six)vi:r\SKi
CELOVEC SREDA 30. SEPT. 1992
Letnik XLVI. Štev. 39 (2674)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P. b. b.
Partl spet predsednik izseljencev
Na nedeljskem občnem zboru ZSI je bilzapredsed-nika ponovno izvoljen podžupan Bistrice nad Pliberkom Jože Partl. Tudi odbor je bil v celoti potrjen. Občni zbor je potekal v znamenju 50. obletnice pregona.
50. obletnica pregnanstva in upora
V	znamenju 50. obletnice pregnanstva in upora je potekal redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev v nedeljo na sončnih Radišah.
Predsednik Jože Partl je med čatnimi gosti pozdravil predsednika ZSO dr. Sturma, podpredsednika NSKS dr. Apovnika ter konzula Republike Slovenije v Celovcu gospoda Jazbeca.
V	svojem delovnem poročilu je Partl dejal, da se je
Zveza slovenskih izseljencev ob 50. obletnici pregona dostojno spomnila teh dogodkov s slavnostno prireditvijo in mašo meseca aprila v Celovcu.
Dejal je, da dežela ni smatrala za potrebno, da bi uradno zavzela stališče do teh dogodkov.
Zveza slovenskih izseljencev se teh dogodkov spominja v zavesti, da je
treba podvzeti vse, da se kaj takega ne zgodi več. Prav dogodki v bivši Jugoslaviji so dokaz, da je treba mladino vzgajati k toleranci in strpnosti.
Zveza slovenskih izseljencev bo v naslednjih tednih izdala že napovedano znanstveno publikacijo o ozadjih nasilnega pregona koroških Slovencev pred 50 leti.
Knjigo je pripravil Sloven-
ski znanstveni inštitut.
Udeležence občnega zbora je pozdravil predsednik radiš-kega prosvetnega društva Tomaž Ogris, kije dejal, da si društvo šteje v čast, da k prireditvi lahko prispeva kulturni spored.
Po končanem formalnem delu je sledilo še tovariško srečanje, na katerem so nekdanji pregnanci pokramljali v prijetnem vzdušju radiškega kulturnega doma.
Odlok deželne vlade ureja dvojezične topografske napise
Pred nekaj dnevi je deželna vlada izdala odlok, s katerim določa dvojezične topografske napise v pristojnosti zveze, dežele in občin. Pri tem se sklicuje na tozadevni odlok ministrstva za gospodarske zadeve, ki zahteva dvojezične napise ne le za krajevne table, temveč tudi za kažipote. Tej argumentaciji sledi tudi deželna vlada, ki je občinam, ki imajo (ali naj bi imele) po zakonu o narodnostnih skupnostih dvojezične napise, sporočila, da morajo biti vsi krajevni napisi in tudi kažipoti
dvojezični.
Že meseca julija pa je deželna vlada z odlokom določila, da imajo prebivalci, ki živijo v območjih okrajnih glavarstev Beljak-dežela, Celo-vec-dežela in Velikovec pravico do slovenskega uradnega jezika. Prej so to pra-vico imeli le prebivalci tistih občin, ki so po zakonu o narodnostnih skupnostih upotevale slovenščino kot uradni jezik.
V smislu tega odloka je bila tudi odločitev neodvisnega upravnega senata v zadevi mag. Popotniga.
Odloka deželne vlade sta prav gotovo pomembna in merita v pravo smer. Sicer odlok o dvojezičnih krajevnih napisih in kažipotih še vedno velja le za tiste občine, ki po
Ne prezrite!
01:5.-8.10., vsakdan ob 9.30 uri „Vroča jesen“-20 let
podiranja tabel (Ortstafelsturm)
odredbi na osnovi zakona o narodnostnih skupnostih imajo ali naj bi imele dvojezične krajevne napise.
Upati je, da bodo zdaj vsaj te občine uredile dvojezične napise in kažipote v smislu zakona. Odlok glede uradnega jezika pa dejansko pomeni razširitev	veljavnostnega
območja.
Odloka deželne vlade še ne pomenita izpolnitev 7. člena ADP, očiten pa je miselni premik, kije pozitiven.
dr. Marjan Sturm
K HD za preštevanje
Koroški Heimatdienst smatra za „senzacionalno“, da se del koroških Slovencev ogreva za narodnostni priznavalni princip. KHD s tem reagira na izjavo predsednika NSKS dr. Matevža Grilca v zadnji številki „nt“. V tem vidi nove možnosti za „ugotavljanje manjšine“.
Ugotavljanje manjšine je dolgoletna	zahteva
nemškonacionalnih sil na Koroškem. V sedemdesetih letih je tedanji kancler Kreisky klonil in dovolil preštevanje manjšine. Koroški Slovenci smo ga uspešno bojkotirali. Zahteva po ugotavljanju manjšine izhaja iz prepričanja, da sc na ta način številčnost manjšine zmanjša. Kajti posledica takega ugotavljanje je, da se pravice merijo po številu pripadnikov. V koroških razmerah bi to za manjšino imelo porazne posledice.
Narodnostna priznavalna prisila bi manjšino zreducirala na tako imenovane „stoodstotne Slovence“. Znotraj manjšine bi se vnel boj med „dobrimi in slabimi Slovenci“, ki bi le še pospešil proces asimilacije.
Nemškonacionalne sile na Koroškem se tega dobro zavedajo, zato se borijo za ugotavljanje manjšine.
Protest ZSO proti okrnitvi univerze
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem protestira proti okrnitvi možnosti študija in izteku študijskih smeri na celovški Univerzi za izobraževalne vede.
Predsednik ZSO dr. Sturm v pismu vicekan-clerju Buseku utemeljuje, da ima UBW Celovec pomembno mesto v duhovnem življenju Koroške. Prav filozofsko - znanstvene študijske smeri so z raziskavami in vedami dale neprecenyive impulze za vso Koroško.
Prav sodelovanje s celovško univerzo v prostoru Alpe-Jadran je ustvarilo pomembno osnovo za sožitje. V tem smislu je univerza že uveljavila pobude, ki so evropskega pomena.
Tridnevni izlet od 9. do 11. oktobra
Uredništvo Slovenskega vestnika svoje naročnike, bralce in vse prijatelje lista tudi letos vabi na že tradicionalni „Vestnikov hit“. Cilj letošnjega izleta je Opatija v Kvarnerskem zalivu na Hrvaškem, čas izleta pa od 9. do 11. oktobra. Obeta se nam torej čudovit konec (£dna!
Naš pribljubljen hit organiziramo - kot že v preteklih dveh letih - v sodelovanju s turistično agencijo Sommeregger iz Celovca, posebno ugodna pa je cena: tridnevno potovanje
(prevoz z avtobusom, 2 polpenziona v izbranem hotelu, gala večerja, poldnevni izlet z ladjo v Rabac itd.) stane samo 1200,- šilingov za osebo! Cena velja za dvoposteljnjo sobo, za enoposteljno pa je treba doplačati 200 šilingov.
Prijavite se čimprej na uredništvu Slovenskega vestnika na telefonsko številko (0463) 51-43-00 (Milka Kokot, Urška Brumnik). Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da podaljšamo rok za prijave. Zadnji rok je 30. september!
Še možnost prijave za Vestnikov hit ’92 v čudovito Opatijo!
Na jesen narava navadno spremeni barvo. Zeleno zamenja rjava, koroška politika pa se pripravlja na proslavljanje plebiscita. Bolj ko zanimanje za to vrsto proslavljanja v širši javnosti pojenjuje — vsaj raziskave javnega mnenja kažejo na to — bolj koroška politika in mediji 10. oktober oznanjajo kot „najpomembnejši dan v zgodovini Koroške“.
KOMENTAR
dr.
Marjana
Sturma
10, oktober - deželni praznik?
Letos, ko ni okrogle obletnice, sta dva koroška časopisa v upanju na povečanje naklade sprožila akcijo,,da bi na dan plebiscita uvedli deželni praznik.
Deželni politiki so drug za drugim klecnili pod pritiskom obeh dnevnikov, le gospodarstvo se upira, ker tak praznik seveda tudi nekaj stane. Denar pa „zvestobo do domovine“ po navadi relativira.
Kampanja obeh dnevnikov je poučna. Prvič zato, ker je umetna in nikakor ne ustreza realnim potrebam koroškega prebivalstva. Zakaj ravno 10. oktober, zakaj ne 8. maj ali pa 13. september (zmaga nad Turki pri Dunaju) ipd., in drugič, ker kaže, da se za to kampanjo skrivajo realni materialni, politični in osebni interesi. Dvig naklade, bližajoče se deželne volitve, kariera posameznikov ipd.
Zakaj naj bi bil 10. oktober tako pomemben? Takih plebiscitov je bilo po prvi vojni več, vedno so eni zmagali in bili drugi poraženi. Toda vmes je minilo razburkanih 72 let. Nacionalsocializem, holokavst in kot reakcija še komunizem.
Trenutno smo soočeni s krvavo morijo v bivši Jugoslaviji, ki ima svoje začetke tudi v heroizaciji zgodovine.
Srbska norija se je pričela z opevanjem poraza na Kosovem polju, ki je odmaknjen že kar 600 let in ki ga Srbi danes mistificirajo kot zmago. Podobno delajo tudi Hrvatje s heroizacijo svoje srednjeveške države.
Kam je to privedlo, vidimo vsakdan na televizijskih zaslonih.
Evropska integracija potrebuje osveščen odnos do
zgodovine, preseganje ozkega nacionalnega mišljenja.
Na primeru Koroške bi to lahko pomenilo, da bi se vsi skupaj vprašali, ali je bila res v letih 1918-20 alternativa samo Avstrija ali kraljevina SHS? Je obstojala morda še kaka tretja opcija?
