PRIM 'iv Y 9 ' rA .dKS DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 160 (8562) TRST, sreda, 11. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pil Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa. v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZ POROČILA PODPREDSEDNIKA IS SRS ČAČINOVIČA V SLOVENSKI SKUPŠČINI GOSPODARSKO SODELOVANJE S SOSEDI LJUBLJANA, 10. — Pretekli teden sta republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije na skupni seji razpravljala o gospodarskih stikih s tujino. Iz govora podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije Rudija Čačinoviča povzemamo poglavje, ki se nanaša na odnose s sosednimi državami Avstrijo, Italijo in Madžarsko. V našem gospodarskem sodelovanju s tujino smo se že doslej trudili, da bi s sosednjimi državami razvili nove, sodobnejše oblike menjave in vsestranskega povezovanja. Ihijateljski in stabilni odnosi s sosedi, ki so možni ob vzajemnem spoštovanju in reševanju odprtih vprašanj, razvijanje vsestranskega sodelovanja za blagor vsega obmejnega prebivalstva in skupnih koristi, trajno zboljševanje bilateralnih odnosov na temelju enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja suverenosti, teritorialne nedotakljivosti in nev-mešavanja v notranje zadeve drugih, so osnovni principi tudi za obmejno gospodarsko sodelovanje. Vse to je v skladu z odprtostjo naših meja in s potrebo dolgoročne konstrutivne politike, ki mora temeljiti na obojestranskih koristih, istočasno pa pomaga reševati gospodarske tokove obmejnega prebivalstva, ki so bili s sedanjimi mejami prekinjeni in ovirani. Taka politika ima ne le svoje pomembno mesto v evropskem popuščanju, temveč še posebno težo za vsestranski razvoj naših narodnostnih manjšin v teh deželah in narodnostnih manjšin v SR Sloveniji. Za Jugoslavijo in še posebej za SR Slovenijo je obmejno sodelovanje most, ki naj spaja sosede, odpravlja, zboljšuje in dolgoročno spreminja posledice, ki so jih meje povzročile obmejnemu prebivalstvu, gospodarskim tokovom, dosedanjim komunikacijskim in drugim infrastrukturnim sistemom. V programskih izhodiščih novega slovenskega izvršnega sveta je predsednik Andrej Marinc v okviru že sprejetih stališč republiške skupščine do odnosov s sosedi poudaril svojo skrb in zavzetost za dolgoročno usmerjen razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in podprl tako dolgoročne ukrepe za zboljšanje in povečanje tega sodelovanja, kot tudi konkretno ukrepe, ki to sodelovanje takoj pospešijo. Gre za vse možne aspekte obmejnega in regionalnega sodelovanja s posebnim poudarkom na gospodarske interese obmejnih krajev. Z Italijo, Avstrijo in Madžarsko bo z ustreznimi ukrepi podpiral tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja, posebno: — vse obmejne projekte, ki pospešujejo mednarodno delitev dela, — gospodarsko upravičena vključevanja v razvojne projekte sosednih obmejnih pokrajin in obratne, — gospodarsko sodelovanje ne le z velikimi, temveč tudi z manjšimi podjetji tako v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju gospodarstva, -- skupno znanstveno in tehnično razvojno sodelovanje institucij na obmejnem področju, — skupne projekte obmejnega prostorskega planiranja, — skupne projekte, ki bodo omogočili dodatno zaposlovanje presežne delovne sile in razvoj nezadostno razvitih obmejnih krajev, — skupne projekte zaščite človekovega okolja, , ... — obmejno industrijsko m tehnično sodelovanje, „ — skupna vlaganja v mešana podjetja na obmejnih področjih, _ skupne obmejne industrijske proizvodne cone, — skupne obmejne prometne, energetske in druge infrastrukturne projekte, •— povečanje kapacitet za boljšo ponudbo blaga in storitev v maloobmejnem prometu. V okviru take politike maloobmejnega in regionalnega sodelovanja naj bi se iskale tudi nove možnosti za prilagoditev tržaškega in goriškega sporazuma, za povečanje obojestranske koristne blagovne menjave po videmskem sporazumu o maloobmejnem osebnem prometu z Italijo in za primernejše rešitve v doslej malo ustreznih sporazumih o osebnem maloobmejnem prometu z Avstrijo in Madžarsko. Tu je omeniti tudi potrebne napore za prilagajanje obstoječih sejemskih sporazumov z Italijo in Avstrijo, pa tudi za boljše možnosti drugih obmejnih sejmov. V skupnem interesu vseh obmejnih držav in regij kakor tudi v našem interesu je potrebno planiranje in postopna realizacija vrste komunikacijskih povezav, ki bodo po eni strani povezane z izgraditvijo tako imenovanega slovenskega prometnega križa, istočasno pa omogočale tudi najracionalnejše postopne povezave med vsemi sosedi. To so izgradnja tako imenovanih «avtoportov», kontejnerskih postaj, predorov, pa tudi skupna ureditev obratovanja turističnih objektov (kot npr. Kanih, Matajur). Na področju železnic je treba sistematično in pospešeno bolje izkoriščati že obstoječe možnosti kot bi bili meddržavni sporazumi o prehodu Vrtojba, železniški prehod v Novi Gorici za mednarodni promet, izboljšanje železnice Jesenice - Nova Gorica -Koper z odcepi za Italijo. Sistematično in postopno bo treba vključevati SR Slovenijo v povezavo s socialističnimi državami vzhodne Evrope: z magistralno cestno povezavo z Madžarsko in s SZ in s povečanjem ter modernizacijo železniškega prometa v isti smeri, s čimer bi vsekakor bolje koristili modernizirane o-srednje železniške proge in tudi proge Jesenice - Nova Gorica. Neposredni sosedje SR Slovenije pripadajo vsak drugačnim integracijskim skupinam: Italija EGS, Avstrija EFTA, Madžarska SEV. To nalaga drugačne pristope k reševanju problemov pri gospodarskem sodelovanju z njimi, odpira pa tudi različne možnosti za našo gospodarsko povezavo z njimi, saj se z njo neposredno povezujemo tudi s širšimi gospodarskimi prostori, prevladujočimi v današnji Evropi. Nadaljnji razvoj teh stikov zahteva tudi stalno posvetovanje med zainteresiranimi republikami o vprašanjih obmejnega gospodarskega sodelovanja ter sodelovanje s pristojnimi jugoslovanskimi organi, usklajevanje dela na tem področju med upravnimi organi, institucijami in samoupravnimi telesi na republiški, občinki in medobčinski ravni. Zagotoviti je treba ustrezno udeležbo SR Slovenije v mešanih komitejih za gospodarsko sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zagotoviti je treba tudi spremljanje maloobmejne menjave in operativno obveščanje vseh zainteresiranih organov in forumov o problemih, ki se porajajo, in dajati predloge za njihovo reševanje. Tudi za to je potreben primeren strokovni organ, prav tako pa tudi primerna organizacija v zbornici, proučevanje na znanstveni bazi, itd. Predvsem pa je potrebna organizirana dejavnost gospodarskih organizacij (bank, združenj) za vključevanje v konkretne objekte in možnosti ter povezave s primernimi partnerji na drugi strani meje. Pri tem naj opozorimo na izjavo italijanskega zunanjega ministra Medicija — če smo jo pravilno razumeli — zelo pomembno za maloobmejno sodelovanje. Rekel je namreč, da bo treba več storiti tudi za večje vključevanje slovenskih predstavnikov gospodarstva iz obmejnih pokrajin Italije. Skrb z italijanske strani za tak razvoj bi vsekakor pripomogla tudi k bolj enakopravnemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj bi lahko bolje zagotavljala tudi njeno ekonomsko bazo. Vietnamci v Moskvi Delegacija Severnega Vietnama, ki jo vodita tajnik sevemovietnam-ske delavske partije Le Duan in ministrski predsednik Pham Van Dong je imela včeraj prve pogovore s sovjetskimi predstavniki. Kaže, da Sovjetska zveza pripisuje dokajšnji pomen tem pogovorom, saj so prisotni na njih vsi trije člani vodilne «trojke», se pravi generalni tajnik KP SZ Brefe-njev, predsednik Podgomi in premier Kosdgin, poleg tega pa Še zunanji minister Gromiko in o-brambni minister Grečko. Poročilo o srečanju berite na zadnji strani. PO POROČANJU UGLEDNEGA LONDONSKEGA ČASOPISA »TIMES* Portugalski vojaki zverinsko poklali 400 civilistov v koloniji Mozambiku Vest o pokolu razburila britansko javnost, ki zahteva preklic obiska portugalskega ministrskega predsednika Caetana v VB - Zločin, ki se lahko kosa z nacističnimi pokoli v zadnji vojni LONDON, 10. — Ugledni londonski časopis »Times* poroča v svoji današnji številki o pokolu, ki so ga zagrešili portugalski vojaki v afriški koloniji Mozambiko. Po pričevanju duhovnika Adriana Hastingsa, ki je za pokol zvedel od dveh španskih sobratov, so portugalski vojaki. 16. decembra lani umorili 400 oseb — mož, žena in otrok — v vasi Wiriyamu, ker so bili naklonjeni partizanom mozambiške osvobodilne fronte Frelimo. «Ti-mes» tudi objavlja podroben seznam imen žrtev ter poudarja, da so bile števdne žene noseče. Duhovnik Hastings piše v članku, ki je izšel na prvi strani «Timesa*, da so Portugalci izvedli v Mozambiku več pokolov, od katerih se vsak lahko kosa po krvoločnosti s tistim, ki sq ga zagrešili Američani v vietnamski vasi My Lai. Portugalci namreč obtožujejo ljudstvo, da sodeluje s partizani. Dva misijonarja, Martin Hernandez in Al-fonso Valverde, sta v zaporu, ker sta skušala preprečiti pokol in pri; nesti vest o njem v svet. Po njuni aretaciji je bila še cela vrsta pokolov, v katerih je zgubilo življenje na stotine domačinov. O pokolu v vasi Wiriyamu ni do sedaj ve- iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiKiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin RUMOR JE SPREJEL GOSPODARSKE MINISTRE Gospodarska kriza prva skrb nove levosredinske koalicije Težavna pogajanja za podelitev podtajniških mest - Mancinijeva struja ublažila polemiko z vodstvom PSI - Lama o novi vladi RIM, 10. — Novi ministrski predsednik Rumor se je z veliko vnemo lotil dela, ki ga še čaka, preden se bo njegova vlada predstavila parlamentu za zaupnico. Trenutno sta na dnevnem redu dve važni in kočljivi vprašanji: imenovanje ministrskih podtajnikov in priprava nujnih ukrepov za rešitev gospodarske krize. Pri drugem vprašanju bo Rumor opravljal nalogo koordinatorja, glav- no besedo pa bodo imeli ministri za finance Colombo, za zaklad La Malfa in za proračun Giolitti, ki so jih rimski politični komentatorji že prekrstili v «trojko». Rumor je imel danes s «trojko» dolg sestanek za prvo izmenjavo mnenj o glavnih gospodarskih in finančnih problemih. Colombo je po sestanku izjavil, da so analizirali vsa vprašanja, ki se jih je treba lotiti, in da so ugotovili «soglasnost mnenj, pogTedov in izhodišč*. «Pa tudi odločno voljo, da bi zaustavili inflacijsko težnjo*, mu je vskočil v besedo La Malfa. Giolitti pa je poudaril, da je osrednji problem inflacija. Povedal je tudi, da bo imela »trojka* v prihodnjih dneh neformalne sestanke, da bi sporazumno pripravila prve ukrepe za rešitev gospodarske krize. Enakega soglasja pa ni glede imenovanja podtajnikov. V teh dneh se sestajajo parlamentarni organi levosredinskih strank, da bi določili kand:date za mesta ministrskih namestnikov, kar pa se dogaja v dokaj napetem vzdušju. Izjema so menda samo republikanci, ki so danes določili svoja dva kandidata, sen. Cifarellija in posl. Compagno. iiimimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiuiimiiiiiimuiiuiiiHiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiimin Jugoslovanski sindikat o inflacijskih težnjah Treba je ustaviti naraščanje življenjskih stroškov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije je danes ponovno opozorilo na