\ Naj reč ji driavak Vefc* zaneleto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za awxenutTO cejo leto $7.00 j GLAS NARODA TELEFON: C0RTLAMDT 287« Ust.slovenskih delavcev v Ameriki. Entered m Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress at March 3, 1879» ■ The largest Slovenian De3y in . the United States. b Iuned every day except Sunday« J and lecal Hobdays. 7S.00G headers. ~—s—m^in Btadfa^aBPgsa* TELEFON: C0XTLANDT 2876. NO. 128. — fiTEV. 128. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 1, 1923. — PETEK. 1. JUNIJA, 19 23. SMRT UBERTA - KONČALA PEONAŽO Zakonodajni komitej države Floride je objavil pregled akcije, ki je bila vprizorjena v odgovor na poziv iz North Dakote. — Navaja postave, ki prepovedujejo najemanje in bičanje kaznjencev. — Resolucija bo sprejeta brez amendments. VOLUME XXXT. — LETNIK XXXI _POGREB USTRELJENEGA SOVJETSKEGA ODPOSLANCA. Tallahassee, Tla.. Ml. maji«. — Skupni komitej, ki je bil imenovan, «la pr*-iš«V sinit Martina Taberta iz North Dakote v imki okrajni privatni jetniški kempi v Floridi, ho predložil .senatu in zakonodaji skupno resolucijo. Ta rc^ulticija '»o pojasnjevala natan<'nost preiskave, odobrila pismo, katero j«» pisal pnvi nicr Floride governerju iz North Dakote. ter objavila sprrjrm zakonodajo, ki bo pre-pt«M*i!a ponovitev okoliščin, ki so ]>ovzro<"ile smrt Taberta. K«*^«* teli r»*solueij je objavil danes senator John Stokes iz Pensaeole, naecliiik skupnega komiteja. V dolgem bojn ^liflc zelo važne zakonodaje ni hotel m nat dovoliti uvedb«* resolucij«*. Jutri bo resolucija pred-lo/ena, in roditelji v zakonodaji in senatu so izjavili, ka-knrhitro so izv«-d«*)i z;i vsebino, da I** sprejeta brez vsakega amendment a. V resoluciji si- zahteva, naj prijw»ro«M senat ^overner-inlstavljenjc šerifa Jonesa. iz I>*on okraja. jx»d kojeira režinioin je bil Tabert ai »tiran: in tudi odstavljen je okraj-j.eira sodnika Willisa iz I^eoti okraja, pred katerim je bil Tal m'rt s|M>znan krivim ter »hsojen. "Zakonodaja Floride, upoštevajoč želje narrMla/* se j_»l;isi v resolin iji. "je v sedanjem zasedanju sprejela naslednje: — "Postavo, ki za redno prepoveduje najemanje okrajnih jetnikov, kajti najemanje državnih jetnikov je bilo že prepovedano. "Postavo, ki prepovedue za vedno telesno kaznovanje kot metodo discipliniranja jetnikov ali kaznjencev, in ki določa bolj elovesko postojvanje s kaznjenci in jetniki." nam kaž** sil i! !!•*. 1* ! ■ - LT■ * »Tt i s[»r« • r.-ita v,- jf u< vim| hi>l i^i-višk«' !••]<» /i i na t i.sni ira ,tile<» kino-slik, se je |w:«r<>sto š;tlit ter se delal Hir-tvejra. da strani na Ta naIoiaja v Ruhru. Itelgijci predlagajo nemški državni uionpol na alkohol, sladkor in tobaltter boljše izrabljanje železnic in (tHavneff* imetja. MORILKA NA POTI PROTI DOMU. Dne 26 junija se bodo sesta li v Scrantonu zastopniki treh okrajev antracitnega premoga, da se ta vi j o zahteve majnarjev. New Orleans, La.. 31. maja. — Clara Phillips, "tigrinja". ki je bila spoznana krivim, -da je s kladvom ubila Alberto Meadows v IjOs Angeles, je včeraj popoldne zasedla neki vlak Southern Pacific železnice, s katerim so jo odvedli nazaj v Los Angeles, kjer je pobegnila iz jetnišniee. Predno je stopila v vlak, ji je pokazal šerif Biseaileuz sporočilo oblasti v Los Angeles, ki zastopa stališče, da je s svojim begom uničila pravico do priziva proti obsodbi. Clara je prečitala sporočilo povsem mirno. čeprav je brez dvoma domnevala. da ji bo dovoljen nov proces, ki naj bi dokazal njeno nedolžnost. Trdila je, da je Peggy Caffee. k*i je bila navzoča pri u-nvoru ter pozneje glavna obtože-valna priča proti njej, sama izvršila dejanje. V RUSIJI NAPADAJO ŠVICARJE. ANGLEŠKE BOJNE LADJE V BUEna RUSIJE. Ru*ija, 31. maja, — Tukajšnje ^aje poroča, da sta *e pojavili ob obali Murman-*ka dve angleiki k risark i, en kanonski Čoln ter več oboroženih vlačilnih in transportnih ladij. Čaaoptaje ugiba. ka jbi mogel »en prthoda teh angleških bližino Bern, ftvica, 31. maja. — Čeprav zanikujejo sovjetske oblasti osvetna prezentirale orožje. Schlageter je mirno stopil iz avtomobila ter šel hitrih korakov po kamnolomu. Spremljala sta ga dva duhovnika in zagovornik. Na smrt obsojeni se je moral postaviti pred kol, zapičen v zem-Ijo. Francoski častnik je prečit al še enkrat smrtno obsodbo v imenu francoskega naroda. Nato je Schlageter pokleknil. Zave-zali so mu oči. Zopet; je za-donela povelje, in deset pušk je izprožilo. Schlageter se je zgrudil mrtev na tla. Deset minut pozneje je bilo vsega konec. Francoske čete so se formirale k odhodu. Truplo so naložili na tovorni avtomobil ter ga pozneje izročili nemški varstveni policiji. cev v Turčiji in ta točka je danes] Kolin, Nemčija, 31. maja. — sk oro razbila konferenco, čeprav Cieneralna stavka v Ruhru se je si vsakdo očividno prizadeva pri-1 danes izjalovila. Komunis-ti so se kriti to dejstvo. j vkloniili višjemu argumentu belih Zavezniški delegat je, ki čakajo avtomatičnih pušk in po zadnjem na odobrenje svojih od nosni h spopadu so priznali, da so pora-vlad, nočejo objaviti zesedila do- ženi. govora. Trdijo, da so sicer mogo- V Boclmnm, Ess en u in Dort- če izgubili svojo glavno točko, mundu so dobile občinske oblasti da pa je Turčija privolila v kom- dovoljenje Francozov, da oboro-penzacijska jamstva, ki delajo iz že svojo policijo, da ohrani red uravnave kompromisi Turki rta ter zatre komunistične demon-drugi strami pa pravijo, da je bi- stracije. Vsled tega so utihnile la njih edina koncesija dogovor, pesmi sovjetov, ki so šest dni od-ar dni, k<; bodo imejitelji lastnine zopet dobili kontrolo nad občinskimi zadevami. Kljub komunističnim argumentom se je sestradani delavec o-prijel petdesetodstotnega povišanja plače za en me.see, k«o.tero je ponudil Berlin. Vsled tega je zlomljeno hrbtišče te čudne soci-jalne revolucije, čeprav ni bilo ob nobenem času niti najmanjšega dvoma, da bo delavnost komunistov predstavljala le pobijanje in morenje, ker imajo Francozi v svojih rokah armado, železnice in brzojave. Poznejša poročila kažejo na-daljne izgube, a se niso vršili ni-kaki organizirani boji. Sedaj, ko je splošne stavke konec, se obe stranki lahko zopet združita v sovraštvu do Francozov, po tednih poskusov, da pridobi vsaka sovražnika na svojo stran. MATI IN TRIJE OTROCI UTONILI. Yarmouth, N. S.. 31. maja. — Mrs. Edward Hatfield in trije njeni otroci, najstarejši star sedem let, so utonili v Tusket reki pri Fork Guinan, ko se je čoln, v katerem so se vozili preko reke, preobrnil. j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. STINNES JE POSTAL PETRO-LEJSKI BARON. Poti vodsrtvom Huga Stinnesa 1 so se spojila tri največja nemška rudarska, t-opil ni carska in petro- i lejska podjetja. Na ta način je' Hugo Stinnes oživotvoril nemški petrolejski trust ter dodal nadalj-ni člen k svoji dolgi verigi tru-stov. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Včeraj so bile nafte cene sledeče: Jugoslavija: RazpoSUJa L,a zadnje poŠte in izplačuje "Kr. i»oStnl čekovni urad" in "Jadranska banka" v LJubljani. Zagreba, Beogradu. Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro Izplačilo najugodneje. 1000 Din. .. $11.60 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.00 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.00 .. K 20,000 PrJ nakazilih, znafta 'o manj Kot en tisoC dinarjev raCunlmo dom be J v 15 centov za poštnino in druge atroftke. Italija in zasedene ozemlje: Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" r Trstu. Opatiji ln Zadru. 200 lir ................$10.60 300 lir ................$15.60 500 lir ................$25.50 1000 lir ................$50.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir računimo poaebej po IS centov za pottnino in drug* stroftke. Za potiljatve. ki presegajo znesek pet tisoč dinarjev alt po dv&tisoč Ur dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust Vrednost dinarjem ln Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano ; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne ceno vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Glede izplačil w ameriških dolarjih glejte otfas r tem list«. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa Now York Bank Draft FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street New Ycrt, H. T. Glavno zastopništvo Jadranske Bsake. _ ....... .. Ulr GLAS NARODA, 1. .TUN. 1923 GLAS NARODA" VELIKO DOLŽNOSTI KITAJSKI BANDITI Kitajski bandit i imajodosti novih avtomatičnih pištol in ilru^i'^a orožja, najnovejšega tipa. Kje so dobili to orožje i Kitajski poslanik v Washington. Szc, j«' odgovoril na] to vprašanja. Hekel je, da so orožje dobavile* velesile, ki govore hi »daj o intervenciji na Kitajskem, presenečene in navdane /. grozo, ker so bandit i v Santnngn odvedli Ame-rikancc in druge iiiozeniee. Kitajski poslanik ni liote] n;u11'<»i>iio obrazložiti svojih olnlolžitev. Velik del orožja, ki ga imajo }>anditi. je ameriškega izdelka. To je splošno znano stvar. Ali je bilo pnslaim to orožje iz Združenih držav i Ali je imela Japonska svoje prste vmes pri oboi oženju ban-ditov t Kaj počneta Anglija in Italija, da vzdržita kitajske bandite povsem opremljene z najnovejšim orožjem Kitajski poslanik ni hotel razpravljati o tem. Brez dvoma je prepričan, da je obdolžba, ki jo je dvignil, dosti jasna brez nadaljnih pojasnil. Kot znano, ni hotela Italija podpisati resolucije \vash-ingtoiiske ra z« »rože val ne konference, ki je določala, da ne sme nobena velesila pošiljati orožja na Kitajsko. Splošno povdarjajo dejstvo, da so se velesile v zadnjem času neštetokrat vmešavale v notranje zadeve Kitajske. Mednarodne intrige so povzročale