Vsekakor je zanimivo nekaj: leta 1918 so razpadle tri večnacionalne države pod geslom nacionalne samoodločbe. Nastale so nacionalne države, ki spet niso bile nacionalno homogene in so nosile v sebi konflikt manjšine l večine. V večini primerov so te države postale avtoritarne diktature. Ob koncu devetdesetih let sta spet razpadli dve večnacionalni državi, spet pod geslom nacionalne samoodločbe. Nastale države v večini primerov spet niso homogene, spet nosijo v sebi konflikt manjšine/večine, spet so v večini primerov avtoritarne diktature, da o vojaških spopadih ne govorimo.
Spričo dejstva, da se Evropa zbližuje, da presega nacionalne meje, da proces integracije sloni tudi na preseganju klasične nacionalne suverenosti, je dopustna teza, da bi tako leta 1918 kot tudi danes proces demokratizacije teh večnacionalnih držav preprečil morje zla in krvi. To bi bila tretja opcija, o kateri bi se splačalo razmisliti.
Osveščen odnos do 10. oktobra ne more temeljiti na heroizaciji zgodovine, ki je po vrhu zelo enodimenzionalna.
Koroških mediji očitajo srbski politiki, da je zazrta v preteklost. Ta očitek drži. Toda v vprašanju 10. oktobra so taisti mediji prav taki.
Prav to pa ni skladno z evropskim razmišljanjem.
Mnenja in stališča
10. oktober - deželni praznik?
Valentin Inzko
V zvezi z 10. oktobrom citiram iz načelnega programa Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je bil sprejet na občnem zboru 30.1.1972: „Skupna skrb za blagor domovine je utrjevala v teku zgodovine v prebivalcih dežele domovinsko in državljansko zavest, ki sta na Koroškem v slovensko in nemško govorečem prebivalstvu globoko ukoreninjeni. To je dokazalo tudi leto 1920, ko se je pri ljudskem glasovanju odločilo močno število Slovencev za enotnost Koroške. Tisti del Slovencev, ki je oddal leta 1920 svoj glas za skupno življenje z matičnim narodom v Sloveniji, nam zapušča zavest, da smo narodnostno gledano del slovenske narodne celote in da se čutimo kulturno povezane z vsemi Slovenci. Del koroških Slovencev, ki je oddal svoj glas pri glasovanju za Avstrijo, pa nam nalaga dolžnost, da se zvesto priznavamo k avstrijski državi, da se z vsemi močmi zanjo zavzemamo, da gojimo in utrjujemo v srcih naše mladine avstrijsko državljansko zavest in	ljubezen	do
Avstrije“.
Te misli,	objavljene v
načelnem programu NSKS pod naslovom „Naša skupna domovina“, so perspektiva tudi za bodočnost.
V programu, ki se začenja 1. oktobra z diskusijo z naslovom „Kako majhna sme biti manjšina“ v Neue Burg v Velikovcu in končuje z mladinskim bogoslužjem z mladino iz Roža in Podjune v soboto, 17. 10., bodo številne kulturne prireditve.
Tomaž Ogris
10. oktober je brez dvoma zelo pomemben dan v zgodovini naše dežele. To, kar so naredili iz tega dne pri raznih slavjih, pa mora vsakega miroljubnega človeka presuniti. Nikakor se ne bi mogel ogreti za to, da bi na ta dan odpirali še večje možnosti za proslave, ki so v svojem bistvu samo hujskanje. Tudi v akcijah nekaterih koroških dnevnikov, s katerimi si obetajo večje naklade, vidim igračkanje z' emocijami prebivalstva. Bolj dejavno se bo treba lotiti oblikovanja skupnega življenja v deželi in pa za zbliževanje med sosedi.
Terezija Stoisič
Povsem neumestno se mi zdi, da bi bila v moderni Evropi, kjer naj bi bilo najpomembnejše, da se združujemo, prav meja povod za praznik. Gre za to, da presežemo meje med državami in v miselnosti ljudi, ne pa da slavimo in praznujemo.
Vojaški pakt med Hrvati in Muslimani
Po enoletni vojni na Hrvaškem in skoraj polletni v Bosni in Hercegovini sta obe strani dokončno spoznali, da od mednarodne skupnosti zaman pričakujeta vojaško intervencijo, ki naj bi Srbe prisilila k ustavitvi agresije proti obema državama. Vse mogoče konference (bruseljska, lizbonska, londonska, ženevska...)posredovanja lorda Caringtona in Cyrusa Vancea niso uspele ustaviti vojne. Srbski pogajalci, tisti v Beogradu na republiški in tako imenovani zvezni ravni (Miloševič, Panič) kot tudi v Bosni (Karadžič) so doslej
prekršili vse dogovore na vseh ravneh.
Razočaranje hrvaškega predsednika Tudjmana in vodje	Muslimanov
Izbetbegoviča je omehčalo njuni doslej dokaj trdi stališči do razpleta vojne in ponovne ureditve BiH (in tudi Hrvaške).
Hrvaška je razočarana predvsem nad neučinkovitostjo modrih čelad Unproforja, ki jim še ni uspelo razorožiti paravojaških srbskih sil na zasedenih hrvaških ozemljih in jih povrniti pod hrvaško upravo, prav tako proces vra-
čanja beguncev poteka prepočasi, povratnike pa mirovne sile na varujejo v zadostni meri pred pritisk četniških skupin. Z ozemlja BiH srbske enote že šesti mesec zapored neprekinjeno tolčejo po hrvaških mestih Slavonski Brod in Županja in s tem varujejo srbski koridor do obeh oklicanih Krajin (kninske in bosanske). Prav ti dogodki so v nasprotju z izjavami predsednika Tudjmana v predvolilni kampanji, da. je vojna na Hrvaškem dobljena in končana.
Alija Izbetbegovič obvladuje samo približno eno tretjino
bosansko-hercegovskega ozemlja. Ostalo so zavzeli Srbi in deloma tudi hercegovski Bobanovi Hrvati.
Vojaški pakt med Tudjma-nom in Izbetbegovičem je torej za prvega prestižno politično vprašanje, za drugega pa izraz nuje za preživetje njegovega naroda. Podpis tega dokumenta prav med odmorom zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku pa je simbolična klofuta mednarodni skupnosti za njeno neuspešno in neodločno posredovnaje.
Jože Rovšek
73 odstotkov! Ambrozy dobil bitko, ne pa še vojno?
Predsednik koroških socialdemokratov	in
namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy je dobil bitko proti svojim najhujšim kritikom. V tajnih predvolitvah za imenovanje glavnega strankinega kandidata za prihodnje deželno-zborske volditve (predvidoma pomladi 1994) je kot edini kandidat prejel 72,67 odstotka glasov in tako presegel 70-odstotno mero, ki si jo je sam postavil kot pogoj, za glavnega kandidata SPÖ.
Tajnih predvolitev se je poslužila nepričakovano visoko število, 25.707 (58,7 odstotka) članov stranke na Koroškem. Ambrozy pa je doseženi rezultat na tiskovni konferenci ocenil kot jasno izpoved baze zanj, hkrati pa kot zavrnitev vseh, ki so kritizirali, da se politika stranke ne ujema z voljo in željami večine članov.
V	razgovoru z novinarji je
potrjeni šef stranke napovedal, da ne bo prišlo do odstranitve njegovih najhujših kritikov, kot so to napovedali	nekateri
koroški mediji. Ambrozy pa s tem v zvezi ni izključil personalnih sprememb pred deželnozborskimi volitvami, predvsem kar se tiče nekaterih članov SPÖ v koroški deželni vladi (konkretno deželni svetnik Max Rauscher) in tudi v koroškem deželnem zboru (najglasnejša kritika sta bila poslanca Envein Paska in Franz Grossmann - op. ured). Glede Paske je bil na tiskovni konferenci zelo jasen, ko je izrazil pričakovanje, da se „le-ta in še nekateri drugi“ ne bodo več potegovali za poslanskame-sta v koroškem deželnem zboru.
V	zvezi s kandidatno listo za prihodnje deželnozbor-ske volitve je Ambrozy napovedal poseben predvolilni model, ki bo bazi omogočil soodločanje pri imenovanju vsakega predlaganega kandidata. Poleg tega pa bo stranka seveda zagotovila tudi primerno zastopstvo odločilnih družbenih grupacij „od žensk preko sindikatov do narodnostne skupnosti“, je dejal. Model za izvolitev kandidatov za deželni zbor bo znan 19. oktobra letos, izbor kandidatov pa naj bi bil zaključen najkasneje spomladi 1993.
Tudi po predvolilnem postopku in jasni izreki članov SPÖ v prid Ambrozyja pa v stranki ne bo tako hitro zavladal mir oz. enotnost. Kot je bilo slišati, nekateri kritiki očitno ne želijo priznati svojega poraza, tako da je Ambrozy sicer dobil pomembno bitko, od njega samega pa je največ odvisno, ali bo dobil tudi vojno!
Ivan Lukan
DAS AKTUELLE INTERVIEW
mit NR Terezija Stoisits
Mehrsprachigkeit - unschätzbares Kapital
Was bedeutet die Einrich- itiativen der Volksgruppen det werden, und man muß sich tung des zweisprachigen Gym- selbst ist wieder frischer Wind hüten, die Leute vor den Kopf nasiumsin Oberwart?	in die Diskussion gekommen. zu stoßen.
Für die Kroaten und Ungarn im Burgenland bedeutet diese Schule in Oberwart (Borištof/-Felsöör) erstmals die Möglichkeit, auch über die Volksschule hinaus in der Muttersprache unterrichtet zu werden. Gleichzeitig bedeutet dieses Gymnasium aber auch eine große Chance für das Burgenland, vor allem für den Landessüden. Aufgrund der Öffnung der Grenzen werden im Land plötzlich sehr viele zweisprachig ausgebildete Arbeitskräfte benötigt. Die Mehrsprachigkeit wird schön langsam als unschätzbares Kapital des ganzen Burgenlandes erkannt. Ich halte es auch für besonders wichtig, daß die Schule auch für Kinder, die nicht den Volksgruppen angehören, offensteht. Ebenso sinnvoll ist es, auch zweisprachige Schüler aus Ungarn und Kroatien aufzunehmen. Dadurch wird das Sprachniveau weiter gesteigert.