inflacijske tendence, na naraščanje cen in življenjskih stroškov, ki resno ogrožajo standard, posebno delavcev, in na nekatere ključne točke stabilizacijske politike. Po podatkih, ki jih je prikazal tajnik sveta Mustafa Pljakič, so realni osebni dohodki danes za 8 odst. manjši kot lani, cene so se v odnosu na isto dobo povečale za 17,9 odst., ževljenjski stroški za 21 odst., stroški za prehrano pa celo za 25,8 odst Nekateri člani sveta, med njimi predsednik zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jože Marolt, niso bili zadovoljni s predloženimi sklepi. »Mi že leto dni vpijemo, da se mora zaščititi standard, ki pa kljub našemu vpitju pada. To pomeni, da nekaj ni v ledu s sklepi, ozuoma z našim gibanjem*, je med drugim ugotovil Marolt, ,z zahtevo, da se sindikat dosledneje bori za spoštovanji volje delavcev. Na kraju seje je podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič dejal, da se problemi ne morejo reševati z medsebojnim prigovarjanjem med sindikati in upravo, temveč s skupno enotno akcijo. B. B. Titove čestitke Vidi Tomšič ob 60-letnid BEOGRAD, 10. - Predsednik Tito je z brzojavko čestital za 60. rojstni dan Vidi Tomšič in ji zaželel dobro zdravje in plodno delo. Tito v svoji brzojavki poudarja, da je Vida Tomšič, kot revolucio nar, buh vedno tam, kjer je bila družbi in komunističnemu gibanju potrebna, da je vedno vestno izpolnjevala naloge, ki jih je partija in družba postavljala, in da je dala pomemben prispevek širjenju marksizma in posebno socialistični vzgoji, mladega pokolenja. Predsednik Tito je ob 60 letnici odlikoval. Vido Tomšič z redom junaka socialističnega dela. Težave pa obstajajo v drugih strankah in predvsem v socialdemokratski. Današnja seja tajništva PSD1 za določitev kand:datov za podtajnike je potekala v izredno napetem ozračju, predvsem zaradi nezadovoljstva socialdemokratskih senatorjev, ki jim na prejšnjih pogajanjih niso zagotovili niti enega ministrskega mesta. Zato je predsednik senatne skupine PSDI Ariosto zahteval, naj bi imenovali kar tri senatorje PSDI za podtajnike, tajnik stranke pa je to zavrnil, zaradi česar je Ariosto ves jezen zapustil sejo. V socialističnih vrstah pa se je nekoliko ublažila polemika med Mancinijevo strujo in strankino večino, ki je nastala ob znani aferi ministrstva za finance. Predstavniki te struje so se danes zbrali na sestanku, ob zaključku katerega so sicer potrdili svoja stališča, pa tudi zanikali časopisne vesti, po katerih naj bi predstavniki Struje zapustili funkcije, ki jih imajo v strankinih organih. V svojem poročilu na sestanku predstavnikov struje je Mancini obtožil socialističnega tajnika, da je vodil pogajanja za sestavo nove vlade na preveč osebni način 'ter da je kriv, da je PSI namesto ministrstva za finance in ministrstva za južno blagajna dobila samo proračun in ekologijo. Mancini je tudi ponovil kritike na račun vlade, ki po njegovem «ne daje zadostnih jamstev niti iz programskega vidika, niti iz vidika svoje strukture*. Vsekakor pa je struja v dokumentu, ki so ga objavili ob koncu sestanka, pozvala »parlamentarce in vse socialiste, naj si prizadevajo, da bi bile uresničene vladne obveze v zvezi z bojem proti inflaciji, z akcijo proti fašizmu in z obnovo politike reform, pa čeprav v omejeni izdaji vladnega programa*. Generalni tajnik CGIL Lama je danes v intervjuju tedniku »E mondo* pojasnil stališče največjega italijanskega sindikata do nove vlade. Dejal je, da CGIL ne goji nobenega nezaupanja in nobenih predsodkov do levosredinske vlade, da pa ne more niti nekritično podpreti koalicije. Lama je ugotovil, da so nekateri netočno tolmačili stališče sindikata do vlade. Potem ko je podčrtal, da nedvomno obstajajo razlike med današnjo levosredinsko koalicijo in prejšnjo vlado, je generalni tajnik CGIL izrazil upanje, da bo levosredinska vlada vodila politično linijo, ki bo imela večji posluh za zahteve delavcev. «Novo vlado bomo ocenjevali na osnovi konkretnih dejstev in njene volje, da uresniči reforme in da spremeni družbo*, je dejal Lama «Pripravljeni smo odpreti stalen dialog z vlado, da bi preverili njena stališča in odločali, kakšen odnos naj zavzamemo.* Lama je tudi naštel ukrepe, ki i naj bi jih nova vlada sprožila na gospodarskem področju. Poudaril je, da sindikati ne morejo privoliti v boj proti inflaciji, ki bi ga vodili z deflacijskimi ukrepi, s skrčenjem javnih izdatkov, bančnih kreditov itd. Sindikati zahtevajo predvsem posege na področju cen in profitov, ne pa glede produktivnih investicij. Tudi zvezno tajništvo CISL je danes proučilo politični položaj ob sestavi nove levosredinske vlade. Na seji se poudarili potrebo po resni konfrontaciji z novo vlado na osnovi stališč, ki so izšla iz nedavnega sedmega kongresa sindikata. Tudi CISL zahteva nujne vladne ukrepe za zaustavitev inflacijskega procesa in naraščanja življenjskih stroškov. BEOGRAD, 10. — član zveznega izvršnega sveta Boris Šnuderl je sprejel danes generalnega tajnika italijanskega sindikata UIL Vanni-ja, ki se mudi na obisku v Beogradu na povabilo Zveze sindikatov Jugoslavije. del nihče, na tistem področju so pa zaprli vse misijone in z njega ni več nobene vesti. Hastings nato opisuje z veliko nadrobnostjo pokol v Wiriyamu, kot so ga zabeležili misijonarji. Portugalci so najprej vas bombardirali iz helikopterjev, nato so jo obkolili in vdrli vanjo kot divje zveri. Plenili so po kolibah in organizirali streljanje na nedolžne prebivalce. Vaščane so razdelili v dve skupini, v eni so bile ženske z otroki, v drugi pa moški. Vojaki so kazali s prstom na posamezne vaščane, ki so morali vstati, da bi jih vojaki lažje' zadeli s streli iz pušk. Otroci so bili deležni enake usode. Srednja starost otrok, pravi duhovnik Hastings, je bila štiri leta. Hastings nadalje pravi: «ženska po imenu Vaina je imela v naročju devetmesečnega sina. Vojaki so ji ukazali naj vstane. Ko je vstala je sledil strel in Vaina je obležala. Otrok, ki ga je poprej držala v naročju je padel na tla, sedel in začel jokati. Približal se mu je portugalski vojak in zavpil: "Molči, pes", nakar ga je brcnil z okovanim škornjem. Glavica je počila, škorenj pa je ostal rdeč od krvi. To je bilo znamenje za začetek srhljive nogometne tekme. Nekatere žrtve so zaprli v hiše, ki so jih nato zažgali, domačini pa so v njih umrli strašne smrti.* Druge hiše so prej razstrelili z ročnimi bombami, komaj nato so jih zažgali. Še bolj grozna je bila usoda Zistine, noseče domačinke. Približala se ji je skupina Portugalcev in jo vprašala, katerega spola je otrok, ki ga je nosila. «Ne vem* je odgovorila Zistina. «Takoj ti bomo pokazali,* so dejali in že so se zabliskali bajoneti. Iz nje so potegnili še nedonošenega otroka, katerega telesce se je stresalo v zadnjih krčih. Trupli matere in otroka so nato uničili z ognjem. Treba—je-'reči, da so- se nekateri vojaki skušali upreti, vsakokrat pa so posegli agenti varnostne službe, ki so jih prisilili, da so nadaljevali s svojim krvniškim početjem. To je trajalo do večera, ko so se nekateri vaščani v temi izmuznili iz obroča in zbežali. Vest o portugalskem pokolu v Mozambiku je zelo prizadela britansko javnost, ki se dobro zaveda, da je Velika Britanija zaveznica Portugalske v okviru NATO. V zvezi s pokolom je eden od laburističnih poslancev zahteval izredno razpravo v parlamentu, tudi zaradi skorajšnjega obiska portugalskega ministrskega predsednika Marcela Caetana v Veliki Britaniji. Predsedstvo londonskega parlamenta je zahtevo zavrnilo. Vodja laburistične opozicije, bivši premier Harold Wilson je izjavil, da nj primerjave za tak pokol, ki je enak samo nacističnim zločinom med drugo svetovno vojno. V zgodovini kolonializma dvajsetega stoletja ni nobenega dogodka, ki bi se ga lahko primerjalo s pokolom v Wiriyamu. V svojem posegu v parlamentu je Wilson izrecno za- hteval od ministrskega predsedni ka Heatha naj vlada prekliče Cae-tanov obisk, ki bo prihodnji teden. Caetano se bo udeležil proslav ob obletnici britansko - portugalskega . zavezništva, ki sega še v srednji vek. Heath je zahtevo odločno zavrnil in izjavil, da je na sploh mogoče vzeti v poštev. Laburistični predstavniki so nato izjavili, da bodo bojkotirali vse javne manifestacije, ki jih bodo priredili ob Caetanovem obisku. Portugalska vlada je medtem demantirala vest, ki jo je objavil «Ti-mes», enako je storil tudi portugalski veleposlanik v Londonu De Faria. Glasnik portugalske vlade je dejal, da »Timesov* članek ne bo nikakor vplival na Caetanov obisk, ker v Veliki Britaniji vsakdo lahko piše kar se mu zljubi, saj obstaja tam svoboda tiska, je dodal z dokajšnjo mero obžalovanja. Mario Soares, portugalski socialistični predstavnik v izgnanstvu je izjavil, da osebno ni imel nobene vesti o pokolu, da pa vsi vedo, da so taki dogodki na dnevnem redu v afriških kolonijah. ICFTU, mednarodna zveza svobodnih sindikatov je poslala generalnemu tajniku OZN Waldheimu brzojavko, v kateri zahteva preiskavo Združenih narodov o portugalskih pokolih v Mozambiku. Splošna stavka na Siciliji PALERMO, 10. - Na Siciliji je bila danes splošna stavka za razvoj zaposlovanja in gospodarstva otoka, ki ga je moč doseči le z uresničitvijo politike reform. Pobudo za stavko so dali sindikati CGIL, CISL in UIL, pobudo pa so podprle tudi številne politične stranke in krajevne ustanove. Tudi škofovska kurija v Palermu je objavila poročilo, v katerem izraža popolno solirahnost z demonstracijo in željo po konkretnih in učinkovitih pobudah «za bolj pravično porazdelitev dobrin skupnosti*. Nekaj desettisočev delavcev z vse Sicilije se je zbralo danes na Trgu Politeama v središču Palerma, kjer so govorili sindikalni in politični predstavniki. Nato so po mestnih ulicah priredili sprevod. fiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnttimiiiiimniluiiiiinii PO VČERAJŠNJEM UKREPU VLADE ZDA Delna okrepitev ameriškega dolarja Nixon je dovolil nakup tujih valut za nad 6 milijard dolarjev ■ Ovrednotenje kitajskega juana WASHINGTON, 10. — Ameriški urad za zvezne denarne rezerve je sklenil, da bo zvišal maksimalni znesek tujih valut, ki ga lahko imajo ZDA, za 6 milijard in 250 milijonov dolarjev. To vsoto bodo lahko ameriške banke dvignile v tujih centralnih bančnih zavodih, da bi okrepile ameriški dolar. Ta ukrep bo nedvomno ugodno vplival na valutama tržišča, ki so se v prejšnjih dneh znašla v hudi krizi zaradi padca dolarja. Vendar pa se ni Nixonova vlada odločila za sredstvo, ki so ga svetovali na medna,rodnem nedeljskem posvetu v Baslu, ko so ocenili, da bi dolar potreboval vsaj 17 milijard v tuji valuti, da bi padec pojenjal. Nedvomno bo tudi ta ukrep pozitivno vplival na mednarodno monetarno stanje, vendar pa se dolar le ne bo dovolj okrepil, saj je 6 milijard premalo glede na poslabšanje »zdravja* ameriške valute v prejšnjih dneh. Pričakovati je treba torej lahno izboljšanje na vseh svetovnih tržiščih, to izboljšanje pa bi ne smelo iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Kadar na obisku v Jugoslaviji preseči nekaj odstotkov. Vprašanje je, kaj namerava storiti Nixon; še vedno ima pred seboj dve možnosti, prav tako kot v prejšnjih dneh. Ali kapitulira Evropi in sprejme vseh 17 milijard dolarjev posojila, ali pa razvrednoti dolar in s tem ugodi ameriškemu kapitalu, izgubi pa zaupanje Američanov, ki bodo priče naraščanju cen in mnogo manjšemu