v tem narodu, ki trpi že tako dolgo časa, neštete nemire in preobrate. Stranke, ki jih je financirala ena klika inozemskih kapitalističnih interesov, so poslali v boj proti drugim strankam, financiranim od drugih inozemskih interesov. Sedaj je Kitajska navaden plen mednarodnega kapitalističnega pohlepa. Kazoroževalna konferenca v Washhigtonu je pod vplivom Japonske storila vse. kar je bilo v njeni moči. da še bolj zaplete že itak zapleteni položaj. Mednarodna akcija Združenih držav in drugih velesil bo dobrodošlo sredstvo inozemskim kapitalističnim interesom, ki si pulijo drug drugemu plen iz rok. Administracija predsednika Hardinga je sklenila, da se ne bo direktno pečala z banditi. ker bi bile vsled tega velesile primorane žrtvovati svojo pravico, da smatrajo vlado v Pekingu odgovorno. politično in finančno. Ameriški državni tajnik Huglies je pričel po objavi kabinetnega sklepa študirati podrobnosti glede števila in vrst mornariških ladij, pridcljenih azijskemu brodovju ter glede števila posadk. Ce bi velesile poslale bojne ladje proti Kitajski, bi s tem ne dosegle ničesar drugega kot strmoglavljenje sedanje vlade v Pekingu, a to hi niti malo ne vznemirjalo ban-ditov, kot izjavljajo vsi dobri poznavalci Kitajske. < e bi ne bilo tragičnega položaja, v katerem se nahajajo jetniki banditov, hi se moral vsak smejati prizoru, ko bi poslala mogočna Amerika svojo mornarico proti tolpi banditov v gorski postojanki. BORDENS Farm Products Gallic. Walker 7300 POZOR ROJAKI! Novice iz Slovenije. Z nožem napadel gostilničarja, i v l.jnhljani. na katerem se je r;i/.-i tir. ŠtiMtešiea V Mu pri i*»*rateu hotel odmira- i>»t i sklepu od h« h-;i <«lv«"t iiišk«-nil i iz svoje gost iliif Janeza YU1- zbornice. d i m- tuu odrede vpis v tnarja, k«-r j<* izzval prepir. To pa imenik odvetnikov. Zbor j«* z. Lfl jf Vidmarja tako raz.kačilo, da je preti lO >vom sklenil, da l»oteiniil iz. žepa nož in jja zasadil , ^uMeiv:«"evi pritožbi ui^udi ter «ja ifostilniearju v trehuli s tako siloj v imenik odvetnikov, da so it tli izstopila ereva. Domači zdravnik je dal Zalarjn prvo ]>n-nakar je bil prepeljan mor v Kralj in kraljica na Bledu, Kakor poa*< ea ** Jutro", naane-ljubljan^ko bolnišnico. ZalarjevaJ ravata kralj in kraljiea tudi let. s rana je zelo nevarna. I sprovesti nekaj tednov na liledn. I Vladarja d<»wpeta najbrž v drujri Smrtna kosa. polovici junija na Gorenjsko ter V Franui je umrl dne 18..aprila ^ ostaneta *e ves mesec julij. V vili vpokojeni učitelj in |H>se*tnik ( Suvobor na liWu s<» odrejene ne-Lt'.,]M,ld Šerbin.-k, član ravnatelj- j katere stavbne preureditve, stva posojililiee. V Mariboru ie tunrla l!». aprila Smrtna kosa Lojzka PSlilarjeva. i»jena Ahem.' y j(. limr]u' 21. ila soproga trgovca v Gosposki ullei.| Amalija Jujrovič. rojena Papež. I>ne 20. aprda je umrl v Mari- vel^sestaikova vdova iz uarleil-boru v visoki starosti 86 let Ivan llff 1YKlbLne. [»^ojnica bih, Grubitseh tr-ovec in bivši dolgu- zmma iu pi.iljn!),jona daK;, na ()_ letni predsednik mariliorskega ir- Uro„ k i . . , / . , J » -\o\em m<*stu je umrla dne ski delavec Anteni 0»-'*pek med premikajoči vlak. ki ua j>' prit's- iiil čey. prša in mu zlomil rebra. Josip Smerdu. strojnik južne železniee na Rakeku, ji' obsekaval ob železniškem tiru drevje, pri čemur se je nifr.no v«*kal v d«*s:!<> nogo. Renat Ani-* ključavničar v tovarni Bistra", sn j.* pri d**!u poškodoval desno nogo. V• linijskem svetniku, i je stiidost 65 let. V Zagrebu j.* v sanatoriju umrl K mi l < i majner, bivši hotelir in po-.'•e-fnik v Kadn'ali pri Zid. mostu. Otrok ponesrečil radi neprevidnosti staršev. Dne 21. aprila je hotela devetletna luVrka pekovskega mojstra Jelenea na Pobrežju pri Mariboru po nai'Hiii statvi'V 2agreti zajutrk za svojo mlajšo sesti-ieo. Zakurila je samovar s špiritom. Radi ne-previdnosti j«- «amovar prevrnila !i v »-s Hj»iiit ]M»lila po sebi. Df-kii-ca je bila takoj v^a v plamenu. Z «r< < rW*o o bi,-k o je bežala iz pr-vega nadstropja v pritličje kliea- Peter Zgaga V listih čitam. da je newyorski! hogatinee K. Wananiaker zbolel. I To ni nii" čudnega. Vsakemu enkrat zabije, tako hoga-tinen k..r revež«. Značilno v poročilu je j>a naslednje; Wanamakerjevo hišo straži noč in dan p»u občinskih polieistov. ki skrbe da nihče ne dela krog hiše najmanjšega ne-j mira. Danes skrbi policist za miri pred milijonarjevo hišo. Jutri bo pa že morda dobil od občinske oblasti poveJje, naj vr-ž«* tega ali onega umirajočega re-v«'ža na cesto, ker ni mogel že par ineseeev plačati stanarine. V Centralni Ameriki so prijeli j 24-letno t iaro Philips, ki je . kladivom ubila svojo tekmovalko ter kmalo nato pobegnila iz dobro zastražene ječe. Sedaj so izgovarja, da ni po-begnila, pač pa. da s,, j0 odvedli. Najbrž se j«- strašno branila, ko so ji ]HMiiagali iz ječe v /.lato prostost. * * * — Itog na razume vašega jezika — bo rekel nekega lepega dne Mussolini primorskim Slovencem — vsledtega je slovensko bogoslužje po eerkvaJi prepovedano. Ni egov tozadevni odlok bo papež z veseljem podpisal. dhujosiintnusfea Ustanovljena 1. 1898 ICatnL Sebttnta Inkorportrana 1. 190' GLAVNI URAD v ELY, M7NN. Olavnl •tfbomlkl. PrvdMdullf ltUDOLP PERPA.N, lit K. lMth it.. d.TtUU. O Po4pr«d«vdnlk . lImbob« m« flrui Street*. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. IU« W. II Street. Chleaco. DL FRANK IKRABKC, «111 Wmaklnaton Street. Deavar. Oela. Perotnl «abo>>. LIONARD SLABODNIR. Boa 410. »t. Ml— GREGOR J. PORE.NTA, Black Diamond. Wuh. FRANK BOR1CH. «17 St. Clair At«.. Cla^e^aaS. O. Ztfrutevalnl eSber. ▼AL.RNTIN P1RC. Tli l^ondon Rd.. N. ».. ClavalaaS. O. PAULINE ERMENC. 1X1 — Srd Street. La Bali«, m. JOSIP BTERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblc. CoMl ANTON CELAKC, 63« Market Street. Wauktaan. 111. ' ' - JcdDotlno andno glullo: Nwute'*. _ V«« atrarl tikajoče se ur»dmh cudev a as or flen^m« Raj se pottljajo na claTneca tajnika. Vse prltolbe nsj se p^ttlja a» pre« sednlka porotnega odbora. ProAnje aa sprejem novih Članov in bolailk* eptCevaJa naj se polllja na vrhovne«« sd_> vnlka. Jugoslovanska Katolltka Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor 'eli postati član te oripinlzaclje. naj se s«1hbI tajnike bllCnJega drufitva J. H. K. J. ustanovH^v n< vih s*» ob obrnit" na «1. tajnika. Noto druitvo se lahko vstanovl a I eianl all Cianleasil. V namenu, da so velik krop naših lKirornikov še boli) l>rlznahl- jo bil Franc širi. je sklenila uprava "/'cr razširi slednje nagrade: Kdor pošlje deset eeloletnili novih narornikov. dobi .fno.(K) nagrade v zlatu; kdor pošlje dvajset celoletnih novih naročnikov, dobi .ff>0.00 nagrade v zlatu; kdor pošljo štirideset eeloletnili novih naročnikov, dobi $120.00 nagrade v zlatu. Za vsakega novega naročnika je treba poslati po $T>.00. Ponudba bo veljavna za tri mesece—od 1. junija do 31. avgusta. Rojaki na delo! S pridobitvijo čimveč mogoče novih naročnikov, boste pomagali v prvi vrsti "Glasu Narodu", da se bo še bolj povečal in razširil, polegtega se vam pa obeta tudi lep zaslužek. V kratkem napo<-i doba počitnic. Ljudskošolskim otrokom je dana ugodna prilika, da zaslužijo lepo nagrado. Čimveč novih naročnikov bomo dobili, temlažje nam bo razširiti in povečati list. ■ i t. , "a pomoč. Dobila težke o- kaznovana. Tok«.m onf-jra hk^.-ji , . * r -i - , , „ - P^Klin»» po vsfni životu. Pou^iv- ^ta v vrnili nf«-Hi liok raJla pri 13 i - t ... I , • /v., ••♦•nko fv> prepeljali v iKilnico. strankah nw manj negro &J up»- l/»vljtiiili stvari najrazličnejše ka- kovusli. katere sta lutein deU>ma i Rame nesreče- proilala naprej in s.* s tem preži v- j ]x>sestiukovemu ijala. l>f» aretacije sta potepala! ,UI ,lz -i^ l»«"i streJjanjn z '.rez iv.sJa ok<»li in nista im»;ar ^ iz-ljhil lavnotežje ter pa-ol»a p«m1 policijsko natlzmstvo. I > okreval, fakturno trgr-vino trgovcev Blau Janra tesarski vajenec v in Hart«« v Doln ji Lendavi. Vlo- (Voljah pri Kranju, se je pri te-milei S., vdrli v trgovino, ki l«rži] W,JU težko vsekal v levo sredi mesta na jrlavn.^n trgn. v noffo- poslopju davčnega urada, na ta -MariJa ^aje, služkinja pri po-| naem. da so prerezali železni za- yp**nikn flrvarjn, se je štor ter si napravili primerno od- I>0 ^ » irkular- prtino. rudno je ^nrn to, <|a la^t- 1111 v roko. nika trgovine, ki ležita v tik prodajalne, nnt« nič^ar slmalfl. BodlliŠki izpit šele orožništvo ju je zbudilo ob Sta položila avskultanta pri kr. j štirih zjutraj iz sladkega spanja, deželnem si*i;-šeu v Ljubljani dr. Škoda ne ni pn»eenjena in tudi ^fihaliC- in dr. J«*dp vlomilcev še niso i/.sledili. Chemotechna. Dr. Šosteriič vpisan kot odvetnik. V Ljubljani se je otvoril labo- Ameriške ženske, se boilo toliko časa posluževale morilnega o-rožja, dokler ne bo ene zadela ista usoda kot zadene moškega ni<»-rilca. te so z volilno pravico dobile pravico ) bi bilo več kot pošteno. * « Če je kaka novost, je v slovenskem Downtownu. Ni več daleč ti^ti čas. ko bomo doživeli, da bodo hodile neveste z bebikeri-čem pred oltar. * Garvjev govor o 12-urnem delu v jeklarnah je bil jaiko ilolg. Govoril je poldrugo uro, pa ni vsega izgovoril. Postalo mu je slabo in skoraj bi bil omedlel. Ce ga je že govorjenje tako iz-ongavilo, kaj bi šele možak počel, če bi moral dvanajst ur delati pri žareči peči.' * ~ * V dveh funt ili svežega kruha so približno trije grami alkohola. Po mnenju nekaterih je galo-na vina bolj priporočljiva, da ^e človek nekoliko ojnnači. * * * Vladna statistika je dognalji. da mula lahko do svojega štiridesetega leta opravlja razna težka dela. S toni jt* napravil vladni sla-ti>tik lep poklon nebrojnemu številu petdeset in s»"stdfs.