Für die Volksgruppen erwarten wir uns natürlich eine Steigerung des Selbstbewußtseins.
Insgesamt sind 37 Jahre nach der Unterzeichnung des Staatsvertrages vergangen, bis es zur Einrichtung eines mehrsprachigen Gymnasiums im Burgenland gekommen ist. Weshalb hat das so lange gedauert?
Die Einrichtung des Gymnasiums in Oberwart war eine rein politische Entscheidung. Deshalb ist auch die 37-jährige “Nicht Einrichtung“ eine politische Frage gewesen. Gleich nach 1955 wurde argumentiert, daß man momentan wichtigere Fragen zu klären hätte. Es gehe um den Wiederaufbau des Landes, das Burgenland solle „auf die Überholspur gebracht werden“. Die kroatischen Organisationen waren damals entweder zu schwach oder zu sehr mit der ÖVP-Landesregierung verbunden, sodaß es zu keinen bemerkenswerten Initiativen gekommen ist. Später haben der Hrvatski akademski klub, die KUGA-Kulturna Zadruga die Idee einer Mittelschule für die Kroaten wachgehalten. Erst durch die gegenwärtige politische Konstellation mit Ünter-richtsminister Schölten. Landeshauptmann Stix, einer Burgenländischen Kroatin als Minderheitensprecherin, die Öffnung des Ostens und die In-
Deželni šolski svet objavlja
najem bifeja
na Zvezni in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Prof. Janežič-Platz 1
Interesenti naj se za podrobnejše informacije javijo v ravnateljstvu šole.
Wie groß würden Sie Ihren Anteil an der Errichtung des Gymnasiums einschätzen?
Also ich glaube, man sollte prinzipiell feststellen, daß kein „einzelner“ Politiker eine Schule einrichtet. Wer das von sich behaupten würde, der überschätzt sich gewaltig. Zum mehrsprachigen Gymnasium in Oberwart ist es deshalb gekommen, weil viele Menschen, Politiker, Minderheitenfunktionäre aber auch die gesamte Öffentlichkeit von der Sinnhaftigkeit einer derartigen Schule überzeugt werden konnten.
Das ist das Schicksal jedes Oppositionspolitikers. Wer etwas Inhaltliches errreichen möchte, der muß versuchen, möglichst viele Menschen zu überzeugen und für eine Sache zu gewinnen.
Meine Rolle hat sich auf diese Funktion beschränkt. Natürlich habe ich als Abgeordnete verschiedene Möglichkeiten, eine Idee zu forsieren. Ich denke hier an den Zugang zur Presse, an die große Öffentlichkeit, die man als Parlamentarierin hat, aber auch an die Tatsache, daß ich mich als Abgeordnete hauptberuflich der Minderheitenpolitik widmen kann.
Ich kann also zusammenfassend sagen, daß das Gymnasium weder meine Idee war, noch daß ich alleine eine positive Entscheidung hätte durchdrücken können. Aber ab Beginn meiner Abgeordnetentätigkeit habe ich gesagt, daß ich - abgesehen von den Aktivitäten im Bereich der Minderheiten und Justizpolitik - für das Burgenland ein mehrsprachiges Gymnasium und zweisprachige Ortstafeln erreichen möchte.
Das Projekt Gymnasium ist gelungen, ich bin froh und stolz, dabei mitgewirkt zu haben. Und jetzt werde ich mich verstärkt auf die Ortstafelfrage konzentrieren, und mein Möglichstes tun, um möglichst viele Menschen zu überzeugen.
Wie sehen Sie die Zukunft dieser neuen zweisprachigen Schule?
Bereits die Bedarferhebung für die nächsten vier Jahre hat gezeigt, daß die Wahl des Standortes Oberwart richtig war und abgesichert ist. Dabei darf man nicht vergessen, daß die Eltern bei der Umfrage des Landesschulrates	bereit
waren, ihre Kinder in eine Schule zu schicken, die es noch gar nicht gegeben hat.
Nicht zu vergessen ist, daß es natürlich weiterhin Gegner dieser Schule geben wird, die ein Versagen der neuen Schule allzu gerne sehen. Aber ich hoffe, daß es gelingen wird, auch die letzten Skeptiker von der Sinnhaftigkeit der Schule zu überzeugen. Dazu muß allerdings viel Vertrauen gebil-
Wie geht es jetzt in der zweisprachigen Schulpolitik im Burgenland weiter?
Die Diskussion zur Frage eines Minderheitenschulgesetzes für das Burgeland hat bereits begonnen. Ich werde mich massiv dafür einsetzen, daß es zu keiner Verschlechterung der derzeitigen gesetzlichen Lage kommt. Vor allem darf bei uns im Brgenland nicht vom Prinzip des allgemeinen zweisprachigen Unterrichtes im zweisprachigen Gebiet abgegangen werden. In diesem Zusammenhang muß auch die Frage einer eigenen zweisprachigen Abteilung im Landesschulrat, die Frage der zweisprachigen Hauptschulen und vieles mehr gelöst werden. Gerade die Errichtung des Gymnasiums hat deutlich gezeigt, wie wichtig der echte zweisprachige Unterricht in der Volksschule als Grundlage für das mehrsprachige Gymnasium ist. Hauptziel der Minderheitenpolitik muß bleiben, einen echten zweisprachigen Unterricht im zweisprachigen Gebiet abzusichern, und zwar im gesamten Pflichtschulbe-rech. Ich halte absolut nichts vom Versuch Schüler nach etnischen oder sprachlichen Kriterien zu trennen. Eine Region kann nur dann funktional zweisprachig bleiben, wenn alle Bewohner beide Sprachen sprechen bzw. verstehen, und wenn sich die Öffentlichkeit strikt an das Prinzip der Zweisprachigkeit und der Unterstützung der bedrängten Sprache hält.
Slovenski cestni križ do 1.2000
Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela program gradnje in rekonstrukcije cestne mreže po Sloveniji. Ogrodje cestne povezave naj bi bil cestni križ sever-jug in vzhod-zahod, torej od predora Karavanke do Obrežja na hrvaški meji ter od Lendave do Kopra oz. Ankarana. Za slednjo povezavo je močno zainteresirana tudi Madžarska. Prav zaradi tega je izgradnja te
avtoceste oz. hitre ceste razglašena kot prednostna investicija. Za financiranje bo ustanovljen finančni konzorcij, v katerega se bo stekal denar tudi od predvidene podražitve goriva za približno 10 tolarjev po litru. To naj bi bila osnova za slovenski delež pri najemanju mednarodnih kreditov in sklepanju pogodb o skupnih vlaganjih s tujimi partnerji.
Predsednik Kučan v Združenih narodih
Prejšnji četrtek je na 47. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku govoril tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Pojasnil je slovenske poglede na vojno v nekdanji Jugoslaviji ter pripravljenost Slovenije za konstruk-
tivno in mirno razrešitev krize. Opozoril je na pereč problem beguncev in se ponovno zavzel 2a ustanovitev varnih con v Bosni in Hercegovini. Ob tem pa je izrekel tudi nekaj pobud za delovanje OZN v novih, spremenjenih razmerah v svetu.
Intenzivno dogovarjanje s Hrvaško
Medržavne delovne skupine slovenskih in hrvaških strkov-njakov so doslej uskladile nekatere predloge za podpis memoranduma o sodelovnaju med obema državama, ki naj bi ga predsednika obeh vlad, dr. Janez Drnovšek in Hrvoje Šarinič podpisala danes v Zagrebu. Slovensko-hrvaške odnose v največji meri bremenijo nedogovorjena morska meja v Piranskem zalivu, vprašanje slovenskega izhoda preko hrvaškega morja v mednarodne vode in ribolova, zapadle hrvaške finančne
obveznosti, s hrvaške strani neratificiran gospodarski sporazum med obema državama in vprašanje slovenske družbene in zasebne lastnine na Hrvaškem. Hrvaška stran določene koncesije Sloveniji pogojuje z njenim dovoljenjem za hrvaški cestni koridor preko Slovenije proti zapadu in z izgradnjo avtoceste Reka-Trst, ki naj bi Hrvaško odprla proti zahodu. Potrditev medsebojnega sodelovanja naj bi bil tudi obisk hrvaškega predsednika Franja Tudjmana v oktobru v Ljubljani.
Ob 50. obletnici ..Ukradenih otrok“
V soboto, 19. septembra letos so se v Celju srečali „Ukradeni otroci.“ Tako je imenoval slovenske otroke, ki so jih nemški okupatorji v avgusta in septembru 1942 leta vzeli materam, pisatelj Stane Terčak. O teh otrocih je napisal knjigo. Ti otroci so bili potem, ko so jih zbrane v celjskem zbirnem centru, v takratni Okoliški šoli iztrgali materam iz rok in tudi od prsi, poslani v razna mladinska taborišča. Imena: Frohn-leiten,	Seligenporten,
Kastei, Saldenburg, Neustift in še druga, bodo tem otrokom ostala v žalostnem spominu do smrti. Grozna sta bila noč in jutro, ko so v Celju jemali materam otroke. Jok in obupni kriki so se slišali daleč naokoli. Neka mati je svojemu dojenčku odgriznila prstek na roki, da bi ga po tem spoznala, ko bi bilo konec tistih strašnih dni. Nikdar več se ni vrnila iz taborišča Auschwitz. Tja in v Rawensbrück so namreč depotrirali otrok oropane matere.
