razume nobenega pravega evropejskega jezika, dopovedal, naj pride. popolu-dne, ko bo njegov bratec po jeziku tukaj?« — Takrat stopi poročnik k meni, navadnemu vojaku, in reče prav tiho in uslužno v čisti slovaščini: »Gospod razumete slovanski?« — »Da, razumem!« — In tedaj mi je vesel obrazložil svojo zadevo v slovaščini. Bil je nekaj- dni na odpočitku in želel je, da bi ga prišla obiskat žena. Napisal sem tedaj brzojavno potno dovoljenje, naslovljeno na neko orožniško postajo na Slovaškem. Iz natančno navedenega ženinega .naslova sem spoznal, da mora biti poročnik — Slovak v civilu učitelj. Vprašal sem ga naravnost, če je moje mnenje pravo-. Pritrdil je in ja? sem mu razode}, da sva kolega. Bil je tega odkritosrčno vesel, Vedoč, da 'bom že Iz kolegijalnosti poskrbel, da 'se brzo-jav nemudoma odpošlje.
v-Vse to bi bilo še v redu, le tega ne morem pozabiti, s .kakim strahom in kako tiho je .govoril svoj domači jezik, ko s« je med najinim pogovorom prikazal y,«pbi. naš častnik.
Taka ip.bila. vzgoja v .močnibj; (lržayahf, ki pa.so,t<)t(jub temu sramotno propadle.
VICE ORL JAK:
Jesmo, budimo učitelji!
Opažamo, da nekolicina naše'* učiteljstva izbtva često od svojih učiteljskih sastanka i skupština; drugi malo mare za skupštinske zaključke, a treči, bolje rečeno: oni prvi, reg? bi, prestali su misliti i skrbiti o svoj oj dalj nj oj strukovnoj i opčentoj naobrazbi. Imade i takovih, akoprem malo, što su učitelji po imenu i što dolaze u školu, da budu — u školi. Imade li neka zemlja illi narod previse ova? kovin — učitelja, značilo bi; to, da taj narod kulturno nazaduje i da mu se približava pro? past. Dekadenca i neidealno®! jesu svagda i svukud siguran znak kulturnog i narodnosnog bankrota. U našilm redovima srečom pre? težni1 dio nastavnika jesu zvanjem, a i radom vredni svoga lepog učiteljskog imena. Hote* vaš ih na svim staleškim satistancima, čime pokazivaju svoju vrlo razvitu učitelj sku svest i ponos, a u drugu ruku, da se ne boje mate? rijalnih i fizičkih žrtava, kad se radi o mo? ralnom i materijalnom boljitku svoje učitelj? ske osobe i čitavog staleža. Zajr da bežimo od svojeg udruženja? Ta ovo je naše, samo naše učiteljsko; ta naša zvanična organizacija jest naš krov, naša tvrdjava, što nas imade bra? niti od ljudske pakosti in zlobe. Ona ima za? daču, da nama rivendicira sva prava i sve ži? vatne uslove, što nama pripadaju kao kul? turnim, rabotnicima. I začudno je, kako smo mi učitelji i učiteljice u ogromnoj večini ta? ko poletni, da radimo i kubarimo na polju prosvete, žilavo i veselo, akoprem sa gorči? nom u srcu ne znajuči, kako' da prehranimo i odgojimo dostojno svoju obitelj i svojeg srca porod. Nemareči za platu 'i1 hvalu ljud? sku, dapače napadani i mrženi, vršimo saves? no svoje zvanične dužnosti držeči! se one pesnikove:
t radi za svijet, ali ne slušaj pljeska,
Jer hvala ljudska voda je vrh pijeska;
U svoj oj svijesti hvala ti je trudu.
Mnogi nas mrze ... a mi uzgajajuči' ljubav majčinu i1 zlato njezino, ne možemo mrziti, nego ko jagnjad krotka mlirimo, tTpitno, šu? tirno sijuči u školi i izvan nje ljubav, dobro? tu, snošljivost te čovečanske i kulturne ide? ale...
Živem o, bračo, u historiijsko doba. Bij a? smo svedoci najzamošnijeg rata, što ih svet vidje. Valovi njegovi malne ne preplaviše i ne uništiše sve kulturne tečevine; školo i uči? teljstvo tek i'zneso živu glavu. Živesmo u do? ha rušenja, a sada gradjenja. Rat i škola jesu antiteza: jesu protivni pojmovi, pošto škola gradi kulturu (uljudbui), a rat ju obara, uni? štava. Nema večeg zla što ga prouzroči rat negoli je taj, što nisu u to doba normalno de? lovali prosvetni zavodi; i što je rat ubitačno delovao na moral ljudstva. Nije zahtevao drugo nego' žrtve; zahtevao je jedrno: pali, pucai, ruši, kolji, obacaj; a onda: kradi, va? raj, laži), pretvaraj se. Naravno: bio boj na smrt i život pojidinaca i skupina. Bilo i dru? go: ko če više skopiti bogatstva i tko če se više naiužiVati... Mi učitelii i škola stojasmo med nebom i zemliom; nalazismo se med ba? tom i nakovalom. Trpesmo moralno, trpesmo telesno... Mnogi smo ranjeni, jer zapliva? smo ratnim orkanom, plovismo uz ratnu reku...