-t l«-f nim delavcem. ■* X. * UfKtotiski butlegarji imajo pod i suknjo plehnate posode, v katerih prenašajo munšajn. In kor horf ta munšajn brez nevarnosti piti. mora imeti pleh-nat želodec. * * * 2e večkrat sem rekel in tu na tem mestu povdarjam. da ga ni bolj originalnega človeka na svetu kot je naš Človek. Ko sem zad-dnjič pregledoval neke spise, mi je prišlo jako značilno pismo pred oči. Rojak j»* namreč pisal upravi sledeče: — Prosim Vas. pošljite mo kakšno knjigo za en dolar, kakšno zanimivo knjiuo. prosim. Pošljite mi kakšno zanimivo knjigo («1 kakšnih ran barje v ali od kakšnih bab. Aforizmi. Ljubezen! Ko prihajaš z gor**- I >iin s»» baba nasproti nebu in čo svetilko bolesti v svoji roki, Pepel nasproti zemlji, da je >>g-razJočim tvoje obličje in vem, da nju brat. si blaženstvo. * * * * 0 * Rakete, vaše sramot en je zvezd — Učenjak pravi, da neki dan sleili ™ va,lli. ko padate na zem- vaših luči ne bo več, — je rekla I _ kresnica zvezdam. (Zvezde ji niso odgovorile. * * * iskri, voda v Voda v vrču se morju temni. Mala resnica ima jasne besede; velika resnica ima velik molk. • * * Žena, obkrožila si srce sveta s plimo svojih sofcz, kakor morje zemljo. * * • 1 Sovražili so in morili in ljudstvo jih je slavilo! Ali Bog se osramočen podviza, da skrije njih spomin pod zeleno travo. * * * Zločest pes sumniči vesoljstvo, da kuje naklepe, kako bi mu vzelo njegov prostor. f * » Petje čuti neskončnost v zra-1 ku, slika v zemlji, pesnitev v zraku in na zemlji. Ker njene besede imajo smisel, ki se giblje, in godbo, ki izplava. • » * Ko zahaja solnce v za pad. stoji miolee pred njim Vzhod njego- 1 vega jutra. * * * Naj bo moj počitek, ko bo delo dokončano, nemoten v svojem «1 vlade pod kaznijo pre-p:ve«lauii izplač»'vati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na iležfli. ker s<» hanke oddaljene in izplačajo lake čeke v dinarjih šele ledeni, ko dobo iz Amerike potrdilo, os:i» je na jpripravneje poslati »linarje. l»<.kler n.imnt' jM'tni li*t to jMitrjen o«l ameriškega konzula, ne mor«* potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine.in jKitni list se lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — lahk<« izplačamo dolarje vsakomur do iioljuliega zneska. VsUhI naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrelarskn izplaeiln kakor sledi: Za izplačila d<» f"JT». računani«« i »o T.~. centov; o»l naprej po t«« je i«* a «-ente ««i vsakega dolarja. Na nakazniri naj bo vidno označeno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna za tbdarska izplačila v Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St, New York City Dne 19. aprila se je \-ršM jxxl predsedstvom dr. Majarona izred Uprava "Glas Naroda", ni abeni zbor odvetniške zbornice » ratorij za izdelovanje kemičnih? farmaee\-ti«'nih in sor^Kinih produktov. Domače podjetje. NOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan Matičič Cena t poltnino _ $1.50 __ 1. . .'T1 RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega i A slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani In 25 slik is vojne. "GLAS IfARODA" 82 Cortl&ndt 8treet> Hew York, JI. 7. m ___:_:_:_—_ _ Priseljevanje je kapitalističen problem. — Več delavcev, — več cenenih delavcev, od pomoč proti pomanjkanju dela! Tako se glasi bojni klic National Association of Manufacturers, National Association of Merchant Tailors, National zgradila ameriško industrijo, so bile v krempljih političnih pretresi jajev. Iz strahu, da bodo lahko postali ti izseljenci vir političnega *'okuženja'\ so zabili vrata dežele. Danes pa je podjetniš- STRAŠNA KATASTROFA V ŠOLSKEM POSLOPJU. takih iw^Ktaviteljev delodajalcev kot je Gary, načelnik jeklarskega trusta ter prvoboritelj open shopa t»*r Mellon, patron korpo-racij, ki se skušajo izogniti plavanju davkov ter je sedaj slučajno za k lad mik i tajnik Združenih držav. Vprašanje je le, kako naj bi m- to doseglo. Razmišlja o več predlogih Founders As»>ciation in drugih ki razred v zadregi. Industrijalno rezervno armado je treba izpopolniti z dovozom navadnega težaškega ma&nskega dela. Izčrpana je vsled omejitve priseljevanja in' iz te omejil ve izvirajoče povečane enotnosti ameriškega dela. Dospeli smo spet do normal-1 nosti", s pomanjkanjem delavec v na eni strani ter poldrugim mili-1 , jonom nezaposlenih delavcev, so-j premem bo - lanj.h r^^ | giafino z izjavami deiaVHkega tajJ niških jxistav. Senator Reed iz ' I'emjsy Ivani je. ki bi moral kazati kot premolars k i Ln jeklarski senator boljše razumevanje, je voditelj one skupine v kongresu, ki zahteva nadaljno omejitev prise- nika Davida. Iz industrijalnih ob- • zirov zahtevajo podjetniku novih; delavcev iz balkanskih dežel in južne Evrope. V političnem oziru pa je tako priseljevanje še vedno "nevarno". Razmere v teh de- ljcvanja. Kvota naj bi temeljila nW) llstaljene. Njih p^tf na ljudskem štetju iz leta 1*90, na bodočnost je dvomljiva. Iz teh ne na kot s»*daj, na ljudskem štet- , . , ..... . . 1 J J dežel prihajajoče delavce smatra- iu iz leta 1910. Leta lh90 je pri- • . , . . . ... J . J<» se vedno za vire okuzenja. Na hajal tok priseljevanja iz sever ne centralne Evrope ter se še ni prvmaknil proti južni in iztočni Evropi. Predlagana izprememba bi p«»večala priseljeniške kvote za Nemčijo, Avstrijo, skandinav- drugi xtrani pa ne morejo iz severne in zapadne Evrope prihajajoči. politično bolj zanesljivi delavci zadostiti industrijalnim zahtevam naših podjetnikov. Ra-zentega. tudi če bi zadostili ti ^ke dežele in Anglijo. Ta predlog ^^ fem imiustrijalnim 2ahte. pa omalovažuje dve t«« ki. Prvič vam ^ ^ ^pust in njih de. bi se t> tem povečate kvote pr.se- .^j y ^^ ^ ^^ 1.jencev. ki ne dobavljajo navad- ^ ^ Politiino si že_ nega te/kega maš.nskega dela. in podjetoiki delavcev iz seVerne drugič, da se še sedanjih kvot iz ^ ... K J. __ Evrope, industrijalno pa jih za- teh dežel danes ne doseže. Le .»j . . T , . .. . , • vračajo. Industrijalno morajo do- anirleške kvote in le nemške - - - t, h .hiti delavce iz južne Evrope, a ie oriši o tekom preteklega leta v . . ... J 1 * ~ politično morajo te zavračati. deželo. Ves problem pa ima še drugo Kontraktno delo. Kakšno staligče zavzemajo far- Te agitacije za izpremembo ne merji napram temu? James R. morejo smatrati preveč resnim Howard, predsednik Farm Bu- niti oni, ki se zavzemajo za izpre-j reau Association, nam zagotavlja membo. Ima le zaslugo navidezne da se tiče omejevanje priseljeva- izpremembe in dandanes se »ploš- nja brez dvoma prospenitete de- no zahteva izpremembo priselje- žele, posebno pa prosperitete far- niške politike. Baboon pravi v merjev. Mogočni industrijalni svojem posebnem bulotnnu z dne magnartje stavijo farmerjem na- lti. januarja, tlda je sploh dvoj- slednji predlog: — Dajte nara ve-, na stvar spustiti te dobre ljudi liko rezervo mestnih delavcev. To I/ sever. Evrope v deželo ter jih ho pognalo številne delavce na- tudi v resnici dobiti sem. Predlo- zaj na farme in posledica bo ce- ga senatorja Reeda ne bo tega neno delo na farmah. Ista indu- d<-segla. Razveljavi jen je postave strijalna rezervna armada bo po- glede komtraktnih delavcev bo to vzročila v mestih nižje plače in storilo." farmerje mbo mogoče dobiti stva- Različni omejevalni predlogi ri, katere potrebujejo, za nižje jmj zadeli na splošno odobravanje, cene. Na ta način — tako trdijo a pravi odgovor je dal senator — bo nakupna sila dolarja far- Colt v svoji senatni predlogi .ki merjev povečana in prosperiteta se gla*»i: farmer je v nanovo uveljavljena. — Delavski tajnik lahko avto- To je tipično za propagando, i ,/ira, potem ko je dobil potreb- katere se poslužujejo kapitalis-iie dokaze o obstoju trajnega po- tične organizacije v svojih priza-manjkanja delavcev gotovega raz devanjrti, da uničijo vedno rasto-reda, katerih ni bilo mogoče do-! čo solidarnost med industrijalni-liti v Združenih državah nezapo-j mi delavci in farmerji. Ta propa (sleviih. sklepanje kontraktov z ganda je, samoobsebi urnem. ne~ <1 rogače pripusti ji vimi inozesnski- vzdržljiva. V resnici je bil farmer mi delavci ter lahko avtorizira tekom krize, ko je obstajala veli-njih pripiwrt v takem obsegu kot kanska rezervna armada šestih je po njegovem mnenju potreben milijonov nezaposlenih, na slab-/a orja iz Rusije; kovega življenja, den izmed njih. najrajši soro«lmk| "Vsi delamo le za seda»iji tre-! Pred 29 ^ti so našli na otoku ali naravni varuh, je pridržan n:; a nihee ne mrLsli na bodoe-j Jav" »"banjo m čeljust, o kateri nost. (Vs.-bno seiti prepričan, da je domneva, ustiti v — »žira na politično prej>ričanje. bi yA]r> države, ako najde, da j> ot-morale sklicati mednarodni kon- rok krepak in zdrav, da ni bil v li sprcffnljevanca. tak^.vano kulturno delovanje po-j izsledka, ki T, , , . ptln<-nia odveč, ker <;a nihče ne človeškega rodu. Iz te lobanje in Kavnotako. ako se vsa družina ... .. . .... i ... . . , iKitrehuje. Ne utngrnite si muditi,: čeljusti je razvidno, da je bil clo-priseh skupno v Združene države . i . .. , , , , : . . . . . . kako je padla nasa kultura, kako vek v pradavni dobi bitje nizke- in je oee ali oni dan družine, od :nnoralni |MBitali ljll(lj,t ^^obno opici, tako da so i katerega so ostali odvisni postav-JimiC.ujt. Vse. kar .stoji višje n,- ?a po vsej pravici imenovali Pithe ,en v bolnišnico na priseljenski L,., u.nulo uinazana množica. Naj- cantroPns erect us. po naše pove- Ostaji. JC vsa družina pridržana,, bolj boli, da pri tem uničev anju ,,ano. pokončna človeška opica. in se rešitev vprašanja pripustit- pomagajo ki imajo v rekah a ta "človeška opica" pe za nas ve poeoinih članov družine odlo- oblast. V neki muzejski dvorani - uv ..... ..... , . • . , , 1 _ . .se \«stno neznano bitje — zago- <:i. dokler ne bo doticni vzdrzeva-ise je n. pr. vdrl tram. Poklicani . ... . ' netna številka, katere ne znamo pridržani na priseljeniški posta-jte!j odpuščen iz bolnišnice. Ako j arhitekti so zahtevali, da se mu- ...l7-]t.njt j ji v s vrh o posebne preiskave, ra- pa oni družine, ki ie bil pri- zej z ozirom na nevarnost zapre. ' .. _ . _ . 