trr~*^ u'luT'TlGaUUUMVA OBClNfcVHH\~ leto v. ŠTEVILKA 36 OKTOBER 1977 jAnuar pred vrati CAKO DALEČ SMO V URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU? V občini Vrhnika imamo 29 delovnih organizacij oziroma IZD, 11 OZD oziroma deli TOZD, ki imajo sedež izven občine in raznih delovnih skupnosti, ki bodo pridobivale dohodek s svo-dno menjavo dela. Čeprav gre po številu prebivalcev za manjšo čine., pa imamo torej pester sestav raznih delovnih skupnosti in :o tudi dovolj dela na področju prilagajanja zakonu o združenem lu. Vse delovne organizacije ajo izdelane lastne programe nosilce posameznih nalog, o kot je bilo dogovorjeno v :ijskem programu. V občini li deluje občinska komisija spremljanje in izvajanje za-na, prav tako pa ima tudi ika delovna skupnost komisi- z natančno določenimi na-lami. Po trenutnih podatkih se loge na področju uresničena zakona povsod uspešno sničujejo, razumljivo z razni-objektivnimi težavami in ultati so, razen nekaterih jrrs, še vedno skromni. Vse ovne organizacije, razen ižbenih dejavnosti, imajo že tutke samoupravnih spora-nov o združevanju delavcev v ZD oziroma delovno orga-acijo, prve zametke idej ril za uresničevanje delitve delu in drugo. S seznanjanjem delavcev o m, kar zahteva in prinaša :on o združenem delu, še ne moremo biti povsem zadovoljni. V ta namen smo v družbenopolitičnih skupnostih preko občinskega sindikalnega sveta in kluba samoupravljalcev organizirali več seminarjev, tako za družbenopolitični aktiv, vodilne delavce in delavce, ki pripravljajo samoupravne akte, prav tako pa tudi za vse predsednike komisij v samoupravnih skupnostih. V tem času tudi skoro povsod kasnimo s posameznimi roki programov in rezultati, ki razen nekaj izjem, še vedno niso zadovoljivi. Vendar je povsod možno čutiti, da ne manjka dobre volje in zavzetosti pri reševanju odprtih vprašanj in se pojavlja tudi vprašanje ali bo mogoče do roka uresničiti vse, kar terja zakon o združenem delu. Res je tudi, da so v mnogih primerih posamezni tovariši, na katerih leži odgovornost za opravljanje posameznih operativnih opravil vseh vrst komercialna, finančna, orga- nizacijska — preobremenjeni za pripravljanje konkretnih predlogov za uresničevanje zakona. Lahko pa trdimo, da kljub nekaterim pomanjkljivostim, takega gibanja in razpravljanja povsod, v vseh samoupravnih sredinah, kot doslej že lep čas ni bilo, saj smo že zapisali, da imajo vse delovne organizacije, razen družbenih dejavnosti, ki na tem področju kasnijo, izjema je le TOZD Zdravstveni dom, izdelane osnutke samoupravnih sporazumov o združevanju delavcev v TOZD, prve zametke idej meril za nagrajevanje po delu in druge potrebne materiale za razpravo med delavci. V občini tudi aktivno deluje komisija skupščine občine, za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, katera je imenovala tudi posebne delovne skupine za pomoč OZD pri neposrednih nalogah in so stalno na razpolago. Te skupine neposredno pomagajo komisijam v organizacijah združenega dela pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o združevanju delavcev v TOZD, zlasti pa pomoč pri uresničevanju tistih določil zakona, ki se nanašajo na ugotavljanje celotnega pri- hodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Glede dohodkovnih odnosov moramo zapisati, da sta najdlje prišli naši največji delovni organizaciji združenega dela IUV in LIKO. Izhodišča so bila v obeh delovnih organizacijah v javni razpravi in se še naprej dograjujejo. Dohodkovni odnosi še niso tako daleč pripravljeni, da bi lahko govorili, da so že izdelani, saj so povsod šele v fazi priprav. Dohodkovni odnosi so v celoti urejeni le v dveh TOZD — to je v TOZD Opekarna in TOZD Usnjarna. Problem, ki je prisoten pri izdelavi novih meril je skoro v vseh delovnih sredinah ta, da gre za preobremenjenost sedanjega stanja in da vsako spremembo preje ocenjujemo skozi knjigovodsko tehniko in težave, ki bi s tem nastale, kot pa da gre za potrebne vsebinske spremembe. Premalo je tudi samoiniciativ v samih TOZD, še posebej v d?lih TOZD in dislociranih obratih in vsi pričakujejo rešitev v skupnih službah ter od njih pričakujejo tudi vse, o čemer naj bi razpravljali in se odločali. Na področju oblikovanja sistema o delitvi sredstev za osebne dohodke po vloženem in minulem delu so že izdelani osnutki v organizacijah združenega dela IUV in LIKO, ter v TOZD Donit. Osnutki so bili objavljeni v njihovih internih glasilih in so bili tako lahko z njimi seznanjeni vsi zaposleni. O vprašanju udeležbe v minulem delu se je pričelo temeljito razmišljati šele, ko je Občinski sindikalni svet organiziral o tem vprašanju seminar in tudi ponudil nekaj možnosti za izdelavo meril in načinov udeležbe v minulem delu. Na splošno lahko ocenimo, da se o tem povsod temeljito razmišlja, pojavljajo pa se tudi številne razne dileme; kako pristopiti k konkretni akciji in izdelavi meril, pa še nimamo ocene. Zamisli je veliko in povsod ugotavljamo, da bodo merila do roka tudi opravljena. Med razloge, ki so bili prisotni do sedaj, da se je nekoliko zavlačevalo urejanje samoupravnih odnosov, štejemo lahko tudi strah pred komplikacijami in ponekod tudi strah pred prehitrimi spremembami. J. SOJER PREMALO STORJENEGA Kaj smo storili na področju telesne kulture v občini? V koliki meri uresničujemo portoroške sklepe. S kakšnimi problemi - kadrovskimi, finančnimi, prostorskimi - se srečujejo tisti, ki delajo na področju telesne kulture. Ta in številna druga vprašanja so bila na dnevnem redu zadnje seje predsedstva Občinske konference SZDL, v začetku meseca. Seje so se udeležili tudi predstavniki Temeljne telesnokulturne skupnosti. Zveze te-lesnokulturnih organizacij, predstavniki društev ter Sveta za ljudsko obrambo in predstavnik Sveta za telesno kulturo pri Republiški konferenci SZDL. V izhodiščih za nadaljnji razvoj telesne kulture v Sloveniji smo zapisali: „Telesnokulturna dejavnost mora biti v procesu vzgoje in izobraževanja v vseh pogledih vrednotena enakovredno, zato pa ji moramo zagotoviti možnosti (kadre, objekte, financiranje). SIS na področju vzgoje in izobraževanja morajo na vseh ravneh zagotavljati zadostna sredstva za telesnokulturno dejavnost in sicer tako za redno šolsko telesnovzgojno dejavnost kot tudi za dejavnost v okviru šolskih športnih društev. V ta namen naj telesnokulturne skupnosti sklepajo samoupravne sporazume z izobraževalnimi skupnostmi." Tako smo se v naši občini glede na to dogovorili za sofinanciranje Šole v naravi, potrebno pa bo še nadaljnje do govarjanje, še zlasti na področju uvajanja selekcij za vrhunski šport. Postopoma moramo večati obseg telesne vzgoje, ki mora prerasti oblike učnega predmeta in se zliti z dejavnostjo šolskih športnih društev in drugih oblik telesnokulturne dejavnosti in tako postati del vsakdanjega življenja vseh otrok v šoli. Upamo si trditi, da raste in dozoreva miselnost in zavest, da je telesna kultura del kulture, sestavni element sistema samoupravnih socialističnih odnosov, življenjska potreba otrok, mladine in delovnih ljudi in nezamenljiv tvorec v ustvarjanju telesno sposobnih ter ustvarjalnih osebnosti socialistične samoupravne družbe. Priznati moramo, da je vpliv delavcev, neposrednih, proizvajalcev za uresničevanje lastnih interesov na področju telesne kulture bore majhen in je čutiti, kakor da ti nimajo interesa za telesnokulturno dejavnost, kot da je ta privilegij posameznikov in mladih. Seveda pa pričakujemo, da se bo takšno stanje spremenilo, da bo dejavnost na področju množične telesne kulture zaživela in se bo uresničila zahteva, naj vse večje delovne organizacije zaposlijo ali vsaj izšolajo amaterske delavce — organizatorje rekreacije. Ti naj bi v sodelovanju z ostalimi športnimi delavci nudili bolj organizirane in bolj privlačne možnosti za dnevno rekreacijo. V športne aktivnosti je zajeto re- lativno majhno število otrok, mladine in občanov v naši občini. Pri vsem tem je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da raven in kvaliteta telesnih in funkcionalnih sposobnosti mladine in delovnih ljudi zaostaja za objektivnimi potrebami posameznika in družbe. Med šolsko mladino narašča število telesnih deformacij in sodobnih degenerativnih obolenj, ki so med drugim tudi posledica pomanjkanja odgovarjajoče telesne aktivnosti. V zadnjem času se je množičnost počasi razlezla med delovne ljudi, vendar gre še vedno za zelo skromen del delavcev. Vse organizacije združenega dela bi morale imeti v svojih samoupravnih aktih določene obveznosti na področju telesne kulture zaposlenih. Razvojni načrti delovnih organizacij morajo torej vsebovati tudi pogoje za telesno kulturo njihovih zaposlenih. Pri reševanju vprašanj telesnokulturne dejavnosti v kraju bivanja gre velika odgovornost samoupravnim organom v krajevni skupnosti, ki morajo povezovati delovne organizacije, vzgojno-varstvene zavode, šole, telesnokulturne organizacije, društva itd. zaradi vsklajevanja, organiziranja in financiranja telesnokulturne dejavnosti v kraju. V naših trinajstih krajevnih skupnostih je tako organiziranje še zelo v povojih. V njihovih statutih sicer piše, da tudi skrbe za telesno kulturo krajanov, toda v marsi- kateri krajevni skupnosti nimajo še odbora ali komisije ali kake druge oblike. V dosedanjem razvoju telesne kulture so imele pomembno vlogo organizacije in društva, ki jih imamo v občini 20. Nobenega dvoma ni, da ne bi tudi v nadaljnjem razvoju imele to pomembno mesto, vlogo in pomen. Ni tudi nova ugotovitev, da se je del teh znašel v krizi, ki seje najbolj odražala v zmanjševanju števila članov. Nujna so tudi prizadevanja, da vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko preobrazimo skoro polovico društev v občini. S sprejetjem zakona o združenem delu se odpirajo nove možnosti za resnično povezovanje in svobodno menjavo dela, za združevanje materialne proizvodnje in telesne kulture. S tem je odprta pot integracije telesne kulture in družbenega dela. Zaradi obsežne tematike, številnih odprtih vprašanj in nerešenih problemov (prisotni so ostro obsodili tudi zmanjšanje števila ur telesne vzgoje na osnovnih šolah, neaktivnost vodij rekreacije v DO, o viru za vzdrževanje in gradnjo novih objektov za telesno kulturo itd.), so se prisotni dogovorili, da se bo oblikovala skupina, sestavljena iz predstavnikov predsedstva O K SZDL in delavcev iz področja telesne kulture, ki bo oblikovala konkretne sklepe in jih nato posredovala vsem, ki bodo odgovorni za njihovo realizacijo ravi, potrebno pa bo še nadaljnje do- V športne aKtivnosii je zajeiu rB- «™»~ ----------■-----'---- - # »Naš časopis« v novi obleki Verjetno vas je presenetila današnja številka Našega časopisa, ki ima drugačno podobo kot je bila ta doslej. Ljudje smo pač takšni, da vedno iščemo nove oblike, stremimo za boljšimi možnostmi in pogoji, radi imamo spremembe. Tako smo tudi v našem uredništvu dalj časa iskali tiskarno, v kateri bi imeli boljše pogoje; boljši pogoji pa pomenijo za nas predvsem rednejše izhajanje in manjše izdatke za tiskarske storitve, kar pa je prav gotovo najpomembnejša, saj vemo, da so ravno finančna sredstva, ki so nam na razpolago, tisti činitelj, od katerega smo najbolj odvisni. V letih, odkar izhaja naše glasilo, so se stroški tiska za nekajkrat povečali; še zlasti močno so nas prizadele podražitve v lanskem letu. Tako smo neprestano prisiljeni, da iščemo boljše možnosti in pogoje, da bi lahko v okviru razpoložljivih finančnih sredstev čim bolj redno izhajali. Seveda pa že ustaljene grafične oblike tudi to pot nismo hoteli bistveno spreminjati, saj je ta od prve številke ostala skoro nespremenjena. Spremenili smo jo le toliko, kolikor zahteva to drugačna tehnika tiskanja in se poslužili dvobarvnega tiska, nove vsebinske razporeditve in upamo, da vam bo takšna tudi všeč. Bolj kot oblika pa nas moti vsebina. Še vedno smo premalo hitri, ne spremljamo vsega, kar se pri nas dogaja, premalo smo kritični in samokritični. Še vedno je med nami veliko takih (da ne rečem preveč), ki le govore, kakšen bi bil časopis boljši, pa si tega ne upajo ali nočejo zapisati. Ampak časopis je namenjen temu, da hvali, pa tudi graja, da išče nove poti, nove in boljše rešitve problemov, da pripomore k spreminjanju stanja. V naših krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah, v društvih, družbenih in političnih organizacijah se vsak dan zgodi in dogaja toliko stvari, ki so včasih videti drobne in nepomembne, a so za nas pomembne. In prav o teh bi morali veliko več pisati. Naj izkoristim to priliko tudi za to, da obvestimo vse tiste, ki s svojimi prispevki bolj ali manj redno sodelujejo ali pa še niso pričeli sodelovati a nameravajo, da bo časopis izhaja/ zadnji teden v mesecu. Tako morajo priti vsi prispevki v uredništvo do 15. v mesecu, le tako bodo lahko objavljeni v tisti številki, drugače pa šele naslednji mesec. Ob tej priliki se tudi toplo zahvaljujemo za sodelovanje tovarišu Francu Petelinu, dosedanjemu tehničnemu uredniku, ki je odšel na odsluženje vojaškega roka. Njegovo delo bo odslej naprej opravljal tovariš Ivan Žitko, prav tako naš občan. TA TJA NA HRO V A TIN iiiuiMumni Pogled na ploščad pred Domom JLA, na kateri se je 11. septembra zbralo preko 9 tisoč udeležencev 3. zbora. Povorko, ki je krenila iz Jelovškove po Tržaški cesti na ploščad pred Dom JLA, je sestavljalo preko 4 tisoč udeležencev zbora-, praporaši, borci in aktivisti, borci domicilnih enot, pripadniki teritorialne obrambe in narodne zaščite, mladinci — po-hodniki ter predstavniki številnih društev. Povorko je vodil Vrhničan — udeleženec NOB, rezervni major Franc Fortuna. Pr llede isluž R avilc lica asm «a, i X) še * ie »sli Z) >paž lovil JO n istih isluc Sani TK)b »ajil P« Taja 25 d itanc REKORDNO ŠTEVILO UDELEŽENCEV NA 3. ZBORU ORCI, AKTIVISTI IN OBČAN NOTRANJSKE SO SLAVILI ■ i ■ S s Vsako drugo leto te v mi izmed notranjskih občin Cerknici, Logatcu, Vrhniki in Vič— Rudniku, katere veže dogovor, srečajo aktivisti Osvobodilne fronte in borci Narodnoosvobodilne borbe. 