„Ukradeni otroci“, bilo jih je okoli 600, so bili iz Celja poslani poleti leta 1942 v
drugo zbirno taborišče Frohnleiten nad Gradcem. Tam sem jih obiskala tudi j az, vendar je bil obisk dovoljen samo za pičle pol ure. Videla sem, kako so jokali dojenčki brez mater, prepuščeni osornim nemškim paznicam. Od tu sta pobegnila peš nazaj na Pohorje Sarhova fanta, Peček in Vanček. Skupaj z očetom partizanom, poznejšim narodnim herojem, sta padla januarja leta 1943 v Pohorskem bataljonu.
Nekaj teh otrok, predvsem dojenčkov, so okupatorji dodelili svoji nacistični organizaciji „Lebensborn“. Od tu so jih potem jemali za svoje, nacistični pari brez otrok. Naj povem samo en primer ukradene male, šest mesečne deklice Anice Zupe iz Gorenj. Mami Katici so jo vzeli v Celju. Njo, mamo, so odpeljali v Auschwitz, kjer je kmalu umrla. Anico, še dojenčka, je posvojil gestapovski par iz Solingena. Danes se imenuje Erika Meinlein in ne ve nič o svojih starših in sorodnikih iz slovenske vasi Gorenje. Njen stric jo je po dolgem iskanju izsledil preko Rdečega križa.
A ona, Anica - Erika, noče nič slišati o svojih pravih starših. Tudi zgodba Zagoženo-vega fanta iz Bočne je slična kot Aničina in tudi Pirečni-kov iz Šošrana ima podobno zgodbo.
Tega prelepega jesenskega jutra so si v Celju segali v roke nekdanji „Ukradeni otroci“, se objemali in se veselili, da so še živi. Danes so seveda že mnogi babice in dedki. Srečni so, da je njihovim otrokom in vnukom lepše in da jim nihče ni ukradel mladosti.
Celjani, pravzaprav krajevna skupnost Dolgo polje, so pripravili svojim gostom lep sprejem; govoril jim je župan mesta Anton Rojec, od slovenske vlade jih je pozdravil Ciril Zlobec, od republiške borčevske organizacije pa Ela Ulrih - Atena. Vse pa je v dobro voljo spravil s svojim enkratnim petjem New Swing kvartet. Nekdanji „Ukradeni otroci“ njihovi prijatelji in svojci so se po okusnem kosilu razšli z željo, da se o tem prestanem trpljenju govori in piše, saj je današnji čas spet grozeč in nič kaj miren. Vera Amenitsch
Diskussion um 10. Oktober
In einem Kommentar nimmt der Obmann des Zentralverbandes slowenischer Organisationen Dr. Sturm Stellung zur aktuellen Diskussion um die Frage des 10. Oktobers als Landesfeiertag. Er meint, daß diese Diskussion nicht den realen Bedürfnissen der Bevölkerung entspricht. Vielmehr ist der Verdacht gerechtfertigt, daß die Steigerung von Auflagenzahlen einiger Tageszeitungen den Hintergrund für diese Kampagne darstellt.
In Anbetracht der kriegerischen Auseinandersetzungen im ehemaligen Jugoslawien sei es angebracht mit der Geschichte vorsichtig umzugehen. Der serbische Nationalismus hätte seine zerstörerische Kraft gerade aus der Glorifizierung der Geschichte geschöpft. Die Erinnerung an die Schlacht am Amselfeld vor 600 Jahren wird als Legitimation für die großserbischen Ambitionen instrumentalisiert.
Sturm stellt sich die Frage, ob nicht auch die These, der 10. Oktober sei der wichtigste Tag in der Kärntner Geschichte, eine gefährliche Glorifizierung darstelle. Nationalsozialismus, der Holocaust würden demnach in der kärnt-ner Geschichte keine Rolle spielen.
Für Sturm ergibt sich die Notwendigkeit auch den 10.
Oktober in einem anderen Zusammenhang zu diskutieren.
Hat es 1918-1920 wirklich nur die zwei Möglichkeiten gegeben: für Österreich oder für Jugoslawien zu sein.
Im Jahre 1918 sind drei Vielvölkerreiche zerfallen.
Entstanden	sind
Nationalstaaten, die wiederum nicht homogen waren und den Minderheiten/Mehrheitenkonflikt in sich trugen. Heute passiert ähnliches im ehemaligen Jugoslawien und in der ehemaligen Sowjetunion. Hätte nicht eine Demokratisierung und Reformierung sehr viel Blutvergießen verhindern können, sowohl 1918 als auch 1990?. Wenn wir den Weg der europäischen Integration beschreiten wollen, so werden wir hiefür ein aufgeklärtes Verhältnis zur Geschichte erarbeiten müssen, schließt der Obmann des ZSO dr. Marjan Sturm seinen Kommentar.
In seiner Kurzstellungnahme meinte der Obmann des Rates der Kärntner Slowenen Dr. Matevž Grilc, daß die Feiern zum 10. Oktober erneut als Siegesfeiern ablaufen würden. Slowenien und Österreich würden in wenigen Jahren Mitglieder der EG, die Grenzen werden dann nur mehr administrative sein.
Umrl dr. Stanko Jelen
V 82. letu življenja je po daljši bolezni 26. septembra umrl dr. Stanko Jelen, daleč naokrog priljubljeni zdravnik z Bistrice v Rožu. Rodil se je 1911. leta v Zgornjih Libučah, medicino pa je študiral v Innsbrucku. Vigredi leta 1939 študija ni mogel dokončati, ker ni hotel pristopiti k NS-Stu-dentenbundu.
Poleti leta 1939 je skupaj z bratom Tonejem in Rudijem Čikom pobegnil v Jugoslavijo, kjer so ga (v Sloveniji) aretirali in šele po intervenciji izpustili. V Beogradu je nadaljeval študij medicine in ga vigredi 1941 zaključil. S pomočjo dr. Jurija Felaherja, rojaka z Zilje, je 16 mesecev opravljal specialno medicinsko prakso pri znanem ljubljanskem ginekologu dr. Z. Zalokarju. Februarja 1.1943 so ga aretirali Italijani, nato je prebil nekaj časa v zaporu v Kranju in v Celovcu, nacistični Sondergericht pa ga je obsodil na 10 let prisilnega dela. Pot trpljenja se je nadaljevala na poti preko Maribora, Gradca v policijski zapor na Dunaj in še na Bavarsko. Svobodo je dočakal v bližini Donauwörtha na Bavarskem, kjer so Američani zapornike osvobodili. Od tam se je peš
napotil v izseljensko taborišče Hesselberg, kjer so bili njegovi domači, starši, žena in drugi.
Oktobra 1945 je začel zdravniško prakso na Bistrici v Rožu, kjer je deloval do upokojitve. Dr. Stanko Jelen je bil zelo priljubljen kot zdravnik - dober diagnostik in tudi kot človek odprtega srca, ki je vsakemu rad pomagal. Njegovo življenje je vzoren primer vztrajnega človeka, ki se je zavedal pomena prizadevanja za narodovo in človekovo blaginjo.
dr. Stanko Jelen t
Prizor iz večerniške komedije v Borovljah	Režiser Bogomir Veras
Smeh v zrcalcu - premiera pri Cingelcu na Trati
„Naša želja je, da bi se vsi skupaj zdravo nasmejali,“ je zapisano v ličnem gledališkem listu ob prvi uprizoritvi dveh kratkih komedij Miroslava Vilharja iz sredine prejšnjega stoletja. Klobuk dol, to je igralcem in režiserjem nedvomno uspelo, čeprav je tisto o ogledalu morda zapisano le malce preambiciozno, vsaj tisto o več straneh.
Prva komedija, „Župan“, nudi največ tistega ogledala, kjer se ljudje lahko smejejo sami sebi. „Birgamajster“, ki piše cojgnise“ (pri nas jih celo šribajo!), je s svojimi „kru-citürken“ žel salve smeha. Podeželski župan hoče biti fin gospod, edina pot vodi očitno preko nemškega jezika. Sin, hči in njen zaročenec so koreniti Slovenci in očetu izbijejo iz glave tako suspektno koketiranje z nemštvom zaradi kariere. Žal, tako brumne mladine ni danes nikjer več, ne tu ne onstran Alp, tam celo kvečjemu, ko gre za srbohrvaščino... In zato je včasih prijetno gledati vsaj na odru - da ostanem v stilu - „heile Welt“.
Druga zgodba, komedija o nedolžni deklici, pa je dandanes hecna že sama po sebi. Štiridesetletna (!) deklica, ponosna na svoje devištvo (danes bi rekli: sama kriva), ki si ničesar bolj srčno ne želi, kot zlesti v mlačno posteljo svojega osivelega strička - seveda šele potem, ko bo vse požegnano-
da bi se človek ne smejal! Nedolžnost ogrožata dva nepridiprava, „ferderbana“ Kikelj in Kokelj, sram ju bilo, kajti - o fuj - oba na vse kriplje poročena. Seveda zmaga krepost, Tinica gre v incest, kot je želela, gospe Kiklja in Koklja pa javno demonstrirata nasilje v zakonu in ročno premlatita soproga.
Skupaj z igralci se je režiser Bogomir Veras natančno zavedal, da tu ne gre nič posodabljati, da je treba stvar prikazati tako, kakršna je bila pred okroglo 130 leti, zato je bil edini izhod krepko karikiranje značajev. Vsi skupaj so naredili to z izredno komedi-jansko žilico, duhovito in z užitkom.
Režiser je večernicama pripisal še tri vloge, ki so dobro zaokrožile odrsko dogajanje. Pevka Marjana Scheinig je kljub svoji mladosti že pravo odrsko dete. Iskalec svoje žene, Helmut Maurer, vdan v svojo usodo copatarja, izredno komičen, Lidija Oraže pa je kot Snažilka tako čudovito po domače ozmerjala nekulturnost vseh prisotnih na odru in v dvorani, da bi si vsi želeli še kar malo zmerjanja.