naraščanju plače, obenem pa odstopi od še tistega malo prestižnega pomena, ki ga ima dolar po svetu. Odločitev bo vsekakor padla v prihodnjih dneh, sedaj pa vlada okoli zakladnega ministrstva strog molk. Prodrla je le ena vest, ki govori o nekem tajnem sporazumu med Washingto-nom in Bonnom, vendar pa ni bolje objasnjena in ni bilo mogoče izvedeti, za kaj pravzaprav gre. Zaradi današnje odločitve se je na skoraj vseh svetovnih tržiščih dolar rahlo okrepil. V Italiji se je dolar dvignil od 571 na 583 »trgovskih lir* in od 609 na 616 »finančnih lir*. S cer pa je bilo treba to tudi pričakovati in ne pomeni padca lire. Dolar je namreč povlekel za seboj vse šibkejše evropske valute, med katerimi sta na prvem mestu nedvomno lira in funt šterling. Šele prihodnji dnevi pa bodo pokazali, koliko je dolar res vreden, saj je b lo sklenjenih danes izredno majhno število pogodb. Zanimiva pa je še ena današnja vest, ki je prišla iz Pekinga. LR Kitajska je namreč ovrednotila svoj juan za 5,23 odst. v primerjavi s hongkonškim dolarjem, ki sloni na ameriškem dolarju. S tem je pekinška vlada dejansko doočila nžjo vrednost dolarja, kar je ne bo prizadelo, saj je njena trgovina z ZDA zelo pičla .Nobene razlage pa ni o dejanskem finančnem stanju na Kitajskem, saj imajo svojevrsten in nam dokaj nepoznan monetarni sistem. BEOGRAD, 10. — Na vabilo predsednika Tita je prispel danes na tridnevni prijateljski obisk v Jugoslavijo prvi tajnik CK madžarske socialistične partije Janoš Kadar s soprogo in člani spremstva. Na puljskem letališču so visokega gosta iz Madžarske pozdravili tajnik iz-1 vršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, člana izvršnega bi- roja Kiro Gligorov in Jure Bilič ter predsednik občinske skupščine Pulja Josip Lazarič. Predsednik Tito je s soprogo in predsednico CK Zveze komunistov Hrvaške Milko Planinc pričakal in pozdravil goste iz Madžarske na pomolu na Brionih. Tito in Kadar sta popoldne s svojimi sodelavci pričela razgovore, ki so se nanašali na jugoslovansko - madžarske odnose, na aktualna medna- rodna vprašanja ter na vprašanja s področja mednarodnega delavskega gibanja. Nocoj sta Tito in soproga priredila slovesno večerjo v čast Kadarja in njegove soproge. Janoš Kadar se bo zadržal na Brionih do 13. julija. Ves čas bo posvečen razgovorom. Na sliki; srečanje med Titom in Radarjem. Na desni Titova žena Jovanka. Včerajšnji londonski «Tim#s» objavlja članek katoliškega duhovnika Adriana Hastingsa, ki navaja pričevanja dveh španskih duhovnikov o pokolu, ki so ga zagrešili portugalski vojaki v vasi Wiriyamu v afriški koloniji Mozambiku. Do zločina je prišlo decembra lani, komaj sedaj pa je o njem zvedla širša javnost. Britansko javno mnenje je ogorčeno zahtevalo preklic obiska portugalskega premiera Caetana v Veliki Britaniji, ki bi moral biti prihodnji teden. Ogorčenje je toliko večje, ker se Britanci dobro zavedajo, da so zavezniki Portugalcev v okviru vojaške zveze NATO. Nova levosredinska vlada pripravlja prve nujne ukrepe za rešitev gospodarske krize. V te namen se je včeraj Rumor sestal z gospodarskimi ministri Co-lombom, Giolittijem in La Malfo. Nadaljujejo se tudi pogajanja ze imenovanje podtajnikov pred jutrišnjo prvo vladno sejo, posve-i ceno temu vprašanju. STALIŠČE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Gorske skupnosti morajo ustrezati splošnim in slovenskim interesom pogovor na vprašanja o vzgoji otrok ZA MATURANTE BLAGODEJNA OHLADITEV OZRAČJA Pri izpitih na učiteljišču nanese Naša dežela naj bi zato obsegala tri gorske skupnosti: 1. Od Doline do Števerjana, 2. Vzhodno in zahodno Benečijo z Rezijo, 3. Kanalsko dolino s Trbižem - Načrtovane avtoceste in vpadnice ne zagotavljajo optimalnih rešitev Izvršni odbor Slovenske kulturno • gospodarske zveze je na svoji zadnji redni seji razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo tudi naš slovenski ti vel j v deželi. Pretežni del razprave je posvetil deželnemu zakonu 29/73, ki ureja gorske ricupoosti, na osnovi poročila, ki ga je podal načelnik referata za raziskave dr. Karel šiškovič. Te a-re the Blob*), pred njim pa tri kratki filmi: belgijski (ki precej obeta), madžarski in italijanski. Popoldne bo v kinu Eicelsioru klasik znanstvene fantastike, Fritza Langa pozdravili z iztegnjeno roko .....................................mMiiiiiiNiiiiiiinHiiiiiiiiiiininmiiiiiiniiiiimmiiiimuinm.... VČERAJ NA FESTIVALU ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Nobenega posebnega filma Le tri ure prijetne zabave V retrospektivi so predvajali «Golem» iz leta 1920 namesto verzije iz 1915. leta Gledališča FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI V soboto ob 21. uri bo prva predstava Kalmannove operete »Čardaška kneginja*. Protagonista te operete, ki bo odprla letošnji »Festival operete*, bosta sopranistka Edith Martel-li in tenor Alvino Misciano, poleg katerih bodo nastopili tudi Adriana Innocenti, Lino Savorani, Elio Pan-dolfi, Armando Bandini, Tonino Mi-cheluzzi, Graziella Porta, Lucio Rolli, Gianfranco Saletta, Fulvia Gasser, Vito Susca, Eno Mucchiutti, Anna Re-chimuzzi, Sergio Pieri, Renato Leban in Enzo Viaro. Režija Vito Molinari. Nastopil bo «Festivalski balet*, orkester in zbor iz gledališča Verdi. Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli, orkester bo dirigiral Hans VValter Kaempfel. Koreografsko je delo pripravil Gino Landi s sodelovanjem Anne Brillarelli, kostimi pa Sebastiana Soldatija. Scene so po zamisli Giannija Ville pripravili pod vodstvom Maria Rossija v scenskih delavnicah gledališča Verdi. Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti 2 (tel. 36-372) nadaljujejo s prodajanjem vstopnic. MIRAMARSKI PARK »LUČI IN ZVOKI» TEDENSKI SPORED Ob ponedeljkih ob 21.30: «Maximilian of Mexico an emperoris tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimilia-no e Carlotta* (v italijanščini). Ob torkih zaradi tedenskega počitka ni predstav. Ob sredah ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45 »Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob četrtkih ob 21.30: «Ma-ximilian of Mexico an empe-ror's tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimiliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob petkih ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare« (v nemščini); ob 22.45: «Mas$i-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob sobotah ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi: »Massi-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob nedeljah ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare« (v nemščini); ob 22.45: »Massi-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (Ul. Frausin 12, 11. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvene ga liceja »France Prešeren* v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Proš nje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.* Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko)leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od . do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole »Fran Erjavec* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9. do 12. ure. Mali oglasi TVRDKA import - export išče uradnico. Telefonirati v uradnih urah na 61-478. OPENSKA DRUŽINA nudi gospodinjski pomočnici 100.000 mesečno, hrano, socialne dajatve. Delovni urnik 7.15 — 16.00. Telefonirati med delovnim umikom na št. 30-109. OPENSKA DRUŽINA išče otroško negovalko. Odlični pogoji, socialne dajatve, delovni umik 14.00 — 20.00. Telefonirati med delovnim umikom na št. 30-109. XI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA oh 21.15: «Schlock» (doigometražni film, ZDA, režija John Landis). Krat-komctražni: »Isabcila e la loco-motiva* (Belgija), «Bellis.simo mondo nuovo* (Madžarska) in »Vigilando reprimere* (lialija). KINO EXCELSIOR ob 17.30 (Retrospektiva); »Metropolis* (leto 1926, režija Fritz Lang). MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki* ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.45 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. CIRCORAMA ORFEI bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselju S. Sergio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna tel. 824-781. Zadnji dan. Nazionale 16.00 »Violenza contro la violenza*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior Zaprto zaradi počitnic do 14. julija. Grattacielo 16.30 »La grande rapina di Long Island*. Crisstopher George, Tippy Hedren. Barvni film. Penice 15.00 «Mani d’acciaio: furia Cinese*. Barvni film. Eden 16.30 »La guerra dei mondi*. Barvni znanstveno fantastični film, primeren za vsakogar. Ritz 16.30 »La vampira nuda*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «1 famigliari delle vit-time nor; saranno avvertiti. Igrata Antonio Sabato in Tony Sa-valos. Barvni film. Capitoi 16.30 «Voyou». J. L. Trinti-gnan. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 »La truffa che piaceva a Scotland Yard». Warren Beatty. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Saffo*. Igra Marina VIady. Barvni film. Prepovedane mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Brivido nella notte*, Clint Eastvvood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorm Veneta Zaprto zaradi pocitmc do 14. julija. Abbazia 16.30 «11 magr.ifico Robin Hood*. Barvni film. Igra G. Martin. Astra Zaprto zaradi počitnic do 19. julija. Ideale 16.15 «L’odio č il mio dio*. Tony Kendall in Ella Karin. Barvni film. Impero 16.00 «La calandra*. Igra Lan-do Buzzanca. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. Izleti SPDT organizira 14. in 15. julija izlet v skupino Viša. Izletniki se bodo razdelili v tri skupine. Prva se bo iz koče Pellarini, kjer bo prespala, povzpela čez severovzhodni greben na Viš, ter r.a Nevejsko sedlo. Druga se bo povzpela s Pellarinija na Nabojs, tretja pa bo ostala v Ovčji vesi, prespala v žabnicah ter se naslednjega dne z drugo skupino podala na Nevejsko sedlo. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9. Odhod 14. julija ob 15. uri izpred sodišča. Piknik ŠD Polet, V nedeljo. 15. julija bo na Erzelju že tradicionalni piknik športnega društva Polet, na katerega so vabljeni vsi prijatelji mladine. Zbirališče in odhod avtomobilske kolone v Erzelj bo ob 9. uri z z Brdine. Za pijačo poskrbljeno. Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vpisovanje pn «Pohištvu Re-nar», Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos. Razstave V razstavni dvorani avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo v Sesljanu je odprl razstavo svojih del Antonio Rodriguez, ki bo razstavljal do 22. t.m. V tržaškem krožku trgovske mornarice v Ul. Roma 15 bo do 12. t.m. vsedržavna razstava slikarstva in kiparstva, ki jo prireja italijanski sindikat likovnih umetnikov EAPi — SIABA. V galeriji »Cartesius* je odprl razstavo svojih risb znani tržaški slikar L. Rosignano. ki bo razstavljal do 7. avgusta. Center za likovno umetnost (CA1 BA) v Ul. San Nicolč 8 prireja kolektivno razstavo grafik in slik na temo: »Pejsaž, atrakcija za turizem*. Sodeluje »Gruppo artistico erbese*. Prispevki Karlo Kalc — Škofov iz Gropade daruje ob svoji 60-letnici 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Frančiške Bogateč darujejo G., S. in M. 20.000 Ur za Center za rakasta obolenja. Ob 7. obletnici smrti Željka Gržiniča darujejo žena in otroci 15.000 lir za Dijaško matico. Včeraj nas je za vedno zapustil, v 90. letu starosti, naš dragi oče in nono JOSIP DANIELI - DANEU Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 12. julija, ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo: hčere Marija, Ljudmila z možem Francem, Slava z možem Svetkom, sin Emil z ženo Aleksandro, vnukinja Denise, vnuka Marino in Vasilij ter drugo sorodstvo. Kontovel, Barkovlje, 11. julija 1973 GORIŠKI DNEVNIK 11. julija 1973 OB MEDNARODNEM SREČANJU ASTRONOMOV V TRSTU Strokovnjaki bodo razpravljali o razvoju zvezd in kozmoiogiji Razgovor z ravnateljico tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherito Hackovo J miratrmrskem centru za teo- | gibanje nadaljevalo v nedogled, če | razumeli med seboj. Vzemimo primer: retsko fiziku se je v prejšnjih dneh začelo mednarodno srečanje as tronomov, ki se ga udeležujejo o-.r°8 60 znanstvenikov iz Voeh kra-i Jev sveta. Temi, o katerih bodo razpravljali sta zelo aktualni, če-Prav sta oili še do pred kratkim Predmet za znanstvene fantastike: razvoj zvezd in kozmologija. Pravimo, da se je srečanje začelo v teh dneh, ker so organizatorji osvojili zelo nenavadno formulo: polj kot seminar, ki se razvija po točno določenem programu, je to neke vrste svobodno študijsko srečanje. Znanstveniki bodo imeli pri* nko, da dalj časa delajo in si izmenjujejo izkušnje in informacije v Prijetnem okolju, ki ga nudita center za teoretsko fiziko in mi-ramarski park, kjer so v gradiču Priredili zasilno knjižnico. Med 'udnimi znanstveniki bodo prisotni tudi svetovno znani padovski profesor Dalla Porta, varšavski strokovnjak Pazinski, oxfordski profesor Schama, chambridški docent ftees in ameriški strokovnjak Har- nett. Študijsko srečanje je bilo odlič-Pa prilika za pogovor, z ravnateljico tržaškega astronomskega observatorija, profesorico Margherito Hack, ki je vidna znanstvenica ‘u aktivna članica tržaškega antifašističnega odbora. Pogovor je najprej stekel o temah študijskega srečanja. Zanimalo nas je zlasti, koliko sta temi že predmet globokega znanstvenega preučevanja *o koliko je še ostalo znanstvenofantastične navlake. «Do pred nekaj leti», je poudarila- prof. Hackova, »je bilo zlasti v kozmoiogiji, vedi, ki se bavi z razvojem vesolja, še veliko znanstvenofantastične navlake, sedaj Pa naše teorije slonijo na znanstvenih meritvah. Vzemimo na primer razvojno teorijo zvezd. Zvezde nastajajo iz velikanskih plinastih gmot, ki se združujejo zaradi delovanja težnostne sile. Ko se plinasta masa strne v manjšo Prostornino, se segreje, zaradi kompresije kot se zgodi ko napihnemo avtomobilsko gumo. Proces izžarevanja pa se začne, ko plin doseže neko kritično temperaturo. Vodikova jedra se spa-lajo v helijeva, pri čemer pa 'žarevajo energijo. Proces je is-kot v vodikovi bombi, le da po navadi za kontrolirano re-Ijo, ki je človek še ni uteg-izpeljati v laboratoriju. Proces nadaljuje dokler je atomsko goro na razpolago. V teku mili-ird let se zvezda ohlaja, dokler dokončno ne umre, ko je porabila 8°rivo. Včasih pa pride tudi do °gromne eksplozije, ki tudi poceni smrt zvezde. Plinska gmota Se razprši po vesolju, a ne gre yeč za prvotno sestavino, vodik, Puč pa za težje elemente kot so °gljik in kisik». Ali to pomeni, da bo prej ali slej (v teku milijard let vsekakor jsato naj naši bralci ne bodo zasnubljeni za svojo prihodnost) teh Jedrskih reakcij konec zaradi pomanjkanja goriva? «Možno je, a ni še dokončno dognano. Mi vemo, da vesolje živi in ua se širi. Pred 10 ali 20 mi-ujardami let je bilo vesolje koncentrirano v zelo majhni prostornini, kot jo zavzema danes naš Planetarni sistem. Potem pa se je žačelo širiti in danes cenimo nje-«°v premer okrog 10 milijard svetlobnih let. Vprašanje, ki ga morajo rešiti znanstveniki je, ali se p vesolje širilo v brezkončnost, ?li se bo nekoč začelo spet krčiti, *ot balonček, ki ga napihnemo, Pato pa spustimo v zrak. Mnenja so sedaj deljena, ker nimamo ?o ustreznih merilnih naprav, da P* lahko odgovorili z gotovostjo*. Osnovni problem je namreč izmeriti hitrost, s katero se širi ve-plje. če ta hitrost, oziroma kine-učna energija presega težnostno *>lo, ki združuje vesolje se bo to pa je manjša se bo vosolje začelo spet krčiti, kot da bi harmonično nihalo. Ob tem pa se spontano poraja vprašanje: če je vesolje enota, ki vsebuje vse in če je neskončno kot so nas učili v šoli,, kako so znanstveniki lahko izmerili polmer OO milijard svetlobnih let) in kam se širi? «Dejstvo je vsekakor, da se širi morda v nič. Kar zadeva pa neskončnost je stvar nekoliko drugačna. Zamislite si kroglo in dvoraz-sežno bitje. Za tako bitje je krog-lina tridimenzionalna površina brezkončna, ker ji nikoli ne pride do kraja. V takem razmerju smo približno mi tridimenzionalna bitja s četverorazsežnim vesoljem (četrta dimenzija je v skladu z Einsteinovo teorijo relativnosti, čas). Na gradu sv. Justa se je začel v soboto festival znanstvenofantastičnega filma. Zanimalo nas je, kaj sodi prof. Hackova o tej filmski in leposlovni umetniški zvrsti, saj so fiziki med najbolj navdušenimi bralci detektivk in znanstvenofantastičnih romanov. «Imate v mislih problem, če živijo v vesolju tudi druga razumna bitja? Prepričana sem, da bitja obstajajo, ali vsaj zelo verjetno je, da taka bitja obstajajo. Naše Sonce je zelo preprosta zvezda in takih je v vesolju nešteto. Verjetno je torej, da so vsaj na enem, če ne na več planetarnih sistemih, u-godni pogoji za razvoj življenja. Kolikor je verjeten obstoj drugih razumskih bitij, prav tako majhna je možnost, da bomo prišli kdaj v stik z njimi. Poleg vseh tehničnih težav, ki bi jih morali premostiti, pa bi morali obe civilizaciji biti na isti razvojni stopnji, da bi se ni mogoče, da bi skušali navezati stike z avstralskimi staroselci, ki živijo še v kameni dobi, preko ra- dijskih valov. Rekli smo, da je vesolje staro 10 do 20 milijard let. Sonce je staro okrog 5, Zemlja pa 4 milijarde let. človek pa je na svetu samo milijon let, kar pomeni v kozmičnem dogajanju le delček sekunde. Kot se en otrok rodi prej, drugi pa pozneje, tako se verjetno dogaja tudi z razumnimi bitji v vesolju, le da ti delčki sekunde pomenijo v kozmičnem dogajanju tisoče, stotisoče, ali pa milijone let*. Domneva pa, da je življenje v vesolju bolj razširjeno kot so znanstveniki mislili do pred kratkim, potrjujejo rezultati nekaterih meritev. Čeprav je gostota v medzvezdnem prostoru izredno nizka, so pred kratkim zasledili v tem prostoru molekule organskih spojin, ki so osnova za življenje. Kdaj pa bomo lahko neposredno prišli v stik s temi oblikami življenja je še vedno predmet znanstvene fantastike. »Vprašanje Je», pravi prof. Hackova. »kdaj bomo lahko imeli na razpolago dovolj hitra prevozna sredstva. Doslej je tudi misel, da bi se lahko le približali svetlobni hitrosti nenojmljiva*. Ameriški znanstveniki so že izdelali podroben načrt za vrsto radijskih oddaj na valovni dolžini 21 cm, da bi navezali stike z drugimi morebitnimi razumskimi bitji, pozneje pa so se programu odpove; 'i. Verjetnost, da bi dobili kdaj odgovor je tako majhna, da bi morali operaterji sedeti za sprejemnikom desetletja ali verjetneje stoletja preden bi dobili morebitni odgovor. Ali se izplača? Strokovnjaki sodijo, da ne. Vojimir Tavčar POSEBNO POLETI JE PROMET ZELO COST iiiiiiiiiimuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiHiiiiiiininiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiu BOGAT SPORED KULTURNIH IN ZABAVNIH PRIREDITEV GOSTJE SE V PORTOROŽU NE ROBO DOLGOČASILI Od Zlate rože Portoroža do tekmovanja padalcev za Jadranski pokal V Portorožu je že nekaj časa polno turistov, čeprav so prišli predvsem rta kopanje jim ni dovolj, saj je že zdavnaj prevladalo mnenje, da gostu urejena soba, dobra hrana in čisto morje ne pomeni vsega. Kako v Portorožu skrbijo za zabavo svojih gostov, nam je na Zavodu za turizem povedal Jovan Nikolič. Beseda je tekla predvsem o programu prireditev, ki jih je njihov zavod pripravil za to poletje. Letošnji program je zelo bogat. Sestavili so ga tako, da bi bil čimbolj privlačen za portoroške goste. Ker prevladujejo gostje iz Srednje Evrope, ki jim po Ni-količevem mnenju bolj od modernega tipa zabave ugaja klasičen tip, je temu ustrezno prirejen tudi program. Spored nima nekega specifičnega žanra, vendar pa je bil sestavljen z namenom, da bi v čim večji meri zadovoljil obiskovalce. Osrednja prireditev bo 4. avgusta in sicer tradicionalni TV spektakel Zlata roža Portoroža, v katerem bodo nastopili najbolj znani jugoslovanski pevci zabavne glasbe. Velik, poudarek dajejo tudi »portoroški noči*, ki bo letos 11. avgusta in se bo po programu 1 nekoliko razlikovala od prejšnjih. Ob tej priliki bo nastopila tudi Tereza Kesovija, naslednji dan ali bolje rečeno naslednjo noč, pa bomo lahko nad Portorožem občudovali živobarvni ognjemet. Ob tej priložnosti bodo angažirali vse portoroške turistične delavce, da bi ustvarili posebno vzdušje, ki ga gosti ne bodo tako hitro pozabili. KRAS SEŽANA proizvodnja trgovina gostinstvo in turizem sežana Vas vabi na tradicionalno prireditev PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA V DUTOVLJAH 14. in 15. julija PROGRAM: SOBOTA, 14. julija: Ob 9. uri — Ob 18.30 — Ob 20. uri — 1973 Odprtje razstave kmetijske mehanizacije; «Primorske zdrahe* (Goriško gledališče); Ples NEDELJA, 15. julija: Ob 9. uri — Sprevod narodnih noš in okrašenih kmečkih vozov: Ob 10. uri — Razgovor za okroglo mizo s kmeti; Od 14.-15. — Koncert godbe na pihala — Prvačina; Ob 15. uri — Slavnostni govor in podelitev nagrad za teran; Od 16.-17. — Andrej Jelačin »Prepih 73» (skeč program); Od 17.-18. — Tržaški narodni ansambel; Ob 18. uri — Pevski zbori iz Dutovelj, Velikega Repna in Kobjeglave; Od 19. dalje - Ples. V kulturnem programu bodo sodelovali še zabavni ansambel METROM s pevko Jožico Svete in ansambel TABU. Program vodi A. Jelačin. V humorističnem programu sodeluje Slovensko gledališče iz Trsta in PDG iz Nove Gorice. Zanimivi sta še dve TV priredbi: Barve poletja in Glasbeni vrt, ki bosta na sporedu 4., oziroma 14. avgusta. 19. avgusta naj bi nastopil tudi svetovno znani Golden Gate Quartet, pogodba pa še ni podpisana. Poleg tistih, ki imajo radi čisti zabavni žanr, skrbijo v Portorožu tudi za tiste, ki jim je pri srcu klasična glasba. Tako je 30. junija nastopil simfonični orkester RTV Ljubljana, pred njim Mikis Theodorakis in akademski pevski zbor »Tone Tomšič* iz Ljubljane. Mesec julij poteka v znamenju folklornega festivala z udeležbo najboljših jugoslovanskih folklornih skupin, kot so Lado, Taneč, Kolo in folklorna skupina France Marolt. Pri sestavljanju programa niso pozabili na šport. 17. avgusta bo prvič športna prireditev Jadranska srečanja. To ne bo športna prireditev v pravem pomenu besede, temveč bo nekaj takega, kot evropsko znane Igre brez meja. Od 1. do 10. septembra pa bo v Portorožu »VII. jadranski padalski pokal* z mednarodno udeležbo. V drugi polovici septembra, ko gre glavna turistična sezona h kraju, bodo glavni del letošnjega sporeda sklenili s pomorskim krstom (to je »krst* novincev, ki se vpišejo na Srednjo pomor-1''’ šolo). V glavnem bodo vse prireditve v portoroškem Avditoriju, ki lahko sprejme 2000 obiskovalcev. Če pa vreme ne bo naklonjeno, je pripravljena dvorana s 500 sedeži. Program je zelo pester in na Zavodu za turizem v Portorožu upajo, da bodo z njim zadovoljili najširši krog svojih gostov. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni urad tržaške občine je v obdobju od 2. do 8. t.m. zabeležil naslednje nalezljive bolezni: škrlatinka 2 primera, tifusna mrzlica 2 primera, 4 primeri ošpic, 7 primerov (1 izven občine) noric, 11 primerov (1 izven občine) vnetja priušesne mrene, 1 primer malteške mrzlice, 3 primeru rdečk, 7 primerov, od katerih 4 izven občine, srbečice in 5 primerov nalezljivega vnetja jeter. Deželni kongres republikanske mladine V nedeljo je bil v Tržiču četrti deželni kongres mladinskega republikanskega gibanja, katerega sta se udeležila tudi deželni tajnik PRI Carlo Di Re in novo izvoljeni deželni svetovalec Fabio Mauro. U-vodno poročilo je imel deželni tajnik Pizzarello, ki je govoril o važnosti mladinskega gibanja in o njegovi vlogi v deželi ter napovedal, da ne bo več deloval v republikanskem mladinskem gibanju, ker je sprejel važne naloge v stranki. V razpravo so nato med drugim posegli Maurizia Trebbi iz Trsta, Roberto Maida iz Vidma, Srečko Cebron iz Trsta in Gianni Santarqssa iz Pordenona. Na kongresu so izvolili za novega deželnega tajnika G. Cariia. Na obeh straneh prehoda pri Rdeči hiši so potrebna razširitvena cestna dela Skupščina v Novi Gorici razpravljala o najnujnejših ukrepih - Na italijanski strani ie urejen priključek - Dela za novo obmejno po- v stajo na odseku Standrei-Vrtojba dobro napredujejo Na goriških obmejnih prehodih so dolge kolone in včasih je tudi enourno čakanje že prišlo v nava do. Avtomobilisti so se temu privadili in menijo, da je to pač potrebno zlo. Pred leti ni nihče pričakoval tolikšnega prometa. Tako gori-ški kot novogoriški upravitelji so bili prepričani, da se bosta italijanska in jugoslovanska vlada kmalu sporazumeli za takojšnje povišanje stransk:h prehodov Solkan in Šempeter v višjo, prvo kategorijo (to pomeni, da bi lahko šli skozi tp prehode tudi s potnimi listi), prav tako so tukajšnji upravitelji menili, da bo hitro urejena cestna povezava med državama na novem prehodu Vrtojba — Štandrež. Na žalost pa so bili ti upi pre-uranjeni. V pisarnah osrednjih ministrstev, to posebno v Rimu, so prišle na dan običajne birokratske težave, poleg tega pa je bila še kaka ovira političnega značaja. Marsikomu v Rimu ni všeč odprta meja, zaradi tega postavlja vsakovrstne ovire vsaki pozitivni pobudi. Temu je treba dodati še težave finančnega značaja. Z obmejnimi napravami smo torej v zamudi. Pri nas avtocesto gradijo, konec prihodnjega leta bo najbrž urejena že do Gorice. Prav tako gradijo vozlišče na Tržaški cesti, na vidiku so dela za obmejno postajo in tudi za avtoport. Na jugoslovanski strani so že uredili priključek med Šempetrom in novo obmejno postajo, pripravljene imajo načrte za gradnjo obmejne postaje in tudi za gradnjo prve etape avtoceste od Vrtojbe do Sela na Vipavskem. So pa še vedno težave z italijanske strani zaradi dovoljenja za odprtje prehoda na področju Vrtojba — Štandrež. Ker je bila rešitev celotnega problema novega prehoda v južnem delu mesta, je goriška občina uredila pri prehodu Rdeča hiša pred leti veliko parkirišče za tovornjake, v zadnjih tednih pa tudi nov cestni sistem, ki bi moral olajšati promet pri prehodu tako osebnim avtomobilom kot tovornjakom. Na parkirišču opazimo včasih tudi dvesto tovornjakov. Ob konicah pa se vlečejo dolge vrste avtomobilov na eni strani po Ulici Giustiniani, na drugi pa po Ulicah Cravos — Scuo-la Agraria. Hujši pa je- položaj v Rožni dolini, na jugoslovanski strani. Tam so pred leti uredili parkirišče, ki lahko sprejme le 35 tovornjakov. Če pomislimo, da gre dnevno čez mejo v obe smeri od 200 do 400 tovornjakov je to parkirišče vsekakor premajhno in tovornjaki morajo večkrat čakati na glavnih cestah Oh rojstvu hčerke TANJE FERFOLJA čestitata očetu Evgenu in materi Magdi športno združenje Dom iz Gorice in športno dru štvo Juventina iz Standreža. ter tako seveda ovirajo promet. Poleg tega pa vid'mo tudi na vseh cestah, ki vodijo k mejnemu prehodu Rdeča hiša ob določenih urah in dnevih dolge kolone osebnih avtomobilov, ki segajo večkrat skoro do predora pod Panovcem. O nujnosti ureditve cestišča na jugoslovanski strani prehoda Rožna dohna so govorili na seji novogoriške občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek. Že pred leti so pripravili načrt, da bi razširili cestišče vsaj v zadnjem delu pred obmejnim prehodom. Nameravajo urediti štiripasovno cesto. Poleg tega nameravajo tudi razširiti parkirišče za tovornjake. Prehod bodo morali urediti, kljub načrtom za odprtje prehoda na novi avtocesti. Do takrat bo poteklo še pre- cej časa, promet pri Rdeči hiši pa je vsak dan bolj gost in poleti po trpežljivim avtomobilistom lahko tudi odpovedo živci. Konec tedna na Vrhu praznik bivših borcev Zveza borcev na Vrhu bo konec tedna priredila na istem prostoru, kjer je bila v prejsšnjih dneh proslava kmečkih puntov, poletno praznovanje, čigar zaslužek bo šel v fond za zgraditev spomenika padlim v NOB. V petek ob 21. uri bo tekmovanje v brrkoli. sledil bo ples, v soboto bo ples ob 20.30, v nedeljo pa bo ob 20. uri priložnostni govor, sledil bo ples NEZASLIŠANO DEJANJE RAVNATELJICE V KOLONIJI TRŽIŠKE LADJEDELNICE PREPOVEDALI PISMO V SLOVENŠČINI Deklica z Vrha je morala domov pisati v italijanščini - Interpelacija pokrajinskih svetovalcev PSI Otro i delavcev zaposlenih v tr-žiški ladjedelnici letujejo v obmorskem kopališču Lignano. Tja so šli tudi otroci nekaterih slovenskih delavcev zaposlenih v ladjedelnici. Vse je bilo lepo in prav, le direktorica kolonije ima nekam čudne pojme o osebni svobodi, o demokraciji, o ustavnih p-avicah državljanov, tudi mladoletnih. O-menjena direktorica je prepovedala slovenski deklici pisati domov v domačem, slovenskem jeziku. Gre za deklico, ki biva na Vrhu, njen oče pa je zaposlen v ladjedelnici. 3. julija je domov pisala pisemce, ki ga v celoti posnemamo: »Čari genitori! Io serivo italiano perche la direttrice non vuole che serivo sloveno. Quando mi anda-te a trovarmi, compratemi qual-che cartolina, perche in bar an-diamo poche volte. Abbiamo una buona signorina. Io sto bene, pen-so che stiate bene anche voi. It ■ I ■ 11 < I ■ I ■■ I ■ 111111 ■ 11 .MIMI..11 ■ ■ I ■ ■ 1111M t M111M ■ ■ I.....................................III......1111111IIIIII lil lil ........................I.........Ml......■■■■■■■■.......Hilli DELOVANJE GORIŠKIH TABORNIKOV Okrog trideset jih je odšlo na taborjenje v Škofjo Loko Skupaj s taborniki iz Trsta se bodo udeležili tudi proslave 301etnice Partizanskega dnevnika V ponedeljek je bilo na peronu železniške postaje v Novi Gorici že v zgodnjih jutranjih urah vse živo. Kakih 30 tabornikov Rodu modrega vala iz Gorice in okolice se je odpravljalo na letošnje letovanje in številni starši, med katerimi so seveda prevladovale mamice in nadlegovale še z zadnjimi naročili in priporočili odhajajočo mladež, ki pa jih je poslušala samo z enim ušesom. Z njimi je bil tudi njihov starosta prof. Aldo Rupel. Vprašali smo ga, da bi nam kaj več povedal o letošnjem taborjenju. «Letos se je na Goriškem odzvalo še večje število mladine za taborjenje kot lani, ko smo bili v Kočevju. Iz Gorice nas odhaja okrog 30 in med temi je tudi nekaj deklic, kar bo gotovo dobro vplivalo tudi na našo kuhinjo.* ■ Starosta tabornikov je še povedal, da se jim bodo v Sežani pridružili še taborniki iz Trsta in da i jih bo skupaj nad 80. Letos imajo določen prostor za taborjenje na Visokem, pri nekdanjem domu slovenskega pisatelja dr. Tavčarja blizu Škofje Loke v Poljanski dolini. Nekaj tabornikov - prostovoljcev je odšlo že nekaj dni prej na Visoko, da uredijo osnove za taborišče To se je potem izkazalo za potrebno, saj se je že v ponedeljek popoldne vreme poslabšalo in tako so taborniki lahko našli že pripravljeno vsaj naj- MESEC DNI PO VLOMIH V GORICI Karabinjerji so v Vidmu aretirali Goričana Giannija Paoiettija Osumljen je, da je kradel v goriških pisarnah Pred približno mesecem dni so neznanci v Gorici vlomili v pisarne, poškodovali železne blagajne in odnesli iz njih precej denarja. Po naključju je takrat policija aretirala 25-letnega Giusep-pa Visintina iz Šempetra ob Soči, osumila pa je kraje še dva druga Visintinova prijatelja: 27-letnega Giannija Paoiettija, bivajočega v Gorici, Travnik 8, in 25-letnega Vida Pahorja iz Gorice, Largo Culiat 5. Policija tedaj niti Paoiettija niti Pahorja ni našla doma. Domnevali so, da sta zbežala v tujino, v Avstrijo ali v Jugoslavijo, zaradi česar so opozorili tudi varnostne organe obeh držav. Paoletti je bil kasneje obsojen v odsotnosti na goriškem sodišču na šest mesecev zapora zaradi nesoglasij z ženo in ker ni skrbel niti zanjo niti za otroka. V ponedeljek zjutraj pa so karabinjerji našli Paoiettija v Vidmu in ga aretirali. Mož se je skrival v nekem stanovanju v Pasian di Prato. Karabinjerji so mu bili že nekaj dni na sledi in baje povezujejo njegovo aretacijo z nekaterimi vlomi v okolici Osoppa. Karabinjerji so ugotovili, da je bil pred večjo stavbo parkiran avtomobil z goriško registracijo. Potrkali so na vrata osumljenega stanovanja. V njem so našli dva mladeniča in eno mladoletno dijakinjo. Ko so jim zastavili vprašanja o Paolettiju, so trije odgovorili, da ne vedo ničesar o tem človeku. Karabinjerji pa so opazili, da se na terasi nekdo premika. Pohiteli so na teraso in videli, kako je skušal Paoletti skočiti na teraso sosednega stanovanja. Paoiettija, na račun katerega je državni pravdnik v Gorici izdal zaporni nalog, so takoj spravili v zapor. Aretirali so tudi o-stale tri: gre za 30-letnega risarja Gianfranca Sabbo iz Gorice, 21-letnega Evelina Chicca iz Vidma in 15-letno Luciano Bregolin iz Vidma. V stanovanju so kara- binjerji našli še dva samokresa ter več nabojev. Za Visintinom je torej šel za zapahe še Paoletti. Manjka še tretji osumljenec vlomov v goriš-ke pisarne, Vido Pahor. Opekel se je z varilnim aparatom V Italcantieri, ko je rezal železno ploščo z varilnim aparatom, se je opekel 44-letni delavec iz San Gior-gio di Nogaro, Romano Vincenzin. V tržiški bolnišnici so ponesrečenca pridržali na zdravljenju mesec dni zaradi opeklin druge in tretje stopnje na nogah in spodnjem delu telesa. nujnejše, kar jim je potem olajšalo postavljanje šotorov. Prof. Rupel nam je še povedal, da bodo ostali na taborjenju do 29. julija, da bodo obiski staršev dovoljeni samo ob nedeljah, da je najbližje iz Gorice preko Cerkna ter preko prelaza v Poljansko dolino, kjer je kmalu po Poljanah Visoko in taborišče. Prvotno so mislili, da bodo imeli taoorišče v Žminu blizu Škofje Loke, no pa so zadovoljni tudi z Visokim, kjer so pred leti že taborili in so pogoji za taborjenje menda celo boljši. V nedeljo, 22. julija imajo naši taborniki v načrtu, da se bodo udeležili proslave 30-letnice ustanovitve »Partizanskega dnevnika*, ki bo popoldne ob 14. uri v Zakrižu nad Cerknim, kjer bodo odkrili spominsko ploščo na hiši, v kateri so takrat tiskali to slovensko partizansko glasilo na Primorskem in kjer je delovalo tudi uredništvo. Vlak je zapiskal za odhod in našega razgovora s starosto je bilo konec. Iz vlaka so z vseh oken mahale številne roke v pozdrav in v zraku je odmeval taborniški pozdrav zdravo! Na peronu so ostale mamice, ki so mahale z robci za njimi še ko je vlak že izginil v predoru pod