1 1 i V enoi gres, ki bi se pečal s plačami in delavnimi pogoji delavcev vseh dežel. Ta kongres naj bi ustanovil stalen urad. V>jega naloga bi bila širiti natančna poročila gle-1 adaptirati; ti posb»dnji le preseljevanja delavcev ter regulirati ta preseljevanja na temelju dejanskih razmer Asake .de-žele ob tem ali onem določenem času. Ta organizacija delavskega razreda bi priseljevanje in odseljevanje delavcev tako uredila, da bi bilo izključeno tudi začasno oškodovanje delavcev ene dežele. Tako reguliranje, katerega, bi n* vodile organizacije peni jetnikov ali pa vlada, katere vodi izključno le pohlep po dobičku, bi nudilo edino možno kontrolo priseljevanja, ki bi v resnici mogla šoititri delavca. Tekom moglo postati priseljevanje nikak problem za Ameriko. kajti zunaj rojeni delavci so odhajali v svoje dežele in nikalcih novih priseljencev ni hilo od nikoder. Šele po koncu vojne so pričeli za- Na ta način pospešuje naše u-radrkištvo solidarnost dela. Zadr-žrte tujerodca proč od Amerike! To je tribut, katerega daje Gompers junaškim inozemskim delavcem. ki so se tako požrtvovalno, govorniki sedanje kvotne postave" borili v premogarskih in tekstil-vidrti v priseljevanju nevarnost • nih stavkah. Borili so se v vseh za temelje ameriške vlade. bitkah, ki so soglasno c izjavo — Gompersa samega v veliki meri Delodajalci na razpotju. dežele, ki so dobavile mi- prispevale k temu. da se je ustavilo ofenzivo podjetnikov, ko je namen je bil skroiti plače ter — Strašna družinska tragedija pri Kočevju. V vasici Polom pri Kočevju se je dne 11 aprila odigrala strašna družinska tragedija. Trgovec z le-suii, gostilničar in župan Ivan I.ol>e je z lovsko puško ustrelil svojo ženo. Smrtonosni strel je počil na Loi>etovetm dvorišču okoli poldne. Vse je drvelo na kraj ne-N/eče. kjer se je žena zgrudila mrtva na tla. Strel je zadel n~-'•rečnieo v prsa m zdravniška komisija je ugotovila 12 vstrelin '■vinčenih zrn. Kaj je dovedlo moža k e navadno odloži*, dokler ni rešeno vprašanje otroka. katerega je spremljal. Isto se godi ne le v slučaju spremljevalcev otrok, ampak tudi spremljevalcev bolnikov in drugače o-nemoglih priseljencev. Ako je; spremljana oseba izključena, se tudi spremljevalca deportira. tako da mora spremljati in oskrbovati otroka tudi na povratni vož- držan v bolnišnici, ni potreben I Ravna1tel j se pelje v Moskvo po. za vdrževanje družine, se ostalim! l)'"ln,r<'- A tam mu odgrnore: "A.t1'1 ' nrns 1 kaj, naj se .podrra !" — "Toda", pred par letl odgovori ravnatelj, "saj bodo u- Xai«lha pripada članom družine, ako drugače odgovarjajo priseljeniškim predpisom. more dovoliti vstop v Združene države; morajo pa položiti Več nego o tej nadbi vemo o lobanji, katero so odkrili v Sussexu. po sodbi stro- ničene svetovne znamenitosti: Uu- kovnjakov pleistocenski tlobi, ki bem-i, Rembrandt in slkVno." — sega deset in desettisočletja na- . - i- - , - i "Kaj zato. če umrraio ljudje '«1 Tutli belgijske, francoske in vsoto denarja ,ki na i zadostuje . , ... ..." ., gladu. Ali ze vin- mesecev ne do- nemške jame nam nudijo mnogo za pokritje potnih stroskov pri- ; držane osebe v kraj. kamor je na-' ?mo plače, kako naj torej s\rbi- zanimive tvarine za proučevanje mo za strop T* — Takih dogodkov! prvotnih prebivalcev evropskega menjena. Ako je pridržani član. r»,, -,;: „„ - , ,. , .. , ... J 1 ; Je * Kusiji na tisoee. Na univer- kontinenta. \ Naenderthalu bli- družine otrok ali pa taka oseba, ki ra^li kakega vzroka potrebuje spremljevalca za nadaljno vožnjo oziroma v slučaju deportacije. za ne predava sploh noben zu Duessedolrfa so izsledili okost- ripl' ~ 11«» izobraževalen pretlmet. StmuMitje se pripravljajo samo za prakso. V t", karnali krasnio za- vožnjo nazaj, se mora položiti shi£jo delavci, obenom pa bera-dfKlatna vsota denarja za stroške ško pisatelji, katerih dela tiskajo :n vožnjo dotičnega spremijeval- j ti de!a\c. Sole zavetiAea se rere Švedskim geologom se je posre- ljal. Ti priseljene, se morajo ob-.ritl nji, Vse ,.ai. pivse4.a polrebe čilo vsaj približno določiti čas. ki vezati, da vzamejo s tem veliko mn _ nj Imtivl>n() I je potekel od one starodavne do- odgovarnost nase in da utegnejo ^ ^ y ^ ^ be, ko se je začel seliti led njiho-biti sami departirani, ako bo o- seba v njihove mspremstvu izključena. kajti v tem slučaju zakon zahteva, da otrok, bolnik ali invalid mora biti spremljan tudi Vse to seveda ne uniči v nas zanimanja za kulturo in zmuistvo, v<* domovine v severni smeri. Svo-toda vendarle stojimo izveji živ- Ja raziskovanja so podprli s sta-ljenja politiki normi slišati "jem glinastih plasti v jezerih in nič Casi>[»Lsov niti ne vzamem v "b južnih bregovih ledenega ranr-roke. ker laži me ne zanimajo. ja. Po tej metodi se jim je po-na povratni vožnji. Dostikrat pa.j Za univerzitetne pr«dV-4orje na sreeilo dognati, olnoma nepotrebna. Onim. ki me radi te«ra še vedno smatrajo za "buržnja", moram povedati, da se res ne čutim njim . Slike pretlstavljajo navadno mamuta in nosoroga, ki sta se tedaj sprehajala po naših krajih. Tudi severni jelen, iz rogov katerega so izdelovali nječe in druge po- enakega. Političnih zborovanj se trebščine, je ovekovečen na strne luleležujem. V kavarne in go-; mih skalah španskih jam. stilne ne jrrem. Zalne, slaši-ičaren je nebroj. toda - r< bražencev tam ne vidite. Vse je aprila sta našli sestri p dno verižnikov in oblastnih ko- Iva ui Valči Cvetko, hčerki po«t-mi«arjeA-. kateiim ne manjka nič.j nega poduradnika na Zidanem Nam je hudo. O«! januarja do 1183 dinarjev in več do- jnnija nismo pn-jeli plače. Meseč-j kumentov. last Miroslava Firma no nam gre po 300 miljonov, do- 7- I-aškega. Najdonino sta izročili bimo jih komaj 20—30. vse drugo orožnikom, ki sw» izgubljene stva-izg-ne. Zato znašajo delavske pla- r' takoj \-ritili lastniku, če v državnih trustih, sladkor- nem in sličrf-h podjetjih po 600i P^eje petje je odjek jutranje miljonov in več. svetlobe, ki ga vrača zemlja. GLAS NARODA. 1. JUN. 1023 Italija in, slovanska nevarnost, Bueno^aireška "La Prensa", eg "Lw Nation", taajveeji južno-amerdvanski Jnevnik. je pri občila 1. marca t. 1. pod zgornjim naslovom brzojavni članek svojega dopisnika v Genevi, Henrvja Wood*. Wo»*| piše o pripravah Italije proti slovanski nevarnosti bledeče : — V Švici je povzročila nenadna izpreinemba fašistovske politike globok oddih, Izprememba olistoji v nabiranju o načinu, kako zagotoviti obrambo severnih italijanskih mej: namesto da bi se Italija polastila efektivno in realno alpskih greben®**, naj teži za tem. tla se inivarijo sklenjene verige — vmesnih državic. Prvotno fašistovsko naziranje. da se ho severno laško mejo moglo zavarovati edina, če se jo pomakni* na najvišje irrehene Alp. bi imelo za |w»s|**di«-o. števil« Italijanov. Pohlep tej zvezi — "ne'*lrešene*' — deželice strani Italije je povzročal znatno napetost med Italijo in Svieo. Odkar pa je prišel Mussolini na vlado, so fašisti očividno npu stili svoje zahteve po alpskih grebenih ter začeli usmerjati svojo propagando za tem. da bi se ustanovilo na severni meji eelo vr-Nto vmesnih držav. 'V bi nato vse velesile za jamčile nevtraJn««it teh državic, kot je zajamčena švicarska. mislijo Mussolini in fašisti, da bi bila vamnat Italije mnogo bolj za jam čena, kot z obrambnimi napravami po alpskih vrhuncih. Švicarski kritiki menijo, da je treba iskati glavni ključ za temeljito i«pr*-membo Mussolini je-ve zunanje politike v nenavadno nagli izpremembi fašisto\*ske*a naziranja v gornjem vprašanju. Ta izprememba pojasnjuje skoro vse njegove ideje na polju zunanje politike: nenadno podporo Francije s strani Italije meseca januarja 1923 v vprašanju vojnih od&kodnin; potrebo krepke zveze med zapadnimi državami Angleško, Francosko, Italijo. Belgijo, in če bi šlo eelo Nemčijo, in dn-(»obutev te zveze z zteio držav ob Sredozemskem morju, peščino Špansko. Po Mussolinijevem mnenju in mnenju ostalih fašistovskih vodij ne preti Evropi toliko nevarnosti Oil nemške os vete, temveč od možnosti nenadnega navala v«eh narodov .slovanske krvi na jZapad. Proti tej nevarnosti, meni MnssMitii, se morajo organizirati in »lrnžiti v«e države za-padne Kvrope. in 1a ideja tvori temelj vse »edanjc italijanske zunanje politike. Po italijanskem naziranju je1 avetovna vojna to nevarnost povečala v nenavadni meri in ustvarila sk oro popolno gotovost, da se ponovi splošni pohoti narodov na Zapa«l. In sicer so sedaj Rusi in Slovani tisti, ki se pripravljajo na ta pohod. Posebno dve okolščini sta — nautili vsled svetovne vojne — ki pospešujeta to nevarnost. — Prva v tem, da so se konsolidiral-vai jugoslovanski elementi v eno nam o državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslavijo. — T)rug: einkelj je oslabi jen je Avstrije, katero pušča dejanski odprto 100 milijonom rnskih Slovanov, da ae združijo s 20 mib'joni balkanskih Slovanov in začno pohtwl na za pad. Seveda bi bila Italija prva na vrsti, ki bi občutila vso težino takega pokreta. V normalnih razmerah in pri normalnih metodah bi zavzel takšen pokret samo zna-iaj preseljevanja mnogoštevilnega naroda na Zapad. To razmerje med laškim plemenom in njegovi m jugoslovanskim sosedom z o-ne strani Jadrana, ki je vse prej kot prijateljski, bi dalo t a kaneta* pokretu značaj nenavadne «. 