Hanzi Šaši je imel dve vlogi -župana in pa Kiklja; obe je odigral s polnokrvnim humorjem, posebno njegov Kikelj je bil užitek za oko. Ni vsakemu dano, da bi znal na odru biti smešen tudi z notranjimi efekti
Grozi Straii vasi odlagališče smeti?
V pristojnih gremijih okraja deželni vladi Herbert Schiller Beljak-dežela mora v prihod- je v pogovoru z novinarji dejal, njih mesecih pasti dokončna „da so sedaj vsi podatki na odločitev o lokaciji central- mizi, tako da je treba sprejeti nega odlagališča smeti. Po končno odločitev o lokaciji temeljitih raziskavah so preo- okrajnega odlagališča, stale tri lokacije, ena med njimi
je Straja vas v Ziljski dolini, Naslednja instanca v ostali dve lokaciji pa sta Vern- postopku je sedaj sosvet za berk in Trg.	prostorsko urejevanje pri
Pristojni referent pri koroški koroški deželni vladi.
in ne samo z zunanjimi. Prav taka „rojena“ komedijantka je Dolores Spieler, novo odkritje pri Cingelcu v vlogi Koklje, blazirana kokota comme il faut. Edvard Oraže je kot Kokelj žel smeh s strumno vojaškim priznavanjem ljubezni, Sonja Woschnak kot reso-lutna možača Kiklja, Melhijor Verdel pa je bil umirjeni, krepostni, za svojo čast vneti stric Frluga. Posebej je omeniti Irmi Müller, ki je imela v „Nedolžni deklici“ najtežjo nalogo: vloga Tinice je izredno zahtevna, saj vsebuje zelo malo komedijantskega, vendar ji je uspelo najti ravno pravo mero med (nekoč nehoteno) abotnostjo napisane vloge, zaprašenim moraliziranjem in umirjenim humorjem.
Petra Kohlenprath, hči v „Županu“ je prebrisano lepo dekle, ki ovije očeta okoli prsta, Marjan Oraže, zdrav in čisto normalen kmečki fant v vlogi Janeza, Danijel Kelih podjeten in odločen sin Miha, Edi Oraže kot Kmet Tomaž prepričljivo jezen na dejstvo, da mora biti vsak uradni listič v nemščini.
Za kostume je poskrbela Ljerka Belakova, sceno je ustvaril režiser sam, odrsko razsvetljavo in zvok pa je urejeval Marjan Verdel.
Komedijski večer v Borovljah je bil velik uspeh za igralce in režiserja; to so potrdili gledalci z izdatnim ploskanjem tudi med sceno. Zdi se, da. si ljudje želijo nazahtevnejše kulturne hrane, kjer je smeh pač zaradi smeha in greš po predstavi vesel domov.
Na Koroškem je že bilo slišati očitke, da nekateri radi segajo po zahtevnih tekstih, katerim pa amaterji niso kos. V Borovljah niso tako ambi-ziozni, hoteli so zabavati in to jim je uspelo. Pa vendar si želim, da bi pri naslednji izbiri teksta stopili nekaj stopnic više. Saj ne zmorejo tako malo, kot si prisojajo!
Sonja Wakounig
30. september 1992	5
KUGA deluje že 10 let
Ime KUGA (KUlturna ZAdruga) postaja sinonim za kulturno delo v srednji Gradiščanski. Gre za iniciativo mladih, ki se zavzema za ohranitev in razvoj večjezičnosti na Gradiščanskem. Stara šola v Velikem Borištofu, ki so jo primerno obnovili, je medtem postala nov kulturni in komunikacijski center. Društvo šteje 450 članov, med njimi so gradiščanski Hrvati, gradiščanski Madžari in nemško govoreči. Poskus večjezičnega sestava kulturne dejavnosti se je doslej popolnoma obnesel.
„Ker člani KUGE večjezičnost sprejemajo kot nekaj pozitivnega in za Gradiščansko povsem normalnega, glede tega nimamo nikakršnih problemov, nasprotno, s tem želimo v praksi dokazati, daje interkulturno delovanje zlahka izvedljivo, če to vsi dejavniki želijo. Predvsem v kulturi ne bi smelo prihajati do takih problemov. Primer Brujev (rock-skupina z Gadiščanske) kaže, da je edino merilo njihovega dela glasbeno ustvarjanje, ne pa različni jezikovni sestav njegovih izvajalcev. V skupini imamo Hrvate, Madžare in nemško govoreče,“ pravi Joško Vlasič, ena izmed gonilnih sil KUGE in vodja te po vsej Avstriji dobro znane rock-
skupine.
Medtem ko je v prvih letih delovanja prihajalo le do občasnih prireditev v stari šoli v Velikem Borištofu, pa je v zadnjih letih zabeležiti pravi razmah raznoraznih dejavnosti. Vsak konec tedna se nekaj dogaja: seminarji, predavanja, razstave, koncerti, gledališče... Med drugim so že večkrat gostovali Ostbahnkurti, Wiener Tschuschenkappelle, Schlabarett itd. Zadnja leta pa gostuje tudi vendo več skupin iz Hrvaške in Madžarske. „Pravzaprav smo ena izmed redkih kulturnih iniciativ na Gradiščanskem, ki skrbi za redno kulturno izmenjavo s sosednimi deželami,“ pravi Ferenc Buzanich, ki skrbi tudi za programko delo KUGE.
Močno pa se je KUGA v zadnjem letu anagažirala pri humanitarnih akcijah, predvsem je pomagala beguncem iz razpadle Jugoslavije. Zbirala je osnovne življenjske potrebščine, živila obleke, skrbela za bivanj e vseh tistih, ki so se zatekli na Gradiščansko. Povsem uspela pa je tudi dobrodelna akcija, ki sta jo skupno izvedli KUGA in Slovenska prosvetna zveza: tovornjak živil za begunce na otoku
Poročilo Glasbene šole
Poročilo je precej obsežno -ni čuda, tudi slovenska glasbena šola na Koroškem je zelo razvejana in ne bi si je mogli več odmisliti iz kulturne ponudbe (predvsem, a ne samo) za našo mladino.
Glasbena šola deluje že 14 let in njen predsednik Urh Kassl v poročilu pravi, da se je treba v prvi vrsti zahvaliti učiteljem glasbe tostran in onstran meje, da je tako uspešna. 41 glasbenih pedagogov poučuje flavto, citre, kitaro, saksofon, trobento, violino, harmoniko, klavir, klarinet in orgle, poučujejo pa tudi zborovodstvo, Orffova glasbila, solopetje in pa teorijo (nauk o glasbi).
Glasbena šola ima po krajih južne Koroške dvajset oddelkov, zato je precej odvisna od pomoči posameznih prosvetnih društev, in Kassl ugotavlja, da so uspehi vidni predvsem tam, kjer idealisti podpirajo njeno delovanje.
Finančno podporo ta ustanova prejema predvsem od pri-
Svečka za malo Marijo
V ponedeljek popoldne je ugasnilo življenje male, štiriletne Marije Juvan na Apačah pri Galiciji.
Deklica je hotela steči preko ceste, tedaj pa jo je ujel avto in skoraj na domačem pragu se je zgodilo najhujše.
Staršema in štirim bratcem izrekamo iskreno sožalje. Marija naj mirno spi!
spevkov staršev, od ministrstva za pouk, od urada zveznega kanclerja ter iz Slovenije, le od dežele Koroške ni ničesar. (Trenutno potekajo pogovori, ali naj se vključi v koroški Musikschulwerk, vendar v vodstvu šole obstajajo še različna mnenja, katerim jim botrjuje strah, da bi ne izgubili pristojnosti npr. nad učnim jezikom ali nad kraji, kjer naj bi potekal pouk-op. ured.) Na vsak način pa se odborniki GŠ želijo nadalje pogovarjati z deželno vlado z željo, da bi prišlo do pozitivnih dogovorov.
Pedagoški vodja Lovro Sodja piše, da je višek minulega šolskega leta pomenila udeležba šestnajstih učencev GŠ na deželnem tekmovanju v Celovcu, kjer so vsi po vrsti osvojili nagrade. Tudi sicer učenci radi nastopajo, saj želijo pokazati, česa so se naučili, teh pa je približno 350 (!).
V poročilu sledijo še izrezki iz časopisja, ki zelo pregledno dokumentirajo delovanje Glasbene šole v javnosti.
Nagrada za gimnazijce
Zvezni minister za šolstvo dr. Rudolf Schölten je v zvezi s posebno akcijo ministrstva „Mladina v gibanju/Jugend in Bewegung“ nagradil 6.b. razred Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Sodelujoča skupina je povabljena na eno-tendensko športno bivanje v Saalbach. Mladim uspešnežem čestitamo.
Knjižni kotiček
Maruša Krese je bila rojena I. 1947 v Ljubljani; živi kot pesnica in svobodna novinarka v Berlinu.
Maruša Krese: POSTAJE
Nesmisel, devica sem.
Moji lastni otroci me gledajo, smejejo se...mama, pravijo... nesmisel,
ampak, res sem devica.
Že prva pesniška zbirka Maruše Krese je izšla pri Založbi Drava in kritiki so si bili edini, da je pesnica predstavila nenavadno, celo osu-pljivo.zvrst poezije.