] mladež se naša nap,uni ratnim vazduhom punim mijazma i bakcila. Rat učimo svoje, a sada se oluja stišava. Čuješ mu jeku s da? leka...
Čovek sitao okrenuše se i1 zapanjeno gleda pitajuči se: što bi to? što radismo? što bi? jasmoi? kakvi bijasmo? Sto dobismo od tog
nehumanog    rvanja? — Stoji
čovek na razvalinama što zaudaraju po krvi i dimu; stoji1 na bojištu, gde leže ljudske le? šine telesne i — moralne.
Stoji taj novi čovek, misli, »udi, umuje: — Natrag u zlatna ^vremena mira i ljubavil; — ,ne! napred u još bolj a, eovečanskija iduča vremena, što nam imadu1 donesti zaista lju? bav i mir srcu ...
A mi učitelji, bračo, što čemo sad?
Pitajmo se: što smo i! čemu nam ono naše dično učiteljsko ime? — Jesmo li bolesni? tekovalescenti? Jesmo li zaprljani od ratnog smrada? A jepu; li naša’ deca? a brača?'-^-Jest;’, mi ^mo.^č.itelji! -?,',uzga^ateljii; promo? ttvsmo sgbe i okobpu — a (safis*. da vršimo .fbAŽnpst. Xe$mo ppic svoje i, ftm&ke. Porušeno popravljajmo. Na doarp još. tlu gradimo novu zgradu zdrave, čiste prosvete.
Izadjosmo iz smradnog ratnog grada: očisti? mo ciipele i1 podjimo dalje — napred... Na? trag ne smemo — to ne bi bilo. učiteljsko. Pojmovi: učitelj i nazadak isključuje se. Tko ne če napred, osudjen je i pokopan... A bo? iesno ljudstvo, ko ozebao1 sunca, potrebuje zdrave bistre ljude, rabi čiste nauke, tople ljubavi; traži istine i utehe iz ustiju — pot? punih ljudi. — Čistim rukama približimo se bolesniku, inače mu lasno još večma otvo? rismo i okužismo ranu. — Osnaženi i: pro? čiščeni latimo se svetog svog poslamja: uzga? jajmo. Uzgajajmo, da bude ljudstvo dobro i plemenit o ; sij hm svud i svagde dobrotu, mir, ljubav, midosrdje. Tako radimo u školif* tako i izvan nje sijmo semevje čiste prosvete. Ni? jedan drugi posao i nagnuče nek nas ne otrgne od tog kulturnog rada. Budimo najpre učitelji — uzgajatelji, a kada smo obavili sve svoje zvanične dužnosti, lastimo se i drugog posla, što se ne kosi s učiteljskom časti i zvanjem.
Svojim uzgojnim radom; podignimo školu na što viši stepen, da ju promatraju ko zve? zdu na tamnome nebu svi:	naši	prijatelji	i
neprijatelji. Dižimo školu — držimo sebe i svoj ugled u kot prosvete. Ideal nam budi naš neprestani1 umni; i čudorednil razvoj, jer u tome leži naša snaga. Bez opsežna znanja nismo kodri vršiti svoga zvanja; bez teme? ljite naobrazovanosti ne čemo steči opčeg poštovanja, ni možemo postati neodvisni, več samo; igračkam i1 orudjem u tudjim ru? kama.
Budimo slobodni duhom i, telom. Nama nista ne može biti draže i svetijo nego naša učiteljska sloboda i sloboda škole. U torne čemo naiči na poteškoče i1 protivštine, al mi ne sustajmo, nego napred kročimo za svoju stalešku sllobodu i boljitak. A to je jedino moguče postiči dobrom organ iz acijom ... Složni ljudi, složan stalež imponira. Mno? štvo* zadava rešpekt. Za to svi ko jedan bu? dirno pod istim učiteljskim barjakom. To je imperativna potreba današnjeg učiteljskog socijalnog položaja. Svi za jed nog, jedan za ske! U organizaciji je mesta za sve nastav? nike bilo kojeg socialnog mišljenja. Kamo iedan, tamo svi. To zahtevaju od nas školski, kulturni ii staleški interesi. Radeči ovako, i prožetii ovim idejama pokazat čemo, da smo zaista učitelji na svome mestu, da smo u pot? punom smislu reči — učitelji i potpuni ljudi!
M. MIKUŽ:
Zgodovinski pouk.
(Nadaljevanje.)