Kostanjevico. I. M. Na pokrajini interpelacije svetovalcev KPI Komunistični pokrajinski svetovalci so v pismu zahtevali, da pokrajinski odbor čimprej skliče sestanek zastopnikov občin in drugih ustanov in organizacij, ki se za to zanimajo, na katerem bi razpravljali o zdravstveni pomoči psihofizičnim bolnikom. Z drugim pismom so komunistični svetovalci obvestili predsednika pokrajine, da je deželna vlada znižala za celih 50 odst. dotacije za gradnjo in vzdrževanje otroških jasli. Svetovalci menijo, da bi bil moral občinski odbor zaradi tega dejanja deželne vlade protestirati. Premalo denarja za zadružna stanovanja Na sestanku zveze zadrug, ki je bil v Gorici, so razpravljali o deželnih dotacijah za gradnjo stanovanj, za katera se zavzemajo zadružne organizacije. Dežela je za Goriško namenila 1.100.000.000 lir, kar je očitno premalo. S tem denarjem naj bi zgradili 110 stanovanj. Doslej so jih za občino Go- rico namenili 12, za Krmin pa 7. Na omenjenem sestanku so ugotovili, da s tem denarjem bodo napravili zelo malo. Sklenili so se povezati z ostalimi gradbenimi zadrugami in soglasno zahtevali od dežele večje dotacije, v spoštovanju zakona štev. 865. Mladeniči iz Venla na obisku v Gorici V Gorico je dospelo deset mladeničev iz Venla na Nizozemskem. To v okviru sodelovanja pobratenih mest. Mladi Nizozemci bodo preživeli del svojih počitnic pri goriških družinah. Približno deset mladih Goričanov pa bo šlo 22. julija v Venlo, kjer bodo gostje tamkajšnjih družin. Danes praznuje korpus varnostnih straž svoj praznik Ko-pus so ustanovili pred 121. icti. Ob 9 30 bodo ta praznik počastili v vojašnici »Sa-botino* v Ulici sv. K'are. Poleg prefekta dr. Moiinarija bodo prisotni tudi drugi zastopniki tukajšnjih oblasti. Polemike v Ronkah zaradi kulturnega centra V Ronkah so pred časom, v sodelovanju z vsemi okoliškimi občinami tržiškega okoliša, ustanovili polivalentni kulturni center in muzej naravoslovja in krajevne zgodovine. Z obžalovanjem je vodstvo tega konzorcija vzelo na znanje, da je tržiški župan zahteval od dežele prispevke za ustanovitev poli-valentnega kulturnega centra v Tržiču, ne da bi za to vprašal mnenje okoliške občine. Zastopniki konzorcija v Ronkah si bodo še vnaprej prizadevali, da bi se nesoglasja z občino Tržič odpravila. Nocoj v Ronkah razprava o psihiatriji V plesni dvorani v Ulici Roma v Ronkah bo drevi ob 20.30 shod o moderni psihiatrični oskrbi. Shod je sklicala občinska uprava v Ron kah, nanj so novabili zdravnike, zdravstvene operaterje in zastopnike krajevnih uprav. Na shodu se bodo zavzeli za odpravo sedanjega sistema umobolnic. Očitno gre za akcijo v podporo teorijam prof. Ba saglie. Scrivetemi anche voi le cartoline. Taniti bari.* Čisto nedolžno pisemce deklice. Ali ne bi bilo pravilneje, če bi bila deklica napisala te besede v svojem jeziku, v jeziku, ki se ga uči v šoli, v jeziku, s katerim govori s starši in prijateljicami. Se je res morala najti, v letu 1973 takšna ravnateljica kolonije, ki je zastrupljena s starodavnim, fašističnim mišljenjem? Se je morda ravnateljica bala, da bo deklica napisala kaj slabega o koloniji. Če že ima takšna ravnateljica o-pravka tudi s slovenskimi otooci, naj se vendarle priuči našemu jeziku. Verjetno gre za starejšo gospo, ki ima tudi določeno izobrazbo. Malo ponovnega učenja našega jezika, pa tudi lepega vedenja ne bi omenjeni gospe škodovalo. V zvezi s tem dogodkom sta socialistična pokrajinska svetovalca Marko Waltritsch in Sergio Semo-la poslala pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri ga obveščata o tem dogodku in zahtevata, da posreduje pri vodstvu tovarne Italcantieri, da bi se taki nezaslišani dogodki ne ponovili več. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije • liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. ur zapade rok za vpis v šolsko leto 19". 3/74. Ravnateljstvo nižje srednje šole šivan Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zaoade rok za vpis v šolsko leto 1973 74. Izleti Slovensko planinsko društvo organizira v soboto, 14. in v nedeljo. 15. julija vzpon na Čemjalo (2344 m) nad Nevejskim sedlom. Prijave in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ulica Malta 2, najkasneje do petka, 13. julija. Kino (Zorica VERDI 17.15—22.00 »Sabato sera a letto da noi*. V. St. Jan in D. Havvtome. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00-22.00 «La bomba di Kansas City». R. Welch in S. M. Carty. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. CENTRALE Zaprto. VITTORI ' Zaprto. TriiH EXCELSIOR 17.30-22.00 »Jus primae noetis*. Barvni film. L. Buzzanca, PRINCIPE 18.00—22.00 »II casteUo ma-ledetto*. Barvni film. AZZURRO Zaprto. \oro (Zorica SOČA »črni morilec*, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Knez bojevnik*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Amerikanec v Evropi*, a-meriški barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA «Sedmerica jezdi*, ameriški barvni film ob 20.30. KANAL «Moji otroci, tvoji otroci, naši otroci*, ameriški barvni film ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves Han m ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m nonoči je dežur. na lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701. V počastitev spomina pokojne Liza Kozman daruje za Podporno društvo Franc Komel 3.000 lir. " > ' / J • \ i . - »ž?. A.< • ,’lti jjl na: dim , IgPfLJ i Z nedeljskega slavja na Vrhu: pevski zbor »Jadran* iz Vrtojbe (na levi) In pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba (na desni) 11. julija 1973 POTA AFRIŠKEGA EKONOMSKEGA OSVOBAJANJA Oblike ter instrumenti nove strategije Letos je prišlo do nekaj zelo pomembnih sestankov in dogovorov med alriškimi deželami - Močnejši alriški glas - Prvič zares skupno Pred nedavnim je bil na jubilej- , pomembnih zasedanj in dogovorov nem zasedanju OAE (Organizacija a- med afriškimi deželami, kjer so v friške enotnosti) v Adis Abebi na- j dokajšnjem soglasju odločale o novi pravljen obračun desetletnega razvo- ! ekonomski strategiji kontinenta, ki ja afriškega kontinenta. Začenši drugo desetletje v svobodi, so afriški državniki ugotovili, da so bili v preteklem obdobju soočeni z vrsto problemov, političnih in ekonomskih. Komaj osvobojene, brez zadostnih strokovnih kadrov, opreme in kapi-talov, so bile afriške dežele primorane, da se za tehnično in finančno pomoč obračajo k razvitim deželam in multilateralnim mednarodnim institucijam. V nekaterih primerih se je angažiranje velikih na osnovi takšnih oblik pomoči spremenilo v pravcato neokolonialistično gospodarsko dominacijo, vtem ko o pravični delitvi ni moglo biti niti govora. Jez med revnimi in bogatimi se je neustavljivo poglabljal. K temu je v precejšnji meri prispevala tudi dokajšnja razcepljenost Afrike na skupine — frankofonske, anglofonske in arabofonske — ki so se domala povsem izenačile z že poprej začrtanimi kolonialnimi mejami. Letos je prišlo do nekaterih zelo MlllllilllllllllllllllllllMUHIIIIIimillillliHIlilllliHllia Prizadevanja Skadancev za napredek Če smo občudovali Skadance v njihovem neumornem prizadevanju med NOB, ko so se vsi pošteni Slovenci borili za svobodo, tedaj zaslužijo njihovi sedanji napori za napredek vaške skupnosti še večje priznanje. Povojne razprtije, ki so marsikje povzročile razdore, skadanske enotnosti niso prizadele. Vaščani so pravočasno spoznali, da morajo kar najbolj uskladiti svoja gospodarska prizadevanja s tržnim gospodarstvom. Zato so si že pred leti trije kmetje preuredili svoja gospodarska poslopja za vzrejo 18.000 piščancev in se dogovorili za kooperacijo s pivškim perutninarskim kombinatom. Razvoj motorizacije pa jih je prepričal, da morajo modernizirati tudi cestno zvezo s 3 km oddaljeno cesto Reka - Trst, ker je sedanja klancev, ovinkov**in neu-podlage neprimerna. Na njej so sicer več let vzdrževali cestarja, vendar so spoznali, da tudi to ne rešuje problerpa.' Zato so se 1972. leta na vaškem zboru zmenili da cesto rekonstruirajo in jo asfaltirajo, kar predstavlja izredno drzen podvig. Izdelali so načrt, da sami z udarniškim delom in denarnimi prispevki u-redijo podlago na starem delu in napravijo 900 metrov nove cestne trase, s čimer bi se izognili najbolj nevarnim ovinkom in večjim strminam, hkrati pa skrajšali celotno dolžino ceste za 200 metrov. Glede dela so se dogovorili, da bo vsaka družina opravila 500 udarniških ur, vendar so pozneje ugotovili, da jih bo trena o-praviti veliko več, ker je že do sedaj vsaka družina delala po 300 ur, čeprav so dela šele dobro stekla Zato računa Franc Poles mlajši ki vodi vaška prizadevanja, da bo najverjetneje potrebnih za uspešno dokončanje ceste po 800 do 1000 delovnih ur na družino. Razumljivo je, da ceste ni mogoče preurediti le z udarniškim delom, pač pa so potrebna tudi precejšnja finančna sredstva, zato bo vsaka vaška družina prispevala glede na svojo gospodarstvo zmogljivost od 3000 do 12.000 ND. Kriterije so sporazumno določili: vsak bo prispeval sorazmerno z davčno osnovo svoje kmetije in glede na število govedi, kem j, prašičev, piščancev m delovno sposobnost članov družine. Poleg tega pa bodo dali še poseben prispevek za oseor.e avtomobile, kombije in motorna kolesa, traktorje in motorne kosilnice. Vse to pa ne bo dovolj, zato so prosili za pomoč tudi sežansko občinsko skupščino. Njeni predstavniki so Skadancem obljubili da jim bo skupščina finansirala asfaltno prevleko, .......................1 je nadvse bogat v pogledu naravnih virov. Izhodiščna točka teh dogovorov je bila Deklaracija o gospodarskem razvoju, sprejeta na vrhunskem sestanku neuvrščenih v Lusaki 1. 1970. S tem dokumentom so bile določene oblike ekonomskega' sodelovanja neuvrščenih dežel in ugotovljeno je bilo, da so le te sposobne same planirati ter organizirati svoj ekonomski razvoj. Poudarjeno je bilo nadalje, da je rešitev treba iskati v integraciji ekonomike ter v medsebojnem sodelovanju. Dasiravno je bil ta dokument na široko sprejet, pa je, kot se zdi, v Afriki šele letos začel živeti. Takisto se je letos na pogajanjih prvič čul afriški glas, da bi se morale poiskati pravičnejše rešitve glede položaja skupine afriških dežel, pridruženih EES (Evropski ekonomski skupnosti). Te dežele zahtevajo nove aranžmaje, spremenjene pogodbe, v katerih bi bil potrjen njihov enakopravnejši partnerski odnos. Pogajanja ne tečejo gladko, nova so določena za julij, ni pa izključena možnost njihovega podaljšanja do konca leta. Čeprav je skupno tržišče pripravljeno nuditi Afriki nekatere olajšave za izvoz njenih primarnih proizvodov na tržišča zahodne Evrope, je druga stran le oprezna. Za vrsto proizvodov nudi EST svojim afriškim partnerjem preferencialne pogoje, vendar pa je to vezano na povračilne ugodnosti teh dežel za njihove industrijske proizvode na afriškem tržišču. To pa v nobenem primeru ne odgovarja Afriki, ker se ji tako vrata EST ne odpirajo popolnoma. Za veliko število industrijskih proizvodov iz Afrike zahtevajo povračilne preferenciale, kar pa te dežele smatrajo za veliko krivico, upoštevajoč namreč velikansko nesorazmerje v'ekonomskem potencialu partnerjev. Razen tega bi jih takšen odnos postavil v povsem neenakopraven položaj; če bi ga sprejeli, bi do neke mere izključeval tudi njihove odnose z driigimi ekonomskimi partnerji v svetu. Globoka zavestna potreba po uresničenju solidne