11. septembra so se tako že tretjič zapored — 1973. v Cerknici in dve leti kasneje v Logatcu — zbrali številni aktivisti in borci, občani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij na Vrhniki. Prireditve v okviru tega srečanja so se pričele že v petek popoldan z otvoritvijo razstave akademskega slikarja Vladimira Lakoviča. Na svečani otvoritvi, razstava je bila odprta 11 dni v obratu družbene prehrane Industrija usnja, so sodelovali Ladko Korošec in Rudolf Francelj, na harmoniki pa ju je spremljal Milan Stante. Istega dne zvečer pa nam je filmsko gledališče ZKO Vrhnika predstavilo film, ki obravnava čas naše revolucije, Užiška re- publika. Uvod k temu znanemu jugoslovanskemu filmu je podala Stanka Godničeva, filmski kritik iz Ljubljane. Razveseljivo je, da je bila dvorana Cankarjevega doma polna, prav tako pa so jo do zadnjega napolnili tudi naši šolarji, za katere je bila organizirana predstava že popoldan. Tudi mladi so sodelovali v tem srečanju; preko 200 mladink in mladincev pohodnikov iz vseh štirih Na predvečer slavnostnega dne se nam je na koncertu pevskih zborov in godb predstavilo preko 600 pevcev in godbenikov — amaterjev iz Cerknice, Logatca, Vič-Rudnika in Vrhnike. občin udeleženk je v soboto zjutraj krenilo na pohod Po poteh partizanske Vrhnike iz Logatca proti T V 17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom. Na pohodu so jih spremljali tudi borci in aktivisti in jim na mestih, znanih iz narodnoosvobodilne borbe, obujali svoje spomine. Po hodniki so obšli Vrhniko in krenili proti Podlipi, kjer so jih tamkajšnji občani toplo sprejeli. Skupaj z mladimi iz Pod-lipe so zvečer pripravili partizanski miting, noč prespali na senikih, v nedeljo zjutraj pa so jo zopet mahnili proti Vrhniki, kjer so se priključili slavnostni povorki. V soboto popoldan se je pred Domom JLA zbralo 20 pevskih zborov in 5 pihalnih orkestrov iz vseh štirih občin. Preko 600 nastopajočih, bili so sami amaterji, se je v dve in polurnem programu predstavilo s partizanskimi in umetnimi pesmimi. Našo občino so zastopali moški pevski zbor IU V, moški pevski zbor Liko - Parke-tarna Verd in godba ZKO Vrhnika. Zvečer je bila v Domu JLA tiskovna konferenca v sodelovanju s Partizansko knjigo, na kateri se nam je predstavil pisatelj Karel Leskovec z najnovejšo knjigo, ki nosi naslov Nevarni koraki. V tej knjigi nam avtor, doma iz Rovt, na zanimiv in preprost način opisuje dogodke v zadnjih dneh pred razsulom stare Jugoslavije in prve dneve okupacije. To je tematika, ki je v naši literaturi ie razmeroma skromno opisana, za nas pa je še toliko bolj zanimiva, ker avtor opisuje ljudi in dogodke ob meji, ki je potekala takrat blizu Rovt. Slovesnosti, posvečene 3. zboru notranjskih aktivistov in borcev, so dosegle višek v nedeljo z osrednjo proslavo, ko je Vrhnika okrašena z zastavami, plakati, napisi in cvetjem pričakala rekordno število udeležencev zbora, saj se je na Vrhniki zbralo preko devet tisoč nekdanjih borcev, aktivistov, borcev enot, ki imajo domicil v teh štirih notranjskih občinah, delovnih ljudi, mladine in občanov Notranjske. Po slavnostni seji Glavnega odbora srečanja in Okrožnega odbora aktivistov O F in borcev NOB Notranjske je prišla na prireditveni prostor iz Jelovškove po Tržaški cesti veličastna povorka, ki jo je sestavljalo preko 4000 udeležencev zbora: praporaši, borci in aktivisti, borci domicilnih enot, predstavniki teritorialne obrambe, narodne zaščite, mladinska pohodna enota ter predstavniki številnih društev. Francetu Popitu, predsedniku CK ZKS je predal raport prvo-borec domačin Franc Fortuna — Srnjak. Predsednik skupščine občine Vrhnika Branko Stergar je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil vse udeležence, goste in predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz vseh občin udeleženk in številne ugledne goste med katerimi so bili: France Pisatelj Karel Leskovec nam je na tiskovni konferenci predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom „Nevarni koraki", ki jo je izdala Partizanska knjiga. Popit, predsednik C K ZK Slovenije, Dr. Avguštin Lah, Drago Sel iger, Andrej Petelin, Tone Vidmar — Luka in številni drugi. Za pozdravnim govorom je spregovoril narodni heroj Rudolf Hribernik — Svarun. Na kratko je opisal pomen, ki ga je imel ta predel Notranjske med narodnoosvobodilno borbo in še posebej poudaril razvoj, ki so ga vse štiri notranjske občine doživele v povojnih letih. Udeleženci šo ž zbora po~ slali pozdravno pismo tovarišu Titu s čestitkami ob njegovih visokih življenjskih jubilejih, ki ga je prebrala predsednica Občinske zveze borcev, tova-rišica Feferjeva. Prav tako pa so udeleženci poslali protestno pismo Koor- dinacijskemu odboru za iz se-j Ijeniška in manjšinska vpra-J sanja pri Republiški konfe-f ranci SZDL in Konzulatu' republike Avstrije v Ljubljani, • v katerem so ostro obsodili.' nasilje, ki ga dopušča avstrijska vlada nad slovensko manjšino na Koroškem. Sledil je recital z naslovom »Vrhnika in okolica med NOB", ki so ga izvedli člani vrhniške mladinske dramske skupine, po^vto knjigi Karla Grabeljška -redi Gabra. Združena pevska zbora ' IUV in LIKO ter vrhniški god-"— beniki, pa so popestrili kulturni program še z borbenimi pesmimi. Vreme nam je bilo tisto septembrsko nedeljo nakkv njeno in po osrednji proslavi se je velika večina gostov ir udeležencev še zadržala Vrhniki. Za dobro razpoloženje so poleg lepega vremeni poskrbeli tudi naši gostinci, k| so se to pot res odrezali, saj f' nihče ostal lačen ali žejen. Z« vse tiste, ki pa se radi zavrte pa so bili tu še „Stari znanci in mnogi so se vrteli na p\vm ščadi pred Domom JL* pozno v noč. šlo vrs ki vo vu sir; Ob tej priliki se zahvalj« jemo vsem, ki so kakorkol sodelovali v pripravah za t( srečanje, saj lahko zapišemo da je organizacija poteka« brez spodrsljajev in da so # mnogi udeleženci zbora zel' pohvalili nad vsem, kar sme jim v teh dneh na Vrhniki nudili. vo; I šče njei pa voji poc tov zan ust Zbora notranjskih borcev in aktivistov so se udeležili tudi številni ugledni gostje: France Popit, Drago Seliger, dr. Avguštin Lah, Andrej Petelin, Tone Vidmar-Luka, Janko Rudolf, Rudolf Hribernik-Svarun ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz sosednjih občin. Mladi po hodniki, ki so v enem dnevu premagali pot dolgo skoro 40 kilometrov. cerl vas čas san um so like i m NAS ČASOPIS ZA 25 DINARJEV Čl ST AVTO Vrhničani se še vedno premalo poslužujemo uslug, ki nam jih nudijo v avtopralnici Pred letom in pol je tudi Vrhnika dobila prvo avtopralnico, ede na število avtomobilov, registriranih v naši občini, tovrstno služnostno dejavnost relativno pozno. i Res, da so se v začetku po- ivile težave, tako da avtopral-ica ni pričela obratovati isto jasno kot ISTRA-BENZ črpal-I, v sestavu katere je, ampak ) še vedno ni glavni razlog, da i je Vrhničani še vse premalo oslužujemo. Zaposleni v pralnici namreč pažajo, da je velika večina nji-ovih strank, teh je približno K) na dan, nedomačinov, torej istih, ki so že navajeni teh Islug in da Vrhničani in okoli-iani še vedno raje perejo avto-nobile doma na dvorišču, kot a jih vozijo v avtopralnico. Postopek pranja avtomobila raja približno 10 minut in za !5 dinarjev kolikor vsa reč tane, narede predpranje. pranje in voskanje. ISTRA-BENZ pa obvešča vse občane, da bodo letošnjo zimo imeli tudi bolje organizirano dostavo kurilnega olja za centralno kurjavo. Tega bodo namreč s cisterno dostavljali kupcem na dom, vsak drugi dan v tednu. Z novo proizvodno halo bo Kovinarska pridobila 3000 m? proizvodnih in 300 m2 no možnih Dovršin ter se tako rešila utesnjenosti v centru Vrhnike, ki 2 300 m2 pomožnih površin ter se tako rešila utesnjenosti . 0 tudi zavira razvoj oziroma uvajanje modernizacije v proizvodni proces. $ KOVINARSKA — nova TOZD AVTOMONTA2E Se nekaj minut med velikimi valji in ZDRUŽITEV — POT K NOVIM USPEHOM Kaj pomeni združitev KOVINARSKE z ljubljansko AVTOMONTAZO vto-pralnica na Vrhniki je odprta vsak dan - razen nedelje od 10.do 18. ure. - Faza redpranja _ BODO KADROVSKE SPREMEMBE ODPRAVILE NEAKTIVNOST? Do korenitih kadrovskih sprememb je prišlo tudi v OO ZSMS LIKO - TOZD Tovarna vrat Borovnica. Na seji osnovne organizacije, ki je bila že konec julija, je bilo izvoljeno novo vodstvo in podana ostra kritika staremu vodstvu zaradi popolne neaktivnosti in nezainteresiranosti za reševanje problematike mladih delavcev v kolektivu. Novoizvoljena predsednik tovariš Andrija Šebalj in sekretar tovariš Rado Savić sta veliko doprinesla k ponovnemu aktiviranju mladinske organizacije. Mladi so se namreč vključili v vse akcije mladinske organizacije v tem obdobju. Ideja o tesnejšem sodelovanju Kovinarske z Avtomontažo iz Ljubljane se je pojavila že pred leti, saj so jo narekovale težnje po boljšem gospodarjenju, hitrejši gospodarski rasti, večji stabilnosti in seveda potrebe po skladnejši razvojni rasti. Ta želja po sodelovanju se je še bolj precizirala v zadnjem času živahnih procesov združevanja posameznih delovnih organizacij, saj je po sprejetju zakona o združenem delu postalo jasno, da združevanje na podlagi skupnih interesov nudi boljše rešitve gospodarjenja in veča učinkovitost dela, s tem pa zagotavlja tudi večje dohodke in višjo življenjsko raven vseh zaposlenih. Tako je bil v letošnjem letu imenovan tudi iniciativni odbor, ki je pripravil strokovno analizo o smotrnosti združitve vrhniške Kovinarske z Avtomontažo. Ugotovljeno je bilo, da v obeh delovnih organizacijah obstajajo zelo ugodni pogoji za združevanje na proizvodnem področju, saj je ekonomska analiza pokazala, da obstajajo realnejše možnosti za hitrejši in boljši razvoj Kovinarske in Avtomontaže, če se združita v skupnem programu v okviru delovne organizacije, v kateri bosta lahko učinkoviteje uresničevali svoje skupne interese. Tako se po združitvi, akt o tem je bil podpisan 30. septembra, odpirajo nove možnosti za izdelovanje mikrobusa — za največ 20 oseb in skušali bodo v najkrajšem Času preiti iz izdelave prototipa na linijsko proizvodnjo. Čim bolj plansko bodo nadaljevali tudi izdelavo posebnih nadgradenj — šasij za tovorna cestna vozila in pa tudi izdelavo posameznih elementov za velike avtobuse v večjih količinah. Prav tako pa se nove in možnosti kažejo tudi na področju poslovanja, poslovne, strokovne in splošne informiranosti, kadrovske politike itd. Z združitvijo bosta obe delovni organizaciji lahko uresničili predvsem naslednje skupne cilje: — hitrejšo rast družbenega produkta, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabil- ' nosti — skupen razvojni program, kateremu bodo prilagodili svoje razvojne programe in jih medsebojno uskladili — usklajevanje poslovne politike — zagotovili smotrno izkoriščanje proizvodnih, tehnoloških, materialnih, lokacijskih, finančnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti — stremeli za tem, da bi bilo kar največ elementov izdelanih v okviru delovne organizacije — s skupnimi naložbami načrtno pospeševali rast proizvodnje — uresničevati delitev dela in specializacijo proizvodnje — zagotoviti hitrejši razvoj tehnoloških postopkov in razvoj izdelkov — vodili smotrno finančno politiko v smislu dolgoročnega načrtovanja in združevanja sredstev v skupne naložbe — zgradili sodobni sistem poslovnih informacij — izboljšali organizacijo poslovanja — zagotovili čimprejšnjo uporabo dosežkov na tehničnih, ekonomskih in drugih področjih svojega poslovanja — usklajevali kadrovsko politiko, povečali skrb za zaposlene in njihovo strokovno rast in — zagotovili dobro informiranost zaposlenih delavcev v vseh pomembnejših dogajanjih. boljše £ razvojne dejavnosti, marketinga, organizacije Kdor pozna naše pokopališče, bo prav gotovo z zanimanjem prebral teh nekaj vrstic. Ob vznožju Hriba med Tržaško cesto, Gradiščem in Hribskim potokom leži staro, v spodnjem delu pa že novo pokopališče, med obema pa že dotrajana mrliška vežica, v kateri so pred vojno ležali pred pokopom občinski reveži. Tik pod njo so grobovi padlih vojakov iz prve svetovne vojne. Na levi stoji obeležje mladim partizanom, ki jih je na tem mestu med zadnjo vojno ustrelil okupator. Povsem drugačen je spodnji, novi del, ki se bohoti z dragimi nagrobniki. Če se človek zamisli, da ti pravzaprav niso namenjeni pokojnim, ampak da je to le tekma med živimi, se prav gotovo vpraša, do kdaj bo ta nesmiselna tekma še trajala. Odgovora pa trenutno ne ve nihče. Pri krajevni skupnosti Vrhnika obstoja posebna komisija, ki si že c.alj časa prizadeva, da bi tudi Vrhnika dobila mrliške vežice. Gradnja večjih stanovanjskih sosesk nas nedvomno sili v to. Prav gotovo, da ni vzdržno in ne smemo dopustiti, da bi v blokih, kjer so hodniki že tako ozki in stanovanja tesna, ležali umrli. Pokopališča so v preteklosti nastajala ob cerkvah, kar je za majhne družbene skupnosti — vas ali trg zadoščalo za stoletja. V novejšem času pa se s hitro rastjo naselij pojavljajo vprašanja, kje poiskati nove površine za pokop umrlih, ki bi ustrezale številnim zahtevam kot so higiensko neoporečna lokacija, zadostna velikost, primeren dostop itd. . V tem pogledu imamo na Vrhniki dokaj :}igpdpe poboje,,, saj je možno v kraju sanjpng, ob Načrt novega pokopališča že razgrnjen v vitrini doma Krajevne skupnosti Vrhnika sedanjem pokopališču, razviti vsem tem zahtevam ustrezajoče zadostne zmogljivosti teh objektov. Poleg tega pa bo naše pokopališče ostalo v kraju, kar je nedvomno pomembno za obiskovalce, ker pri oddaljenih novih pokopališčih običajno ni javnega prevoza in to otežuje dostopnost predvsem starejšim obiskovalcem. Načrt novega bodočega dela pokopališča skuša rešiti nekaj ključnih vprašanj: — zagotoviti pregledno zasnovo, ki bo omogočala jasno orientacijo z ustreznim objektom; končno tudi na Vrhniki imeti možnost za kulturno slovo od pokojnih — ustvariti osnove za sodobno pokopavanje in enotno, harmonično ureditev celote ob možnostih, da občani dajo tudi individualni značaj posamičnemu grobu * *•* * v t . * i s .# it a — kar se da omejiti investicijske stroške (npr. kratka krožna glavna pot), omogočiti etap-nost izvedbe in ekonomično vzdrževanje (strojna košnja pretežno travnatega pokopališča). V ta namen smo v letošnjem letu odkupili 8.300 m2 zemlje, v vrednosti 22 starih milijonov. Posebna študija Urbanističnega inštituta SRS je pokazala, da bo Vrhnika s tako rastjo prebivalstva, kakršna je ta danes, v prihodnjih 75 letih potrebovala vse zemljišče v bližini obstoječega pokopališča, čeprav bi bilo v tem času po predvidevanjih 1.000 pokopov z žarami in 2.000 klasičnih pokopov, to je takšnih, ki se v večini primerov pri nas opravljajo še danes. Da bi videli, kako je to drugje, so si nekateri člani komisije za obnovo pokopališča pri Krajevni skupnosti Vrhnika, ogledali nekaj pokopa- t# .* *■ .* v m š m liro* * m m * ril« t lišč v Sloveniji. Moramo priznati, da so nas nekateri prehiteli, drugi pa se borijo s podobnimi težavami kot so naše. Prostor, denar in pa zavest, da ni pokopališče samo posamezni grob z bogatim nagrobnikom, ampak da je to nekaj več, to je odnos do celote, ki naj bi bila predvsem vsem nam v ponos, je bilo glavno vodilo pri razreševanju te problematike na Vrhniki Načrti se pripravljajo; pred nami pa je, kako te načrte realizirati.Razmišljali smo o vsem: najprej o uvedbi krajevnega samoprispevka, o zbiranju denarja preko širše družbene skupnosti in podobno. Nekateri so se tudi že odzvali. To so Gasilsko društvo Vrhnika, Filatelistično društvo Vrhnika, nekateri TOZD in posamezniki, ki so namesto dragih vencev, ki v nekaj dneh končajo v smetnjaku, raje namenili denar za izgradnjo mrliških vežic. Pred nami je 1. november, dan mrtvih. Prav je, da se spomnimo naših pokojnih, saj je to dolžnost vseh nas. Vendar pa pogosto vse preveč tekmujemo, kdo bo dal večji in dražji šopek na grob, obenem pa pozabljamo, da tisti, ki z ljubeznijo prinese samo-en cvet, ravna veliko lepše, kot pa bahanje in za ta dan značilno trošenje denarja na grobu, ki je skozi celo leto sameval. Ob priliki bomo objavili obširnejši in bolj izčrpen prikaz, kaj skušamo narediti pri obnovi pokopališča. Obenem pa vse občane obveščamo, da si zasnovo novega pokopališča lahko ogledajo v vitrini Doma krajevne skupnosti Vrhnika! KOMISIJA ZA POKOPALIŠČA v KS Vrhnika m! s g 4 C h * m m* 4 OKTOBER 1977 m CASOl JJMI K PRIPRAVLJA: TOMISLAV PEJlC Ob 35. obletnici SKOJ-a na vrhniškem področju Objavljamo nekaj člankov iz arhiva iz zgodovine SKOJ Jugoslavije i I ■ i ■ ■ s ! TITO O LOLI „ ... Zelo sem ljubil Lola, takorekoč pred mojimi rokami se je razvijal in ko sem bil v tujini, v Parizu, je velikokrat zahajal k meni. Bil je zelo pameten in nadarjen mladenič, ki je veliko obetal. Zame je bil to hud udarec in Ribar ju nisem mogel povedati, kaj se je zgodilo, saj sem se bal, da bo to nanj prehudo vpliva/o. Tega mu nisem povedal pred zasedanjem, vendar sem mu nekega dne vendarle moral sporočiti. Spraševali smo, kdo mu bo povedal in tovariši so sklenili, naj to vendarle storim jaz. In povedal sem mu. Lola mi je, ko je odhajal, izročil pismo in rekel, naj ga oddam ..staremu", ko bom menil, da je potrebno. Pismo je bilo zapečateno in jaz sem, ko je Lola padel, sklenil, da ga pogledam. Lola je pisal, kot da se poslavlja, kot da nekaj sluti. Pisal je očetu, lepo ga je pozdravil in povedal: „Dragi oče, če se meni slučajno kje kaj zgodi, ne žaluj preveč (Ribar je izgubil tudi drugega sina, Jurico), ampak glej, da daš tovarišem vse, kar moreš". Pismo me je zelo pretreslo in odločil sem se, da če je že mene tako pretreslo, da mu ga v tistih okoliščinah ne izročim. In nisem mu ga izročil..." Ves v gibanju in poletu, poln mladostne moči in idealov je Lola nosil revolucijo, revolucija pa je nosila Lola. Od akcije do akcije, na sestankih in potovanjih, doma in v tujini je Lola zbiral in vabil mlade, vsajal jim je vzore svobode in bolj svetle prihodnosti. Svoje znanje in komunistične vzore je prenašal na tovariše, na mlade, na skojevce, ko je delal legalno in ilegalno, premišljeno in organizirano, predan pouku. Mladim je posvetil vse svoje delo in življenje. Všeč jim je bil zaradi širine svojih obzorij in zaradi izobrazbe. V vojnem viharju Lola ni bil le borec, organizator, voditelj, ampak hkrati tudi pozoren sin, nežen brat, prijatelj, tovariš. Lola v ljubezni ni poznal dvoličnosti. Pa tudi kadar bi se to zgodilo v njem samem, je vedel, da je izpolnitev prvega in drugega odvisna od njune popolne sloge. Zato je Lola tudi napisal eno izmed najlepših pisem, ki jih je kdaj-koli napisal. To ni ljubezensko, niti rodoljubno pismo, vendar je hkrati eno in drugo v najbolj plemeniti obliki. Med drugim je zapisal tudi tele vrstice: „Naše sreče in življenja, ki smo ju hoteli, nismo mogli. kakor milijoni drugih, uresničiti osamljeno, temveč samo skozi naš boj in našo zmago. In zato sta ti dve stvari v bistvu v meni eno samo". Ujetnik neizpolnjene ljubezni in nepričakovane svobode je Lola za seboj zapustil spomine, občutena pisma, optimistično vero in upanje, veliko nenapisano pesem o mladosti in revoluciji. Zato ni Čudno, da je Lola še danes legenda in vzor mladih generacij. Ivo Lola Ribar, rojen v Zagrebu 24. 