Pravkar je prav tako pri Dravi izšla druga knjiga njenih pesmi, ki nekako nadaljujejo in nadgradujejo prvo. Te pesmi je lahko napisala samo ženska, a se mi upira, da bi jih imenovala ženska poezija. Pod to oznako navadno razumemo zelo čustveno, ljubezensko poezijo, polno nežnosti in trpljenja. Marušin duh je preveč svoboden, da bi brez ugovora sprejela tradicionalno žensko vlogo, ki pa jo po sili razmer prevzema. Preveč intelektualna je, da bi se zadovoljila „z zlatimi lažmi“ in prepametna, da bi se ne zavedala lastne ogroženosti zaradi radialnega resnicoljubja. A ker je živo bitje, si jemlje pravico biti čustvena. Samoumevnost, s katero po-
stavlja svoje „grozljive bolečine“ v višino kuhinjskih polic, daje razumeti, da zato bolečine niso nič manjše, nasprotno, veliko bolj življenjske, bližje in konkretnejše so.
Srečno sem spet ujela vlak.
Na dobro znani postaji. Spodrsnilo mi je.
Draga moja, še enkrat, so dejali!
Pri takih spodrsljajih dobiš krvava kolena, žalost in zajedljivost sta obliž, ki si ga prilepi sama. Hrepenenje po sreči nedvomno obstaja, a hkrati ve, da bi jo tako imenovano „srečno življenje“ zadušilo.
In bog me je uslišal
in mi podaril pekel na zemlji,
da ne bi zaspala, da se ne bi
utopila v sreči,
da bi duša se spokorila,
da ne bi prenesla zločina
slučajno v nebesa.
Maruša Krese je tako izumila nov stil v slovenski poeziji, kakršnega doslej ni bilo najti in ki je pravzaprav tako enostaven kot tista reč s Kolumbovim jajcem.(Založba Drava 1992, cena 198 šil.)
c	>
Slovenski vestnik
čestita!
N________

gospodu Mihu Travniku v
Malčapah za rojstni dan; gospodu Dragu Pörtschu v Holbičah za rojstni dan; Magdi in Rudiju Sukaliju iz
Borovelj se je rodil sinček Fabijan. Srečnima staršema čestitke, dečku pa sreče v življenju!
gospe Ani Jedlovčnik iz
Gorič pri Galiciji za rojstni dan;
gospe Ani Verdel iz Borovelj za rojsnti dan; gospodu Mihaelu Lubasu iz Vogrč za 70. rojstni dan; gospe Mariji Kunčič iz Borovelj za 80. rojsnti dan; gospe Mariji Jerlich iz Lobnika za rojstni dan in god; gospe Justini Ottowitz iz Podgorij za osebni praznik; gospe Mici Kaltenbacher iz Podgorij za osebni praznik; gospe Mici Grundböck za osebni praznik; gospe Tereziji Novak iz Bele pri Železni Kapli za 60. rojsnti dan;
gospe Tereziji Pasterk iz
Kokij za rojstni dan; gospe Lizi Smrtnik iz Kort za rojsnti dan; gospe Mariji Žuntar iz Crgovič za rojsnti dan; gospe Lizi Wisjak za rojstni dan;
gospe Tereziji Weiss s Ple-šerke za 75. rojstni dan; gospodu Mihiju Golavč-niku iz Podjune za rojstni dan;
gospodoma Georgu in Aleksandru Novak iz Bele za rojsnti dan; gospodu Blažu Miklu iz Krive Vrbe za osebni praznik;
gospe Renate Lesjak z Met-love za rojsnti dan;
Osebne praznike praznujejo še župnik Matej Igerc na Suhi, Justi Šuk in Angela Milnar na Blatu, Justina Koletnik v Čirkovčah, Justi Perč v Rinkolah, Hanzi Leitgeb v Konovecah, Franc Kuežnik v Dobu, Joži Mave na Šajdi in Miha Male v Kotu.
Novi knjigi pri Mohorjevi
Pri Mohorjevi je pravkar izšla Nova družinska pratika za leto 1993. Prve strani napolnjuje tradicionalni koledarski del, ostali članki pa nudijo za vsakega nekaj: prispevek o zdravju, kuhanju, politiki, kmetijstvu, vzgoji in še marsikaj za razvedrilo. Cena je nespremenjena: 50 šil.
Jakob Wassermann, Zlato Caxamalce. Za latinsko Ameriko se je 12. oktobra 1492 začel veliki petek trpljenja in krvi. V zbirki „Podobe časa“ je Mohorjeva izdala slovenski prevod (iz nem.) Namesto spremne besede pa je objavljeno predavanje avstrij-sko-brazilskega škofa Dom Erwina Kräutlerja „500 let Južne Amerike - Noč še ni minila“. Cena: 125 šil.
Klaričeva
fotografija
kot dopolnilo k vzpostavljanju notranjega ravnotežja - to je geslo Ivana Klariča, ki od petka, 25. septembra naprej razstavlja v bilčovški posojilnici. Znani kamerman, na vernisaži je bral tudi odlomke iz nastajajočih pesmi in proznih del, zavestno izrablja napetost med minljivostjo materije in trajnostjo izpovedi ter različnostjo umetniškega žanra; risba in samo en krat rabljen negativ, potem ga Klarič naredi neuporablji-vega, se spajata v jedko karikaturo konzumne družbe.
Datum Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek, 2.10. 19.00	v farni cerkvi v Železni Kapli	Koncert mladinskega zbora Kontilena, Filharmonija iz Bma(Češka), peli bodo dela Verdija, Gallusa, Mozarta, Pallestrine in dela čeških skladateljev	
Od petka do nedelje,	v Krastovici 2.-4.10		Dnevi amaterskega gledališča sodelujejo: SPD Bilčovs, Gledališče ob Dravi, Višja gospodarska šola Šentpeter, SPD Šentjanž, Ikarus, Peter Militarov	Deželna zveza za amatersko gledališče
Sobota, 3.10. 20.00	pri Miklavžu v Bilčovsu	Ples ob 80. obletnici društva SPD „Bilka“ igra: ansambel Slovenija, plesni vložek Minka Veselič iz Maribora	SPD “Bilka“
Sobota, 3.10. 20.00	v farnem domu v Selah	H. Harris: Pavliha in Mica-veseloigra za otroke in odrasle; režija: Franci Končan	KPD „Planina“
Sob. in ned. Jugendgästehaus, Posvet DS “Avstrijske narodnosti v SPÖ“ 3. in 4.10. Nekheimgasse 14.30 oz.	v Celovcu 9.00			DSinSPÖ
Nedelja, 4.10. od 11.00	gostilna Malle v Selah	Jesensko žegnanje Igra ansambel iz Slovenije	
Nedelja, 4.10. 8.00	zbiranje pred	28. srečanje planincev treh dežel gostilno Brunnwirt skupen pohod na Napalnalm in Kumitsch v Weissbriachu		APZinSPD Celovec
Nedelja, 4.10. 20.00	v kulturnem domu v Šentprimožu	MRTVO OZNANILO gostuje gledališka skupina iz Šentjanža	SPD “Danica“
Petek, 9.10. 19.00	univerza šotor ATIK v Celovcu	Praznovanje ob prvi obletnici TANGA nastopajo: „Szelkialto“ iz Madžarske, Broadlahn iz Štajerske, DJ Samir	
			
			
nHUIHVC			
CELOVEC
-	Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10.)
Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Münstra (do 30. 9.)
Deželna galerija - Risba, II. Grand Prix Alpe-Adria (do 4.10.) Galerija v mestni hiši - Classical american graffiti writers and high graffiti artists (do 31.10)
Hiša umetnikov — Thomas Zaunschirm: Drau Grau Schön, Kolumb prekriža koroško meglo
-	Mestna hiša, mala galerija - Roman Veras, Ljubljana
-	Deželna galerija - Risba, II. Grand Prix Alpe-Adria (do 4.10.)
PLIBERK
-	Galerija Werner Berg
(vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure).
BOROVLJE
-	Puškarski muzej - (do 26. oktobra)
MARIBOR
-	Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.)
ŽELEZNA KAPLA
-	Peršmanov muzej - vsak dan od 8. do 18. ure, razen ob ponedeljkih
mrrvo „
oznanilo
4.10. ob 20. uri v kulturnem domu v Sentprimožu
Rešitev prejšnje križanke
	T	£	A	a'	J	///	p	4	A/
f>	/L	A	v	0	e	/#	A	£	O
£	A	J>	A	///	r	i	T	4	N
E	K	/	A	A		t	£	pj	O
S	r	£	€	L	o	1/	O	O	
T	o	fC	sS	t	K	o	L	o	4
A	K	A	T		A	£	A	/S	y
Po tridesetih letih je spet priložnost videti igro mladjevcev, ki so tedaj korenito posegli v kulturno in narodno življenje koroških Slovencev. Kje je danes mladina, ki bi bila sposobna tolikega premika?
Leta 1962 napisana in 14.10. 1962 prvič uprizorjena igra izraža tedanje gledanje mladih na narodnostno situacijo na Koroškem. Fant hoče kaj spremeniti, a naleti na, nerazumevanje in odpor. Tudi dekle -ljubica - mu ne more pomagati. V svojem brezupu naredi samomor in gre pod vlak. To je jedro igre, z dodatkom iz priprav šentjanških igralcev na to uprizoritev.
V	predstavi fant pri oblikovanju mask popiva in zaspi. Tako predstavo vidimo v celoti kot moro njegovih sanj, dokler ga na koncu ne prebudi telefon.
V	to razširjeno igro so vpleteni tudi drugi avtorjevi (Lipu-ševi) teksti kot npr. Krinke si poiščejo obraze, Zgodbe iz moje vasi, Zmote dijaka Tjaža, Škorenj, Jalov pelin, Filip Murn dela težave idr.
Predstava nudi nešteto prispodob:
-	o kulturi koroških Slovencev...
-	o sejalcih, ki sejejo v svoj žep...
in, in, in... Prepoznajte jih.