1« in dhrjoati. So Je končala svetovna vojna, j« Italija auoktirala Zgornje Adiš-ko tar dosegla z grebeni severnih Alp ono dejansko obrambno me-po kateri j* toliko časa hrepe- Cim so dobili zažeJjeno ozem-lje. kljub težavam, ki jih nudi za i obrambo, in oim je bila izločena , močna preti vojna Avstrija, katera je tvorila ipak naravni jez proti Slovanom, se je Italiji sploh p«*»ebno pa še fašistom naenkrat posvetilo, tla čeprav more zmaga nad Avstrijo tvoriti neizčrpen vi* narodnega ponosa, pa je z druge strani postala ta zmaga tudi silen vir skrbi ter velikih in — ne pričakovanih nevarnosti. Z drugimi besedami povelano: s svojo veliko zmago v Vittorio Veneto Italija ni dosegla druge-ga. kot tla se je rešila >.voje*»a dednega avstrijskega sovražnika zato. da so je izpostavila nič manj nevarnemu 00 km italijanske meje tako. kot bi je nikdar ne mogel braniti kakršenkoli obrambni sistem ob vrhuncih alpskih grebenov. V zgornji namen bi se moralo revidirati sanženmensko mirovno pogodbo, a revizija bi se morala izvršiti na podlagi načela, da tvori ustanovitev takih vmesnih državic najzanesljivejše sredstvo za obrambo sedanjega političnega stanja evropskih držav. VELIKANSKA PARADA V NEW YORKU. Cinkarna v Celju. Poljaka cinkarna, ki je edina v vvoji stroki v celi Jugoslaviji. lx> v prihodnjem času pričela » popolnoma novim obratom. Ministrstvo je cinkarno oddalo v najem Sta venski banki v Zagrebu in srb-»tki Trgovski banki v Skopi ju. Država ostane nadalje udeležena na obratu s dočim sta 67^ pre-vzeli obe imenovani 'banki. Minister za trgovino in obrt je potrdil pravila nove družbe, katere začet«! obratni kapa tad znaša tri mOjaae dinarjev. Ta t eden se vrše v New- Yorku velike slavnosti.. Te dni j«- namreč nam kaže parado na Peti Avenue, katere se je udeležilo minilo 25 leT. odkar je bil inkor poriran Greater New Y..rk. Slika nad 40.000 oseb. Past za latove. Lakota v Petrogradu, Mož z 18 prsti na rokah, Meti tatovi in vlomilci na eni Profesor Slove o v, predsednik strani ter med l^nkaini in hranil- petrograjske.ga fiziološkega za nieami na drugi strani se vrši že voda, je imel pred kratkim zani- dolgo zanimiv dvoboj: kdo pre- mivo predavanje o znanstvenem koM drugega ? Doslej so bili vlomilci in tatovi zmagalei. Vzlic vsem tehničnim rafiniranostim — vamnstnhn pripravam so zločinci doslej vendarle dosezali popolne uspehe. Amerikanske velike delovanju tega zavoda v zadnjih let ih. Odrezani popolnoma od ostalega znanstvenega sveta, so morali tudi petrograjski učenjaki nadaljevati svoje delo in se po- banke so podobne trdnjavicam 2 svetiti zlasti problemu sotlobja. oklopnimi vrati in oklopnimi stol Že koncem tretjega leta svetovne pi. Mogoče je iz banke streljati na vse strani ter cele ulice blokiral i. Tresorji so urejeni za ogromnimi vrati in sila debelimi stenami tako. tla brizgajo .strupeni plin v svedrovce in jih omamljajo. nastavljene so pasti, samo- vojne >e je prehrana civil, prebivalstva znatno poslabšala in so uvedli krušne karte. Po prvi revoluciji je bil položaj prehrane mnogo slabši, začetkom oktobrske revolucije pa se je razvil v pravo katastrofo. V mestih se na- stre.lskc naprave in drugo. Toda f hajajoče zaloge niso zadostovale. vlomov ni konec. Zlasti se še ni posrečilo zavarovati blagajnike pred napadalci. Cesto se dogaja, da plane več zločincev na blagajnika z revolverjem, poberejo denar in izginejo z avtomobili. Inženir Emerv E. Dell je sedaj izumil za vlomilce in napadalce pravo past. Pred ograjo z oken- novi gospodarski sistem pa je o-viral svobodno trgovino in jo je končno popolnoma uničil. Prebivalstvo je bilo razdeljeno v štiri razrede, ki so dobivali sledeče množine hrane po kalorijah: prvi razred 47.1 drupri 240. tretji 135. četrti 33 kalorij dnevno, dočim znaša dnevna kalorijska pn- eem. za katerim deluje blagajnik i treba človeka okoli 3000. Hrana stoji velik cilinder iz okiopnega | je bila torej vsekakor nezadostna jekla. Tako ne vidi blagajnika n iln"e. kdor ni stopil v cilinder. Vstopa se vanj zadaj; na spodnji in prebivalstvo je iskalo izhoda. Kmalu .so izginili državljani Tretjega in četrtega razreda. Ali so se strani cilindra je eno okence z«ro- izselili, ali pa stopili v državno raj za razgovor, drugo okence službo. Toda življenje je zabte-pa sjmdaj za oddajanje ali ore- valo še naprej svoje pravice in [ jemanje denarja. V hipu. kn člo-! posamezne oblasti so pričele kma-vek stopi v cilinder, pritisne bla-j lu preskrbovati svojim nameš-i gajnik z m.go na neko vzmet, ki j eenecin priboljške. Na ta način si sproži .lrueb v imenovanih norveških krajih o-1 nekega človeka, ki je živel pred 300 leti. Sedemnajsteroletne kobilice. premakne okoli cilindra in objame vstopna vratca. Stranka torej ne more iz cilindra, ker sploh ni več izhoda. Lahko pa se plašč zavrti še tako. da se pomakne nk- položaj okoli <10.000 oseb. Bolniki v bolnicah, kaznjenci, zdravniki itd., ki jim jc bilo nakazanih dnev no po 1645 kalorij, pa s<> morali seveda stradati in končno pomre- lopni plašč tudi na spodnjo stran ti. tako tla sta zaprti še obe okenci. V posameznih mesecih je po-Tako je stranka ]wi pol noma v pa- mrlo osem do deset odstotkov sti in ne more nikamor. Baje ima- prebivalstva. Preiskava trupel za jo take pasti že mnoge velike lakoto umrlih je dognala zani-banke v Ameriki. mive rezultate. Izkazalo se je --; predvsem, da so umrli vsi ljudje, I ki so izgubili 30 d«) 35 odstotkov na svoji normalni teži. Znanstveni zavodi so se med vojno in med Uspešen boj z razbojniki. V (Vili gori je več razlnijniških čet. s katerimi se morata or<»žni- državljansko vojno mnogo bavili štvo Ln vojaštvo stalno boriti. Ne- 7- nadomestnimi živili, ki so pri-ki orožniški oddelek je prišel te šla polagoma v velikih množinah dni jM-i vasi Prisoj v andrijevi- na trg in postala edina hrana pre- škein okrožju v kontakt z močno razbojniško četo, ki je zbežala v neko hišo in se tam zabarikadira-la t»-r otvorila na orožnike ogenj.' bivaLst va. Cerkev sv. Jcžefa nad Celjem Vodja orožniškega oddelka pr*l- so to dni PrM renovirati od zu- pc-ročnik Šabant»vič je razvrstil nnj- (Wk,'v > M* sezidana leta orožnike okolu liišc. sam je pa HJS<)- ,1 zaobljubita cerkev pmti --plesal do odprtine, skozi katero takrat v C>,iu raz^.iajot'-i kugi: so razbojniki streljali, in je vrgel R«iw"rana je bila v tem času "kozi njo dve bombi. Bombi sta '*v»krat. ^adn.jič leta 1825._ samo demolirali tlel hiše, razboj- OroviČ pa sta ostala na mestu, pr-niki so pa hitro stekli iz hiše in sij vi mrtev, drugi pa težko ranjen, poiskali druga sklon i«* a. Pod po-1 Podporočnik in orožniki so bili ročnik Sabannvie je takoj šel z predlagani p<» ministru notranjih orožniki na juriš. pregnal razboj- zadev v odlikovanje, ker so se ntke, njihova voditelja Dulovič in prav dobro držali. Igralec in diktator. Med živečimi italijanskimi drainatskLmi igralci slovi najbolj -Masco, ki igra svoje vloge v si-cllijanskem narečju. Na svojem umetniškem potovanju po Italiji je obiskal tudi Mussolinija. Ko so ga povprašali, kakšen vtisk je napravil nanj diktator, igralec ni odgovoril naravnost, nego je povedal tole pripovedko: — Nekoč je bil krčmar, ki je hotel, da bi mu slikar naslikal lepo označbo za novo gostilno. Ln sicer mu je naročil, naj naslika na zid leva. Slikar vpraša, ali naj bo lev vklenjen ali prost. Če bi bil vklenjen, bi to stalo nekaj več. Krčmar s kislim obrazom naroči prostega leva. Slikar ga napravi, ali že prvi naliv izpere leva raz zid. Krčmar se pritoži pri slikarju, ta pa odvrne, zakaj si pa naročil neprivezanega leva, tako je lev mogel zbežati. — Ko prijatelji niso razumeli te prispodobe ter vprašali, kaj bi imel Mussolini ž njo opraviti. pravi Masco: — Mussolini je kakor ta lev. Ne vem. ali je privezan ali ne. ali bo vzdržal pred prvo nevihto. — V 15 državah vzhodno Mississippi reke bo ta čudežna žuželka, zvana sedemnajsteroletna kobili-ca (17 year locust) ali. bolj pravilno. perijodični črieek. kmalu zlezla izpod zt-mlje. kjt*r je stanovala tekom teh zadnjih sedemnajst J*.t. Samci bodo kmalu napolnjevali gozdove s svojim cvp-čečim Jjtibavnim petjem. Samice so neme. Prvi izmeti teh čričkov se pričakujejo pred koncem maja. Države, kjer se sedemnajsteroletne kobilice letos prikažejo, so Georgia. Illinois. Indiana. Kentucky. Maryland. Massachusetts, — New Jersey, New York. North Carolina. Ohio, Pennsylvania, — Tenessee. Virginia. West Virginia in District of Columbia. Sicer ne bolo vsi deli teh držav preplavljeni s temi žuželkami, ker se pokažejo le v posameznih okrajih. Peri jod ične cikade se pojavljajo tu in tam vsako leto. Isti roj pa h' vrača le po presledkih od trinajst do sedemnajst let. V kakem kraju utegne biti več rojev. radičesar se dozdevno kobilica pojavlja v krajih presledkih. l^etošnji roj pa je prave se-demnajsteroletne vrste. Ta roj kobilic je eden izmed največjih in najbolj razširjenih. Ima tudi zgodovinski pomen, ker je enak roju. ki .so ga evropski kolonisti prvič zapazili v Ameriki. Ogromne množice teh* žuželk so začudile prve koloniste okoli massaehusett-kega zaliva, in tedanje knjige jih omenjajo. Letos bodo ravno tam zaevrčali potomci onih žuželk v sedemnajsti generaciji. ir 4 V mnogih krajih je teh kobilic vedno manj in manj. in to radi razgozdo vanja. Žuželke ležejo jajčka v nežne mladike dreves, in kjer ni dreves se ne morejo za rediti. Ptice so.jijihove sovražnice, zlasti vrabci, ki so precej nedavni priseljenci v tej deželi. Žuželke ne poškodujejo mnogo zrelih dreves, pač pa napravljajo veliko škodo mladim drevesom in drevesnicam. Ni fmnogo pomoči proti njim na veliko, pač pa je mogoče vsaj deloma obvarovati sadovnjake in grmovje pred večjo škodo potom ročnega pobiranja žuželk aH potom oprašenja z mrčesnim prahom za časa, ko so se žuželke izvalile iz lupine, s katero so zlezle izpod zemlje, ali potom oš kropi jen j a s petrolejem. Jožef in Putifarka. Zanimiva razprava na Dunaju. Psihopatoloeka ženska je obdolžila nedolžnega človeka posilstva. Užaljeni mož je tožil dozdevnega krivca, toda modri sodnik ga je oprostil. Ijjudje so okrutni; človek je dober. Služba sati j a je dragocena, — služba rož je sladka, ali služba i moja naj bo služba listja v senci ponižnega češčenja. Jožefov je čimdalje manj. Malo jih je bilo že Adamovih časov. Ampak Putifark je čimdalje več, dasi jih je bilo vedno preveč. To je žalostno in kaže. da človeštvo napreduje v p ropa lost i. A tudi psihopatoloških žensk je čim dalje več. Nedavno smo poročali n ads so varne. Xo-tn-iie nevarnosti infekeije ali Jtaslmplje-nja krvi. kar je vočkrat ittslediea rezali ja kurjih ores ali ii{>oral>e močnih 7. (ravil, vsebujočih kisline. Zino pads ščitijo tekom zdravljenja. So tanke, antiseptične In nepreniočlji-ve. Velikorti za knrja očesa, za tiske ii hule. Nabavite si danes škatljo pri lekarnarju ali čevljarju. Ne vzemite nadomestkov. ScfoolTs •pads Isdeljuje Jih The ScboU Mfg. Co.. Izdelovalci Or. Soholl's Foot-E«wni. predmetov za udobnost noge In idr&Tll za noga. Prilepite jo — na. ba, val lestkov. DTL TAn GLAS NARODA. 