4. 1916 - padel na Glamoškem polju 27. 11. 1943. V 19. letu, leta 1935. je postal član SKOJ-a V 20. letu, 1936. član KPJ V 21. letu, 1937., voditelj centralne mladinske komisije V 23. letu, 1939., sekretar SKOJ-a V 24. letu, 1940., član CK KPJ V 25. letu, 1941., član Vrhovnega štaba NOV in POJ. SLOVO OČETA, dr. Ivana Ribarja od padlega sina: „Sinko, tudi jaz, tvoj oče, bi rad povedal nekaj besed ob tvoji krsti. Ko si bil majhen, sem te vzgajal, kasneje, v višji gimnaziji, sem pustil tebe in tvojega mlajšega brata Jurico, da se svobodno razvijata. Šla sta po svoji poti. Novi poti. Ti, Lola, si mi često, ko sva se pogovarjala, rekel: ..Nobena žrtev za domovino ni velika". In jaz, tvoj oče, bom danes ob tvoji krsti trden in pogumen, cenim tvojo in tvojega brata žrtev za domovino. ... In danes, v hudih časih ti prisegam, sinko, da odslej zame nobena žrtev za domovino ne bo težka. Tvoja in Juričina smrt, vajina smrt, moja otroka, je zame kot očeta huda izguba. Vendar sta vidva padla za domovino, in to razumem. Vidva bosta, Lola in Jurica, sinova moja, večno živela v meni. Nadaljeval bom po poteh, po katerih sta krenila in hodila" ZVEZA PIONIRJEV JUGOSLAVIJE Zveza pionirjev Jugoslavije je otroška organizacija in vsako leto sprejema nove člane. Pred starejšimi pionirji, starši, pred pionirsko in državno zastavo novi pionirji slovesno obljubijo, da bodo zavedno in resno naredili vse, kar od njih zahteva pionirska organizacija. V pionirsko organizacijo se lahko včlani vsak deček ali deklica, ki to želi in ima sedem let starosti. Zveza pionirjev Jugoslavije je bila ustanovljena v narod-noosvobodilnem boju na prvem zboru antifašistične mladine Jugoslavije v Bihaću. Prvi člani zveze pionirjev Jugoslavije so bili otroci, ki so zbirali pomoč za partizane, skrbeli za ranjene borce, opravljali odgovorne naloge partizanskih kurirjev, veliko od njih je bilo tudi borcev, ki so s puško v roki branili svobodo svoje dežele. Mnogi so za domovino žrtvovali tudi življenje, kot ga je na primer Boško Buha, eden izmed najmlajših narodnih herojev. Jeseni leta 1943 je bila na območju Birča v vzhodni Bosni ustanovljena pionirska divizija. To je bila enkratna in največja pionirska partizanska enota med osvobodilno revolucijo. Med vojno so pionirji nastopali na partizanskih prireditvah in proslavah, prepevali so borbene partizanske pesmi, recitirali, igrali v igrah, delali kot člani v delovnih brigadah itd. Za delo pionirjev v pionirskih organizacijah sta skrbeli SKOJ in ZMAJ. Pionirski časopis „Pionir" je začel izhajati leta 1942 na osvobojenem ozemlju na Hrvaškem. Pionirji so imeli že med narodnoosvobodilno vojno svojo uniformo. Ivo Lola-Ribar, sekretar CK SKOJ-a za Jugoslavijo Danes nosijo titovke, kape bele ali modre barve s peterokrako zvezdo, belo srajco in rdečo ruto okrog vratu. Zveza pionirjev Jugoslavije zajema več milijonov mladih od 7 do 14 let starosti. (Nadaljevanje prihodnjič) ■■■■■■■■■■■■■■m Na terenih je bila razpredena široka mreža razpečevalcev gradiva. V tej organizaciji zvez je deloval ogromen aparat naših organiziranih ljudi, od pionirjev do mladincev, starejših in celo mnogih posameznikov, ki so bili tedaj zaposleni v ustanovah okupacijske uprave in gospodarstva. Ta način vzdrževanja ilegalnih zvez seje na terenu obdržal in razvijal ves čas narodnoosvobodilne borbe do osvoboditve. KAJ PA ZVEZE MED PARTIZANSKIMI ENOTAMI V prvem letu vstaje smo imeli v Sloveniji še malo oboroženih partizanskih enot. Med seboj so bile te zelo oddaljene. Zveze so se vzdrževale največ preko bližnjih terenskih političnih vodstev in po posebnih kurirjih z Glavnim poveljstvom partizanskih čet v Ljubljani. Počasi so se razvile stalne kurirske „javke" za posamezna področja. V tem času še ni bilo nekega enotnega sistema kurirskih zvez. Prilagajale so se pač takratnim potrebam in možnostim, kurirske posle so opravljali največ terenski delavci — aktivisti in celo vodilni funkcionarji sami. Leta 1941 je bilo v tedanji Ljubljanski pokrajini okoli 250 borcev, v prvi polovici 1942 pa je število teh naraslo na okoli 3.000. Zgodaj spomladi 1942 so partizani krenili v ofenzivo in na Notranjskem in Dolenjskem nastane prvo osvobojeno ozemlje ter deloma celo na področju Dolomitov. Partizanske čete so prerasle v bataljone, odrede in grupe odredov (1. Gorenjska grupa, 2. Štajerska grupa, 3. Notranjska grupa odredov). V času prvega osvobojenega ozemlja so partizanske čete posameznih odredov taborile ali bile na položajih na terenih ob robu osvobojenega ozemlja z nalogo braniti ga. Enote, zasede, položaji enot niso bili posebno oddaljeni - uro, dve hoda. Vsaka četa je imela po enega do dva kurirja stalna, ki sta vzdrževala potrebno zvezo s dosedanjimi enotami in višjimi štabi. Na nekaterih področjih so bile enote in štabi celo telefonsko povezani (npr. področje Rakitne, Iške, Krvave peči na Notranjskem, 3. četa Šercerjevega bataljona, ki je taborila nad Strmecem pri Borovnici je imela celo stalno telefonsko zvezo z opazovalnico, oddelek signalistov, kurirje s konji in kolesi). Da bi bile zveze bolj konspirativne, so se kurirji sestajali na dogovorjenih mestih — „javkah", izven taborišč enot. Če so bile razdalje med enotami večje, so kurirske zveze potekale po štafetni relejni zvezi. Teh kurirskih zvez so se posluževala tudi področna politična vodstva. Narodnoosvobodilno gibanje je bilo v tem času v svojem polnem razmahu in tudi enote partizanske vojske so številčno narasle in se okrepile z vedno novimi borci. Glavno poveljstvo partizanskih čet se je v maju 1942 umaknilo iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje, da bi od tu neposredno vodilo svojo vojsko. Sprva se je preselilo v Suho Krajino, od tam pa kmalu v Kočevski Rog, kjer sta se nahajala tudi Centralni komite KPS in Izvršni odbor OF. Novo nastala situacija je zahtevala drugačen sistem zvez. Partizanske enote so postale bolj gibljive in udarne. Redne zveze področnih političnih vodstev, z osrednjim vodstvom na osvobojenem ozemlju, niso mogle ostajati v odvisnosti od kurirskih zvez posameznih enot in pričela se je pripravljati nova organizacija kurirskih zvez. Takšno stanje je na Notranjskem in Dolenjskem trajalo od nekako sredine julija 1942, ko so Italijani z 82.000 mož močno vojsko prešli v protiofenzivo in v približno dva meseca trajajočih očiščevalnih operacijah spet zasedli izgubljeno ozemlje. Roška ofenziva, ki se je 16. julija 1942. začela na področju Krima, je naslednji mesec zajela tudi Kočevski Rog. Glavno poveljstvo in člani drugih vodstvenih organov so se v ofenzivi težko in v skupinah prebijali s Kočevskega Roga na Dolenjsko in zato nekaj časa med Glavnim poveljstvom in nižjimi štabi partizanske vojske ni bilo nobene trdnejše povezave. Podobno se je dogajalo z vsemi enotami, ki jih je zajela ofenziva in ki so se skušale vsaka zase prebiti iz obroča nazaj na svoje prejšnje območje. Na Notranjskem se je brez večjih bojev izmaknil iz italijanskega obroča le del Šercerjevega bataljona — 3. četa s kolesarskim vodom — ki se je iz prejšnjih položajev premaknila na področje v gozdove za Ljubljanskim vrhom, Italijanom za hrbet. Razmere in medsebojne zveze so se bolj ali manj normalizirale šele jeseni, v mesecu septembru. Območje Dolomitov Roška ofenziva ni zajela. Čeprav je bilo to področje stisnjeno med Ljubljano, italijansko nemško razmejitveno črto, ki je bila prepredena z žičnimi ovirami, minirana in močno zastražena in prav tako zastraženo progo Ljubljana—Postojna, je Dolomitskemu odredu, ki je bil formiran v prvih dneh julija 1942 celo uspelo vzpostaviti manjše osvobojeno ozemlje. In sem se je v oktobru tega leta preselilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet z osrednjim političnim vodstvom. Italijanska ofenziva je nakazala potrebo po drugačni taktiki partizanskih enot; namesto majhnih in razdrobljenih teritorialnih partizanskih čet, ki so skušale vsaka na svojem ozemlju braniti osvobojeno ozemlje, naj bi z združitvijo teh dobili nekaj močnih, udarnih enot, ki ne bi bile vezane na ožje teritorije ampak bi manevrirale po vsej Dolenjski in Notranjski. Že v samem teku italijanske ofenzive in takoj po njej, so bile ustanovljene prve štiri slovenske brigade: Tomšičeva, Šercerjeva, Gubčeva in Cankarjeva. Odredi niso bili povsem razpuščeni, bili pa so precej manjši in tudi slabše oboroženi. Nova organizacija in nova taktika sta zahtevali tudi temu ustrezne zveze. Kurirska zveza je bila edina s katero so tedaj brigade v takih razmerah lahko računale. Pri štabih brigad in bataljonov so imeli posebne kurirje, če pa jih je bilo kdaj premalo, so za op Ijanje kurirskih nalog občasno uporabljali še druge borce. S ti načinom je bilo vprašanje notranjih zvez v brigadah rešeno, odp pa je ostalo vprašanje zvez z Glavnim poveljstvom, do katerega bilo včasih tudi po več dni hoda: npr. Bela Krajina—Dolomiti irfj čez ozemlje, ki so ga okupator in še bolj domači izdajalci — be gardisti močno nadzorovali. V te razmere jesenskih dni leta 1942 sega začetek terenski kurirskega relejnega omrežja, ki je bilo to jesen in zimo ter naši njo pomlad razpredeno po vsej Notranjski in Dolenjski, nato pl na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. To je t organizacija kurirskih linij s petimi relejnimi sektorji: Dok ska-Notranjska, Gorenjska, Primorska, Štajerska in Koroška, linijami, 145 kurirskimi TV postajami in 1.800 kurirji. Operativne enote partizanske vojske so bile spomladi 194 stalnem gibanju in manevriranju, mnogokrat zelo oddaljene celo relejnih kurirskih TV postaj. Zveze z glavnim poveljstvom pa morale biti hitre, sigurne in zato so vojaške enote organizirale t svoje relejne kurirske linije in postaje, ki pa za razliko od terenS TV postaj niso bile stalne, temveč so se vzpostavljale po potni kot podaljšek zveze do terenskih kurirskih postaj, kasneje tudi j samostojne relejne vojaške kurirske zveze. Vrnimo se k terenskim kurirskim TV zvezam. Kako je izglecj ta organizacija kurirskih zvez? Nove kurirske postaje so bile razporejene tako, da so bile dn od druge oddaljene po eno noč hoda, „vozni red" kurirjev pa jej organiziran tako, da je pošta in druge pošiljke po štafetnem siste prehajala iz rok v roke. Tudi posamezna brigada kamorkoli prišla, je v bližini našla kurirsko postajo in ta je poskrbela, di pošta zanesljivo in v najkrajšem času prišla naslovniku v roke. S kurirsko postajo so seveda vzdrževale stike in te zveze upor1 Ijale tudi vse druge enote, ustanove in organi na njenem obmo« Nov sistem kurirskih zvez je imel še to prednost, da so j kurirji domačini, ki so dobro poznali teren in razmere na nji Zato so svoje naloge lahko uspešno opravljali celo v najtežavnej okoliščinah in ob sorazmerno manjših žrtvah kot bi bile te v | meru, če bi se morale skozi tako nevarne kraje prebijati kuriri patrulje operativnih enot. Nove terenske kurirske postaje n so spadale pod Glavno poVj stvo temveč pod Centralno tehniko CK KP Slovenije. To je povs logično; samo vojaške pošte je bilo takrat razmeroma malo, toli več pa je bilo tiska in drugega propagandnega materiala, ki ga bilo treba raznositi in razpečati po vsej Sloveniji. KAKŠEN JE BIL NOVI SISTEM KURIRSKIH ZVEZ? Šlo je za stalne kurirske postaje. Število kurirjev na vsaki posf je bilo odvisno od njenega pomena oziroma od števila zvez, ki jili. morala postaja vzdrževati z drugimi postajami, enotami, organ! ustanovami na svojem območju. Povprečno je bilo na postaji 6 10 kurirjev, ki so svoj teren in razmere na njem dobro poznali* borci—kurirji so bili povsem zanesljivi, vzdržljivi, samostojni pogumni. Skoro vsi so bili člani partije in SKOJ-a. (Nadaljevanje prihodnji« S ČASOPIS OKTOBER 1977 ..........................__.....................«m^mmmt^«mmmmmmmmm0mmmmmmmmmmmmmKK^ «d» so takoi. ko so zaaledali svoieaa oradsed- f. Prijetno je, kadar dobi človek obisk, pa tudi na obisk je velikokrat kar prijetno iti. Ampak včasih pa mora človek na obisk tudi če mu je to všeč ali ne. In tako sem morala letos v avgustu tudi jaz obiskati naše brigadirje na Kozjanskem, pa čeprav me to ni ravno preveč mikalo. In še to je bilo takrat rečeno, da bi morali k njim na obisk tudi drugi pomembni družbenopolitični delavci iz naše občine. Ampak veliko teh tovarišev je v tistem času, ko po deloviščih teče znoj in se delajo na rokah žulji, kje ob Jadranu ali pa se upravičeno hlade v domači senci. Ampak to v tem trenutku sploh ni važno in ne bomo razpravljali o tem ali bi bilo lepo in prav, če bi tudi ti tovariši žrtvovali en poletni dan in si šli na lastne oči pogledati, kako naše mladinke in mladinci preživljajo čas težkopriča-kovanih počitnic na prostovoljnih delovnih akcijah. Važno je to, da smo nekateri šli. Bili smo trije; vodja tega obiska je bil prav gotovo Ričko, takoj za njim je bil Gorazd, takrat še vojak „plave" in nazadnje jaz, nič drugega kot šofer in tista žrtev, ki je morala med potjo požreti marsikatero na račun žensk in še zlasti žensk za volanom. Že od vsega začetka, ko sem zvedela, da bom morala jaz voziti, me je po tihem skrbelo, da moj avto — za katerega mnogi trdijo, da sploh ni avto ampak „nula tri", ne bo zmogel dolge poti in vseh kozjanskih klancev. Toda važen je pogum in mislila sem si, kar bo, pač bo. Že na Vrhniki, ko smo se basali v avto, smo izračunali, da imamo vsi trije le 220 kilogramov in tolažila sem se, da sta oba fanta prava strokovnjaka, ki se dobro spoznata na vse, se zlasti Izviren napis, ki so ga postavili brigadirji tik pred brigadirskim naseljem pa na tehniko, saj sta mi ob startu obljubila, da če bo treba, bosta sama zamenjala gumo, le povedati jima bom morala, kako se to naredi. Do Celja je šlo vse gladko. Hrabro smo se držali kolone in nekajkrat celo prehitevali. Tik pred Celjem pa je Ričko že pričel s svojim nerganjem, brez katerega ne gre nikamor. Lačen, žejen, utrujen zaradi premajhnega prostora na zadnjem sedežu (fant ima res dolge noge) in morali smo ustaviti. Z Gorazdom sva bila zadovoljna s kavo in sokom, Ričko pa jo je moško udaril na pršut in obenem, ko je basal v usta zalogaje lepo prekajenega mesa, že glasno razmišljal o brigadirski hrani in velikosti brigadirskih porcij. Po kratkem postanku še na šent Prva izmena vrhniške brigada v Planini Oziroma o tem, kako smo »i trije na obisk k nafim brigadirjem jurski občini, kjer se je moral Gorazd dogovoriti o obisku vojakov iz vrhniške kasarne, ki so v soboto šli pomagati vrhniškim brigadirjem, smo Jo po asfaltirani cesti mahnili proti Planini. Po nekaj kilometrih vožnje po tej cesti, ki bi jo s tiho nevoščljivostjo opazoval vsak naš občan tako kot sem jo jaz, je Gorazd na sedežu poleg mene naenkrat pošastno zatulil in se zgrabil za desno uho, malce z roko pomencal in tisto, kar mu je ostalo v roki in kot nam je kasneje uspelo ugotoviti, ni bilo na vsem svetu nič drugega kot čebela. Krivec tega je bil prav gotovo Ričko, ki je na vsak način hotel imeti odprto okno in čebela je imela tako zelo lahek dostop do Go-razdovega uhlja. Zakaj pa ga je pičila, nam ni uspelo ugotoviti, saj je Gorazd zatrjeval, da ji resnično ni storil