III.	O zgodovinski snovi za ljudsko šolo.
Otroci zapopadejo zgodovino vse drugače kot odrasli, zlasti pa izobraženci in marsičesa v zgodovini jim ni mogoče tako podati, da bi mogli popolnoma umeti. Vsled tega se je treba ozirati pri izbiranju zgodovinske snovi na duševno obzorje in zmožnosti otrok v različni starosti.
Zgodovinsko gradivo je silno obsežno in se še vedno množi. Iz njega bomo izbrali za !judsko šolo le najbolje, s čimer bomo naj? lažje dospeli do izvišenega in naravnega cilja, katerega smo si' postavili v zgodovinskem pouku. Odbrali bomo, kar bistri razum, krepi voljo, kar blaži čute, vzbuja in goji ljubezen do bližnjega, do naroda, človeštva in domo? vine.
Ako zahtevamo za ljudsko šolo take zgo? dovinske snovi, da bo vzbujala in vzgajala v otroških srcih rodoljubje in domoljubje, s tem še *ni rečeno, da bi se vcepljalo pri tej priložnosti sovraštvo do drtigih narodnosti. Naš S. Gregorčič, ki je posvetil približno tretjino svojih pesmi domoljubju in rodo? ljub ju, nas uči v svoji prelepi rodoljubni pes? mi »Naš. čolnič otmimo!« poleg rodoljubja tudi narpdne strpnosti, ko poje:
Res, materi tuji je sina otel,
A danes še ^tega. je čina vesel.
In tudi domoljubje mora imeti svoje meje. Vsekakor soglašamo s slavnim . Angležem Beuthamom, ki pravi, da bi klel patrdjotizem, če -bi moral postati iz ljubezni do domovine sovražnik človeštva.
^j^dpviflskvspav,, ki se vwe v ljudski ^Rimati,-fttjoke, TL sehU,zgodoymske ure,m.j p. tezi pa ne zanima isto dečkov kakor cieKUce in ne isto otrok na deželi kakor mestne otroke,
se moramo pri izbiranju snovi za zgodovinski pouk ozirati tudi nato, kjer je le mogoče.
Do sedaj se ni nič oziralo zlasti ne na deklice.
.Na mestnih šolah je bolj upoštevati mestne, industrijske in trgovske razmere; na vaških pa vaško, kmetsko življenje in naprave.
Pred vsem je vzeti v ljudski šoli domačo zgodovino. Ta zahteva se utemeljuje v pred? govoru »Realne knjižnice«: »Pedagogika nas uči in vsak učitelj novinec dobro ve, da se je pri izboru učne snovi v realijah zlasti ozi? ra ti na domovino — na domačo zemljo, do? mače prirodnine, domačo zgodovino. Kar nas obdaja v domovini, to vzbuja v otroški duši prvo in največje zanimanje, s tem pa ga mo? ramo najprej seznaniti. Domače predstave so duševna podlaga, z njih pomočjo si prisva? jamo predstave tujih predmetov, tujib kra? jev, tujih dogodkov, tujih razmer...«
Za ljudsko šolo izbrana, zgodovinska snov mora biti taka, da se z njo lahko predoči otrokom gospodarski in socijalni razvoj v ožji domovini, da bodo zmožni razumno in samostojno soditi o sedanjih razmerah, ko bodo odrasli, in se ne bodo pustili izrabljati sebičnim političnim kričačem in ne bodo sa? mopašno drveli za trenotnim dobičkom. V to svrho se poučuj v šoli in tudi v ljudski šoli zlasti kulturna zgodovina. Ko se bodo učili učenci kulturne zgodovine, bodo začeli ume? vati sedanje socijalne in državne razmere', spoznali bodo njihov postanek ip se zavedali, kje se je pokazal napredek in v kakšni obliki; pa tudi, kje je šlo človeštvo rakovo pot. Uči? j tel j pa, ki sledi' moderni pedagogiki in uči zlasti kulturno zgodovino ter jo izpopolnjuje j s socijologijo, ne bo sedaj pod novo vlado v zadregi, kaj naj uči pri zgodovini. Ako je bil pod prejšnjo vlado na pravi poti, zakaj bi iskal sedaj nove.
Pri izbiranju zgodovinske snovi se je treba ozirati na vsa polja kulturnega življenja: na razne panoge narodnega gospodarstva, na pravoznanstvo, vojaštvo, higijeno, zdravstvo, šolstvo, vedo, vero, ljudske običaje, prebiva? lišča, umetnost i. dr.
Ker se pa zgodovinski faktorji ne vrše ne? odvisni drug od dragega, temveč drug dru? gega pospešujejo ali ovirajo, zato ne moremo pri zgodovinskem pouku vzeti najprej kul? turne in potem politične zgodovine, temveč jemati se mora v naravni zvezi druga poleg druge, toda prva mora daleč prevladovati drugo. Do zadnjega časa se je	pa skoraj po?
polnoma pozabljalo v šoli na	kulturno zgo?
dovino in se je obravnavala po večini le po?-litična, pa še ta zelo tendencijozno.	N.