1. JTN. 1a jih še zavrniti ni mogel, otroci, da-d niso vedeli zak« :. zakaj dobro je čutil, da res nima Simona niso i*»znuli. Bil je ved-j očeta. Poskušal je ponosno pre-ii" doma in se ni preganjal z 11. magati solze; dolgo jih je požiral, mi po vasi in oh vodi. Pa ga tu- nazadnje pa so se mu le udrle. — di niso nič kaj radi videli. Zato Ni kričal, samo ihtel je silno in pa so >»i pripovedovali zdaj s p .- brez prenehanja. ebnim veseljem in hkrati z nem.: ; Njegove sovražnike je navdalo lini začudenjem besede, ki jim jih divje veselje, v svoji divji radije povedal paglavec štirinajstih, sti se prijeli kakor divjaki za fH-tnajstih let in jim povrh pom. roke. zaplesali okoli njega in po /iknil. č«*š da še več ve. navijal refren: Vaš. tale Simon, ta pa nima — Ti pa nimaš očeta! «>'-eta. Zdaj pa je Simon nehal ihtel i. Prišel je iz šole še Simon, sin- Razkačil se je. Zagledal je na tleh ček Brnnchotte. Bilo mu je sedem karane, jih pi.bral in zalučal na ali osem let, malo bled je bil, ze- vso moč v te svoje preganjalce, lo -nažen, vedel s.- je bojazljivo. Dva ali trije, ki jih je zadel, -o skoraj nerodno. zbežali. Videti je bil tako strašen. Hotel je domov k materi, ali > 'ln dobili strah še drug. Mno-tovariši, ki so stali v gručah, če h- se obupanega človeka luiji. Ijali Ln ga pogledujejo otroci, k o in razkropili so se strahopetno in dar snujejo kako po rednost, so 'zbežali, ga obstopiii. Iznenaden in v ta Ko Je bil mali deček brez očeta drvgi se je ustavil; nič ni vedel, satn, je s*ekel proti polju. Zmislil kaj bi mu radi. Večji paglavec. je na nekaj in naredil velik ki je govoril o njem tiste besede. ■ sklep. Hotel se je v reki utopiti, je bil ponosen nad učinkom, ki je Spomnil se je, da je preti osmi-bil njegovo delo, in je vprašat mi dnevi skočil v vodo siromak, dečka: ki je živel od tega, kar je pribe- — Kako ti je pravzaprav ime? j ra,il» Pa se ni nazadnje nihče Simon,_je odvrnil. vet' Simon je videl, kako — Simon, pa naprej? so potegnili iz vode. In nesreč- — Simon. — je ponovil prepl 1 ni mož- ki ** m" > Z(,eI vse dotlej heni otrok. , tako pomilovanja vreden, uma- Paglavec se je tadrl r I zan in ga j<* s svojim — Simon je premalo. Kaj je to ! mirnim J*razom P^senetil. Lica Simon! Povej celo ime! mvu bjla bIetla* bratia mokra in ne i vdane. Ljudje so rekli: — BANDIT USTRELIL DVA POLICISTA IN DVA RANIL. Dečku je alo na jok, pa je od govoril t ret j ikra t: — Simon sem. Paglavci so se za k robot al i. Večji pa plaveč je zmagoswx.no vzkliknil : mrtev je! Nekdo je še dodal: — j Zdaj je pa srečen! — Pa se je j hotel utopiti še Simon. Oni ne-| srečnež ni imel denarja, on pa o-četa ne. Stopil je čisto k vodi in , videl, kako je tekla svojo pot. V - Ali zdaj vadite, da nima oče- ia!sllih vaiovih so ^ poigravale Til T I ribice. se metale nad vodo in lila- Vse je utihndo. To se jiiu je zde-J sla|p ^ rau^ah. ki so letate nad lo tako nenavadno, tiikonemojroče j (j,^ jV ta prizor g takim m tako straimo. da so kar z jati. | 7animanjcm. da je kar hehal jo-Ib -ek brez očeta! Pa SO ga gledali |katj AH kakor se Miene ob kakor čudo. kakor nenaravno bit-1 v}hti ,mrja x V10 ^ in ^^ je In zaničevanje, ki jr navila-, drevesa, potem se izgubi v dalja-jalo njih matere do Blanehotte , vi fako se jp vrhufl;la tudi v n>m in ki pa dotlej še niso razumeli. ztlaj pa a|aj misel: rtopi, so bo:n je rastk, v njih srcih. ker nin)um Simon se je bil pa naklonil na LeJK *onik tlan je bil. Prijazno drevo, da ne b. omahnil. Strašna wlnc,e je ogrevak) 2eienjo. Voda n. sreča g« je doletela vse preveč ^ je leskotala kakor zrcalo Si. »znenada. Hotel »i je *tvar rati*- mona je Mltprtja VWielo z.n, mogel si m pa domisliti n.č! C.util ^ a je prijel de-tekt i v Junesa za roko ter odše! žnjim po stopnjieah navzgor. I>ru-gi detektiv je šel na dvorišče ter se pogovarjal s 4'lauaovo ženo. Hvalil je njeno zelenjavo, njene kokoši in krave ter si dal ra/.kazati celo farmo, medtem ko je njegov tovariš skrbno preiskal vso hišo. ne da bi kaj našel. 1 "ro pozneje se je vrnil. — Sam vrag v«sli. kaj je s tem denarjem — je rekel svojemu tovarišu. Ničesar nisem mogel najti. Niti drobca zažganega papirja ni nikjer. Lahko .^a v/.ame-va seboj, a bova morala brez dvoma izpustiti. Res sta vzela Jonesa seboj. — Pretlno pa sta odšla, je rekel prvi detektiv Barbari: — Boljše bi bilo, če hi naložili svoj denar v banko. Kot čujem. je vaš mož «!e!omržen. a zna izdajati denar. * * * Naslednjega dne je bila Barbara obveščena, da je bil njen m ./ v New York 11 aretira 11. ker je izdajal ponarejene bankovce 510 dvajset dolarjev. K malo nato s., poslali t 'lausa za več let v jetniš-nieo. ker ni moge! zavreči ohdol-/">»'•, da je v zvezi s ponarejevalci denarja In ker mu nis.. Idle vr jet ne njegove izpovedi, kako >,■ .. ,. . i jc polastil tega denarja. zeno . Policija je dognala 1 .. • 1 „ . J J * »Iones je danes prost. Barbara ga jutra so policisti obkolili hišo il. dva pa sinrtnonevarno ranil, je obdolžena. da mu je pomaga-plini. Začetkom meseca junija na -smrt. Zagonetno, toda resnično. v Čuden slučaj. Vsem sosedom se je smilila Mrs. Shafer. Stiriinšestclest-t let je bila stara, pa je delala od jutra »lo večera. skrbela za hišo, obdelovala vrt, molzla krave, prodajala mleko, maslo in jajca ter si ni privolila ni:; urice počitka. Delala je. da ji ni bilo treba stradati in da je zalagala v. denarjem svojega tri in pet deset let nega moža riansa. ki je kradel Bogu ča# in pasel lenobo. rlatis Shafer je sovražil delo kut samega vraga. Pred petnajst i m j l^ti >e je poro čil /njo. Bila je vdova po nekem farmerju. Podedoval je malo far-mieo in j»;ir sto dolarjev. Denar je hi! že zdavnaj pognal po grlu. Spal je do opoldne, naio je vstal, zmerjal, in če ni h;I zajtrk na mi-zi, je prižjral pipo ter zahteval , od žene denar. Spočetka je do-' :»it <.,! nje denar z laskanjem, potem ^a je zahteval ill pogosto jo je pretepel. <"-e mu ni mogla več dali kol par cent -v. Z denarjem je š<-\ v sosednje mestece, se oglasil spotoma pri nekem inunšajnar-ju, se okrepil z njegovo brozgo, i si kupil tobaka, igral karte ter imel glavno besedo v veliki kra-mariji. ki je bila obenem poštni urad. Tam so s«» zbirali vsi postopači. Bil je velik | m »1 i j i k in reformator ter je znal govoriti kot dež. Nikdar bi ne domneval, tla je njegova zvesta Barbara čuvala pred njim skrivnost. Niti sanjalo s.- mu ni. da je prikrila marsikateri nikelj, dime ali kvoder. ki ga je dobila preko dneva in da je varčevala, ker se je bala ubožne hiše. Pogosto jo je trgalo po udih ie vedela je. da bo kmalo prišel tas. ko ne bo mogla več delati. Ni pa hotela v revno hišo, ni ho-teld postati breme javne dohro- elnosti, čeprav bi • mož nikdar ne mogel obvarovati te usode. Vsled tega je morala skušati, da se sama zavaruje pred pomanjkanjem v starosti. V podstrešni kamri, poti staro navlako je stal velik lončen vrč. ki je bil skoraj poln drobiža, katerega je skrivaj prištedila. V vrču je bilo več sto nikljcv. dimov in kvodrov. nekako šest sto dolarjev. Sklenila j? ob priliki odnesti denar v banko. Ne naenkrat, kajti to bi bilo pretežko breme in preobsežno. Papirnatega denarja ni bilo vmes. In to bi morala storiti brez moževe vednosti. , ■ . , i Barbara Shafer je prodala ducat jajc za 40 centov ter razmišljala. če naj vrže denar v vrč. To je bilo njeno ime je. in ničesar ni hotela dati možu. da bi si mogel kupiti žganja in tobaka. 1\» d< !-gtm prcmišljanju jc sklenila zamolčan prodajo jajc ter spraviti vseh 44) centov. Mog« če bo kupil kak drug sosed tekom dneva jajca ali mleko, nakar bo lahko dala možu denar. Odšla je pod streho ter spravila denar v vrč. Samo da hi Claiis ničesar ne zapazil. Ne hi ji le vzel vsega, pač pa ji neprestano očital ter otežoekal življenje. Barbara ni vedela la se jei njen Claiis ob istem asu pog-.-l varjal na cesti z malo deklico, ki j je nosila košaro z jajca ter prišla j iz nj« prove hiše. Ko je zapel zv..