prav nič zalega. Vsi trije smo se iz avta zapodili v smer, kjer se nam je zdelo, da teče potok in po dolgem iskanju je Ričkotu le uspelo najti primeren kamen, ki je pasal na Gorazdovo uho. Seveda to staro zdravilo ni kaj prida učinkovalo in kaj kmalu je Gorazdov uhelj in še lep kos njegove okolice dobil rdeče vijoličast preliv, pa tudi njegov volumen se je kvantitativno zelo spremenil. Med nuđenjem prve pomoči in še potem je bilo rečenih veliko pametnih, še zlasti strokovno dobro podkovan pri teh stvareh je bil prav Ričko, tako da je v avtu, ko smo se že peljali dalje, postajalo vse bolj vroče in napeto. Sama si kot šofer in sploh tisti, ki je najpomembnejši in od katerega sta oba dedca povsem odvisna, nisem dovolila nobenega „soljenja pameti" in naš besedni boj, ki je dobival vse več elementov troboja, je postajal bolj in bolj napet. Za tovrstno športno panogo je namreč Gorazd strašansko že po naravi nadarjen, ampak tudi Ričko to pogled no sploh ni hotel zaostajati za njim. Ob tej naši telovadbi v avtu smo uspešno premagali slabo makadamsko pot in strme klance (tisti pred Ligojno, če peljete po cesti iz Drenovega Griča se pred njimi skrije), za katere me je že doma skrbelo kako bo šlo, saj sem te poti že enkrat pred tremi leti prehodila. Res, da smo dobršen del poti morali voziti s prvo, ampak prišli smo in pred Planino nad cesto nas je pozdravil napis „Dobrodošli" in Ričko je hitro povedal, da je po telefonu govoril z našimi brigadirji, da pridemo na obisk in je napis prav gotovo namenjen prav samo nam. Seveda smo veda so takoj, ko so zagledali svojega predsednika, spustili krampe in lopate in že smo bili1 sredi vprašanj. Tudi tokrat je vodil Ričko in je j hotel naenkrat zvedeti o vsemu: o delu, o uspehih, o življenju v taboru, o stikih in sodelovanju z brigado iz Kosova, ki je tudi bila na Kozjanskem in s katero so se kasneje tudi pobratili in še in še je bilo vprašanj. Že ob prihodu na delovišče smo opazili, da tu niso vsi naši brigadirji in zvedeli smo, da je druga polovica vrhniške brigade že zjutraj odšla na drugo delovišče. Seveda smo morali tudi k njim. Z nami se je odpeljala tudi Vera, ampak kmalu se je izkazalo, da kljub temu, da je bila komandant vrhniške brigade in to še zelo dober, vsi so jo namreč hvalili, si z geografijo kozjanskega oziroma tamkajšnjih poti le ni bila povsem na jasnem. Res, da v tistem koncu, kamor smo šli iskati druge brigadirje, poti niso bile še prave poti, ampak nekoč bodo prav gotovo zaslužile in tudi nosile to ime, seveda po zaslugi brigadirjev. Skoro smo že obupa/i v iskanju in tudi spraševanju domačinov, ki smo jih srečali, nas ni kaj prida potolažilo. Vsi so vedeli, da so brigadirji na njihovem koncu, ampak kje točno so, pa ni vedel povedati nihče. Mene je še posebno skrbelo kako se bo vseskupaj končalo, kajti opozorilna lučka za bencin je vztrajno gorela že lep kos poti. Še in še smo se vozili po gričih gor in dol in po približno 15 kilometrih smo le prišli do naših brigadirjev. Prva dva, ki smo ju srečali, sta bila Vide in Andrija in malo dlje še ostali. Dela res niso imeli težkega, saj so le popravljali pot, ki je bila na tem koncu že veliko boljša kot na začetku, kjer človek pot lahko le bolj sluti, kot pa to ta v resnici je. Po klepetu, pa tudi slikati se je bilo treba za dokaz mami in očetu, da se v brigadi tudi dela, smo jo mahnili nazaj proti Planini, točneje v brigadirsko naselje. V Planini mi je tudi uspelo napolniti rezervoar in naj vam zaupam, da če boste kdaj po tistih krajih iskali bencin, dobite tega v Kmetijski zadrugi. Še smo malce poklepetali z brigadirji, nato pa smo si še ogledali naselje naše brigade. Takoj ob prihodu nam je iz Kramp, lopata, samokolnica in veliko dobre volje kljub žuljavim rokam vsi trije vedeli, da je ta pozdrav čakal že prve brigadirje, ko so ti letos zopet prišli v te kraje. Še nekaj metrov po zopet asfaltirani cesti skozi Planino in že smo bili na delovišču brigade Ivan Cankar. Dekleta in fantje so širili cesto skozi naselje in po mojih ocenah, so se njihova dela na tem koncu že bližala kraju. Se- Brigadirji druge izmene, ki smo jo dolgo iskali in končno tudi našli kuhinje prijetno zadišalo in edino, kar mi je uspelo zvedeti, kaj bo za kosilo, je bil puding. Ne vem, če je ta tisti dan res bil, ampak verjetno je bil puding med brigadirji nekaj imenitnega; prav gotovo pa se od samega pudinga ne da živeti. Ker pa je na kuhinjskih vratih pisalo „vstop nezaposlenim prepovedan", nisem mogla na lastne oči ugotoviti, kaj je bilo tisto, ki mi je tako strašansko zadišalo. Verjetno je pri tem odigrala veliko vlogo moja lakota, saj je bila ura že precej čez dvanajsto in moj želodec še povsem prazen. Res, da so nas brigadirji povabili, naj ostanemo pri njih še popoldan, ampak ker sva z Gorazdom morala še v Kumro-vec, sva se kar hitro od njih poslovila. Ričko se je namreč že takoj, koje zagledal svojo brigadirsko vojsko odločil, da bo ostal pri njih in se vrnil šele naslednji dan. Sprva je tudi malce sitnaril okoli naju, da bi tudi midva lahko ostala, da je namreč navada taka, da obisk, ki pride v brigado, tudi prime za kramp in pomaga brigadirjem. Seveda se nisva pustila preveč prepričevati, ker sva se morala oba še isti večer vrniti na Vrhniko. Odpeljala sva se proti drugemu koncu Kozjanskega, proti Bohorju in nato pod njegovimi obronki do Sotle, preko te v Kumrovec, nato pa nazaj proti Ljubljani in Vrhniki. V PISANJU POTOPISA SE POSKUSILA OBISKOVALKA I v UOMBIII fju:ncllmu x in aviil- _ -——o—---------• —-----• — ■> . *V 91 V POČASTITEV 70-LETNICE MLEKARSKE SOLE Razstava mlečnih izdelkov in posvetovanje o problemih mlekarstva 19. in 20. novembra na Vrhniki Letos praznujemo 70. obletnico prve mlekarske šole, ki je bila na Vrhniki, v takrat največji in najmodernejši mlekarni. Kasneje je bila šola organizirana v Škofji Loki, danes pa v Kranju Mlekarski šolski center vzgaja kadre za vso državo. Mlekarji, ki" vsako leto ocenjujejo svoje izdelke, so bili soglasni, da bo letos pregled mlekarskih izdelkov na Vrhniki, da se s tem počasti obletnica prve mlekarske šole pri nas. Da pa bo prireditev še bolj slovesna, je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila ob tej priliki vsejugo-slovansko posvetovanje mlekarjev, ki naj bi skušalo rešiti zapletene odnose v tej panogi. Ustanovljen je že poseben pripravljalni odbor, kateri se je odločil, da bo praznovanje tega visokega jubileja 19. in 20. novembra. Dogovorjeno je tudi. da bo 17. in 18. novembra ocenjevanje izdelkov slovenskih mlekarn, 19. novembra otvoritev razstave mlečnih izdelkov v mali dvorani Cankarjevega doma h. posvetovanje o problemih mlekarstva v veliki dvorani Cankarjevega doma, 20. novembra pa otvoritev rekonstruirane mlekarne na Vrhniki in slovesnost ob tej priliki. Poudariti moramo tudi to, da je bila mlekarna na Vrhniki v zadnjih dveh letih popolnoma prenovljena, da so si dozidali nove sirarske kleti in nabavili novo opremo, tako da je to danes ena najmodernejših sirarn pri nas, kajti mlekarna na Vrhniki se je specializirala za proizvodnjo sira Ementalca. Kapaciteta naše mlekarne se je povečala za trikrat in ko bomo v prihodnjem letu dobili še eno stiskalnico za sir, bomo dnevno v naši mlekarni predelali 18.000 litrov mleka. Tudi kvaliteta našega sira se je bistveno izboljšala, saj smo nedavno prejeli diplomo za kvaliteten trdi sir mesta Beograda, kjer vsako leto iz maloprodajne mreže posebna komisija vzame vzorce in jih oceni. Izmed desetih trdih sirov, ki so v prodaji, je prva nagrada za naš sir ob 70. obletnici mlekarske šole na Vrhniki nedvomno še posebno priznanje. ing. Andrej Štular Niko Biserčić: ko bom uspel resiti kadrovske težave, bom v gostilni lahko nudil se več specialitet! PRI LOVCU Prijetno se je ustaviti v vrhniški gostilni Lovec, ki je zopet odprta od sredine letošnjega poletja. Pa ne toliko zaradi urejenosti lokala samega ali morda okolice, ampak tisto kar človeka ponovno pritegne v lokal, so prav gotovo specialitete srbske in bosanske kuhinje, ki jih tu nudijo. Za vse tiste, ki se spoznajo na dobro kuhinjo ali točneje, radi dobro jedo, pomenijo jedi, ki jih pripravljajo pri Lovcu, nedvomno prijetno spremembo v vsakdanjem jedilniku. Poleg vseh vrst zrezkov, ki jih poznamo in tudi že pri nas osvojenih jedi na žaru (ražnjići, ćevapčići, kotleti, jetrca), si tu lahko naročite še leskovačko mučkalico, rolovano pleska- vico, banjaluški ali karadžordžev zrezek, telečjo čorbo, pa prebranac, leskovačke ćevapčiće, kajmak-in še in še. Seveda sodijo zraven tudi salate, ki so malce drugačne od tistih, ki jih jemo mi - srbska, šbbska, pečena paprika. Po vsem tem pride na vrsto srbska ružica, ki pomaga pregnati pekoč okus v ustih in grlu. Prijazni Niko Biserčić, doma iz Banja Luke, je v adaptacijo lokala vložil 26 milijonov in pravi, da ima veliko gostov, le težave ima z osebjem v kuhinji in v strežbi. Upamo, da bo ostalo pri Lovcu tako kot je bilo v teh prvih mesecih, saj prav tu še kako velja star ljudski pregovor: ,,dober glas seže v deveto vas". I ■ I I i ■JMSHMMBMBMSnMBMSHm Krajevni odbor Rdečega križa v Borovnici, ki že vrsto let uspešno deluje, je tudi letos pripravil srečanje najstarejših krajanov. Povabljeni so bili vsi, ki so že izpolnili 75 let in teh ni bilo malo, saj jih je v krajevni skupnosti kar 140. Nekateri med njimi so še krepki in dobrega zdravja, in tisto pusto deževno soboto se jih je na Bregu pri Borovnici zbralo 100 in tudi slabo vreme ni moglo pokvariti prijetnega razpoloženja. Letošnje srečanje najstarejših je bilo že tretje zapored v zadnjih nekaj letih. Prejšnja leta so se povabljeni zbrali v Borovnici, letos pa so jih zaradi prostorske stiske gostoljubni Brežani povabili v njihov gasilni dom. Res je ta že potreben popravila, a so ga domačini za to srečanje tako slavnostno pripravili, da so se gostje ob lepo pogrnjenih in dobro obloženih mizah počutili nadvse dobro. Po pozdravnem govoru dr. Petrovčiča, so se mu zbrani toplo zahvalili za njegovo' požrtvovalno delo v krajevnem odboru RK, spomnili pa so se tudi vseh jubilejev tovariša Tita, ki jih praznujemo v letošnjem letu, pa tudi borcev, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, in odnesli šopek rdečih nageljnov k spomeniku padlim sredi vasi. Tudi na pokojno Ano Čerin in Julijo Semolič, dolgoletni aktivistki RK, niso pozabili in tudi na njun zadnji dom so mladinci odnesli svečke in šopke cvetja. Nato so zapeli in zaigrali mladi pevci in tamburaši iz osnovne šole. Starejše sta pozdravili tudi dve učenki v narodnih nošah. Še in še so se vrstile pevske točke. Ančka je pela Tudi letos je krajevni odbor RK Borovnica pripravil srečanje najstarejših krajanov pesmi, tiste lepe, ki so jih zbrane prepevale v mladih letih, Ivanka jih je spremljala s citrami. Sodelovali so tudi borovniški fantje in možje, ki skupaj prepevajo v pevskem zboru LIKO — Tovarna vrat in vse starejše s pesmijo popeljali nazaj v mlada leta. Posedli so mednje in kaj kmalu se je slišala pesem vseh; pesem, ki ne mine, pesem, ki druži stare in mlade, pesem, ki obuja spomine na najlepše dneve mladosti. Po končanem programu so imeli povabljeni topel obrok in še dolgo so sedeli, se pomenkovali in peli. Razšli so se veseli, skoraj pomlajeni, nazaj na svoje domove z željo, da bi se kmalu zopet srečali. Zahvaljevali so se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu srečanju, saj so presrečni v spoznanju, da še niso pozabljeni, da se jih še spomnimo. Bolnim in nepokretnim je bilo žal, ker se tega srečanja niso mogli udeležiti. Vse te pa so aktivistke RK obiskale na njihovih domovih s skromnimi darili in najboljšimi željami. Tudi tiste krajane, ki so v Domu počitka na Vrhniki, so obiskale predstavnice RK Borovnica in z njimi pokramljale. Žal se tega srečanja ni udeležil najstarejši krajan. Popkov oče iz Pokojišča, ki bo kmalu praznoval stoti rojstni dan. Je še kar krepak, le leta so tu. Tudi on se je veselil srečanja in obljubil je, da bo prišel, ko ga je letos v avgustu obiskala 13-članska delegacija aktivistk RK. Ves dan so posvetile njemu in zanemarjeno hišo spremenile v prijeten dom. Dosti je bilo dela, saj so kar tri prostore prebelili in celo zamenjali pod. Stare postelje so nadomestile z novimi, ki so jih podarili sovašča-ni. Delati in narediti dobro človeku, ki je nebogljen, potreben pomoči in tople besede, je prav gotovo poplačano z zadovoljstvom, ki ga občuti človek ob stisku roke in v solznih očeh starčka; in prav gotovo je to več vredno kot vsak denar. Med nami je mnogo krajanov, ki so pripravljeni delati in pomagati zastonj. Pridite in sodelujte še naprej v tej humani organizacij Rdeči križ! Že podmladkarji na šoti pomagajo drug drugemu pri učenju, zlasti v času bolezni, pomagajo starejšim in sodelujejo pri vseh akcijah: skrbijo za grobove in spomenike,, za čisto in zdravo okolje itd. Tako vzgojen mladi rod bo prav gotovo prevzel in dobro opravljal humano delo v tej organizaciji. M. M. R. K. I i ■ g I 1 I i Vse povabljene je pozdravil dr. Joža Petrovčič, predsednik RK v krajevni skupnosti Kar 100 Borovnica nov starejših od 75 let se je udeležilo letošnjega srečanja, ki ga je Borovnica, jim zaželel dobro počutje, še veliko zdravja in da bi se prihodnje leto pripravil odbor Rdečega križa Borovnica spet vsi srečali Vrhniška brigada »Ivan Cankar« na Kozjanskem Le zaradi premajhnega Števila brigadirjev brez najvišjega priznanja Občinska konferenca ZSMS Vrhnika je bila v letošnjem letu ponovno organizator brigade Ivan Cankar, ki je sodelovala v četrti izmeni Zvezne mladinske delovne akcije (ZMDA), »Kozjansko 77", v mesecu avgustu. Brigada je za sodelovanje na MDA bila dobro pripravljena, tako tehnično kot tudi organizacijsko, kar se odraža tudi v doseženih uspehih: dveh rednih udarništev, izrednega udar-ništva, udarništev udarnih dni, priznanje za družbene dejavnosti. Zaradi premajhnega števila brigadirjev pa brigadi trak akcije ni bil podeljen, kar ji tudi onemogoča, da bi bila predlagana za priznanje Veljka Vlahoviča, kot najvišje delavno priznanje. Vsekakor pa smo z uspehi brigade lahko zelo zadovoljni, še posebej če upoštevamo, da je v celoti dosegla svoj namen: mlade ljudi združiti v solidarnostnem delu in jih vključiti v samoupravno življenje na akciji. MDB Ivan Cankar je prav na krajevni skupnosti Praprotno področju interesnih dejavnosti (povprečna ocena 9.42 od možnih 10) in samoupravne aktivnosti dobila pohvalo vodstva akcije, čeprav je tudi na de-lovišču pokazala veliko prizadevnost, kar dokazuje tudi doseženih 232 % delovne norme. Delovišče naših brigadirjev je bilo na cesti Slivnica-Loka (razširitev ceste in urejanje jarkov, brežin in bankin), v (popravilo in razširitev česte), v krajevni skupnosti Šentvid urejanje kanalizacije in v Planini ravno tako razširitev ceste. Brigadirji so vložili v delo vse sile z zavestjo, da solidarnostno pomagajo slabo razvitim predelom Slovenije. V brigadi je delovalo 5 komisij in sicer: športna, kulturna, komisija za informiranje, komisija za idejno-politično delo in disciplinska komisija. Komisija za informiranje je v 21 dneh, kolikor časa je trajala izmena izdala 5 biltenov in več stenskih časopisov in skrbela za informiranost, pa tudi zabavo brigadirjev. Kulturna komisija je pripravila v sodelovanju z brigado Titovi dečaci iz Pri-zrena, ki je tudi bila v naselju Šentvid pri Planini, vrsto kul-turno-zabavnih večerov. Športniki pa so skrbeli za jutranjo telovadbo, za športne popoldneve, pripravili udeležence za srečanje Zvezne mladinske delovne akcije Jugoslavije na Tjentištu, kjer se je „Kozjansko" uvrstilo na prvo mesto. Red in disciplino je uravnavala komisija za disciplino, medtem ko je komisija za idejno in politično delo pripravila dve samostojni predavanji — o neuvrščenosti in o konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Pri delu na teh interesnih področjih so se angažirali vsi brigadirji po svojih močeh in uspeh tako ni mogel izostati. Brigada Ivan Cankar je navezala tesne stike z brigado iz Prizrena in pobratenje je dejansko bilo le potrditev tesnih prijateljskih vezi med