Iz starejše _ zgodovine, katero poznati ni j stvar ljudske izobrazbe, naj se vzamejo samo j posamezne slike, in sicer le tam, kjer seza njih vpliv neposredno v domačo zgodovino. ( Pri nas torej o Rimljanih in o preseljevanju N narodov. V predzgodovinsko dobo je potre? i bno seči vsaj toliko, kolikor jo	moramo učen?	j
cem predočiti z izkopaninami	in kolikor je	>
potrebno za umevanje lokalnih pravljic, ka? tere se nanašajo na predzgodovinsko dobo.
Opravičeno zahtevajo vsi novejši metodiki, da naj se vzame največ in najnatančnejše iz novejše dobe in, da naj se izpopolni zgodo« vinski pouk s socijologijo. Dorpfeld, ki v svojih spisih prvi zahteva kulturno zgodo? vino in sociologijo v ljudsko šolo, pravi: »Zgodovina, ki se ne izpopolni s socijologijo, je le polovična zgodovina.« (1872.) Danes se splošno smatra zgodovina za socijološko vedo.
Vsem zahtevam glede zgodovinske snovi za ljudsko šolo more zadostiti učiteljstvo le na ta način, da vsak marjivo zbira in izbira zgodovinsko snov za svojo šolo. Izbor zgo? dovinske snovi, ki bi bil dober za vse šole, je nemogoč, nemogoč celo za šole Lste kate? ^orije.	(Konec	prihodnjič.)
Uvoz pedagoiko-didaktičnih knjig iz Jugoslavije. Na
prošnjo »Zveze« je gen. civ. koinisarijat v Trstu dovolil uvoz sledečih pedagoškO-didaiktičnih knjig, ki so izšle v zadnjfeih času v Jugoslaviji: ‘ 1. Obftid uko&ldvje z umo-sldvhlm uvodom: Spisal Viktor Bežek. P. in'II. del. 2. Pedagoški letopis ža leto 1^16-18. dn 1919-20. Uredil H. Sčhreitter in izdala Slovenska Šolska Malica v Ljubljani. 3;'Skrbstvena''vzgbja. urddil H,'Schreiner. 4. Tdlovadba. — dr. Pivko in A. SčhkUp. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrš'evem sčatavu. 5. Posebno ukoslovje slovenskega 'učnegh. jezika v osndvni šoli; Dr. Fink. ■—, Naročene in plačaner ’ knjign<'bodo v kratkem~pb posredovanju »Zvez®« dospele m* naštrartfan. Za ndva naročila pa javljamo učiteljstvu, Uaj;se,kgli8i pri posameznih pioverfenikih ter4 obendm plača naročnitio v znesku 8 lir.
li
se.morajvve? cd čakati, Ker
IZ ORGANIZACIJE.
»Goriiko učiteljsko dniStvo« je zborovalo dne 3. februarja t. 1. v Gorici v dvorani delavske zbornice. Dasi je bilo neugodno vreme, je bila udeležba polnoštevilna. Zborovanja se je udeležil tudi italijanski tovariš Stanta, ki vedno deluje na to, da bi slovensko in italijansko u-čiteljstvo složno delovalo med' sebcj vsaj v stanovskih in gmotnih zadevah. Priporočal je, naj bi prestopili k učitelj, sindikatu za goriško deželo. Ker je pa to zadeva »Zave,-Ze«, se o tem vprašanju ni razmetavalo.
Prinesel je pozdrave ital. tovarišev in delavske zbornice.
Po prizadevanju tov. predsednika Ign. Križmana dobi učiteljstvo pri deželni aprovizaciji obleko po' nižji ceni, pri okraj. šoL svetu pa ,je izposloval, da zamore dobiti vsak učitelj, ki je v denarnih stiskah, predjem za nakup obleke za-se in družino po znižani (tovarniški) ceni pri imenovani aprovizaciji.
Istolam bo dobilo tudi za vsake večje praznike nekaj bele moke in sladkorja.
Božičnica za slovenske otroke v Gorici se je častno zvršila. Veliko je k temu pripomoglo goriško učiteljstvo.
Volitve učitelj, zastopnikov v okrajni šolski svet so se zvršile. Izvoljena sta tovariša Ignac Križman in Franc Mermolja.
Sprejet je bil predlcg, naj učiteljstvo dostojno praznuje aneksijo s tem, da se bode pridno udeležilo nabiranja za dobrodelne namene.
Tov, Mermolja je predaval o paberkih. Primerjal je sedanjo plačo in draginjo s. ceno pred vojno in je dokazal, da je nemogoče shajati učiteljstvu s sedanjo plačo. Zato se mera baviti z drugimi posli, da preživi sebe in družino. Govoril je c učiteljevem stanovanju na deželi. Povsod naj se prvo preskrbi učitelju, stanovanje, še le potem naj se ga pošlje službovat. Isto se vrši pri duhovnikih. Odpravi naj se enorazrednice. Združi naj se več šol v več razredne šole in tako' bode manjši stroški in večji uspehi v šoli. Predavanje je bilo zelo interesantno.