-1 nec. je j>chitela |iavzdol odpirat 1 vata. Zelo je bila razočarana, da ni pozvonil kak odjemalec. Pred v-i oj je opazila lepo oblečenega mladega človeka. M isle" da .ie kak agent, je hotela zapre:: vr., ta. Obiskovalec je vzkliknil: — la en trenutek, gospa. Ničesar vam nočem prodati. Ali bi me mogli sprejeti za par dni na stanovanje.' Barbara je nekoliko pomišljala. — Imam zelo malo sobico — je rekla — če vam zadostuje.' — Gotovo .. . Vsaka soba je dobra zame. Moje ime je Jone . Postavil je kovčeg na tla. potegnil iz žepa polno denarnico bankovcev ter vprašal: — Koliko? Aii so dovolj štirje dolarji ? Barbara je bila zadovoljna, vzela je denar ter opazila za mladim človekom svojega moža. Oči J so mu pohlepno blestele. Barbara je odvedla gosta v sobo. Ko se je vrnila, ji je ponudil j Claus roko. — To je bila sreča — je rekel. — Istotako bi lahko dobila pet ! dolarjev. Daj mi denar. Ti ga j imaš dovolj, kajti danes si prodala jajca. — Jaz nisem že več dni ničesar prodala — je odvrnila Barbara, toda zardela je kljub temu. Ni namreč vedela, da je Claus izvedel za prodajo jajc. Claus pa je postal naenkrat pozoren. Sumil je. da mu Barbara dohodke namenoma prikriva in da skriva denar pred njim. Brez dvoma je spravila na stran se je pa iznebila svojega nič v red nega moža. Ni ji treba več skrbeti za svoje prihranke. Claus dela vsak dan. čeprav ne prostovoljno. lepo svotico — si je mislil. — Pazil bom. Kar je njeno, je tudi moje. Bog ve. kje skriva denar? * * * Po daljšem razmišljanju se je riaus prepričal, da je podstrešje edini prostor, kjer ima Barbara lahko skrite svoje prihranke. Najbolj enostavno bi bilo, če bi mu sama pokazala skrivališče. Tekom naslednjih par dni je Claus odhajal kot ponavadi, a na cesti se je zopet obrnil, šel preko par' polja ter se splazil v času. ko je bila Barbara pri kokoših, skozi zadnja vrata v hišo. odtam v pod-strešje, kjer se je skril za zaveso. Njemu je bila malenkost čepeti tam cele ure. a veselil se je trenutka. ko bo zalotil svojo ženo. ' Tretjega dne. ko je bil zopet v svojem skrivališču, so se vrata podstrešne izbe nalahko odprla, r — Tukaj si — si je mislil ter previdno pokukal skozi odprtino za.stora. V svoje veliko presenečenje pa ni opazil Barbare, temveč goslača Jonesa. Claus se ni niti zganil. Videl je. da je držal -Jones z bankovci napolnjeno denarnico v roki. da se je previdno ozrl naokrog, se nato splazil k stari omari ter položil denarnico v predal. Nato se je splazil nazaj po stopnjieah. Claus bi najrajše zavriskal ve-< selja. Vedel je. da je Jones lopov, ki je ukradel denar, katerega je skušal sedaj skriti, tla ga ne zalotijo pri njem. Stopil je izza za-storja ter vzel denarnico iz pre-' 1 dala. Bila jc (xdna novih bankovcev po dvajset dolarjev. Vzel je denar iz listnice ter ga zmašil v svoje žepe. Sedaj mu ne bo več treba iskati prihrankov Barbare.' Že je sklenil odpeljati se s prvim vlakom v New York ter se enkrat pošteno pozabavati. Splazil se je v svojo sobo. oblekel nedeljsko obleko ter odšel iz hiše skozi zadnja vrata. Cro pozneje se je že peljal proti New York ti. • « Naslednjega dne sta prišla dva J tajna policista v hišo. Jones ju je t videl iz svoje sobe ter jima sam odprl vrata. — Kaj hočeta * — je vprašal nedolžno. — Ali res ne more človek par tlni počivati v miril? — Vsak bluf je odveč, .Joe, — je rekel eden uradnikov. — Zasledovali smo te. Ali ti je še kaj ostalo ? — Kaj mislite s tem? — je vprašal Jones. Prevzel ga je p« -trah. ko sta mu detektiva rekla, da bosta preiskala hišo. Če bosta kaj našla, bo vsega konec — si je mislil. Kljub temu pa je blufal naprej. — Dobro — je rekel. — samo da ne bo gospodinja ničesar zapazila. Detektiva sta se pogovarjala Kcšatov spomenik v Porečah. VARILO. Hrv-*t*-ko prosvetno društvo •RODOLU H" priredi dne 11. junija KONCERT S PLESOM v Hi vntski dvorani na Broad St. v Johnrtcwnn, Pa. Sodelovalo 110 Slov. jH-v-.ko drušavo -Med" 1r. (Viietuaiiffh. |\i„ potuj« č.i or-ke. <-rkey'cr ** Bu >kan 2. C«T-»ki kraj V. \ p »j«> Ko- do'jub. 1 lik. re g . down South once mere ul. A. Par'.s), ;>.>je kvartet 11 dcJjuba. 4. sVv,-:i ki svet. ti s"; k rasa n II. V« larič . p je It dol juh. .">. S -i .1. Aljaž . ]V je IlUrski /-•*.!- UieLl. <;. SI;.!.o sveča je brlela F. I.VtVe . du»s*. -Mts. J. Matije. in M . F. S;.x ;i-čak: premija tia glasovi«pi «1*. N. N v nšeV. 7. Poet a iti IV -ant. overturn Supp- . < i-k- t» r Bal k."ji a. s. \ \j, ( H. R .žmaivn J. OevVk-. p je mešani /bor Bbda. 1<». ". S-bine ttt/:ii D Jenko Rodi/jlfb. — j*t, !;,tj|,.. rj,, lie !J.- ,ra 1 -tuj«": oiraCJi /.i..... p. ,M,.t i: itd •»,-:> te elit -s P Je pli-L •.! ni-».i n ja -. '».i, števil.1: v vets.:eai Odb. r. i .•< .n !»:• ja na»"*!.i nja m so-■Ijem va / a ! da mi ie do«' V Porečah • «b Vebrkel jezeru - < položili te tin t temeljni kamen za spol lenik znanemu skladatelju Tolažil Košatu. Onim. ki s » prazn vali ta dan, pa je gotovo kalilo veselje nepohitno dejstvo, da je bj' K«šat Sloven-»y*: njegove pes'i. v katerimi ve l:r r< ški nemškutar.fi tol'ko povtavfrjaio. pa v 1 ukradene Slovencem. Velika prilika za gospodinje. Vsaki * spodinjt nudimo veliko prili- si nulmvi tak« koristiti ;>r^d- fr*t kot ta kf>ml»ln:ieij*k;i posoda za šlitJkor. ki jr |K»tr«-bnu v vsaki hl5i. Sklenili srno razprodaji veliko zaio-sr» tt-h ponod zu sladkor ti>o tvormftki t«-ni. da jt> vsaka. Rfmpodlnja lahko kupi. Sam-i pomislite: Ta knuina jkj- ■oda za sladkor jc ix kovine, itj- rikiat po.«rebrpna ter ima krogr .sehe obešaj za 12 tajnih ali kavinih žlic. V njo Cr- tri funte sladkorju in sladkor je \«-dn-» r- S r; t ter »hranjen. Zakaj iu>"ti sladkor v raznih loncih in zavojih, kjer se razsipa ter poma-že r-. uporabi iimazjn-c.i sladkorju zlM.lite in daste vi- denarja zdravniku. Posoda za sladkor je moona. trajala bit vedno in bo v okras vaii mizi. I ve po je izdelana, ra pokrovu ima krasnega enifraviranesn pti^a. kar jo naprivlja ie lK>lj krasnim. Ko jo postavite pred go«te na mizo. se ji bo vsakdo ^ud!l. To posodo za sladkor prodajajo \sepovsod p<» $1«> in ve<". in vsako itr»spodinja je ne moi e kupiti. Nafti |MW»hna tvorni Ska cena la to posodo r.a. sladkor je samo $1.95. Izrabite to priliko ter si nabavite (o krasno posodo sladkor za tako nizko ceno. Vpo&ljite svoje naro.*iln sedaj in * pososljite naročilo sedaj, prlilenite 23 fentov v znamkah za pf4crfrte pnSiljalnih stroškov, ostanek pa placate, ko dobite blaico. Mi rarnntframo zadovoljstvo ali pa vrnemo denar. PiSite takoj—danes. Naslovite svoje pfkopaliM>u v triadni one, Mieb. Tu zapušea mene iin doma v va.-J Vrbcv«-in pri I!:t2:I. St«^>}|eil^oti Ave. WAMNANILO IN PRIPOROČILO. Ceojanim naročnikom "QUta Narodt" ▼ državi Ohio naznanjamo, da jih bo obfokal nai patov*], oš iaat«pnik Mr. ANTON mmtlt. kateri j« pooblaKeo nabirati na-roinmo u nai liat. aatoraj pršimo rojak«, da ara bodo kolikor mogoče naklonjeni. 91«v«ue Puhlinbmg O raduOJAKE o po -K^H zaijamo, da Iwarl Je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar** »-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. »OVEBTIle IN "OLAI NAROOA" FRANK ARCHER vas valil v Moxlelfliitl. temeljito .'-Uto in idealno moderno t«K varno, itn sliifite v>aki steklenici Moxle wl korenin in želi« «1« knuenegn zapoeatenja. z zasotoritvljo. iia 1k> itosleilk-a va-Ae preiskave ta. ila borte pofrtaU rloftivljenski ^lan vedno naraSenjOeo skupine pivcev Moxie. < ki pri a vrata v Moxie-land je saraneija z resiinHiim immenoni za vsako ilriizino, ki na Tik'-i zattoj Moxie na iUkii [Mtslan. in za one. ki pravijo v točajnii-i "Moxie prosim". IPEAL: da vzdrži Moxie. ki Je napravljen formuli pokojnega or Auicu«tlna Thfmp-ona. najviSjl standard in razred sam »ase. •O'« Ra je vcdrtal zadnjih petdeset |e«. se v avrho teira ne bo *te-dik. niti truda niti stroškov. Sedaj je kralkodobna M«x»e razMava. Vsak pradajalce je upravičen JMdphuli naroei!o C p*mm irajega raipfrnaia Moxie. ki bo predloženo Moxie Ciiii|ii iy v Moxie razpe£evalci predstavljajo vrednost več kot sto milijonov dolarjev z moinoatmi in opremo za 100^ službo, do katero sto upravičeni. : ■ ■ -i i Mi mas ^flsoDA, i. .rry. m* SOSEDNJA HIŠA. A. C. GREEN. Za "Glu Naroda*' prerel G. P. Električne vetrnice 19 (Nadaljevanje.) -— Zjutraj onega dne sera izročil ključ svojemu bratu. Konec no nekaj resnega. Pričela sem domnevati, da jc coroner dobro vedel, kain jaoiueiijM nazadovanje v produkciji. Električna ve-trntea ali izčrpna vetrnica, pravilno pttstavljeua. 1k> ohladila zrak. iit delo se bo lxhk(i vriilo skoraj brez prestanka. Klektriine vt-rrniev so se«taj razložene v naših izložbah. Iz nase Power Itureau Lahko dobite brezplačna navodila, kako lahko napravite sM.je tlelavnice Ik>1J utlobnc. The .N« e\v York Edison Com ^A: Your Ser z i. f CJcner-I Offices: 1 \ ir.^ rizce and I >ih Strccr IVulruIiriii«-. K j« j- s.. ; Hruidtvav 555 Tremont Ave CIKAŠKA ANTISALONSKA LIGA OPUSTILA UPANJE. j Chicago, 111., 20. maja. — Oi-! kaški oddelek antisalouske lige je opustil vse upanje na uspešno } izvedbo osemnajstega amendnien-' ta ter sklenil opustiti vso svojo krajevno delavnost izvzemši čisto j zakonodajno delo. Tako je izjavil včeraj super-iiitedent tega oddelka, ki je obenem vložil svojo resignacijo. Rekel je. da se bo posvetil zvezi za i boljšo vlado. i Kje Kretanje parnikov - Shipping News Velika zmaga bolgarskih kmetov. - Ljubljanski "Kmetijski lisi" piše: Velikansko, pomembno in razveseljivo zmago si je priboril pri, '..idiijih volitvah bolgarski kmet. Otl 245 poslanrških mandatov jil je prejel zemljo radii;«ki savez 211 Ln vsa «»pozieija, kljub vsem svojim obupnim naporom ni mogli, rešiti sebi več kot '-VA mandatov nil i ene šestine od celtJcupnegL števila poslancev. V re-jiici, zmaga bolgarskega kmeta je popolna, kar se zlastii vili, ee | n-in terjamo razmerje .tr^.Tik v prejaijtili iu sedanjem s branju (bolgarski skupžčini ali parlamentu). V »prejšnji skupščini so imeli z«MidjoTadn:ki od 2It p: daneev samo 110 jjoslazieev, torej samo dva glasa vevifie, opozicija pa je štela 10G potU-ance-v, ht •ieer: me&Aiinske strun k e (zd.ru-žtmi demokrati, radikalu narod njaki hi proj in kljub obupnemu nasprotovanju •pozicije dosegli popolna zmago. Nol»en slučaj ni zato ztiiaga 1>>1-gar^kih kmetov, temveč iz življenja samega izhajajoča nujnost, tla Tre vlada večini. V kinetski dr-oju utrjeno, je bilo trdo; kot jeklo. In znrva je ozeleneloj drevo zemljoradniške stranke in danes j»* v takem razkošju, kak^r še nikob*. Zmaga bolgarskih kmetov pa nomenja tudi zmago »poštenja. Breztibzrmo in neusmiljeno je nastopil fttambolijski prtrti v*akeirui nepostenjaku. pa naj je bil ta njegov nasprotnik ali pa minister zemljoradniake stranke. Ne da se zatreti korupcija z obzirnostjo, ne *rae poznati pravica dbzirov. In kar je grlavno: Stambolijski je pričel delati red zgoraj, rm ni obešal malih in izpuščal velikih, temveč začel je čiščenje na vrhu kajti pri glavi «mrdi rrba. Zasluga S»tcnu :e;it licu ima kaka 2 cm d >ig<» brazg-»lino. C"e kth» kaj ve o njem. na.i mi pt>rf-ča. ali naj s.e sam ojria> vvoji ženi. — Ivanu K imava i*. j> sečnica v Drtiji št. 4. p. Moravče. Slovenia. Jugoslavia. (1-2—6) LIC? I)t>ma je iz fiasberja. okraj Novo mesto. Svoitvas'i« je ime. nas!, v: liox 422. Cittldy. Pa. ('•• lod-o kaj ve 1'jfin. naj m: p >-n.