mladimi iz dveh koncev Jugoslavije. Na koncu lahko še rečemo, da želimo, da bi bil prihodnje leto odziv med mladimi v naši občini še večji, da bi bilo nas, brigadirjev še več, tako da ne bi zaradi premajhnega števila brigadirjev bila vrhniška brigada ob zasluženo najvišje priznanje, kot se nam je to zgodilo letos. Vsi brigadirji se želimo še enkrat zahvaliti pokrovitelju brigade delovni organizaciji LIKO Vrhnika za vso pomoč, ki so nam jo nudili! Prihodnje leto ponovno v delovne zmage! Z—D— R — A—V—O! Tatjana Suhadolnik Maši brigadirji so vložili v dalo vse sile z zavestjo, da solidarnostno pomagajo nerazvitim predelom MLADI O POHODU Trasa pohoda predolga V okviru 3. zbora notranjskih aktivistov m OWinska konferenca ZSMS Vrhnika, skupaj z Občinskim, konferencam^ ZSMS Cerknica. Logatec in V«C-RWnik.jWn^^^8^0 poteh partizanske Vznike. Preko 200 mlad.h n: vsehštirih občin, med katerimi so bili tudi vojaki in člani ZRVS je£ »bo«^10. septembra zjutraj, startalo v Logatcu na pot, dolgo 40 kilometrov. Mladinska pohodna enota je krenila proti Ljubljanskemu vrhu k obnovljeni kurirski postaji TV17, kjer je pohod-nikom spregovoril partizanski kurir tovariš Jože Vintar o zgodovini te pomembne javke in o dogodkih, ki so se odvijali na tem področju pred več kot tridesetimi leti. Naslednji cilj pohodne enote je bila kasarna Ivan Cankar na Vrhniki, kjer so se mladi najedli odličnega vojaškega „pasulja" ter si po kosilu ogledali tehnični zbor. Padel je Že mrak. ko so po hodniki prispeli v Podlipo, kjer so jih občani in mladinci prisrčno sprejeli. Tudi tukaj jih je čakala izdatna in zelo okusna vojaška večerja. Po večerji je bil organiziran miting ob kresu, kjer so mladim spregovorili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Pod I i pa. Mladi so nato prespali noč na senikih, naslednje jutro pa je pohodna enota krenila proti Vrhniki, kjer se je pridružila povorki udeležencev proslave pred Domom J L A. Mladi so že med pohodom ugotovili, da je bila trasa pohoda nekoliko predolga, kajti zmanjkalo jim je časa za tiste aktivnosti, ki jih mladi sicer izvajajo na pohodih. To so predvsem postanki ob obeležjih revolucije, krajši mitingi in komemoracije, predavanja o konceptu splošne ljudske obrambe, razgovori z borci, učenje topografije, idejnopoli- tično delo v okviru aktiva Zveze komunistov in aktiva Zveze socialistične mladine, torej vse tisto, kar krepi moralno in politično zavest mladega človeka in ga pripravlja na morebitno jutrišnjo obrambo domovine. Za popoln doseg tega cilja pa je bil eno in pol dnevni pohod po 40 kilometrov dolgi trasi odločno prekratek. R. B. Mladinski horuk Mladi Sinjegoričani skrbe za čisto okolje Mlade v krajevni skupnosti Sinja gorica je dolgo motilo divje odlagališče smeti. Dogovorili so se, da je tudi njihova dolžnost skrbeti za čisto okolje in so se lotili smetišča. Kar trikrat so morali nesnago s traktorjem odpeljati na za to določen kraj. Osnovna organizacija ZSMS Sinja gorica prosi vse občane, da v bodoče uporabljajo za odlaganje smeti urejena odlagališča, saj je to v neposredni bližini Sinje gorice. Za opravljeno delo se jim krajani Sinje gorice toplo zahvaljujejo, pridružujejo pa se jim tudi družbenopolitične organizacije z željo, da bi bilo podobnih akcij mladih v tej krajevni skupnosti v prihodnje še več! __ Kar trikrat so morali mladinci iz Sinje gorice naložiti nesnago na voz in jo s traktorjem odpeljati na smetišče. 13.tabor vrhniških planincev Od 20. julija do 10. avgusta v Tamarju Skupaj z borci, člani ZRVS in vojaki so mladi prispevali svoj delež k obujanju tradicij iz naše revolucije, saj so se podali na pot Po poteh partizanske Vrhnike. IZ DELA ZSMS OO ZSMS BODO SPREJEMALE PROGRAME DELA l^a posvetu predsednikov OO ZSMS v začetku septembra, je bilo Se(Qo'5Si' * DOdo v septembru in oktobru potekale programske jjte ~~ ZSMS, na katerih bodo mladi sprejemali konkreten program jj^fslfldnje obdobje ter obravnavali predlog programa dela orga-leta sk° konference ZSMS za obdobje do aprila prihodnjega BOROVNIŠKI MLADINCI OBNAVLJAJO SVOJ KLUB čano Za?.n'8ITI obdobju se čuti povečana aktivnost mladih Borovni-canov, ki so se odločili, da s serijo prostovoljnih delovnih akcij adap- 2 p,"?store. svojega mladinskega kluba, seveda ?fedine meseca avgusta skupina najaktivnejših mladincev in »veaa tudi mladink pridno pleska, barva, popravlja vrata in vodo- £^pstalacijo in daje klubu novo, svežo podobo. ■ 'e le> da pri delovnih akcijah sodeluje le manjši del mladih osrwvne organizacije ZSMS Borovnica. VOLILNO-PROGRAMSKA KONFERENCA .. )i zac°tku preteklega meseca so v osnovni organizaciji Zveze socia-"«|cne mladine Slovenije v delovni organizaciji SGP IGRAO izvedli volilno-programsko konferenco. Zaradi odhoda dosedanjega pred-lka tovariša Dragoljuba Mijatovića na služenje vojaškega roka, so ""veoa predsednika OO ZSMS izvolili tovariša Ranka Dojčinovića. y~.ZAPLANI N0V PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI rtaite?-1!80 meseca avgusta je vodstvo osnovne organizacije Zveze so-oolit^ "k mladine Zadana sklicalo predstavnike ostalih družbeno-P">™icnih organizacij, krajevne skupnosti in Gasilskega društva na Zr~"8^ na katerem so obravnavali slabe medsebojne odnose in ne- ?y? družbenopolitično klimo v tej krajevni skupnosti. *tm Vj?*ne'Si 81(160 te skuPne seje je že realiziran, saj je že bil sklican ™°r občanov, na katerem so izvolili novega predsednika krajevne Bcupnosti Zaplana, tovariša Ivana Trčka. Rateče. Ime označuje vas tik pred državno mejo v Gornji Savski dolini in alpski dolini, svetovno znano po smučarski skakalnici — velikanki. Njena značilnost so tudi zanimive slovenske alpske hiše s skodlastimi strehami. Ob slovesnostih pa imajo domačini še vedno prelepo navado, da se oblečejo v narodno nošo s koroško avbo. Med pogovorom z njimi smo tudi opazili, da ima njihovo narečje koroški vpliv. Najbolj sloviti del rateške okolice je Planica, ledeniška dolina, ki se začenja v severnem vznožju Jalovca in Travnika. Prvič se je Planica proslavila leta 1935., ko je Norvežan Ruud dosegel svetovni rekord 92 metrov, že naslednje leto pa je Avstrijec Bradi poletel 101 meter v dolžino. Na južnem koncu doline stoji planinski dom Tamar, kjer je v prejšnjih časih stal „tamar" — ovčji stan. Na bregu pod zadnjo Ponco izvira Nadiža. Za Tamarjem se dolina hitro vzdiguje in zožuje v Mali kot, ki sega pod Kotovo špico, Jalovec in Travnik. 13. TABOR MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V TAMARJU Tudi letos smo delili planince v dve skupini. Za pionirje smo organizirali tabor od 21. do 31. julija ter za mladince in člane od 1. do 10. avgusta. V prvem delu je bilo 80 udeležencev, med njimi so bili tudi mladinski vodniki, ki so skrbeli za varnost med hojo, pa tudi za varnost v taboru. Opravili smo naslednje ture: Cipernik, Kotovo sedlo, Mala Pišenica, Sleme, Mojstrovka, Jalovec. Za najmlajše pa smo priredjM izlet na smučarsko skakalnico — velikanko, Cipernik, na izvir Nadiže in na Sleme. KAKŠNO VZDUŠJE JE VLADALO V TABORU Vseskozi je bilo vzdušje v taboru na visoki ravni, saj nas je Marinka na veliko razvajala, kolikor se je. pač dalo ob našem „šporgetu", s katerega se je neprestano kadilo. Vsak večer smo nabrali drva in zakurili kres, na vrsto so prišle vse slovenske pesmi in zaplesali smo tudi kolo. Tudi kulturna skupina nas je razgibala s svojim programom. Pripravila je proslavi ob Dnevu vstaje in ob 50-letnici smrti vrlega planinca Jakoba Aljaža. \ Ob prostih dnevih pa smo čistili našo dolino, še posebej z veseljem, ker se je nato lahko vsak izmed nas vpisal v Teleksovo knjigo. Poslušali pa smo tudi predavanja iz snovi osnovne planinske šole in organizirali v tem okviru tudi orientacijsko tekmovanje. Seveda pa tudi letos ni šlo brez priljubljenega nogometa in golfa. V drugem delu pa je bilo v taboru 45 udeležencev, stalnih žal le 10 do 15, kar je v primerjavi s številom planincev na Vrhniki znatno premalo. Zato smo se odločili, da bomo drugo leto, če bo to le mogoče, organizirali ponovno skupni tabor, od 1. do 10. avgusta. j ' Poti v drugem taboru so nas vodile na Cipernik, Malo Piše- nico, Jalovec, Prisojnik, Srednja Ponca, na Mojstrovko, Sleme, Kotovo Špico, Montaž, Belopeška jezera. Zelo prijetni so bili tudi stiki s sosednjim taborom, v katerem so bili češki planinci in planinci alpinisti iz Prage. Z njimi smo odigrali prijateljsko ..mednarodno" nogometno tekmo, rezultat pa sploh ni važen. Večkrat smo organizirali družabne večere in priznati moramo, da so bili mojstri tako v plezanju kot v nogometu in seveda tudi v muziciranju, saj so imeli cel orkester. POROČILO SANITETE Več udeležencev je imelo povišano temperaturo, vendar je po uspešni terapiji ni imel nihče več. Enega pionirja smo morali odpeljati domov, ker je temperatura naraščala, vzroka pa nismo mogli ugotoviti. Zlomov in zvinov ni bilo, zato lahko zapišemo, da je bila varnost na turah zanesljiva, pogoj zanje pa je tudi hoja v strnjeni koloni in tišina v koloni. Tamar s svojo okolico je čudovit kotiček v našem alpskem svetu, zastonj bi iskali spodobno primerjavo zanj. Jalovec se z navpično severno steno in koničastim vrhom vzdiguje tako veličastno nad dolino, da je Tamar resnično najsiikovitejša alpska dolina v Sloveniji, z različnimi možnostmi za izvedbo planinskih tur. Še ima narava skritih zakladov za tiste, ki obiskujejo njene prostrane hrame. Še odkriva in previdno čuva svoja čuda, kot da bi se bala pokazati jih vse naenkrat. In prav te smo tudi letos odkrivali in spoznavali v našem že trinajstem taboru. Naj se ob koncu zahvalim vsem, ki so pomagalii vodstvujiri organizaciji. VILMA PURKART ;^8NBS««C«W««»m^^ ------------ Kuhinja, mize s klopmi, okrog pa šotori in prečudovita okolica je prav gotovo vse, kar potrebuje udeleženec v taboru. Seveda pa so tu še številni izleti in ture, pa zabavno življenje popoldan in zvečer, ko so se vsi zbrali v taboru. 5 i \ Leta 1945 je bilo v Bistri osnovano Državno gozdno oskrb-ništvo Bistra. To oskrbništvo je bilo podrejeno Gozdni upravi Ljubljana, le-ta pa Republiškemu ministrstvu za gozdarstvo in kmetijstvo. Gozdno oskrbništvo Bistra je prevzelo v upravljanje nacionalizirane gozdove okoliških posestnikov oziroma veleposestnikov. Glavna naloga oskrbništva v letu 1945 je bila sečnja in spravilo lesa za potrebe okoliških žag, ki so rezale les izključno le za obnovo porušene domovine. Enako nalogo je imelo Oskrbništvo tudi še leta 1946. in delno v letu 1947., le s to razliko, da je postopoma pričelo tudi že z obnovo gozdov in z izdelavo gozdnih komunikacij. Treba je bilo pričeti s pogozdovanjem in drugimi gojitvenimi deli, predvsem ob železniški progi Preserje—Logatec, ob kateri je okupator opustošil gozdove, ko je do golega posekal okrog 100 do 150 metrov širok pas ob železniški progi. V jeseni leta 1947. se je lesna industrija odcepila od gozdarstva. Ustanovljena so bila Lesno industrijska podjetja s svojimi žagarskimi ki lesno-predelovalnimi obrati. V gozdarstvu pa so nastale spremembe v tem, da se je po več gozdnih uprav združilo v novo osnovana bazenska gozdna gospodarstva, gozdna oskrbništva pa so se preimenovala v Gozdne uprave. Tako je iz bivših Gozdnih uprav Ljubljane, Litije in Kamnika nastalo Gozdno gospodarstvo Ljubljana, iz Gozdnega oskrbništva Bistra pa Gozdna uprava Bistra. S tem preimenovanjem je dobila Gozdna uprava Bistra večje pristojnosti, istočasno pa je morala opravljati tudi veliko večje naloge in planske zadolžitve. Leta 1947. je Gozdna uprava poleg sečnje in gojitvenih del pričela tudi z gradnjo cest za kamione, gradnje konjskih hlevov in delavskih barak po gozdovih. Leta 1948. je imela Gozdna uprava Bistra že zelo velik plan poseka, poleg tega pa je bila zadolžena še za druga planska dela kot so pogozdovanje, nega in varstvo gozdov, obnova gozdnih drevesnic itd. V takem stanju, kot je bila Gozdna uprava v tistem času -zaposlovala je le okrog 80 stalnih delavcev in ni mogla izpolnjevati tako visokih planskih nalog in ker so bile v podobnih kadrovskih težavah tudi ostale Gozdne uprave v Sloveniji, je Ministrstvo za gozdarstvo pričelo organizirati delovne prigade in jih dodeljevati Gozdnim upravam. Gozdni upravi Bistra je bilo dodeljenih kakih 100 brigadirjev, v letih 1949 in 1950 pa se je to število povečalo na približno 200 brigadirjev. Brigadirji so bili predvsem iz Ljubljane, pa tudi njene okolice. Bili so zelo različnih poklicev in so se napornemu delu v gozdu težko prilagodili. Velik problem je imela Gozdna uprava tudi s spravilom lesa. Ogromne količine tega je bilo treba spraviti iz gozda pravočasno in ga seveda pravočasno tudi oddati. Takrat je imela Gozdna uprava Bistra na razpolago kakih 50 parov konj. Pri spravilu lesa pa so bili obvezno zaposleni domala tudi vsi okoliški kmetje, ki so imeli svoje konje. Kakih 20 privatnih voznikov s konji je uprava najela celo iz Primorske in so bili stalno naseljeni v gozdnih hlevih. Pomoč delovnih brigad je bila sicer pozitivna rešitev, da so bila planirana dela lahko v določenem roku opravljena, a so te brigade v gozdovih povzročile ogromno škodo. Ljudje, ki niso bili vajeni dela v gozdovih, so z nestrokovnim podiranjem dreves povzročili veliko škodo na podmladku in mlajšem drevju. Ker so sekali velike količine lesa na razmeroma majhnih površinah, se tudi izvajanje gozdnega reda ni dosledno izvajalo. Takrat se je lubadar močno razširil na vseh območjih iglastih gozdov, toda z vztrajnim polaganjem lovnih dreves, se je tudi to omejilo. Do leta 1950. je Gozdna uprava Bistra zgradila in usposobila približno 10 kilometrov kamionskih cest, zgradila dva konjska hleva s stanovanjem za voznike in velik rezervoar za vodo. Poleg tega so bile v gozdovih postavljene barake tudi za brigadirje, ki so bile kasneje odstranjene. S 1. januarjem 1950. so bile po vsej Sloveniji ustanovljene Gozdne manipulacije. To so bile samostojne gozdarske enote, ki so prevzele od Gozdnih uprav eksploatacijo gozdov, bile pa so v sklopu Lesno industrijskih podjetij. S tem sta nastali v Bistri dve gospodarski enoti: Gozdna uprava in Gozdna manipulacija. Nova osnovana Gozdna manipulacija v Bistri je prevzela od Gozdne uprave vso sečnjo in spravilo lesa. Leta 1950. je imela Gozdna uprava Bistra plan poseka 80.000 kubičnih metrov lesa, upravljala je gozdne komunikacije in gozdne stavbe ter vse konje in opremo, konjske hleve, skladišča in obrtniške delavnice (kovačijo, sedlarstvo, mizarstvo in električarstvo) v Bistri. Istočasno je prevzela tudi vse delovne brigade, ter večji del stalnih gozdnih delavcev. Gozdna uprava je vršila odkazilo lesa za posek, prevzem lesa, nadzorovala je gozdni red, večjo pozornost pa je posvečala gozdno-gojitvenemu delu ter varstvu gozdov. Število gozdnih delavcev pa se je zmanjšalo na kakih trideset delavcev. Na podlagi ugotovitev, da se Gozdne manipulacije ne obnesejo — te so bile namreč bolj poizkusnega značaja — so morale leta 1953. vsa gozdna dela zopet prevzeti Gozdne uprave. Takrat se je plan sečnje že toliko znižal, da brigade niso bile več potrebne. Povečalo se je število stalnih gozdnih delavcev in vsa dela so bila lahko pravočasno izvršena. Odslej se je plan sečnje iz leta v leto še nižal, zato je imela Gozdna uprava le še kakih 50 stalnih delavcev in 15 parov lastnih konj. V letu 1953. je bila na območju Gozdne uprave Bistra izvedena taksacija. Na podlagi dobljenih podatkov je bil uspešno sestavljen prvi povojni „Gozdno-gospodarski načrt" za gospodarjenje z gozdovi v razdobju 1953—1962. Po tem načrtu je bil predviden povprečni letni etat (letni posek gozda) okrog 10.000 kubičnih metrov iglavcev in listavcev. Tak normalen posek je Gozdna uprava Bistra pričela izvajati v letu 1957. S pravilnim gospodarjenjem z gozdovi se je stanje gozdov toliko popravilo, da danes letni etat znaša že 13.000 kubičnih metrov na površini približno 4.500 ha gozdov. Do leta 1955. so bili upravni prostori Gozdne uprave v bistriškem gradu, od tu pa so se zaradi razširitve Tehničnega muzeja preselili v hišo številka 2 v Bistri. Do leta 1954. je imela Gozdna uprava Bistra v posesti vse