Razkošen plašč, ki je v delu vso predstavo, simbolizira nevidnega kralja (voditelje koroških Slovnecev) so poslikali učenci prvega letnika dvojezične javne šole v Celovcu in nakazuje optimizem za prihodnost naroda. Te risbe otrok obetajo ponovno upiranje nevidnim kraljem.
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
ŠAH
Rešitev naloge št. 104
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-SÄiÄ” <>463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO,
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan
Izdajatelj in založnik/Herausgebcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16 , 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0*3/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. A vstr^aoelefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, tele-
Samo s tako imenovanim manevrom „prekrivanje“, ki ga vsebuje poteza l...Tb4!! prihaja črni v prednost. Bela dama nima dobrega umika, zato po 2.ab4 sledi 2...Dc4+ 3.Kd2 Dd3+ 4.KcI Dbl+ 5.Kd2 Db2:+ in matna mreža je spletena - beli se vda!
V globoki žalosti sporočamo, da je 26. septembra 1992 v 82. letu starosti umrl
medicinski svetnik
dr. Stanko Jelen
Dragega pokojnega smo položili k večnemu počitku v torek, 29. septeembra 1992, na pokopališču v Svečah.
Zahvaljujemo
se častiti duhovščini za opravljene cerkvene obrede, govornikom za poslovilne besede, pevcem, pogrebcem in vsem, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku.
Namesto cvetja na grob, če se ga kdo želi posebno spomniti, prosimo za Vaše darove v podporo dijaškima domovoma v Celovcu:
Modestov dom, konto štev. 33.845 pri Zvezi Bank Mladinski dom, konto štev. 33.720 pri Zvezi Bank (bančna štev. 39100)
Družina Jelen
SPD “Bilka“ v Bilčovsu		
vabi na		
Ples ob 80.obletnici		
		Sreda, 30.9. Glasbena sreda.
društva		Večerna 21.05-22.00 100-letnica rojstva skladatelja Marija Kogoja
		Četrtek, 1.10. Rož - Podjuna - Zilja
Igra: ansambel „Slovenija“,		Petek, 2.10. Kulturno-glasbena oddaja “Blaže in Nežica“ (J. Messner)
plesni vložek: Minka Veselič iz Maribora. pri Miklavžu v Bilčovsu		Sobota, 3.10. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 4.10. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Florian Zergoi, Kazaze) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
v soboto, 3. oktobra, ob 20.00 uri		Ponedeljek, 5.10. Mrtvo oznanilo - isto besedilo, dve reakciji Pred 30 leti je mladinska opozicija izzvala vse. In kdo izziva danes?
Vsi prisrčno vabljeni		Torek, 6.10. Partnerski magazin
/reffen Sie Ihre Wahl !
Ihr Kärntner Konto kann mehr als Sie glauben! Sie können den Servicerahmen rund um Ihr Privatkonto selbst wählen - ganz genau auf Ihre persönlichen Anforderungen abgestimmt. Wählen Sie jetzt!
DasKärntner Privatkonto
odsf
DasKärntner Betreuungskonto
DieKamtner
________Sparkasse_____
Fragen Sie die Kärntner!
TRIBUNA BRALCEV
Slovenščina še nima svojega mesta
Vloga slovenščine na osnovnih in glavnih šolah je še vedno takšna, da ni razloga za prezgodnje zadovoljstvo. Na osnovnih šolah, kjer bi morala biti zadeva z dvojezičnim poukom že urejena, so na žalost delno odpovedali tudi slovenski starši, saj kar na 12 dvojezič nih šolah v pretežno slovenskih krajih ni nobenih otrok, ki bi bili prijavljeni za slovenski jezik. To zelo čudi, saj je bil velik boj za možnost dvojezičnosti. Sedaj, ko je zakonito dovoljena, pa ni otrok. Česa se bojijo starši? Je pritisk vsakdanjega in političnega okolja še vedno tako velik, da si starši ne upajo prijaviti otroka k pouku slovenskega jezika? Ali se zavedajo, da je njihova odločitev za ohranitev slovenske manjšine v prihodnosti osnovnega pomena? Če ne bo otrok, ki bi znali pisati in brati slovensko, tudi ne bo slovenske gimnazije in slovensko govoreče človeka. Sedanji slovenski izobraženci in politiki so premalo povezani s slovenskim ljudstvom na podeželju. Morali bi iti med ljudi, se z njimi pogovarjati in jih bodriti. Preprosti slovenski človek se čuti preveč prepuščen samemu sebi in zdi se mu, da ni kos temu, kar pripravljajo „tam zgoraj“. Umika se v molk, namesto da bi se bojeval.
Predstojniki različnih pedagoških organizacij pa ne smejo biti lahkoverni. Dejansko je dovoljeno samo tisto, kar stoji črno na belem na dokumentu. To velja tudi za pouk verouka na glavnih šolah, kjer naj bi po besedah kulturnega ministra dr. Rudolfa Scholtna bilo možno poučevati tudi slovenske pesmi in molitve, čeprav to ni uzakonjeno. Take obljube se lepo slišijo, a prav rade hitro izpuhtijo v nič, ker niso oprijemljive in nič takega, na kar bi se kateheti lahko sklicevali pri konkretnem pouku. Zato predlagam, da bi se pogajanje za dvojezični pouk verouka na glavnih šolah spet vzpostavilo, in če je gospod minister res mož beseda, ne bo , imel nič proti, če se pri uri verouka zakonito poučujejo slovenske pesmi, molitve in verouk. Zato naj odgovorni in prizadeti ne popustijo, temveč naj vložijo ponovne prošnje za vpeljavo slovenščine pri verouku na glavnih šolah. Pomislimo samo, da je verouk oblikovanje človeka v duševnem smislu, da ga vodi k Bogu, ki je vedno bil, je in bo prvo in osnovno, po čemer mora hrepeneti vsako človeško bitje.
Milena Merlak-Detela, Dunaj
ZA NAŠE PLANINCE
• Novi mejni prehodi
Planincem obeh strani Karavank se je uresničila vroča želja, da na mejnem področju Karavank ni več zaprek, kot je to še bilo pred nedavnim, ico je na slovenski strani še veljal strogi obmejni pas, katerega je nova slovenska država pred nedavnim odpravila.
V vladnem postopku pa je nadalje še osnutek sporazuma med slovensko in avstrijsko državo o prenehanju državne meje v planin-sko-turističnem turizmu. S predlogi so pri tem sodelovali Planinska zveza Slovenije in avstrijska planinska društva. Sporazum bo namreč dovoljeval prestop
meje vsem državljanom, ki ne potrebujejo vizuma. Poleg že obstoječih mejnih prehodov (Sedlo Jepca, Jepa, Stol, Sedlo Belščica ter Jezersko, Savinjsko, Pavličevo in Knepsovo sedlo) se dogovarjajo še o nadaljnjih mejnih prehodih; Peč (tromeja), Golica, Medvedjak in Hajnževo sedlo, kar bo velika pridobitev ne samo za domače, marveč tudi za tuje planince in sploh turistični razvoj na južnem Koroškem.
• Uzakonitev koroške GRS
Pred nedavnim je koroški deželni zbor sklenil zakon o podpori za koroško Gorsko
reševalno službo. Kako visok bo znesek te podpore, še ni znano, verjetno pa bo znašal 2.5 milijona šilingov.
Koroška Gorska reševalna služba je bila že v veliki denarni stiski, saj je dobivala samo subvencijo občin in dežele v višini 800.000 šilingov in pa prostovoljne prispevke. Vse to
ni zadostilo potreb Gorske reševalne službe, tako da so se že začeli ukvarjati z mislijo, da bi vsako reševanje zaračunali, kar pa bi bilo zelo drago (30 do 50 tisoč šilingov na osebo).
S sklenitvijo zakona o podpori GRS bodo gorski reševalci imeli boljše pogoje za reševanje (tehnična
izpopolnitev...), kar bo vsekakor v prid reševalcem in ponesrečencem. Skratka, tudi v bodoče bodo reševali zastonj kot doslej.
Koroški Gorski reševalni službi s 730 reševalci, katerim načeljuje Reinhold Dör-flinger, se je izpolnila vroča želja, da bodo tudi oni deležni podobnih ugodnosti, kot jih imajo že ostale GRS v Avstriji. Tako ima na primer GRS Predarlske (njena površina znaša komaj velikost okraja Spital) kar 7 milijonov šilingov podpore.
Vsekakor so koroški gorski reševalci zadovoljni, da so končno dosegli vsaj to, da ne bodo odvisni samo od miloščine kot doslej, marveč bodo imeli svoj z zakonom zagotovljen budžet.
Kdorkoli je pred kratkim na območju zahodnih Gurv občini Bilčovs postavil te drage kovinske kažipote, gotovo ni prispeval k enakopravnosti obeh jezikov in označitvi pravega karakterja krajev.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - SPORT
SAK: „Zdaj še zmaga v derbiju z Austrio!“
Uspešna generalka obeh moštev: SAK 4:1, Austria 2:0!
Veliki nogometni (in prestižni) derbi med nekdanjim drugoligašem Austria Celovec in koroškim prvakom SAK prihodnjo nedeljo ob 15. uri na mestnem štadionu v Celovcu je glavna tema ljubiteljev nogometa na Koroškem.
PIŠE IVAN LUKAN
Pred dvobojem za (neuradni) naslov najboljšega moštva na Koroškem (če ne upoštevamo drugoligaša Spittal) je SAK v nedeljo v Trnji vasi po pričakovanju, toda z večjimi težavami, „odpravil“ Matrei s 4:1, za veliko presenečenje pa je poskrbela za mnoge že odpisana Austria, ki je v Lienzu zmagala z 2:0! Za napetost pred derbijem, ki bo zagotovo privabil nad 2000 gledalcev, je torej poskrbljeno.