ča. ali naj ^ pa sam < «:v«»ji s'-stti Klari Klemeiičič. t-o jeni Itabrč. liaberje, Krusnice št. 2?» pri Novem mestu. Sloveti :a. .Ttidtisclavia. X. junija: Majestic. Cherbourg; La Savole. Havr«, Ohio, Cherboura in Bremen; America, Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne. S. Junija: Berengarlm. Cherbourg; Colombo. — Genoa. 8. Junija: Parle. Havre; »t. Paul. Cherbourg; Pres. Fillmore. Cherbourg In Bremen. Albania. Cherbourg in Bremen. 7. Junija: Laconla, Cherbourg in Hamburg. 9. junija: Olympic. Cherbourg: Or hi t a. Cherbourg in Hamburg: Tr»-ji. Harding, t'herbuuig In Bremen: Veendam. Uculugne. 11. Junija Hannover. Cremrn. 12. junija: Aquitania. Chertourg; Resolute. Cher- botirg in Hamburg. 13. junija: Belgenlan.l. Cherlwurg: France. Havre; Pres. Van Buren. Cht-rbourjf In Bremen. Argentina. Trat. 14. junija: Minnekahda. Cherbourg In Hamburg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg. 16. junija: Homeric. Cherbourg: <">i'cn. Cbtrlioiiri :n Hamburg. I're.«. Arthur. Cherbourg In Bremen; Rotterdam. Boulogne. 19 junija: Mauretanla, Cherbourg. 20. junija: Setdlitz. Bremen: Zeetand. Cherbourg Conte Rosho. Oenoa; I'rea. Tolk. Cherbourg ln Bremen. 21. junija: Boussitlon. Havre; Kroonland. Char* bourg; Mount Carrol. Cherbourg in Ham« burg. 23 junija: Majeatlc. Cherbourg; Lafajrette. Havre; Geo. Washington. Cherbourg In Bremen; Vjjen.lam. Boulogne. 26. junija: Keren garij, Cherbourg; Reliance. Cher- Courg in Hamburg: Ameiloa. Gen 27. junija: Harls. Hi York. Bremi In Bremen. >; Lapland. Cherbourg! Phi. Garfield. Cherbourg Cherbourg; Pittsburgh 28. Junija: ; Tyrrl.enla. Lnerbourg in Hamburg; j Manchuria. Cherbourg In Hamburg; llan- js«, Cherbourg in Hamburg, j 30. Junija: j Tuscufiia. Reka: Olympic. Cherbourg! I Cotiie Verde. Geno; Saxonia. Cherbourg; ; K.vndam, P-olougne: Chu-ago. Havre; |Ameri«-a. Cherbourg In Bremen. | 1. Jul!|a: | Hr«nen. Bremen. ( 3. julija: | Canoplc. ClerlKJurg In Bremen. 4. Julija: I.evlathan. Cherl«>urg; Prance. St. Paul, Cher tiourg. 5. julija: Kinlii.d. Cherbourg in Hamburg: Pre_. 'Adams. Cherbourg In Bremen; Mount Cllntun. Cherbourg In Hamburg. f 7. Julija: J Pres. Wilson. Trst In Dubrovnik: Glullo jtVsare. c'.etioa: Uochambeau. Havre: Ho-merita. Cherbourg; nhio. Cherbourg In {Hamburg: Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Muerirhen. Bremen. >Iavre. VLAHOV ŽKLODČNA GRENCIC A lelo je bila devi/.a Stanibolijskega in vsJod nje je bolgarski narod premagal tutli zle p-Ksle. lice Zgilbljene vojne. Vojna otlš.k> p rot i rna kedtxnst vnjii včim. ki hočejo prepir ju celo vojno z Jugoslavijo. Tako odločno; je nastopil v tem oziru Stamlx>l»j-ski, da je stavil svojega vojnega I ministra j>red sodišče, ker je ta (»odpiral makedonstvujuiičc it. j. l one, ki hočejo, da oni del Mace-dornije. ki je pv-d .lugosla\n'jt>. pri-pade lkilgarski). S Stambolijskiin se je pričelo zbližan je med Jugo- in Bolgarsko in pod njim je bil ur\nsen prvi sporazum nie«.I Srbi in Bolgan v Njšu. Sedaj, ko ima Stambolijski trdno večino za seboj, bo svoje delo zbližanja na-, tlaljeval še z večjo vnemo in zato. moramo reči, da pomeni zmaga! bo'gai^kega kmeta tudi zmago slovanske inisJi in jugoslovanske še posebej. Pa tudi vsak prijatelj miru bo pozdra-vil zmago Stjunbolijs-kega. Zalog miru je njegova zmaga in. popolnoma poraženi so nasprotniki miru. Kmet.sko ljudstvo hoče| mir, ker samo v miru more vršiti Dela Jo ln spravlja ▼ steklenice t ZAORU (Dalmacija? od leta 1S«1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po mk Lekarnah. delikateaaF ln groctrljili. Cdlnl agenti za Zdra-Cene drtare. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth A»e.. D««< A. New York. N. Y NARAVNOST V DUBROVNIK (JUGOSLAVIJA) Z NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PARNIKOM NA olje TUSCANIA 17.000 ton odpluje iz New Yorka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst i soboto, 30. junija Pctn ki so v kabinah z dvema, fttirimi in šestimi posteljami. Velike obednice. ka-dilmce in potivaliiia. Za rri'i- lr> ftruic«- in forma vprašajte tllinjrg.1 agentu. GUNARD-ANCHOR LINES 2S Broadway New York svoje delo. Tudi to na£o trtlitev je dokazal Stambolijski. Končno pa je treba pripomniti se nekaj. Zmaga Stambo!ijskega potjieni tudi zmago kmet«ke tlisci-| pline. D<*»ti jih je bilo, ki st) milili. tla je njih osebna volja več! kot volja ljudstva. Vsi ti se brklko razočarali, ka.jti kmcLsko; ljud>"tvo je bilo le za tiste, ki svojo voljo pod rede volji večine. To-, varisi! Kavno poglavje discipline| ie tif-ito porglavje, v katerem je jvo-jasnjena zmaga bolgarskih kme-' tov. Ravno poglavje discipline pa je tudi min poglavje, ki bo odlo-f čilo o zmagi kmetske misli v Slo-r veni ji! Stoletja je kmet ubogal; druge, da je prost tujega gospod-: stva, je treba, da prične ubogali j ■sebe. Kmetska discrj>lina je re^i-j tev kmeta. Velika m slavna jc zmaga kmetske misli na liolgarskem. N"aj ptistane kažipot tudi kmetom Jugoslavije in potefin bo uresničena natuvna zahteva, da mora ■ biti v kmeLski državi tudi kmetska vlada. Ilorei kmetske misli, na plan! Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VELIKE rain osti ca potnika Je, dm je natanko poučen o potniL listih, prtljagi in drugih stvareh ki so ▼ zvezi s potovanjem. Vslec. dolgoletne LskuSiije nam je mogoči o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo redno tudi satno naj M|Se parnike, ki Imajo kabine » m. razredu. Ako ste se Lam en Lil potovati t stari kraj, nam pilita ker do U e VaSo korist. Tudi eni, ki S« ntao smsrlftkl državljani. smejo potovati v stari kraj na oblak In |im J« dovoljeno vrniti aa. Na ±elJo dajemo vsakamu tozadevna pojaania. Kdor želi dobiti sorodnike al> znanre Is starega kraja, naj nam pi Se n navodila, kaj a Število prise tjencev je omejeno. Za potne strofike Izplačaj« po na-iem naročilo Jadranska banka tndJ v dolarjih. Frank Sakser State Bank 9Z Cortlandt Street New I«fc Glavne zaatopatve Jadranska banka. New York. Plymouth. Havre. Patri« FRANCE 13. juni.; 4. juli.; 25. ju«i. PARIS ____6. juni.; 27. juni.; 18. juli. LAFAYETTE 23. Junija: 4. avgusta New York, Havre. Paris ROCHAMBEAU ..............31. maja CHICAGO ....................2. junija ROUSSILON ................21. junija SUFFREN ............... 2. julija New York. Vigo Spain!. Bordeaux LA BOURONNAIS.........9. Junija rwte tm n»«£'i IAiIms afcata ali u lUni 19 STATE STREET. NEW YORK ZNIŽANE CENE Iz NEW YORKA ▼ TRST (preko Genove) Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našim« veličastnimi parniki, COLOMBO ...... 9. junija----31. julija AMERICA.....26. junija GIULIO CESARE 7. julija - - 18. avgusta TAORMIKA .. 17. Julija .. 25. avgusta Udobne kabine tretjega razreda z Z. 4 In 6 [•osteljami za družine in ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobno«! vpmftajte nad^ga agents v vašem mestu ali pa naravnost pri mmn cere&ale italuhi Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Na Si zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska • Banka, Relgrad In njene podružnica^ NAZNANILO. Podpisani prosim spi-oje .sorodnike in prijatelje v Ameriki, da sej mi oglasijo,, ker sem v potrebi. Antf»n ViraJlt Jtatg&j«*' (i Iga) pri Emiliji Vrrant. Veso\a ulica 3 1., I Ljubljana, Jugoslavia. RAVNOKAR JX ECtLA MAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI Najnovejia ilostrovana ixdaja Vsebuje 808 straid. Cena • poštnino |2.— 8LOVENIO PUBU8HZN0 OOe n Oortlaadt StroM, Htw York 31*7. V. T. KO J ASI, NABO0AJTE SB NA ?GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V SDR. DRlAVAH. Slcvenski zdravniki v zdravstvenem svetu. Naš stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega --! zdravja zdaj st-alno nahaja na Minis*rs?vo za narotlno /xlravjf 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v na£ posel. Rojakom ga toplo priporočamo. I'prava Glasa Naroda. je imenovalo v zdravstveni svet «1 otltvp >-lj-'.ija Zalokarju iz Ljubljane. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan, Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: G LASO SLO V JE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA-Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav«* ljanskega papirja. a Vse angleške besede so navedene, kako se piie-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Is te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 260 strani, 50 .cena s poštnina V ■■ Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Hew York, V. T SS5E i .....'U.J