stavbe, last SLP v Bistri in sicer: grad, električno centralo, šest stanovanjskih zgradb ter gospodarska poslopja in hleve. Danes v glavnem vse to poseduje Tehnični muzej Slovenije in Stano- vanjska skupnost. Gozdna uprava Bistra je v letu 1958 spremenila svoj naziv in se preimenovala v Gozdni obrat Bistra. S preselitvijo leta 1962. na Vrhniko pa se je preimenoval Gozdni obrat Bistra v Gozdni obrat Vrhnika. Leta 1961. je Gozdni obrat Bistra pričel delovati kot samostojna ekonomska enota s svojim obratnim delavskim svetom. Kot smo že omenili, so bile prve kamionske ceste zgrajene leta 1947 in sicer v Dolge dele—Talar in Koži ješki log, kjer so bile glavne zaloge lesa. Nekatere ceste so bile tudi rekonstruirane, skupaj je bilo do 1960. leta zgrajenih na našem področju približno 10 kilometrov gozdnih kamionskih cest. Po letu 1960 se je pričela bolj intenzivna gradnja gozdnih kamionskih čest in sicer nadaljnjih 45 kilometrov. Danes je gradnja zelo enostavna v primerjavi z gradnjo pred 25 leti, toda stroški gradnje so vseeno zelo visoki; torej tudi pri tem je v gozdove vložen zelo velik kapital, ki bo služil tudi bodočim rodovom. Z uporabo strojev in mehanizacije, to je zlasti motorne žage in traktorjev za izvle-ko lesa, se je produktivnost dvignila do 200 % in še več. Naša temeljna organizacija združenega dela trenutno nima težav z delovno silo, saj v primerjavi s sosedi vidimo, da imajo ti le malo domačih delavcev zaposlenih v gozdovih. V naši občini imamo namreč tri vasi v hribovitem predelu med gozdovi (Pokojišče, Padež in Zavrh), iz katerih je veliko prebivalcev zaposlenih v gozdarstvu. Vsi želimo, da bi pri tem delu tudi ostali, saj so potrebni za gojitev in eksploatacijo gozdov, prav tako pa je to dejstvo izredno pomembno v koncepciji splošne ljudske obrambe. Povrnimo se nazaj k razvoju naše organizacije. Leta 1963. je prevzel Gozdni obrat Vrhnika v upravljanje tudi zasebne gozdove in gozdove v državni lasti. S tem se je obseg del močno povečal, zato je bilo potrebno povečati tudi število zaposlenih. V takem sestavu je deloval Gozdni obrat Vrhnika vse do leta 1975., ko se je upravljanje z gozdovi v zasebni lasti in z gozdovi SLP zopet razmejilo in so nastale Temeljne organizacije združenega dela in organizacije kooperantov. Od leta 1945. pa do danes se je zvrstilo pri Gozdni upravi Bistra oziroma kasneje pri Gozdnem obratu Vrhnika 10 upraviteljev in sicer: 1945. leta 1946. leta 1947. leta in del 1948. del 1948. leta in del 1949. del 1949. leta 1950. leta do 1952. del 1953. leta od 1953. do 1966. leta od 1967. leta do 1968. od 1969. do danes 1. ing. Pupis Josip 2. ing. Bleivvis Sašo 3. Čarman Valentin 4. Suhadolnik Anton 5. Pirnat Karel 6. Trošt Josip 7. ing. Rus Jože 8. Malavašič Franc 9. ing. Korbar Slavko 10. ing. Marolt Ivan Na kratko smo skušali orisati delovanje in razvoj naše delovne organizacije od njenega rojstva do danes; to je razvojna pot, ki traja že polnih 32 let. DRETNIK MILAN PELKO FRANC Nova poslovna zgradba vrhniških gozdarjev Nov objekt poslovni TOZD Gozdno gospodarstvo Vrhnika V začetku meseca septembra je Gozdno gospodarstvo Ljubljana — TOZD Gozdarstvo Vrhnika odprlo novo poslovno zgradbo ob Ljubljanski cesti. Ob otvoritvi, ki so se je poleg zaposlenih v tej TOZD udeležili tudi njihovi poslovni partnerji in generalni direktor Gozdnega gospodarstva tovariš Počivavšek, je bila slavnostna seja Delavskega sveta, na kateri je predsednik tovariš Pelko orisal razvojno pot vrhniškega Gozdnega gospodarstva od leta 1945. do danes. Direktor Gozdnega gospodarstva Vrhnika, tovariš Marolt, je prisotne seznanil s potekom gradnje tega objekta in še zlasti z veseljem poudaril, da je celotni kolektiv sodeloval pri gradnji, saj so se člani kolektiva odrekli izletu in sredstva zanj prispevali za nov objekt, prav tako pa so vložili tudi veliko ur prostovoljnega dela pri gradnji sami. Pogovor je stekel tudi o nalogah, ki čakajo naše gozdarje v bodoče, še zlasti o novih usmeritvah, ki jih na to področje prinaša zakon o združenem delu. Zbrani so se spomnili tudi vseh preminulih tovarišev in sodelavcev, ki so s svojim delom dali osnovo oziroma položili temelje, na katerih s* danes gradi nadaljnji razvoj te delovne organizacije. Predlagali so, da se letos obnovljena kurirska postojanka na T V 17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom poimenuje po tovarišu Frenku Malavašiču - Matevžu, „Matevževa koča". '" " " " * " " T. H. 53232323482348535353534823485348 IMAMO ATLETSKO STEZO f i V samoupravnem sporazumu o osnovah plana Temeljne telesno kulturne skupnosti naše občine smo zapisali: „V tem srednjeročnem obdobju bomo zgradili naslednje pomembnejše telesnokultur-ne objekte: — atletsko stezo na Vrhniki — večnamensko igrišče v Borovnici — otroška igrišča v petih krajevnih skupnostih". Prva naloga je torej uresni čena. Od prvih poizkusov in sestankov gradbenega odbora, ki jih je vodil predsednik ŠD Partizan Stane Šventner, je preteklo dobri dve leti. V imenu TTKS, društva Partizan, obeh osnovnih šol na Vrhniki in šolskih športnih društev so romale prošnje na delovne organizacije. Enkrat za prispevek oziroma pomoč v materialu, drugič za prispevek v vožnjah, tretjič za stroje, četrtič za delovno silo itd. Kombinacije, kako bi pocenili gradnjo in obdržali kvaliteto, so bile stalne točke dnevnega reda sestankov gradbenega odbora. Velikokrat se je tudi slišalo mnenje, da je takšna atletska steza nepomembna. Seveda pa smo se vsi, ki smo bili člani pripravljalnega gradbenega odbora in tudi mnogi drugi občani zavedali, da je takšno gledanje in mišljenje nepravilno. Pa poglejmo! Stari Grki. Tisoč let pred našim štetjem so organizirali športne igre (Atenine, Arte-midine, Delfijske), dokler jih niso združili v olimpijskih, ki so bile vsake štiri leta. Vsebina iger je bila ATLETIKA - KRALJICA ŠPORTOV - Po dolgem zanikanju telesnosti v srednjem veku je Francoz Pierre de Coubertin oživel te igre. Vsebina je bila ATLETIKA -KRALJICA ŠPORTOV. Leta 1976. smo v Portorožu sprejeli samoupravni sporazum o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj telesne kulture v Sloveniji, uresničevanje telesnokulturnega minimuma. Osnovna naloga tudi tu je ATLETIKA. Torej si na Vrhniki nismo izmislili nekaj novega. Atletsko stezo namreč potrebujejo: — obe osnovni šoli za uresničevanje učnega načrta pouka telesne vzgoje od 1. do 8. razreda. Atletika pomeni 50 % športne aktivnosti v osnovnošolskem učnem programu. — šolska športna društva Ivan Cankar in Kurir na šoli Janeza Mraka. Uresničevanje Portoroškega sklepa o vrhunskem športu predvideva v 1. fazi delo selekcij v atletiki in nato v košarki. 75 % aktivnosti se odvija na atletski stezi. — Športno društvo Partizan in NK Usnjar ter ostala društva za razvoj množičnosti in za doslej uveljavljene TRIM akcije. Delo mladinskih selekcij v nogometu in košarki, katerih 50 % treningov se odvija na atletskih napravah. — Jugoslovanska ljudska armada. Garnizonu domicilnih tankistov se je priključila še vojna pošta 1267/5. Telesna kultura v armadi terja urejene atletske naprave. Vsak član gradbenega odbora je prispeval po svojih močeh. Največji del je nosil sedanji" organizacijski sekretar ZTKO Alojz Peternel. Ta zapis naj bi obenem pomenil tudi zahvalo vsem organizacijam združenega dela, ki so vsaka na svoj način prispevale, da je steza zgrajena. IGRAD smo naprosili, da je izdelal predračun za gradnjo atletskega stadiona (nogometno igrišče in atletska steza). Po cenah iz leta 1974. je predračunska vrednost bila 105 starih milijonov. Toliko denarja pa nismo mogli zbrati in smo se odločili za postopno — panož-no gradnjo. Najprej je nastalo lepo nogometno igrišče. Del sredstev je prispevala TTKS, del pa IU V, ki je pokrovitelj NK Usnjar. Po letu dni premora je poleg igrišča začela nastajati še atletska steza, za katero so sredstva prispevale TTKS, IUV, IGRAD, Kamnolom Verd. Kot izvajalci del pa so se izkazali predvsem Komunalno podjetje Vrhnika, Komunala Vič-Rudnik in avto-prevoznika Šušteršič Jože in Pavle Ogrin. S prostovoljnim delom so sodelovali mladinci iz IUV in IGRADA, 00 ZSMS V. P. 5312 in 1267/5 ter mladinci ŠD Partizan. Pri očiščevalnih delih pa tudi učenci obeh vrhniških osnovnih šol. ••»1 Ustanovljena rekreacijska temeljna nogometna zveza Zveza telesnokulturnih organizacij Vrhnika je ustanovila Rekreacijsko temeljno nogometno zvezo (RTNZ), s sedežem na Vrhniki, katere naloga je koordiniranje delovanja rekreativnih nogometnih ekip na področju cele Notranjske, preko svojega sodniškega in trenerskega odbora. V Notranjski ligi tekmujejo naslednje ekipe: — D rago mer — Stara Vrhnika — Cerknica — Usnjar — Borovnica — Rakek — ekipa Notranjske in — po želji ekipa iz Podpeči Tekmovanja Že ta bežen pregled aktivnosti opozarja, da so v glavnem vsi dejavniki na področju telesne kulture pogrešali urejeno atletsko stezo. Pričakujemo, da bo steza v prihodnjih letih opravičila svoj obstoj in nam ne bo nikoli žal vloženega denarja in truda! GRADBENI ODBOR Zveza telesnokulturnih organizacij bo v sodelovanju t VJofro. varsSmi zavodi in Skupnostjo otroškega varstva pnčela s tekmovanjem za športno značko prve skupine. VABILO Športno društvo Partizan Vrhnika vabi učence 1. in 2. razreda k redni uri telesne vzgoje v okviru društva Partizan. Oddelki imajo naslednji urnik: učenke 1. razreda v ponedeljek učenke 2. razreda v četrtek učenci 1. in 2. razreda v petek Želimo, da se redne vadbe udeleži čim več pionirjev! Tekmovanje za predšolske otroke bo potekalo v šestih športnih panogah in sicer: — hoja (osem izletov v vseh letnih časih) — plavanje — smučanje — kolesarjenje — osnove športnih iger — drsanje in kotalka nje V to tekmovanje bodo zajeti vsi otroci v starosti od 5. do 7. leta, tudi tisti, ki niso v vrtcih. varstvenih zavodih, pa bo mogoče organizirati te aktivnosti le, če bodo sodelovali starši, za katere bo sklican roditeljski sestanek. Tekmovanja bodo trajala dve leti in če bo otrok v teh dveh letih obvladal vse naštete prvine, bo prejel diplomo in zlato športno značko. V letu 1978. se bo ta akcija nadaljevala tudi za učence od prvega do vključno četrtega razreda. 15.45-17.00 CICIBANI 17.00-18.15 PIONIRKE 1. razred 18.15-19.30 KOŠARKA ŠŠD JM 19.30-21.00 KOŠARKA ČLANI—MLADINCI 16.30-18.00 KOŠARKA ŠŠD Janez Mrak 18.00-19.30 KOŠARKA ŠŠD IC 19.30-21.30 KOŠARKA ŽENSKE 15.45-17.00 CICIBANI 16.30-18.00 17.00-18.15 KOŠARKA ŠŠD PIONIRKE Ivan Cankar 2. razred 18.00-19.30 KOŠARKA Kadeti 19,30-21.30 REKREACIJA ŽENSKE 18.15-19.30 KOŠARKA Kadeti 19.30-21.30 KOŠARKA ČLANI—MLADINCI 15.45-17.00 PIONIRJI 1. in 2. razred 17.00-18.30 ATLETIKA ŠŠD 18.30-20.00 REKREACIJA Moški 20.00-21.30 REKREACIJA MOŠKI SOBOTA 8.30-10.00 KOŠARKA ŽENSKE 10.00-12.00 SMUČANJE ŠŠD Tako kot vsako leto smo tudi letos priredili atletsko tekmovanje med razredi na šoli, ki se je odvijalo na ograjenem nogometnem igrišču. S tem tekmovanjem bi dobili prvake šole v različnih disciplinah, ki so nastopali na občinskem prvenstvu. *a potek šolskega tekmovanja je bil odgovoren 8. a razred, ki je to nalogo dobro opravil. Treba je bilo začrtati tudi tekaške proge. S tem delom sta se tovariš Rijavec in tovariš Jaklič najdlje zamudila in sta za to žrtvovala marsikatero popoldne. Tudi učenci drugih razredov so Pomagali pri delu, saj smo se veselili tekmovanja, ko smo lahko žrtvovali svoje moči za razredne skupnosti. Tekmovanje je res dobro uspelo in dobili smo najboljše atletske razrede na šoli. Med petimi razredi je prvo mesto dosegel o. c s 393 točkami, med šestimi 6. c s 411 točkami, med sedmi-m' Je bil najboljši 7. a, ki je zbral 537 točk in med osmimi je Z *azrea Prvak zaključil tekmovanje 8. b, ki je skupaj zbral kar 661 točk. t k^e'cm°ya'' Pa nismo le učenci višjih razredov, temveč se je to tekmovanje odvijalo tudi popoldan, ko so se na igrišču pojavili učenci prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov. Vsak učenec je nastopil v vseh disciplinah in izmed vseh se je najbolj izkazal Uroš Rot, ki je zmagal prav v vseh disciplinah. V teku na 300 metrov je prišel skozi cilj daleč pred drugimi, v daljino je skočil več kot marsikatera učenka iz višjih razredov, tudi na 60 metrov je pritekel prvi na cilj itd. To atletsko tekmovanje pa smo povezali še s krosom v Me-letovi dolini. Tovariš Rijavec in pet učencev iz 8. a so pripravili progo. Ograjena z modrimi in rdečimi zastavicami je ta dajala videz proge za konjske dirke, saj je potekala čez drn in strn. Učenci petih in šestih razredov so tekli en krog, to je 420 metrov. Učenci sedmih in osmih razredov pa dva kroga. Potem pa so progo skrajšali, tako da so lahko tekmovali tudi učenci nižjih razredov. Po tekmovanju so dobili učenci, ki so imeli dober vmesni rezultat diplome, ki sta jih podelila predsednica šolskega športnega društva in tovariš Jaklič. Takšna tekmovanja so nam učencem všeč, saj so bila vsa doslej dobro pripravljena, še posebno pa zato, ker s športom krepimo naše zdravje in si pridobivamo kondicijo. ADA CANKAR 8. b razred OČKA, MAMICA! Rad se igram, rad skačem, tečem. Peljita me vsaj za eno uro na teden v telovadnico ŠD Partizan na Vrhniki! Športno društvo Partizan Vrhnika vabi vse cicibane v starosti od 4. do 6. leta k redni uri telesne vzgoje, ki bo vsak četrtek od 15,45 do 17,00 v telovadnici društva. Letos načrtujemo vadbo posebne skupine z nazivom OČKA, MAMICA IN OTROK TELOVADNICO za starostno skupino od 2 in pol do 4 let. V tej skupini je sodelovanje enega od staršev obvezno. Ta skupina bo imela organizirano vadbo v ponedeljek od 15,45 do 17,00. Za obe skupini se lahko prijavijo interesenti vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure, ko so v društveni pisarni uradne ure ali pa že pri uri vadbe. Naša želja je, da se tovrstne redne vadbe udeleže predvsem tisti cicibani, ki je v okviru vzgojno-varstvenih zavodov niso deležni. Glede na odmev našemu vabilu in v dogovoru s starši, pa bomo načrtovali še druge te-lesnovzgojne aktivnosti. Obvestila Smučarska sekcija Vrhni vabi vse, ki se zanimajo z; smučanje, da se včlanijo i njene vrste. Vse informacije o ugod nostih, ki jih imajo člani ti sekcije, lahko dobite n, Zvezi telesnokulturnih orga nizacij Vrhnika, na ŠD Parti zan, telefon 70-484 ali p< osebno ob ponedeljkih ir četrtkih od 17. do 19. ure ir ob sredah od 13. do 17. ure SEJEM SMUČARSKE OPREME Istočasno obveščamc tudi vse smučarje, da bc smučarska sekcija priredili sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar 12. in 13. novembra oc 10. do 19. ure. Vse učenke in učence v starosti od 7 do 14 let, ki b| se radi ukvarjali s tekmoval ni m smučanjem, obvešča mo, da so redni kondicijski treningi ob sobotah od 9. do približno 13. ure. Zbor je pred domom ŠD Partizan. NE 40, TEMVEČ 7£ STARIH TISOČAKOV V članku, ki je govoril o po letni šoli v naravi v Valovinah, je bilo zapisano, da je oskrba oziroma da so starši plačali za oskrbo za enega učenca 40 tisoč za deset dni. Ker pa so nas starši opozorili, da te številke ne drže, smo se ponovno pozanimali in zvedeli, da: — je penzion — popolna oskrba za otroka znašala na dan 7. 500 din, torej za deset dni 75 tisočakov, kar so krili starši, — je Občinska izobraževalna skupnost financirala otrokom stroške prevoza in skupaj z Temeljno telesnokulturno skupnostjo financirala vaditelje plavanja in da — je Občinska izobraževalna skupnost prispevala na vsakega učenca še 4000 dinarjev (vse so stari dinarji), katere so šole porabile za pomoč socialno šibkim, tako da so lahko res vsi otroci iz četrtih razredov vseh treh osnovnih šol v občini bili v šoli v naravi. Osnutek predloga Na podlagi določil 9. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva zakona o vzgojnovarstvenih organizacijah za predšolske otroke (Ur. list SRS št. 28/71) (Uradni list SRS št. 18/74) po sklepu seje zbora uporabnikov in seje zbora izvajalcev skupščine razglaša..........vzgojnovarstvena organizacija..........naslednji skupnosti otroškega varstva občine..........z dne..........in z uporabo določil 27. člena Pravilnik o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vzgojno varstveno organizacijo Vrhnika 1. člen S tem pravilnikom so opredeljeni in opisani kriteriji ter pogoji za sprejemanje predšolskih otrok v starosti od 7 mesecev do 7 let v vzgoj-novarstveno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: VVO). 