regionalne ekonomske integracije in s tem skupne platforme za pogajanja, z,,njeejnarodmrn ekonomskimi -grupacijami- je afriškim deželam omogočila, da so v kratkem obdobju na dveh važnih zasedanjih našle skupen jem . v.. zvezi s. tem, vprašanjem. V Abidžanu je od 9. do 13. maja bila prva konferenca v zgodovini A-frike, na kateri so ministri razpravljali o ekonomskih in monetarnih vprašanjih. Na tem zasedanju je razvoj kontinenta bil obravnavan v novem enotnem duhu. Na dnevnem redu so bili monetarni in trgovinski problemi, vprašanja skupnega razvoja in medsebojnega sodelovanja. Bile so tudi razlike v mnenjih in glede načina pristopov, vendar je bil na koncu sprejet dokument o medafri-škem sodelovanju, ekonomski neodvisnosti in razvoju. Čeprav je bila formula o skupni platformi za bodoča pogajanja z razširjenim evropskim skupnim tržiščem v Abidžanu z lahkoto sprejeta, je okrog nekaterih posameznosti vendarle prišlo do nasprotnih si stališč. Anglofonske in frankofonske dežele so imele nekoliko drugačna stališča v zvezi s pogoji, ki jih je ponudilo Evropsko skupno tržišče. Medtem pa je bila na vrhunskem sestanku OAE v Adis Abebi še enkrat potrjena želja afriških dežel, da skupno nadaljujejo z vlaganjem naporov za popolno ekonomsko osamosvojitev. Z državniško modrostjo in povsem enotno so predstavniki Afrike poudarili, da žele v drugo desetletje svobodnega razvoja Afrike stopiti z o-krepljenim medsebojnim ekonomskim sodelovanjem. Ekonomska listina, dokument o bodoči strategiji ravoja «čmega kontinenta®, ki temelji na načelih neuvrščenosti, je bil sprejet kot program nadaljnje ekonomske krepitve in osamosvojitve Afrike. Njegov osnovni smoter je povečano medsebojno sodelovanje neodvisnih afriških dežel. V to je vključena ustanovitev številnih skupnih institucij, povečanje iz-, menjave, odprtje blagovnih tržišč m .................................M«.—■"‘"'"l tržišč delovne sile navznoter kontinenta, skupne finance, valuta, izobraževanje, promet, Nekaj je na sestanku v Adis Abebi vzbudilo še prav posebno spoštovanje oziroma občudovanje: afriške dežele so se navzlic različnim političnim režimom in potem družbene izgradnje odločile, da bodo odslej skupno nastopale v borbi za svojo ekonomsko emancipacijo in napredek. In odločile so nadalje, da z obema platformama iz Abidžana in Adis A-bebe ter dokazano enotnostjo prispevajo k delu bližnje konference neuvrščenih v Aižiru in tako še enkrat potrdijo, da v neuvrščenosti vidijo najboljšo pot svojega hitrejšega, svobodnega razvoja ter način, da z lastnimi silami uresničijo svojo polno neodvisnost in hitrejši napredek. |_V FILMSKIH KROŽKIH JAPONSKI FILM Kal v Bazovici (Foto M. Magajna) ............................................n................................................................................................................................................................. V ORGANIZACIJI USTANOVE ARENA Dl VERONA Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Rahlo nazadovanje poslovne dejavnosti. Napišite ljubljeni osebi pismo, ki ga pričakuje. Srečen zaključek manjše pustolovščine. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne skrbite za svojo gmotno bodočnost, vse bo v redu. Popolno sožitje z izvoljenko vašega srca. Potrebni ste počitkd. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uspešno boste zaključili nalogo, ki vam je bila poverjena. Redek umetniški užitek. Ne poganjajte se za slavo, to vam ne bi nič koristilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odločite se za delo, ki ne bo naj- boljše plačano, bo pa po vašem okusu. Odpravili boste spor. ki je razjedal družino. Nekoliko poslabšano zdravje. „ LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite previdni, zaupana vam bo večja vsota denarja, nekateri bi vas radi preizkusili. Romantično srečanje. Daljše potovanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišla bo pošiljka, ki ste zanjo mislili, da je izgubljena, žolčna razprava v sorodniškem krogu. Bitka z nekim tekmecem se bo na- daljevala. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Presenetilo vas bo ravnanje nekega poslovnega nasprotnika. Vabilo na neko večerjo. Pomirite predvsem svoje živce. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prijetno obvestilo o napredovanju. Slaba izkušnja z neko žensko o-sebo. Izpolnilo se bo neko vaše predvideva n le. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Kar zadeva neke vaše prognoze, ste bili v zmoti, zdaj to priznajte. Zadoščenje z najmlajšimi. Zanimiv sestanek kulturnega značaja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sestavili ste program dela, ki je v bistvenih točkah najbolj pomanjkljiv. Nekdo vam bo dokazal svojo zvestobo. Ne izogibajte se družbe. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) U-deležili se boste pomembne slavnosti. Postavljeni boste za razsodnika v neki kočljivi zadevi. Vesela novica. , , RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne bo vse. kot si želite, dosegli pa boste precej. Nepozabno srečanje na nekem sprejemu. Prijatelj vam bo oprostil žalitev. Skadarsko jezero je edino gnezdišče pelikanov v Evropi Strokovnjak opozarja, da je teh najveijih vodnih ptic na Skadarskem jezeru le kakih štirideset Stranske prireditve ob letošnjem, 51. opernem festivalu Srečanja med občinstvom in muzikologi ter kritiki Več drugih prireditev, tudi tri strokovne razstave Mladega pelikana Pokriva mehak puh Skadarsko jezero je zares svojevrstno jezero. Veliko ima posebnosti, ki jih ne zasledimo drugje. Med drugim živi na Skadarskem jezeru veliko drobno-ptic, saj pravijo, da živi r,a širšem območju Skadarskega jezera najmanj 300 vrst vodnih in drugih ptic. Nadalje je v Skadarskem jezeru veliko drobno-živk in drugih zanimivih posebnosti favne in flore. Zato ni nič čudnega, če živi in dela na Skadarskem jezeru, poleg številnih jugoslovanskih znanstvenikov, še veliko tujih znanstvenikov, ki delajo za razne znanstvene inštitute. Toda izredna posebnost Skadarskega jezera je ta, da je to jezero danes edino gnezdišče pelikana v Evropi. Prof. dr. Božidar Pekič, bivši znanstveni sodelavec beograjskega Biološkega inštituta pravi oziroma opozarja, da tudi na Skadarskem jezeru pelikanov ni veliko, pač pa komaj kakih 40. O pelikanu na Skadarskem jezeru dr. Božidar Pekič med drugim pravi: »Odrasli pelikani dosežejo dolžino od 170 do 180 cm in so na j več je vodne ptice, kar jih srečamo na vodah Evrope in A-frike. Na spodnjem delu kljuna ima pelikan razpeto obširno kožno vrečo. Ker se te ptice hranijo po večini z ribo in imajo pod kožo tako imenovani zračni sloj zaradi lažjega vzleta, so prisiljene loviti v plitvih vodah, kjer ni nujno potapljati se v vodo in kjer morejo priti do plena že s svojim dolgim vratom in močnim kljunom. Kadar pelikani lovijo v jatah, obkolijo plitvine in nato obroč ožijo tako, da potiskajo ribe v manjši prostor. Na lov odhajajo pelikani v jutranjih in popoldanskih u-rah medtem ko v času od 10. do 16. ure počivajo. Pelikani gnezdijo na Skadarskem jezeru najraje v tistih krajih, ki so nedostopni in sicer na severovzhodnem močvirnem predelu jezera pod goro Hum. Gnezda pelikani spletajo v kolonijah «Pelikani močno skrbijo za svoj zarod in to tako samec kot samica. Ko samica znese od 3 do 5 jajc, ki so dolga do 10 cm, se samec in samica izmenično vrstita na njih in ležeta polnih 38 dni. Mladiči se izležejo po navadi sredi maja. Mladiči so v začetku porasli s sivkastim pu-hom in zato spominjajo na velike kosme. Zelo so nerodni tako pri hoji kot pri plavanju. Zaradi svoje nespretnosti so pogosto žrtev vran in ptic roparic. Mali pelikani, preden vzletijo, so zelo lačni in požrešni. Brž ko pelikan doleti s hrano, na široko odpre kljun in mladiči jemljejo iz njegovega žrela ribe, ki sta jim jih oče ali mati prinesla. Mladiči jeno tako ves dan in niso nikoli siti, nikoli zadovoljni, tako. da neprestano «vreščijo». Pelikana, oče in mati, sta zelo požrtvovalna. Kadar jata pelikanov odhaja na lov, ostane vendarle nekdo na straži pri mladičih. « Čeprav so pelikani zelo velike ptice, z lahkoto letijo, pa čeprav se ob vzletu nekajkrat «o-prejo® ob vodno površino. Ko pa so v zraku, enostavno drsijo na zračnih blazinah in med poletom le malo mahajo s krili®. VERONA, 10. — Ustanova «A-rena di Verona» je ob letošnjem 51. opernem festivalu v Veroni dala pobudo za celo vrsto stranskih prireditev in pobud, ki naj bi še bolj uveljavile tn zares veliko kulturno manifestacijo, ki se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja. Med drugim je ustanova organizirala obsežnejši program srečanj z umetnostnimi kritiki in muzikologi, ki bodo prikazali operna dela, ki so na programu, ter balet rPepelkat, vendar pa tudi tega bolj z glasbenega kot z baletnega gledišča. Na ta ^srečanja*, ki bodo v Palazzo Gran Guardia, so povabljeni vsi, ki imajo zelo radi .glasbti, torej dostop na ta srečanja ni omejen na same strokovnjake, pač pa tudi na diletante. Prvo takšno srečanje bo te jutri, v četrtek, ko bo ob 17.30 glasbeni kritik Eugenio Gara govoril o Verdijevi operi "Simon Boccanegra», torej o operi, ki so jo letos prvič vključili v poletni program in se bo z njo v soboto, 14. t.m., letošnja sezona MODNE MUHAVOSTI «Cigansko» krilo seveda zelo dolgo V Franciji je prišlo «kar iznenada» RIM, julija — Za sedanjo modo bi mogli reči, da je izredno — demokratična. Zares, človek si lahko natakne, kar se mu zljubi. Sicer je res, da vidimo zato na cesti ljudi, ki so bolj podobni pustni šemi kot normalno oblečenemu človeku, vendar je tudi res, da je to odvisno od okusa, ki ga ima posameznik. Hkrati pa tudi drži, da smo bili pred nekaj desetletji, še posebej tik pred zadnjo vojno, nekako vsi več ali manj uniformirani, kajti za moške je bila v določeni sezoni obvezna dvoredna temna obleka, v določeni sezoni pa svetla enoredna, od časa do časa se je pojavil karirast ali črtast vzorec in vsi so se modnih «pravjl» sveto držali. Isto je, seveda veljalo za ženske, ki so vse nosile obleke do tal ali točno do kolena ali do pol meč. kot je pač nekomu v Parizu ali kje drugje šinilo v glavo. Danes pa se vsakdo in še posebej vsaka oblači na svoj način in tiste ženske, ki jim postava dopušča ali celo svetuje, si kaj rade privoščilo zelo kratka krila, običajno «mini -krila® Sedaj pa prihaja neka novost, ki pravzaprav niti ni novost: namreč dolgo krilo. Pravzaprav je bilo dolgo krilo v modi že pred kakim letom, toda nihče ali bolje le redkokat.e-ra si ga je omislila, kajti večina žensk je raje pristala na kratko krilo, če ne celo na »mini -krilo®. Zadnje dni pa se je dolgo krilo ponovno pojavilo na ulici in na raznih prireditvah, tako da lahko rečemo, da je dolgo krilo spet na dnevnem redu. Dolgih kril je sicer več vrst, vendar bi jih vse lahko opredelili v dve vrsti, namreč v cigansko® dolgo krilo ter v jean dolgo krilo. Kenzo je že pred meseci »predlagal* dolgo krilo, vendar šele za prihodnjo zimo. Bilo je to dolgo, široko in udobno krilo, ki naj bi prišlo v poštev v pozni jeseni in pozimi. Dolgo krilo je nato predslavila tudi Nir.a Ricci. Vendar je kazalo, da niti eden niti druga nista kdo ve ka- ko prepričana, da bi s* njuna 1 dnevni*. «novost» uveljavila. In vendar je ta predlog prodrl, kajti ne le v letoviških krajih, pač pa tudi v mestih je vedno več mladih deklet, ki so si nadele dolga