Zahteva vsega učiteljstva je bila, naj se pozove tov. predsednika Grmeka, da pove, kaj je z »Zaveze«, ali spi ali živi. Nc-benega glasu ni več od nje.
Zelo se je učiteljstvo zavzelo tudi za preganjanega tovariša Hreščaka. Sprejet je bil enoglasno predlcg, naj priskoči vse učiteljstvo, ki je organizirano v »Zavezi«, tov. Hreščaku z denarnim, prispevkom na pomoč. — Vse učiteljstvo bo pač lahko vzdrževalo enega tovariša, ki se je toliko žrtvoval za stanovske interese. On pa naj bi prevzel tajniške posle pri »Zavezi«,
Dalje se je učiteljstvo izreklo proti nakupu in vpeljavi Bandeljeve zgodovine v ljudske šole iz razloga, ker je knjiga predraga in ker se s prihodnjim šolskim letom vtpeftjlejo nove šolske knjige, v katerih bode tudi snov iz zgodovine Italije. Imenovana knjiga ni za Ij. šole, pač pa lahko služi učiteljstvu kot učni pripomoček.
S tem je bilo lepo zborovanje zaključeno.
Učiteljstvo sežanskega okraja bi moralo zborovati dne 3. t. m., a vsled pičle udeležbe ni zborovalo. Zborovanje se je tedaj moralo edgoditi in se bo vršilo v Sežani, dne 10. marca t. 1. Toliko v znanje vsem tistim, ki so dne 3. t. m. izostali ter se niso’ opravičili!
Opozarjamo bližnje tovariše na znanstveno predavanje, ki se bo vršilo v sredo 23. t. m. točno ob 19 in pol v sve-toivanskem »Narodnem domu«. Predava znani prijatelj učiteljstva župnik Maierhofer. Predmet: Einsteinova teorija — preebrat dosedanje filozofije.
ŠOLSKE VEŠriT
»Novi rod« in učiteljstvo. Beseda je tedaj postala meso in naša šolska deca je dobila z letošnjim letom svoj list. Po spere čilih, ki nam prihajajo iz različnih krajev, je bil utis povsod deber, deca se je lista razveselila, in kupi pisem, naslovljenih na uredništvo dokazujejo, da smo jim's tem listom dali nekaj hrane, ki je res zanje primerna. Od več krajev, iz vrst učiteljstva in tudi šolarjev, pa smo debili nasvet, mimo katerega gremo, s težkim srcem. Splošna želja je namreč, da se list razširi. To je točka, katero moramo obširno razjasniti. Vodstvo »Zveze« se je pri izdaji »Novega roda« držalo principa, da kar nudimo otroku, naj bo v vsakem oziru dobro. Zato si je zagotovilo sodelovanje najboljših pisateljev, poverilo ilustrirani e lista umetniški roki in tiskalo list na deber papir. Vse to pa je združeno z občutnimi stroški, ki nikakor niso v razmerju z nizko naročnino. Če bi hotelo list že po 1. številki razširili, bi moralo naročnino znatno zvišati, kar zopet ne bi bilo prav. Med našimi naročniki je mnogo ubežnih otrok, ki komaj zmorejo sedanji znesek; kamo-Ii da bi jim še naročnino zvišali. S tem bi jim odtrgali mrvico duševnega kruha, ki smo jim ga z listom ravno hoteli dati. Res je, da je število naročnikov precej visoko, da se nismo v svojem pričakovanju nič varali, vendar je zdaj šele tako veliko, da bemo komaj zmogli financielno stran podjetja. Edina pot, ki bi bila morda primerna, je ta, da poprej še bclj razširimo krog listovih naročnikov, da tako ustvarimo nekaka trdna tla, na katera naj naslonimo vse delo za prihodnjest. To pa dosežemo edino le z uspešno agitacijo med našim ljudstvom. Usoda našega lista je tedaj v rokah učiteljstva samega. Če bo ono skrbelo zanj, bo živel in s,e merda tudi vsebinsko razširil; če ne bo pomoči od te strani, potem moramo iti svojo prvotno začrtano pot in izdajati list v taki obliki in obsegu kakor doslej. Toliko v pojasnilo vsem. — Pregledujoč knjigo naročnikov, smo našli, da je še krajev, kjer nimn« mo nobenega naročnika. Pričakujemo, da se tudi v njih vzbudi smisel za skupno kulturno delo!