2. člen O sprejemu otroka v VVO odloča pri tej delovni organizaciji ustanovljena stalna komisija katera je sestavljena iz članov, ki jih delegira svet delovne skupnosti in iz članov delegiranih iz delovnih organizacij, organov krajevne skupnosti in drugih skupnosti kot predstavnikov javnosti. Sestav komisije in način dela je določen v tem pravilniku. 3. člen V vzgojno varstveno organizacijo se sprejemajo praviloma duševno in telesno zdravi otroci. Vzgojnovarstvena organizacija, pri kateri je posebni oddelek za otroke z motnjami v te- duševnem razvoju. Sprejem se opravi v sporazumu s pristojno strokovno komisijo (2. odstavek 3. člena) in sicer največ do 3 mesecev. Če po preteku navedenega časa vzgojiteljski zbor ugotovi, da se otrok ne more vključiti v življenje in delo skupine, ter negativno vpliva na ostale otroke, predlaga ustrezni strokovni službi, da otroka napoti v drugi primerni zavod ali individualno varstvo. 7. člen Komisija za sprejem otrok v VVO šteje najmanj 5 in največ 11 članov. V komisijo delegirajo člane praviloma naslednji: — svet KS oziroma pristojni organ KS — organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost — zdravstvene službe v območju sedeža VVO — delegati staršev sveta VVO ali organizacije združenega dela — družbenopolitične organizacije in družbene organizacije — organ, pristojen s področja socialnega skrbstva lesnem in duševnem razvoju sprejema in razvršča otroka v ustrezni posebni oddelek strokovna komisija. Strokovna komisija za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki je organizirana pri občinski skupnosti socialnega skrbstva ugotovi stopnjo prizadetosti in o tem izda izvid in mnenje. Za otroke, za katere izda mnenje ta strokovna komisija se praviloma uporabljajo določbe tega pravilnika. 4. člen Prijavo za sprejem v VVO vložijo starši ali zakoniti skrbnik. Po vložitvi prijave VVO lahko prične postopek za ugotovitev dejanskega stanja, če organ VVO meni, da so v prijavi pomanjkljivi podatki ali dvomi o točnosti posameznih navedb. Vlagatelj prijave je na opozorilo VVO dolžan, da v določenem roku priloži morebitne manjkajoče listine (izvid o zdravstvenem stanju, mnenje pristojnega organa socialnega skrbstva ipd.), če se v prijavi uveljavlja prednost za sprejem otroka v VVO. 5. člen Prijavo za sprejem otroka sprejemajo VVO skozi vse leto. VVO lahko določi čas sprejemanja prijav v delovnem dnevu (uradne ure). Sprejeto prijavo se vpiše v evidenco prijav in označi z zaporedno številko. 6. člen Ne glede na določila 2. odstavka 3. člena tega pravilnika se lahko v redni oddelek VVO sprejme otroka z lažjimi motnjami v telesnem in — svet oz. odbor delovne skupnosti VVO. 8. člen Člani komisije so delegirani za dobo 2 let in so lahko ponovno imenovani, če ni v statutu VVO drugače določeno. 9. člen Komisija dela na sejah. Za organizacijo in pripravljanje sej skrbi ravnatelj VVO ali druga pooblaščena oseba ter predsednik komisije. Komisija na 1. seji izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika. Član komisije, ki ga je delegirala delovna skupnost VVO ne more biti izvoljen za predsednika ali namestnika predsednika komisije. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot 2/3 vseh članov. Ravnatelj ali druga pooblaščena oseba je odgovoren, da se uresničujejo odločitve komisije v skladu z določili zakona in statuta VVO. Seji lahko prisostvuje ravnatelj ali drugi strokovni delavci, vendar nimajo pravice, da odločajo o rešitvi prijave kadar se uporabljajo kriteriji za sprejem po določilih 14. člena tega pravilnika. 10. člen Seje komisije so javne. Komisija lahko izključi obravnavo prijave pred javnostjo v primeru, kadar bi bila obravnavana prijava z mnenjem strokovnih služb o družini v kateri je takšno stanje, ker bi poznavanje takih podatkov p stanju v,družini lahko škodovalo ugledu družinske skupnosti. Komisija ima sejo najmanj dvakrat letno, praviloma v obdobju od 15. maja do 15. junija in v obdobju od 20. avgusta do 30. septembra, v koledarskem letu. Na seji komisije se piše zapisnik. Zaključki iz zapisnika s seznamom sprejetih otrok morajo biti na vpogled staršem oz. javnosti. Sklep komisije o ugodni rešitvi prijave pošlje VVO staršem. Iz zaključkov zapisnika mora biti med drugim razvidno: — poimenska prisotnost članov komisije in drugih, ki so se udeležili seje — ugotovitev o številu prostih mest v VVO po enotah oz. oddelkih — podatki o številu nerešenih vloženih prijav iz evidence VVO — seznam otrok, kateri so bili sprejeti v VVO — seznam otrok s prioritetnim vrstnim redom po določilu 13. in 14. člena, če tako določi komisija za sprejem. Starši so dolžni, da v roku, ki ga določi komisija za sprejem pismeno potrdijo, da bodo otroka vključili v VVO. V obvestilu o ugodni rešitvi prijave, ki ga prejmejo starši od VVO se sporoči dan vključitve otroka v VVO. Če starši ne pripeljejo otroka v VVO ob določenem dnevu ali ne sporočijo zadržek, je pristojni organ VVO upravičen, da v roku 8 dni od dneva določenega za vključitev otroka v VVO z uradnim zaznamkom ugotovi, da so starši umaknili prijavo. Pristojni organ VVO ima na podlagi takšne ugotovitve pravico, da iz prioritetnega seznama vključi v VVO otroka, ki je prvi na tem seznamu. 11. člen V primeru, da je v VVO dovolj prostih mest za otroke posameznih starosti se prijave ne obravnavajo na seji komisije, temveč se izvrši sprejem in vključitev otrok po odločitvi v statutu določenega pristojnega organa VVO. Pri tem se upošteva vrstni red iz evidence vloženih prijav. 12. člen V kolikor je vloženih več prijav v razmerju do prostih mest za sprejem v VVO v posamezne oddelke, vzgojnovarstvena organizacija postopa tako, da od skupnega števila razpoložljivih mest najprvo izloči 20 % prostih mest za sprejem otrok tistih staršev, katerih prijave zaradi socialnega stanja (visoki dohodki in drugo) ne pridejo v poštev pri uporabi vrstnega reda po kriterijih določenih v naslednjem členu. 13. člen Kriteriji za sprejem otrok so naslednji: (varianta glede na določilo 13. člena: kriteriji za sprejem otrok za 80 % od vseh razpoložljivih mest po posameznih oddelkih so naslednji:) 1. V prednostni vrstni red se vključijo otroci iz nepopolnih družin. Nepopolna družina je družina samohranilke oz. samohranilca ter družina, ki ne živi v zakonski skupnosti s partnerjem. 2. Socialni položaj družine je zaradi objektivnih razlogov slab ter se pri tem upošteva premoženjsko stanje in mnenje pristojnega organa za socialno skrbstvo. 3. V ta kriterij se vključujejo tiste družine, ki imajo slabe stanovanjske razmere, funkcionalno neustrezna in preveč 'Utesnjena stanovanja. Mnenje poda organ za socialno skrbstvo ali organ s področja otroškega varstva krajevne skupnosti. 4. Starši zaradi socialnih in zdravstvenih indikacij niso primerno sposobni oskrbovati in vzgajati otroka za zdrav telesni in duševni razvoj. O emocionalni brezbrižnosti do otroka in drugih pojavov, ki škodljivo vplivajo na otrokovo vzgojo poda mnenje pristojni organ socialnega skrbstva (delavka na področju socialnega skrbstva v KS). Med zdravstvene indikacije spadajo predvsem težja obolenja kar se dokaže z izvidom pristojne zdravstvene službe. 5. Oba starša sta zaposlena in nimata možnosti za varstvo v domačem okolju. V ta vrstni red se vštevajo tudi prijave za sprejem otrok v VVO od staršev študentov. To določilo se v i enakem obsegu uporablja tudi za starše, ki še študirajo na višjih ali visokih šolah. 6. V družini so trije ali več otrok v starosti do 12 let. 7. Organizacije združenega dela, ki so sofinancirale izgradnjo novih prostorov za potrebo vzgoje in varstva otrok imajo za svoje člane delovne skupnosti prednost le za določeno število prostih mest. Skupno število prostih mest za delavce te organizacije združenega dela sme znašati največ toliko, kolikor znaša j njihova udeležba v razmerju do celotnih stroškov za pridobitev novih prostorskih zmogljivosti. Kriterije za sprejem otrok delavcev iz takih organizacij združenega dela določijo njihovi organi upravljanja. 14. člen Organizacije združenega dela, katere so z lastnimi sredstvi ob sodelovanju družbenopolitičnih skupnosti in skupnosti otroškega varstva same financirale novogradnjo za vzgojnovarst-vene oddelke sprejemajo v VVO izključno s prednostno pravico staršev, ki so v delovnem razmerju s to organizacijo. V primeru, da je v oddelkih VVO več prostih mest se tudi za te oddelke uporabljajo določila tega pravilnika za sprejem otrok iz tistih družin, katerih starši niso v delovnem razmerju s to organizacijo združenega dela. Če ima organizacija združenega dela v takih oddelkih zasedena vsa mesta z otroci članov delovne skupnosti se za druge člane te organizacije združenega dela, ki prosijo sprejem otroka v VVO v svoji najbližji okolici uporabljajo določila tega pravilnika enakopravno kakor za vse druge starše. 15. člen Zoper sklep komisije za sprejem otrok v VVO se lahko vsak tisti, ki ima pravni interes pritoži na izvršni odbor skupščine skupnosti otroškega varstva občine. Izvršni odbor ali drug organ je dolžan, da odloči o pritožbi najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Pritožba se vloži pri ravnateljstvu VVO v kateri je bila obravnavana prijava za sprejem otroka v WO. 16. člen Pravilnik je bil obravnavan in sprejet na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva občine Vrhnika............. Po določilu u uvodu navedenega zakona svet oz. zbor delovne skupnosti razglaša ta pravilnik kot splošni akt v samoupravnem urejanju medsebojnih odnosov. Za razlago tega pravilnika pooblašča skupščina skupnosti otroškega varstva občine Vrhnika izvršni odbor skupnosti. 17. člen Vzgojnovarstvene organizacije so dolžne, da v roku 30 dni od dneva sprejetja tega pravilnika razglasijo veljavnost uporabe. Štev.: Predsednik skupščine Datum: SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA VRHNIKA.......... Pravilnik je VVO.......... po organu upravljanja razglasila kot splošni akt VVO in prične veljati od.......... 1977 dalje. Predsednik sveta—zbora delovne skupnosti VVO . ......... 'J Zahvaljujemo se Organizacijski odbor za pripravo 3. srečanja aktivistov Osvobodilne fronte in borcev narodnoosvobodilne borbe Notranjske ter delovnih ljudi in občanov Notranjske se zahvaljuje vsem družbenopolitičnim organizacijam, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, društvom in posameznikom, ki so kakorkoli s svojim prostovoljnim delom pomagali pri uspešni organizaciji tega srečanja. VKLJUČITE SE V DELO DPM Obveščamo občane in delovne ljudi, ki želijo delati v društvu prijateljev mladine, da dobijo vsa navodila o vključitvi v društvo na sedežu svoje krajevne skupnosti. Prepričani smo, da se boste v čim večjem številu odzvali našemu vabilu in se vključili v društvo ter po svojih močeh prispevali k lepšemu življenju naših najmlajših. Izvršni odbor predsedstva Občinske konference SZDL ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA NAKUPOVALNI POPUSTI NA ŽELEZNICI Železniško gospodarstvo Ljubljana se je priključilo akciji slovenskih trgovcev za boljšo oskrbo z ozimnico. Ker bodo trgovine do konca leta odprte tudi v sobotah popoldan nudijo slovenski železničarji vsem potnikom vsako soboto in dan pred praznikom do konca leta 50 odstotkov popusta pri potovanju s potniškimi vlaki v notranjem prometu na področju Slovenije in Istre, torej na področju ŽG Ljubljana. Popust potniki uveljavijo tako, da kupijo na odhodni postaji karto za polno ceno, pri povratku pa se vozijo z isto karto. Pri tem pa velja omejitev, da je treba karto pri odhodu uveljaviti do 14. ure, povratek pa se ne sme zavleči čez polnoč istega dne. Popust velja za vse kraje v Sloveniji in Istri, uveljaviti pa ga bo mogoče od vključno 15. oktobra. Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri ISKRA Široka potrošnja TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika VRHNIKA, Idrijska cesta 42 želi zaposliti sodelavce na naslednjih delovnih mestih 1. tehnolog 2. orodjar (2 delovni mesti) 3. nastavljalec orodij 4. vratar - nočni čuvaj (2 delovni mesti) 5. skladiščni delavec Pogoji za sprejem: Ad. 1. visoka ali višja strokovna izobrazba tehnološke smeri poskusno delo 3 mesece kvalificiran orodjar praksa zaželjena, ni pa pogoj poskusno delo 2 meseca strojni ključavničar zaželjena praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu poskusno delo 2 meseca končana osnovna šola zaželjen tečaj za gasilca končana osnovna šola odslužen vojaški rok poskusno delo 1 mesec Ad. 2. Ad. 3. Ad. 4. Ad. 5. u„ mesto »tehnolog" nudimo možnost stanovanja 0° s »uporabo kuhinje in sanitarij. prošnje s kratkim življenjepisom naj vložijo kandi- ™«J kadrovski službi Iskra tovarna antenskih naprav Vrhni-«. Idrijska cesta 42. • NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Androjna V.: Upravni postopek in upravni spor Bernstein L: Srečne ure ob glasbi Bukša J.: Naše telo Crnković R.: Denar in kredit v OZD Damjanović P.: Tito pred nalogami zgodovine Družbena samozaščita v TOZD Durjava O.: Politična ekonomija Francoski moralisti Freud S.: Predavanja za uvod v psihoanalizo Gala A.: Ogenj ca Hrastelj T.: Načini in oblike mednarodnega poslovanja Jurančič L: Ocena delovnih mest Kardelj E.: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja Kobe P.: Zakon o kazenskem postopku Lavrič J.: Moj pes Iindemann H.: Premagani stres Mojsov L.: Sodobni svet in mi Murko V.: Javne finance in finančni sistem SFRJ Postopek uresničevanja Zakona o ZD Rudolf B.: Dialektika Soldatović D.: Poslovni bonton Strohsack B.: Delovna razmerja Troha Ž.: Samoupravna delavska kontrola Vošnjak M.: Propolis - zdravilo jutrišnjega dne Vrhunc M.: Boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev Zdravila, strupi, droge LEPOSLOVJE: Mladinsko: Dolgouhec in medved Graf ena uer N.: Abeceda Kraigher N.: Akcija Makarovič S.: Potepuh in nočna lučka Roš F.: Tinca brez mezinca Strniša G.: Kvadrat pa Pika Suhodolčan L.: Sedem nagajivih Šinit J.: Polonca gre na morje Zagorski C: Vse o Piki Spomini na otroštvo Dostojevski F. M.: Netočka Nezvanova Nagy K.: Zgodba moje dijaške knjižice Špur K: Sošolca Townsend J. R.: Letoviščarji Za odrasle: Ingolič A.: Gorele so grmade Kovačič V.: Tvoji obrazi Kravos J.: Moje in vaše zgodbe Leskovec K.: Nevarni koraki Rupel D.: Družinska zveza Suhodolčan L: Med reko in zemljo Svetina T.: Ognjeni plaz V areni življenja Zidar P.: Jezus iz pekla Zor man L: Stric Benjamin Prevodi: Bakhvin J.: Šepet nežne ulice Bergius C: Medaljon Blackmore J.: Samotna noč Burk H.: Tribunal Gobetti A.: Partizanski dnevnik Guthrie W.: Zapisan slavi Innes H.: Skrivnost zapuščene ladje Kirst H. H.: Umor iz tovarištva Kugy J.: Anton Ojcinger Lebtanc M.: Skrivnostna Mata Hari Murdoch L: Nepriznana roža Perat J.: Reci miSandro Rey P.: Grk Sirnmel J. M.: Ne vem, kaj me radosti Vesaas T.: Most V srbo hrvatske m jeziku: Bellow S.: Planet gospodina Sammlera Božić M.: Kurlanigornji i donji Christie A.: Hotel Bertram, Kod bijelog konja, Nesreća nevinih, Nijemi svedok, Poslije sprovoda, Sudbina nepoznata, Vječita noč, Zla kuća Dreiser T.: Američka tragedija, Financijer, Galerija žena, Jennie Gerhardt, Sestra Carie, Stoik, Zora Glumac B.: Zagrepčanka Ivanić I.: Zločini Kesey K: Let preko kukavičjeg gnijezda Majdak Z.: Marko na mukama Soubiran A.: Bio sam liječnik Simunović D.: Pripovijesti iz Cetinjske krajine V angleškem jeziku: Binfield R. D.: Talesfrom Tolstoy Bronte C: Jane Eyre Defoe D.: Robinson Crusoe Dickens C: A tale of two cities Doyle A. C: Baskervilles Stevenson R. L: Kidnapped Thackeray W. M.: Vanityfair Verne J.: Around the world in eighty days, Youmey to the centre of the earth STUDENTI! Ker je zanimanje za koriščenje štipendij, ki jih podeljuje Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo v naši občini premajhno, v celoti objavljamo razpis natečaja, s katerim želimo