„V nedeljo igramo na zmago!“
dr. Ivan Ramšak
Trener SAK dr. Ivan Ramšak in tudi trener Austrie Ivan Damilijan-tis (iz bivše SZ) sta prepričana, da bo tekma višek jesenskega dela koroške	nogometne
sezone. Ramšak: „Naš cilj je zmaga, najmanj pa točka. Seveda pa bomo skušali izkoristiti našo telesno prednost!“ Toda SAK bo moral v velikem koroškem derbiju igrati brez „golea-dorja“	Manfreda
Hoberja, igralca, ki je v nedeljo proti Matreiu v samo dveh minutah „zabil“ dva gola. Zaradi
nepotrebnega prekrška je dobil četrti rumeni karton, tako da v prihodnji tekmi ne bo smel igrati.
Funkcionarji, igralci in navijači SAK sedaj upajo na hitro okrevanje nekdanjega igralca Austrie Grossa in Lojzeta Sadjaka ter da bosta končno visoka pričakovanja izpolnila
tudi napadalca Lip-pusch in Urschitz. „Vratar Prescheren in celotna	obramba
nimata tekmeca v koroški ligi, vprašanje je le, ali bo sredinskim igralcem in napadu uspelo izvesti tak pritisk, ku mu igralci Austrie ne bodo kos“, je mnenje nogometnih strokovnjakov pred nedeljsko tekmo.
K uspehu pa lahko bistveno prispevajo navijači: torej v nedeljo vsi na mestni stadion Celovec!
Uspešni mladi „orli
Mladi smučarski skakalci iz Zahomca so pretekli teden na umetni skakalnici v Berchtes-gadnu slavili lepe uspehe: Klaus Millonig je zmagal pri otrocih, njegov klubski kolega Stefan Kaiser pa je kot drugi najboljši Korošec osvojil deseto mesto. Pri šolarjih je Werner Müller (slika) postal sedmi. Prvi uspehi v novi sezoni so brez dvoma sad strokovnega dela trenerja Franca Wiegeleja, hkrati pa zbujajo upe na še uspešnejše nastope naših mladih „orlov“ na zimskih tekmovanjih.
Šestdeset let koče pod Košuto
Nekaj sto planincev iz vse Koroške se je pred nekaj dnevi zbralo na deželnem dnevu turističnega društva „Prijatelji narave“ na koči pod Košuto. Deželno srečanje je bilo povezano s praznovanjem 60. obletnice koče pod mogočno košutino severno steno. Poleg velikega števila planincev je deželni tajnik turističnega društva Alfred Simonitsch na srečanju pozdravil vrsto častnih gostov iz Koroške ter tudi iz Slovenije.
Hansi Gross (slika) bo v nedeljo spet okrepil ekipo SAK v velikem celovškem derbiju z Austrio.
Šah: slab start v novo prvenstvo
Start šahistov Slovenske športne zveze/Ca-rimpex I in SŠK „Obir“ ni izpolnih velikih pričakovanj! Prva ekipa SŠZ je v spodnji ligi-zahod podlegla s 3:5, v vzhodni spodnji ligi pa so Obirčani prav tako izgubili, in sicer s 3,5:4,5.
Poraz SŠZ I je bil nesrečen, saj so Hatten-berger, dr. Amrusch in dr. Gasser po nepotrebnem zapravili priigrano prednost in partije izgubili. Zmagala sta Kovač in Kol-
ter, remizirala pa Alojz Gallob in mladinska igralka Dunja Lukan.
Za poraz Obirčanov pa je bila kriva odsotnost legionarja Joko-viča, na katerega so šahisti iz Železne Kaple tokrat čakali zaman. Nesrečen je bil tudi poraz Haralda Wolteja, ki je izgubil že povsem dobljeno partijo. Zmagala sta Moser in Hansc-hou, remizirali pa so Hans-Christian Wolte, Johann Wolte in Pasterk.
NOGOMETNO OGLEDALO
KOROŠKA LIGA
SAK - TSU Matrei	4:1 (0:0)
Trnja vas, 400 gledalcev, sodnik W. Mayer (povprečen); postava SAK:	Preschern;
Savič; F. Sadjak, Pappler, Galo, dr. Ramšak (81. Kert), Certov, Blajs, Urschitz (74. M. Wieser), Lippusch, Hober. Goli za SAK: M. Hober (69., 71.), Pappler (80.), Wieser (87.). Pod 19: SAK - Matrei 2:1 (gola za SAK: Buchwald, Fera)
Ostali rezultati: WAC - VSV/Beljak 3:0 (3:0), Lienz-Austria Celovec0:2(0:l), Velikovec - Pliberk 0:0, Vernberk - Treibach 2:3 (1:2), Wietersdorf - ATSV Wolfsberg 4:1 (2:1), Trg - Šentvid 5:0 (2:0), Friesach -Mölltal 2:1 (0:1).
SPODNJA LIGA-VZHOD
Pokrče - Železna Kapla	3:2 (2:0)
Pokrče, 300 gledalcev, sodnik Granig (povprečen); postava Železne Kaple: Varh; Baloh, H. Grubelnig, Köck, Lipusch; Ošina, Reinwald, Kukoviča, J. Grubelnig (80. Kras-snig), Kucher, Jenschatz. Gola za Železno Kaplo: Reinwald (50. enajstmetrovka, Kucher (51.).
Bilčovs - Mostič	2:2 (1:1)
Bilčovs, 250 gledalcev, sodnik Obwurzer (dober); postava Bilčovsa: Slapnig; Rajno-vič, Parti, Schlemitz, Durnik; Hobel (80. Rauter), Kuess, Weichboth, Schaunig, Fischer, Ouantschnig (87. Ramusch). Gola za Bilčovs: Kuess (45., 49.). Rdeči karton: Fischer (44. nešportno obnašanje).
Ostali rezultati: Klopinj - St. Michael/L. 3:3 (0:l),Vetrinj - Trnja vas 3:1 (1:0), ASK Celovec - Žrelec 1:2 (0:0), Žitara vas - Šent-andraž 0:0, Bad St. Leonhard - ATUS Borovlje 0:1 (0:0).
1. RAZRED D
Eitweg - DSG Sele	5:0 (4:0)
Eitweg, 350 gledalcev, sodnik Mayerhofer (dober); postava Selanov: E. Oraže; Čertov, Božič, A. Mak, D. Oraže, Radosavljevič, A. Oraže, Z. Oraže, Gregorič, Travnik (20. Dovjak), M. Oraže.
Šmihel/Pliberk - Grebinj	3:2 (1:1)
Gole za Šmihel: Buchwald (2), Klančnik. Frantschach - Dobrla vas	0:4 (0:1)
Gole za Dobrlo vas: Appe (2), Marin, Kupri-vec.
St. Stefan/L. - Globasnica	1:0 (0:0)
Ostali rezultati: Galicija - Šentpavel/L. 0:3 (0:2), Šmarjeta v Rožu - Ruda 0:3(0:1), Labot - Metlova 3:1 (0:0).
Strelec tedna
li	ffe^
n	
Manfred Hober je z
dvema goloma v dveh			
mintah SAK		pripravil	
možnost	za		visoko
zmago nad Matreiom.			
			
1. SAK	10 8	2	0 23: 5 18
2.WAC	10 4	5	1 15: 6 13
3. Wietersdorf	10 5 2 3 19:16 13		
4.VSV	10 5	2	3 12:14 12
5. Wolfsberg	10 5	1	4 20:11 11
6. Trg	10 5	1	4 16: 8 11
7. Treibach	10 3	5	2 13:10 11
8. Lienz	10 4	2	4 16:15 10
9. Breže	10 4	2	4 15:14 10
10. Pliberk	10 3	4	3 10:10 10
11. VST	10 4	2	4 14:17 10
12. Celovec	10 3	1	6 8:12 7
13. Matrei	10 2	3	5 10:16 7
14. Vernberk	10 3	1	6 13:21 5
15. Šentvid	10 2	1	7 5:18 5
16. Mölltal	10 1	3	6 9:24 5
			
1. ATUS Borovlje 9 5		4	0 17: 7 14
2. Klopinj	9 3	6	0 14: 9 12
3. Bilčovs	9 3	5	1 14: 8 11
4. Pokrče	9 4	3	2 14: 9 11
5. Žrelec	9 4	2	3 16:13 10
6. ASK	9 4	2	3 12: 9 10
7. Žitara vas	9 3	3	3 9: 8 9
8. Vetrinj	9 2	5	2 11:12 9
9. Mostič	9 3	3	3 13:16 9
10. Šmihel	9 0	8	1 7: 8 8
11. ASV	9 3	i	5 13:20 7
12. Šentandraž	9 2	2	5 8:12 6
13. St. Leonhard	9 1	3	5 13:24 5
14. Železna Kapla	9 1	3	5 13:24 5
			
1. Žrelec	9 8	1	0 36:12 17
2. Ruda	9 5	3	1 20: 8 13
3. šentpavel	9 5	•2	2 22:16 12
4. Griffen	9 5	2	2 24:22 12
5. Eitweg	9 4	1	4 16:11 9
6. Metlova	9 3	3	3 20:18 9
7. Šmihel	9 4	1	4 20:23 9
8. Globasnica	9 2	4	3 8:10 8
9. St. Stefan	9 3	2	4 19:22 8
10. Šmarjeta	9 3	2	4 11:16 8
11. Sele	9 3	2	4 11:16 8
12. Glicija	9 3	0	6 12:20 6
13. Frantschach	9 2	1	6 9:20 5
14. Labot	9 1	0	8 10:26 2
Lista strelcev
7 golov: Kreuter (Trg)
6 golov: M. Hober in H. Gross (oba SAK), Kunič (Vernberk)
5 golov: Paulitsch (Breže), Modre, Petschenig (oba Velikovec), Rupp (WAC), Nuart (Wietersdorf)