Naznanilo. 2. štev, »Novega roda« izide okoli 20. in se razpošlje samo onim naročnikom, ki so poravnali naročnino. Opozarjamo vse one učitelje, ki plačujejo list sproti, da javijo upravništvu pravočasno koliko iztisov
2.	številke jim je treba poslati. — Pri vseh naročilih naj
bedo podatki- natančni, da ne bo nepotrebne zmešnjave. Starih naročnikov, ki so že vpisani v posameznih imenikih, ni^treba vnovič navajati, ampak dovolj je, da izvemo samo za imena novih. Opozarjamo, da je še nekaj prvih številk »Novega roda« na razpolago. Kdor jih želi, naj »pereči upravi.
Verski pouk v šolah novih pokrajin. Predsedništvo ministrskega sveta v Rimu je v sporazumu z naučnim ministrstvom izdalo odlok, po katerem se vprašanje verstva v naših šolah ravna po predpisih in zakonih prejšnje (avstrijske) vladavine s sledečimi izpremembami:
1. Odvezani so verskega pouka le tisti učenci, katerih starši zahtevajo to ustno ali pismeio pri šolskih vodstvih.
2. Poučevanje verstva se poveri i zanaprej veroučiteljem-duhevnikem, ali pa v to pooblaščenim učiteljem-laikom.
3. Cerkvena oblast sme nadzorovati verski pouk, kar pa ne ptjpjudiciia državnega nadzorstva. 4. Verske vaje se opravijo lahko kakor prej, le laiškc-učiteljstvo ni več dolžne jim prisostvovati (§ 48 avstrijskega šolskega zakona). 5. Ravno take smo šolska oblast odvezati učiteljstvo cd dolžnosti polaganja izpita usposbljenja za verski pouk.
Šolska komisija v Rimu. V teh dneh se je sestala v Rimu komisija srednješolskih profesorjev iz obeh novih pokrajin, da reši ekonomsko vprašanje učnih meči, nastavljenih na srednjih šolah naših pokrajin. Poleg tega ae bo pečala ta komisija tudi z notranjo uredbo našega šolstva, ki ga mera obvarovati nadaljnega razpadanja. V tej komisiji zastopa interese slovenskega dela Primorja profesor idrijske realke dr. A. Budal.
»Višji učiteljski zavod« v Trstu. Lansko pomlad so prosili Ijudskošclski učitelji Julijske Benečije vlado, naj ustanovi v Trstu — na visoki trgovski šoli »Revoltella« — višji učiteljski zavod. Namen tega zavoda bi bil, povzdigniti kulturo učiteljstva ter pripravljati za vsposo-bitev za meščanske-šolske izpite. — Svoj čas je ta-le predlog pddpiral generalni civ. kemisarijat v Trstu ta pa prof Feretti iz. centralnega urada za nove provincije v Rimu. Iz meredajne strani 'se potrjuje da je minister Croce sprejel omenjeni predlcg. Novi zavod bo na ta način važen duševni centrum tržaškega mesta.
Pokrajiiska učiteljska konferenca na Trentinskem se bo vršila v drugi polovici t. m.
»Ljudsko vseučilišče« v Trstu. Meseca januarja je imel na »Ljudskem vseučilišču« v Trstu, kjer so prisostvovali mnogoštevilni učitelji, vseučiliški profesor Giov. Mar-chesini — slaven pristaš Ardigcjeve teorije — vrsto pedagoških predavanj. Med drugim je razpravljal z vso spretnostjo problem »Seksualnega pouka«, ter se spomnil svojega učitelja Roberta Ardigoja (t sept. 1920), filozofa in pedagoga pozitivizma.
Visoka trgovska šola v Napoli. Dne 31. januarja s,e je v Napoli slavnostno' otvorila visoka trgovska šola.
Slovensko učiteljišče v Tolminu. Izredni zrelostni izpiti za bivše gojence gciiških neotvorjenih slovenskih učiteljišč se prično dne 21. t. m.
Društvo okrajnih šolskih nadzornikov. Pcrcčali smo že, da se to društvo ustanavlja. Danes lahko naštejemo člane tega društva, ki so: A. Craizer, nadzornik tržaške okolice (slovenski del), prof. Dcvescovi iz Trsta, Parentin in Vaselli iz Kopra, Dobrovich iz Poreča, Pegan iz Volo-ske, Cociancich iz Postojne, Medich iz Logatca, prof. Demonte iz Sežane, Dessenibus iz Tržiča, Menon iz Gradiške in Spazzapan iz Tolmina. — »Lavoratorc« od 5. t. m. pereča, da se je nova organizacija priključila k italijanski delavski zbornici in dostavlja hudomušno: Tedaj, od danes naprej ne bo več pritožb! Marsikateri hudobnež bo sicer trdil, da mnogi izmed njih ne umevajo več potreb našega šolstva, da jo zavodoma zanemarjajo, da preveč jedo in pijo ter da ne poznajo ravno preveč slovenskega jezika. In vendar bo ta organizacija dosegla definitivno nastavljanje svojih članov brez posebnih izpitov in brez službenih razpisov. — Mi dostavljamo, da so v tem društvu nekateri naši ljudje, ki postajajo tako neposredni člani ene delavske zbornice, katero so ustanovili znani, najhujši Zatiralci slovenskega življa na Primorskem in požigalci naših narodnih institucij! Eh, ta ljubi...