podrobno seznaniti vse zainteresirane študente o možnostih, ki vam jih nudi Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA RAZPISUJE NATEČAJ za dodelitev štipendij v študijskem letu 1977/78, in sicer za naslednje fakultete in visoke šole: — fakulteto za strojništvo ali visoko tehniško šolo - smer strojništvo (skupina za balistiko, proizvodnjo in toplotno tehniko); — fakulteto za elektrotehniko ali visoko tehniško šolo — smer elektrotehnika (oddelek za elektroniko - usmeritve elektronika in avtomatika; energetski oddelek - usmeritvi šibki in jaki tok); — fakulteto za naravoslovje in tehnologijo ali visoko tehniško šolo (oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo, odsek za organsko tehnologijo - smeri tehnologija polimerov, tehnologija eksplozivov, kemijsko inženirstvo; odsek za metalurgijo — smer barvaste kovine; matematič-no-fizikalni oddelek - odsek za meteorologijo; oddelek za farmacijo); — fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ali visoko tehniško šolo (oddelek za gradbeništvo — smer konstrukcije, nizke gradnje in hidrotehnika); — ekonomsko fakulteto ali visoko ekonomsko komercialno šolo ali visoko šolo za organizacijo dela (smeri ekonomska statistika in kibernetika, ekonomika in organizacija dela, finančno-računovodska smer in smer ekonomska politika in planiranje); — medicinsko fakulteto; — biotehniško fakulteto — veterinarski oddelek (usmeritev veterinarsko zdravstvo). POGOJI NATEČAJA Prijavijo se lahko fantje, ki so državljani SFRJ, redni študenti navedenih fakultet ali visokih šol, za farmacevtski in naravoslovno-matematični oddelek pa tudi dekleta. Izpolnjevati pa morajo naslednje pogoje: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek; — da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo o izpolnjevanju moralnopolitičnih pogojev za dodelitev štipendije in službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi; — študenti I. letnika ne smejo biti starejši od 21 let, študenti drugih letnikov pa smejo biti starejši za toliko let, kolikor letnikov študija so že končali. NAČIN PRIJAVE Prošnjo za štipendijo, kolkovano z 2 din upravne takse, je treba vložiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Napisana mora biti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri navedenem organu. Prošnji je treba priložiti: — overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige; — potrdilo fakultete ali. visoke šole o vpisu v letnik šole v študijskem letu 1977/78; — potrdilo o opravljenih izpitih prejšnjega letnika, študenti I. letnika pa prepis spričevala zaključnega razreda in zaključnega izpita srednje šole. ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE Študentom, ki bodo sprejeti, pripada: a) štipendija v naslednjih mesečnih zneskih: — študentom I. letnika 1470 dinarjev — študentom II. in III. letnika 1640 dinarjev — študentom IV. in V. letnika ter absolventom 1920 dinarjev b) nadomestilo za šolske potrebščine v znesku enomesečne štipendije za vsako leto študija; c) nadomestilo za strokovno počitniško prakso in ekskurzije v naši državi, ki jih predvideva program fakultete ali visoke šole; d) nadomestilo študentom za pripravljanje diplomske naloge (kjer je ta obvezna) v znesku 1000 dinarjev; e) nagrada za opravljeno študijsko leto v znesku 600 do 2000 dinarjev; ta znesek je odvisen od povprečne splošne ocene pri izpitih; f) zdravstveno varstvo. Štipendija teče od začetka šolskega leta 1977/78 in pripada za vseh 12 mesecev v letu. Medsebojne obveznosti štipenditorja in štipendista so določene s pismeno pogodbo. Ta pogodba med drugim štipendista zavezuje, da bo po opravljeni diplomi nastopil službo v JLA in v njej ostal dvakrat toliko časa, kot je prejemal štipendijo, toda ne manj kot šest let. Natečaj velja do 31. oktobra 1977. Štipendiste bo izbrala komisija. Prednost pri izbiri bodo imeli študenti višjih letnikov. O rešitvi prošenj bodo kandidati obveščeni do 31. decembra 1977. Podrobnejša pojasnila o pogojih, načinu prijave, pravicah in obveznostih štipendistov lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, Cankarjev trg 4 na Vrhniki. Še med počitnicami smo starši nekaterih otrok, ki hodijo letos v 3. razred, dobili obvestilo, da se bodo morali otroci voziti v šolo na Log, kar pa je kasneje zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra odpadlo. Na pobudo staršev smo imeli skupni sestanek staršev in učiteljev vseh treh tretjih razredov osnovne šole Ivana Cankarja. Na sestanku je tovarišica ravnateljica Vida Aleksič statistično prikazala problem prostorov, nakar smo se soglasno dogovorili, da otroci, ki so bili določeni za vožnjo na Log, obiskujejo pouk v tretji izmeni na Vrhniki, seveda šele, ko bodo rešene kadrovske težave. Na tem sestanku pa so bila spevajo k povečanju narodnega sprožena tudi naslednja vpra- dohodka v občini, sanja: zakaj se še ni pričelo gra- Glede prostorov je enak diti šolo? Kaj je z denarjem iz problem nakazal tudi ravnatelj Na podlagi vsega tega se postavlja vprašanje: „Denar za gradnjo šol je, celo za dve, z gradnjo pa se še ni začelo, niti ni dosežen sporazum o tem, kje naj se prične graditi? " Kdo je za tako stanje odgovoren? Ali res mislite, da je za tako stanje krivo malomeščansko mišljenje staršev? ! Kako gledajo na tak malomaren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi in reše- i ■ i RESNICA PA JE TAKA S ■ i a ■ ■ ■ ■ ■ ■ i S ■ ■ ■ ■ ■ Osnovna Šola Ivan Cankar. Ob vselitvi je bilo v njej 18 oddelkov, letos pa jih je že 25. samoprispevka? Kako bomo lahko šli v nov povečan samoprispevek in ali mislite, da bodo posledice malomarnosti nekaterih trpeli otroci? Na vsa ta vprašanja nam tovarišica ravnateljica ni mogla odgovoriti (kar je popolnoma razumljivo), saj je naloga šole organizirati in izvajati učni program, za zagotovitev materialnih in prostorskih pogojev pa so odgovorni drugi — občinska izobraževalna skupnost skupaj z vsemi občani. Zato smo izvolili manjši odbor, ki naj bi se sestal s predstavniki občinskih organov, ki so kakorkoli seznanjeni oziroma so odgovorni za izgradnjo šolskih objektov in ki nam na zgoraj navedena vprašanja lahko odgovore. Do tega sestanka pa ni prišlo, pač pa se je sestal svet staršev obeh šol, t. j. šole Ivan Cankar in Janez Mrak. Na tem sestanku je tovarišica Aleksičeva ponovno statistično prikazala problem pomanjkanja prostorov, povedala s kakšnimi sredstvi razpolaga občina za izgradnjo šol (18.880 din iz samoprispevka, 15.000 din posojilo zavarovalne skupnosti TRIGLAV in 3.200 din sredstev SIS, pisano v ND) in ne nazadnje tudi podatek o zaposlenosti v občini oziroma odstotek ljudi, ki vsakodnevno pri- ■ -. Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Miloš Mauri, Janez Pečar, Ri-chard Beuerman, Andrej Kraše-vec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika Številka tiro računa: 50110-678-41016 - Telefonska številka uredništva 70-325 -Priprava za tisk: Dnevnik — BEP, Ljubljana, Kopitarjeva 2, tisk: Ljudska pravica. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. , točke prvega odstavka 36. Člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316/72) je ■»Jaš časopis oproščen prometnega davka. osnovne šole Janez Mrak in bil enakega mnenja, da v naslednjem letu ne vedo kam z otroki ter da bo problem pomanjkanja prostorov v naslednjih letih že na podružničnih šolah. Na koncu vseh teh podanih podatkov je še tovariš Torkar obrazložil že izdelan idejni projekt prizidka k šoli Ivan Cankar. Povedal je, da bo ta gradnja skupaj z adaptacijo stare šole stala približno 1,7 milijarde. Če pri tem povežemo še znesek, ki je za gradnjo šol na razpolago (približno 3,7 milijarde), se lahko samo še vprašamo, zakaj do takih problemov sploh prihaja. S tem prizidkom in pridobitvijo novih učilnic bi se rešil problem pomanjkanja šolskih prostorov za obe šoli, vsaj za krajše obdobje. Zavedati pa se moramo, da se cene stalno dvigajo, naš denar pa leži brez obresti! Na tem skupnem sestanku je bila tovarišica Feferjeva, predsednica skupščine občinske izobraževalne skupnosti mnenja, da do obravnavanja tega problema prihaja predvsem in samo zaradi nerazumevanja staršev ter zaradi malomeščanskega gledanja staršev na način reševanja problema! Kdo ga rešuje? Učitelji in otroci s tem.da imajo okrnjen učni program! Zakaj na vsa pismena opozorila, ki jih je šola posredovala občinski skupščini, občinski izobraževalni skupnosti, krajevni skupnosti in SZDL ni prejela nobenega odgovora ne v pismeni in ne v ustni obliki? vanja družbeno pomembnih vprašanj člani družbenopolitičnih organizacij v občini? Ali ne smatrajo, da je to že politični problem in gospodarski kriminal, ob katerem je nujno potrebno postaviti vprašanje ali so ljudje, ki so za te naloge odgovorni in plačani, tem nalogam tudi kos? Menimo, da je ta problem pomemben za celotno občinsko skupnost, zato je potrebno, da so o njem seznanjeni vsi občani, predvsem pa delegati, ki odločajo na različnih področjih ter da ob postavljenih delegatskih vprašanjih odločajo v skladu z interesi celotne naše skupnosti. Z. L. in S. H. 1 ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ V zgoraj objavljenemu članku, istega je objavilo tudi Delo v rubriki ..Prejeli smo", je pisec tega postavil Občinsko izobraževalno skupnost na zatožno klop. Zanimivo je, da je pisec članka slišal samo tisti del diskusije predsednice Izobraževalne skupnosti, kjer je bilo govora o malomeščanski miselnosti staršev, vse drugo pa je preslišal. Ne želim se prepirati s piscem, vendar pa vse zadnje pisanje v Delu o Vrhniki in njenih problemih kaže tendence najti „črno ovco", ki je kriva stanja v šolstvu na Vrhniki. Ta „črna ovca" je sedaj postala občinska izobraževalna skupnost. Zato menim, da je moja dolžnost, da dam na vse dosedanje članke kratko pojasnilo o teh problemih. Kajti niti delegati niti tisti, „ki so za to plačani", kakor pravi pisec pisma, niso držali križem rok. Kje in koliko pa smo bili uspešni, pa presodite tisti, ki boste brali moj odgovor in odgovor Sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Odgovorila bom torej le na stvari, ki se tičejo Občinske izobraževalne skupnosti. Glede prevoza otrok na Log je nastal problem pri enem oddelku. Tovarišica ravnateljica šole Ivan Cankar je na Občinski izobraževalni skupnosti pojasnila, da lahko dobe zakonca, ki bi poučevala na Logu. Dogovorili smo se, da je bolje otroke in učiteljico voziti na Log, kakor imeti na šoli tretjo izmeno. Dogovorjeno je tudi bilo, da bodo na Log vozili oddelek, ki nima vozačev. Vendar iz pritožb staršev na Občinski izobraževalni skupnosti smo zvedeli, da je tak oddelek šole nato nastal iz učencev treh oddelkov tretjega razreda. Nihče ni Občinsko izobraževalno skupnost obvestil, da otrok ne vozijo na Log zaradi „pomanjkanja kadra." Predsednica je prosila starše, z oziram na pritožbe teh na Občinski izobraževalni skupnosti, naj člani sveta staršev vplivajo na ostale starše, da premagajo snobistič-no mišljenje glede kraja šolanja. Problem stiske s prostorom naj se reši trenutno tako, da se učenci skupaj z učiteljico odpeljejo v šolo in vrnejo nazaj, ker problem prostora na Vrhniki ne bo rešen čez noč, četudi se gradnja novih prostorov takoj začne. Škoda je, da učenci obiskujejo pouk v treh izmenah. dokler imamo šolo v Podlipi zaprto in je v eni izmeni še prostor na Logu, Drenovem griču in Bevka h. V Delu pa sta bila objavljena še dva članka v zvezi s šolstvom na Vrhniki, na katera pa bi tudi ob tej priliki rada odgovorila. V prvem je bila med drugim tudi tožba glede brezplačnih učbenikov. Omenjena je bila samo Industrija usnja Vrhnika, ki je pomagala s sredstvi za začetek. Nikjer pa ni bila omenjena Občinska izobraževalna skupnost, ki je v času svojega obstoja vsako leto v finančnem načrtu zagotovila sredstva v skladu z republiškimi merili, v letošnjem letu pa v dodatnem programu celo 50 din na učenca in jih načrtuje do leta 1980. Verjetno je bilo mogoče nekaj knjig kupiti tudi s tem denarjem! V drugem članku je bilo pisano o tem, da je ena šola nastavila logopeda, da pa prej ni bilo mogoče nastaviti strokovnih delavcev. Zato naj povem, da so za strokovne delavce bila sredstva vsako leto zagotovljena, le šole niso našle prostora zanje. Odrekli so se še edinemu šolskemu svetovalnemu delavcu — socialni delavki, kakor hitro je bila postavljena zahteva, da delo opravlja na eni šoli, ostalim pa samo pomaga pri posameznih akcijah. Dokler je delala na vsaki šoli dva oziroma en dan, prostor ni bil problem. Kakor hitro pa naj bi delala stalno na eni šoli, se je pojavil problem prostora. Ker odgovora Sklada za gradnjo šol in VVZ o reševanju prostorske problematike na osnovnih šolah v občini nismo pravočasno prejeli, bomo odgovor objavili v novembrski številki. Uredništvo Verjetno pa bo problemska konferenca SZDL, ki bo sklicana na pobudo Občinske izobraževalne skupnosti, najprimernejši kraj, da odkrito spregovorimo o problemih šolskih prostorov v naši občini. Sklic te konference so zahtevali delegati na junijskem zasedanju skupščine Občinske izobraževalne skupnosti PREDSEDNICA SKUPŠČINE OlS FEFER—KAJDIŠ VALENTINA ■ ■■I URESNIČUJE SE STANJE, NA KATEREGA SO ŠOLNIKI OPOZARJALI 2E PRED LETI_ Na Cankarjevi šoli tretja izmena Letošnje šolsko leto se je na vrhniških osnovnih šolah — isto bi lahko zapisali tudi za Osnovno šolo Borovnica — začelo z veliko prostorsko stisko, na katero so nas učitelji opozarjali že pred leti, takrat, ko smo glasovali za samoprispevek za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih objektov. Tako so razredi na matičnih šolah, t. j. na šoli Janeza Mraka in Ivana Cankarja polno zasedeni, v nekaterih je tudi 32 učencev, primanjkuje prostora za podaljšano bivanje, za interesne dejavnosti otrok, ki so v vzgojnem procesu ravno tako pomembne kot pouk sam itd. Na Cankarjevi šoli letos že tako primanjkuje prostorov, da imajo glasbeni pouk učenci deloma v učilnici za gospodinjstvo, deloma pa v prostoru namenjenemu za tehnični pouk, klavir pa je v knjižnici. V višjih razredih — to je na predmetni stopnji — imajo tedensko 6 ur, za katere sproti iščejo prazen prostor, da ne govorimo o lastni telovadnici, ki je šola sploh nima. Najhuje pa je to, da si morajo trije oddelki na razredni stopnji (2 četrta in 1 tretji razred) deliti eno samo učilnico, torej jih je prostorska stiska prisilila uvesti tretjo izmeno. Bodo generacije za nami tudi trpele pomanjkanje prostorov? Obvestilo Občane Vrhnike obveščamo, da bo na Dan mrtvih komemoracija pri spomeniku žrtev na Drči, ob 9. uri dopoldan. Krajevni odbor ZZB NOV VRHNIKA Prav tako pa trpi tudi podaljšano bivanje, saj so v letošnjem šolskem letu vanj zajeti le učenci prvih in drugih razredov in sicer iz šole Janeza Mraka 114 otrok in šole Ivana Cankarja 56. Podaljšano bivanje pa je v stavbi, v kateri je tudi posebna šola — to obiskuje 34 otrok —, za katero pa vemo, da je v povsem neprimernih prostorih in je že Zavod za šolstvo -Organizacijska enota Ljubljana zagrozil, da bo prisiljen ukrepati, če se ne bo pričelo reševati neprimerno prostorsko stanje v tej šoli. Večanje števila otrok se kaže tudi na podružničnih šolah. Tako so letos na Drenovem OSNOVNA ŠOLA JANEZ MRAK razredna stopnja: predmetna stopnja: podružnična šola Drenov grič: podružnična šola Bevke: posebna šola OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR razredna stopnja: predmetna stopnja: podružnična šola Log: griču in v Bevkah 1. razr čisti oddelki in ne več kombi nirani, veliko večji vpis v 1' razred pa je bil tudi na Logu Tudi ostali razredi na razredni stopnji so čisti razredi ke' vozijo otroke iz Bevk na Dre nov grič ali obratno in iz Sinj' gorice tudi na Drenov grič na mesto na Vrhniko. Tudi ni Logu se število otrok hitre veča, saj je na razredni stopnj letos kar 5 oddelkov. Če strnemo te poaatke c številu šoloobveznih otrok samo na vrhniških osnovni!' šolah in njihovih podružnicah je stanje v letošnjem šolskerr letu takšnole: 9 oddelkov 12 oddelkov 3 oddelki 2 oddelka 12 oddelkov 13 oddelkov 5 oddelkov 599 otrol 130 otro 34 otrol 707 otrol 107 otrol T. H