Volk, medved, mrjasec - lisica in mačka.
                                        (Narodna basen.)
prijate]jili so se volk, medved in mrjaseo. Prišla je k njim lisioa v pohode. Hoteli so jo prestrašiti, ali ona jim jezna odgovori: ,,Knj bodete vi straho-petci! Jaz in moj mož se vas vseh treh ne bojiva." — ,,Ha> ha, ha! jaz bi pa res rad videl tvojega moža," zasmeje se kosmati strijc medved. — ,,Pravi korenjak mora biti!" roga se volk. — ,,Lepa družba." pristavi jiina ščetinasti pri-jatclj. — ,,Dobro. jaz grem po svojcga moža, ali gorje vam!" vskliknila je lisica in otišla po svojega moža — kuma Muca. Ponosno vzdigne kum Muc svoj rep kakor sabljo v zrak. zaviha svoje muštace in hrabro koraka ob strani svoje kuraice proti sovražuikom. Volk, ki je stal na straži, uaznanil jo svojini prijateljom, da se sovražnik približuje in prcdlagal, da se hitro kam skrijojo, ker se jim bode slabo godilo, če se bodo s takim junakom borili. Prijatelja sta odobrila ta nasvet. Kos-matin spleza na hrast, mrjasec se zarije v listje. a volk se skrije za grm pod hrastom. Ponosno je prikorakal maček na bojišče. ki pa je bilo fisto prazno. Vender je kum Muc knialu ugledal črno stvav, ki se je premikala v listji. — bilo je mrjaščevo uho, ki je mololo iz listja. Hitro zgrabi Mue s svojimi ostrimi boliini zobci ub.6, misleč si, da je miška. Ali zelo se je ustrašil. ko je iz listja skočil mrjasec in jo po gozdu ubral. Ali tudi Muc je skočil na drevo, ker se je pre-strašil mrjasca. Pa še huje se je godilo kosmatinu na drevesu. Misleč, da gre mačok zdaj nad njega, padel je od strahu s hrasta na volka, ki je v grnm pod hrastom tieal. Tako je kum Muc svojo čast rešil in premsigal svoje tri sovražnike: volka, strijca kosmatinca in ščetinarja.                .                           Zapisal J. Barle