Ponekod ni nekaj v redu. Pregledujoč^ račune lanskega poslovnega leta, je našlo vodstvo »Zveze« nekatere nedostatke, ki jih moramo takoj odpraviti, če nočemo, da se bolezen razpase in nam končne onemogoči vsakršno bodoče delo. V nekaterih društvih člani ne plačujejo redno svojih prispevkov in s. tem nastaja za »Zvezo« škoda, ki je nikakor ne sme pretrpeti, ker mora skrbeti za potrebne fonde, da omogoči uveljavljenje nekaterih načrtov, ki se jih mora lotiti v najbližji bodočnosti. Sedem društev je poravnalo popolnoma svojo članarino, nekatera so poslala celo članarine za prvo polletje tekočega leta. Pri dveh društvih pa s,e je izkazal tak primanjkljaj, da k temJ nikakor ne moremo molčati, ker se ne giblje v mejah stotakov, ampak je presegel celo tisočake. Blagajnik enega je dcposlal seznam izterjatev, iz katerega je razvidno, da je velika večina društvenih članov ostala dolžna društvu in po njem tudi »Zvezi« po večmesečno članarino. Tako se je zgodilo, da so ti člani plačali na članarini za drugo polletje včasih le borih par lir. Opozarjamo še enkrat na dolžnosti, ki jih ima vsak učitelj do svojega domačega društva in do »Zveze«. Drugače bomo morali poseči v ta nered z energično roko in iztrebiti iz svoje srede ves plevel, ki se zajeda v naš zdravi organizem. Nikakor ne gre, da bi kar celi okraji v društvenem življenju živeli na račun drugih. »Zveza« je bila doslej vsem zatočišče, zato mora terjati tudi od vseh enako izpolnjevanje društvenih dolžnosti! Prosimo šc enkrat!
Poroke, Dne 3. t. m. se je poročil tov. Albin Furlan, učitelj v Gabrovici z gdč. Zofko Zcga iz Repentabra. — Dne 6. t m. pa tov. Ivan Makovec, učitelj pri Kanalu z gdč. Svetko Vižintin iz Nabrežine. — Paroma želimo o-■bilo »reče!
Kniiievnest in umetnost
Bežkova številka »Popotnika«. Izšla je 12. številka »Popotnikova«, ki je posvečena velikemu našemu pedagogu V. Bežeku (t 21. XII. 1919.) z naslednjo vsebino: 1. Obletnica. — 2. A. Mikuš:	»Nekaj spornima prijatelja
Bežka«. — 3. Fr. Govekar: »Bežek urednik-pedagog«. —
4. E. Gangl: »Senata o borbi«. (Spominu Viktorja Bežka.)
5. Dr. I. Bezjak: »Bežek v pravdi za formalne stopnje«.
— 6. Dr. Simon Dolar: »Bežek — didaktik«.  7. K, Oz-
vald: »Nekoliko merila za pravično ocenjevanje Bežko-vega »Vzgojeslovja«. — 8. —p: »Viktor Bežek pa učiteljski zbor«. — 9. Fr. Bevk: »Moj ravnatelj«. — 10. Jakob Zupančič: »Bežek v družbi1 prijateljev in znancev«. — 11. Dr. Fr. Gosti: »Bežkova bolezen in smrt«. — (Uredil prof. dr. Ozvald.)
»Mladika« in še kaj. — Z odobravanjem je že bilo na« znanjeno v našem listu, da je začela v Gorici izhajati čisto prenovljena »Mladika«, ki kaže po prvi številki, da, pgstane ta družinski list velikega kulturnega pomena za nas, ki smo oropani naše kulturne skupnosti.
Srečna mis,el je bila, da si je uredništvo zagotovilo sodelovanje naših najboljših moči izza meje, da bomo imeli na ta način s svojimi brati duševne zveze.
Urednik listu je naš bivši tovariš France Bevk, čigar ime nam je porck, da ostane list v čistih višinah resne literature. Obenem nas: bo list sproti informiral o vseh važnih kulturnih vprašanjih, zlasti, še o književnosti naših bratov. Zato je dolžnost vsakega inteligenta, zlasti učitelja, da ga naroči.
Večkrat sem že mislil povedati javno tole misel: Učitelj, ki mu postane domača literatura deveta skrb, preneha biti učitelj. Literatura je najčistejše ogledalo narodove duševnosti, barometer njegove kulture. — Klic po umetniški vzgoji doni že desetletja vedno glasneje po pedagoškem polju. In ravno književnost je izmed prvih studencev umetniške vzgoje. Če pa kdo sam ni vzgojen, kako naj vzgaja druge?
Naša učiteljišča — o novih niti ne govorim — so nam dala v tem oziru malo več kot nič. Učili smo se glasbe, pa ao nam 's kadencami ubijali smisel za glasbo in nje razumevanje. Tudi pri drugih predmetih nam niso odpirali pogleda v globine,
Take grehe smo dolžni sami popravljati. Zato pa moramo skrbno slediti vsem pojavom našega kulturnega življenja in podpirati taka resna stremljenja, kot si jih je začrtala nova »Mladika«.	Severus.
Publikacije »Šolske Matice«. Prvi dve knjigi SŠM (Fink: »Po©, ukoslcvjc slov. učn. jezika«, Dr. Pivko-Schaup: »Telovadba«) sta že dotiskani in broširani; zdaj se tiska »Pedagoški letopis«.
Dr. Ivan Grafenauer: »Kratka zgodovina slovenskega slovstva^. Druga, popravljena izdaja. Ljubljana 1920. Založila »Jugoslovanska knjigarna«. Cena knjigi 60 K. — Prva izdaja »Zgodovine slovenskega slovstva« (glej »U. L.«, I. štev. 11), ki jo je marljivi’ g. pisatelj izdal pred letom dni, je pošla tekom dobrega leta. To dejstvo je zadostno pričale o potrebi II. izdaje tega lepega dela, ki je pomnoženo za precejšnjo število strani. Popolnoma novo je poglavje, ki tvori v 'sedanji izdaji »Uvod« v »Zgodovino«. V tem poglavju govori pisatelj o jeziku vobče, o izvoru jezika, o indoevropski jezikovni skupnosti, d Silovan-skih jezikih in konečno o našem jeziku in njega razvoju.   Grafenauerjeva »Kratka zgodovina slovenskega slovstva« dela čast pisatelju in narodu, kateremu je namenjena. Vsa snov je pregledno in temeljito urejena. Zategadelj priporočamo slovenskemu učiteljstvu, da posveti temu lepemu delu vso’ svojo' pozornost,
»Zbirka šolskih zakonov in odredb«. »Sl, Šolska Matica« v Ljubljani je pričela s tiskom zbirke zakonov in odredb, tikajočih se ljudskega in meščanskega šolstva. Prvi zvezek bo obsegal: »Doba od prevrata do konca I, 1920.« Zbirko je sestavil okr. šol. nadzornik Fr. Fink.
Jubileji. Petdesetnico svojega rojstva je praznoval v tem mesecu slovenski pisatelj in dramatik Fr. S. Finžgar.
  Na Hrvaškem ®o slavili dne 4, t. m. stoletnico' rojstva
velikega biskupa J. J. Strossmayerja. — Nemška pisateljica Enrica Handel Mazzetti je obhajala pretekli mesec petdesetletnico svojega rojstva. Najbolj znana sta njena romana »Jesse und Maria« in »Die arme Margarite«.
»Ljudski oder«. Zbirka ljudskih iger:	1. Gcrstacker:
»Lcvski tat«. Igra v 5 dejanjih. (Poslovenil France Leljak). — 2. V. S.: »Erazem Predjamski«. Igra v 5 dejanjih.
— Izdala in založila S. K. S. 'L, v Ljubljani, 1920. — Prva igra je zelo 'primerna za večje odre, ki ima že iz-vežbane igralce in doseže lep uspeh. Druga igra, ki je zgodovinska, bo našemu ljudstvu tudi dobrodošla.
Tatvina umetnin. Nekoliko Rembradtovih slik, v vrednosti 8 milijonov mark je bilo ukradenih.
IZ_UPRAVNIŠTVA.
Reklamacije in pošiljanje denarja, ki je namenjen za »Učiteljski list«, za »Novi rod«, ali za blagajnika Zveze, prihaja pod nepravimi naslovi in provzroča mnogo nepotrebnih poti, mnogo nepotrebnega dela in pisarij. Naj navedem samo ta slučaj, ki sc je pripetil te dni: A ima poslati B neki znesek, pa ga pošlje C, B zahteva od D naj s,e informira pri E, kaj je z ono vsoto; po dolgem poizvedovanju smo slednjič izvedeli, da je prejel denar C. Prosimo torej več točnosti; vsakdo naj pošlje, kar ima poslati, na pravi naslov. Pomisliti je treba, da ti činitclji niso pod eno streho, zato je mnogo sitnosti in tekanja.
Iz uredništva »Učiteljskega lista« in »Novega roda«.
V zadnjem času smo dobili precej pošiljatev, 'ki niso bile zadostno frankirane. Opozarjamo, da bomo' od danes naprej vsako tako pošiljatev zavrnili. — Vse dopisnike prosimo potrpljenja. Kar je porabnega pride vse na vrsto. — M. B. v Dekanih: Hvala! Porabimo prihodnjič.
— J. R. v Idriji: Knjige Vam bomo skušali priskrbeti. Nameravani oris zgodovine literature kar pošljite. Hvaležni Vam bomo!