tudi zelo dolga krila. Zato modni ustvarjalci in tudi modni kritiki pravijo ,da se ie moda dolgih kril pojavila — nepričakovano. Krilo spominja na nekoliko daljše «midi - krilo® izpred nekaj let Je nekoliko zvončasto vrezano, praktično «skrna-no» iz raznih tkanin s cvetnimi vzorci. Temu krilu pravijo, da ie bolj cigansko krojeno. K temu dolgemu krilu pa bi lahko dodali še krilo jean, namreč iz »zbledele® tkanine sinje barve, ki pa je umetno zbledela. To »nepričakovano® novost poudarjamo zato, ker je v zadnjih tednih v mondenskih letoviščih dolgo krilo pravi modni krik in ker vemo, da se takšni modni kriki kmalu uveljavijo, bi ne bilo nič čudnega, če bi v nekaj mesecih dekleta in ženske, ki se sedaj oblačijo v kratka ali celo mini krila bile vse v dolgih krilih, kajti takšne novosti sprejemajo prej prav tiste ženske, ki so sedaj v eni skrajnosti, namreč pri mini krilih. Zanimivost te mode ali bolje te modne novosti je tudi ta, da nosijo dekleta dolga bombažna krila ves dan, od jutra do večera. V Franciji na primer, kjer so se mini krila ter hlače še bolj uveljavile kot pri nas, že najmanj 20 odst. žensk nosi dolga krila Psihologi so se vprašali, odkod in zakaj to? Razlog je zelo enostaven. Zaradi dolgih las, ki jih nosijo mnogi mladeniči in zaradi vedno pogostejše uniseks - mode. je logično da se del deklet «upre» temu posploševanju, ker hočejo ostati ženske. Tako pravijo nekateri. Ni pa to edina razlaga, saj se je ženska ravnala po modnih muhah tudi tedaj ko se o mini krilih in ženskih hlačah ni niti govorilo. Morda pa bo tudi dolgo krilo ciganskega kroja ali vrste jean vendarle tudi ena izmed modnih muh •no- ji Veroni tudi začela. Naslednjega dne, v petek 13. t.m., bo ob 17.30 znani italijanski muzikolog Mario Morini govoril o «Giocondi*, v četrtek 2. avgusta pa bo glasbeni kritik Leonardo Pinzauti govoril o Puccinijevi operi "Boheme* medtem ko bo 8. avgusta Alberto Testi prikazal Prokofjeva delo : v antološki «Zgodovini japonskega filma*, ki je vsebovala kak zanimiv dokument, a se je žal omejevala na proizvodnjo družbe Shochiku do leta 1957. Družinski odnosi so za Ozuja priložnost za prikazovanje samote posameznika v družbi, ki ga privede do tega, da se zateka v družin ske vezi (kot je opozoril Nagisa Oshima) in da občuti življenjski tok kot nenehno nadomeščanje starih z mladimi. Redkokdaj smo videli filme, katerih ritem (v Ozu-jevih je počasen) je tako neločljivo povezan z vsebino. Ritem sam gradi pogled na realnost, ki stopa iz filma. Ob tem ciklusu bi radi razvili nekaj misli o japonskem filmu. Prav res je, da je vsako kulturo treba razumeti na podlagi nje same! Japonska dela, ki smo jih videli v tem ciklusu in drugod (n.pr. filmi Akire Kurosaioe ter mladih vatorjev Nagise Oshime, Susumuja Hani ja itd.) so prava odkritja tudi s «filozofskega* vidika za nas. ki smo vajeni na sheme zapadne kulture. V japonskih filmih je odsotna vsaka «que-relle», ki jo tako ljubijo naši kritiki, med humanističnimi dekadentnimi deli. Vplivi teh ideologij so prisotni le v slabših japonskih filmih n. pr. v socialnem «engagementu» Kaneta Shinda (ki je z veliko lahkoto prešel k «dekadentnemu.® nasilju v "Onibaba* in k zmesi humanizma in dekadence v «Sesso perduto*), v nasilju (ki pa ima svojo izvirnost) Kojija \Vakamatsuja itd. Seveda bodo japonski filmi občutili druge kulturne vplive, ki so za nas manj vidni (lahko se le zavedamo budističnega vpliva pri Konu Ichi-kaivi ipd ). V najboljših delih pa imamo čisto svojstven prikaz življenjske izkušnje. Humanizem Akire Kuro-sawe nima npr. nič «manihejskega», nič shematičnega. V Mizogu-chiju ni nobenega «misticizma®, kot ga ni (po našem mnenju) v Dregerju. Ozu pa je izrazito "pra-gmatističem, počasnost njegovega ritma nima nič mntonioni-jevskega*. Največji živeči japonski režiser (in med največjimi na svetu) Nagisa Oshima pa je zopet skrajno izviren, tudi ko se poslužuje vsakovrstne japonske kulturne tradicije. Oshima je obenem režiser, ki se ima za marksista in pri katerem je ta marksizem življenjska komponenta, ki nima nič shematičnega, okostenelega. Rekli bi celo, da je Oshima morda danes edini veliki marksistični filmski režiser (Losey je tudi velikan, njegova kultura pa je bolj liberalno demokratična kot marksistična; Rosi je izvrsten režiser, njegov marksizem pa je statičen, brez subjektivnega elana; kakega Guero, Mikhalkova-Končalovskega itd. pa bi morali bolje poznati). SERGIJ GRMEK Zbirka del vzhodnoevropskega slovstva Milanski založnik Mursia bo posvetil posebno zbirko pripovednikom iz SZ ter ostale Vzhodne Evrope. V njej pa ne bodo klasični teksti v novih prevodih, marveč naj bi z njo čitatelje seznanili z nekaterimi deli oziroma pisatelji, ki so v svojih deželah že bili deležni priznanja tako od strani občinstva kot kritike. V lej zbirki torej ne bo proznih del velikih romanopiscev devetnajstega stoletja, ki so literaturi evropskega vzhoda, zlasti še ruski, zagotovili posebno pomembno mesto, temveč se bodo v njej predstavili s svojimi deli sodobni pripovedniki, med temi nekateri, ki še niso bili prevedeni v italijanščino. Za mnoge bo to posebno odkritje, nov dokument glede poznavanja ljudi v teh deželah, njih načina mišljenja ter njihovih usod V svojih napovedih te zbirke, pa se predstavniki omenjene založbe —-bodisi v težnji, da bi bolj pritegnili potencialne kupce, bodisi menijo, da glede na svoja prepričanja morajo pač stvari prikazovali tako, kot se jim zdi, in ne drugače, recimo, bolj objektivno in manj spekulativno - sen-zacionalisiično-zatekajo tudi k rabi raznih dvoumnih izrazov, kot so «zapleten in malo znan svet*, s čimer bralca že v naprej distancirajo od tega «zapletenega in malo znanega sveta, namesto, da bi ga prav s pomočjo teh prevodov le temu približevali in tako prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter povezovanju svetovnega kulturnega dogajanja in ustvarjanja. Dejstvo pa je, da je zlasti na literarnem področju v tem svetu prišlo do marsičesa novega, prišlo je do nekaterih značilnosti in tendenc, ki napovedujejo in označujejo nov literarni razvoj, širši in bogatejši tako po svojem pomenu kot po svojih rezultatih. Na vsak način je pobuda milanskega založnika dobra pobuda, saj je že zdaj dosti zanimanja zanjo, zlasti med vsemi, ki žele poglobiti svoja poznavanja sodobnih literarnih del TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Program za mladino; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.05 Nove knjige; 21.50 Glasbeni spored; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Poletni program; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Otroški kotiček; 11.20 Melodije; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Znane klavirske skladbe; 15.45 Parada plošč; 16.15 Današnji pevci; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Ansambli in pevci zabavne glasbe; 18.45 L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 19.00 Popevke; 19.20 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi; 22.00 Literarna oddaja; 22.15 Madridski simfonični orkester; 23.00 Jazz; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 SREDA, 11. JULIJA 1973 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 15.00 Poletni program za mladino: 17.05 »Sončnica®; 19.25 Respighi, Dvofak, Debussy; 20.20 Na sporedu so serenade; 21.20 P. B. Bertoli: «La trovata®; 22.20 »An-data e ritorno®. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka »Margč®; 10.35 Posebna oddaja: Milva; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Zgodovinski romani: Aleksander Veliki; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Telef. pogovori; 20.10 «Andata e ritorno®; 20.50 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Na sporedu je klavičembalo; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Portret avtorja: 15.25 Hindemithove skladbe; 16.15 Italo Svevo : »Inferioritč® ; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Modemi in sodobni jazz; 18.00 Albinonijeve skladbe; 18.45 Bartokov Mikrokoz-mos; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 Glasbeni spomini; 11.20 »O botru petelinu®; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Tržaški in Goriški oktet; 16.40 Oboist Božo Rogelja; 17.00 «Loto - vrtiljak®; 18.10 Operni koncert ; 19.00 Aktualnosti ; 19.20 Iz pop albuma; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester RTV; 22.25 Lepe melodije; 23.15 Revija popevk; 00.05 A. Tjut-čev: Pesmi; 00.15 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 17.00 Praznik policije; 18.15 Program za mladino; 18.45 M. Casacci in A. Ciambricco: «11 tesoro®; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 La palla č rotonda; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Plavalne tekme; 21.00 Dnevnik; 21,15 Film «11 pošto delle fragole®. JUG TELEVIZIJA 19.10 Obzornik; 19.25 Mačkon in njegov trop - film; 19.55 Športna oddaja: 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 «Deviška kraljica® - film; 23.10 Glasbeni nokturno; 23.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 «Kdo varuje našo spomeniško dediščino?® - dok. film; 22.20 Zabavnoglasbena oddaja. ATLETIKA NA ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU V RIMU Enajst atletov preskočilo dva metra visoko letvico Prepričljiva zmaga Mennee in Pignijeve - Petruccijeva dosegla v krogli rekord prvenstev RIM, 10. — V dokaj vročem vremenu se je v Rimu danes začelo italijansko državno atletsko prvenstvo za moške in ženske. Spored je bil natrpan predvsem s kvalifika cijskimi nastopi, pa tudi finalnih disciplin je bilo na sporedu precej. Doseženi rezultati so bili ponekod dobri, drugod slabši, presenečenj in senzacionalnih dosežkov ni bilo. Med boljše rezultate lahko uvrstimo predvsem moški skok v višino, kjer je sicer zmagovalec Dal For-no dosegel razmeroma skromen rezultat 2,14 m, vendar pa je kar enajst tekmovalcev preskočilo dva metra visoko letvico. Dal Forno je naskakoval tudi nov italijanski rekord na višini 2,20 m, vendar brez uspeha. Finalni rezultati današnjega dela tekmovanja so bili taki: KROGLA ŽENSKE 1. Cinzia Petrucci 1574 m (rekord prvenstev) 2. Raria Nistiri 14,21 m 3. Angela Anzellotti 13,74 m 4. Gianna De Masi 13,41 m 5. Simonetta Romanelli 11,96 m 400 m MOŠKI 1. Daniele Giovanardi 52”1 2. Franco Mazzetti 53”3 ... 3. Edoardo Colli 53”5 4. Sandro Sperandio 53"6 5. Fulvio Zorn 54” (CS Trst) 200 m ŽENSKE 1. Laura Nappi 23”8 2. Adriana Carli 24”1 3. Maddalena Grassano 24”2 4. Dona ta Guatta 24”6 5. Giancarla Basso 24”6 200 m MOŠKI 1. Pietro Mennea 20”6 2. Giuseppe Andreotti 21”5 3. Gabriele Rossi 21”5 4. Sergio Morselli 21 ”6 5. Salvatore Scionti 21”7 800 m ŽENSKE 1. Paola Pigni - Cacchi 2’03’’l 2. Zina Boniolo 2'10”3 3. Angela Ramello 2’10”5 4. Rita Del Pinto 2’12" 5. Adelina Dugatto 2'12’7 800 m MOŠKI 1. Francesco Arese 1’48”6 2. Francesco Dal Corso 1'49”4 3. Vittorio Fontanella 1’49”5 4. Dario Bonetti 1’50”9 5. Ferdinando Totani 1’51”4 KOPJE MOŠKI 1. Renzo Cramerotti 73,88 m SMUČANJE «KL» V CERVINII Italijanski smučarji doslej najhitrejši Di Marco in Casse sta presegla hitrost 166 km na uro BREUIL (Cervinia), 10. — Danes so v Cervinii opravili prve uradne treninge v hitrostnem smučanju na kilometer z letečim startom. Na treningih je bil najhitrejši Italijan Luigi di Marco, ki je v zadnjem izmed treh spustov dosegel hitrost 166,358 km na uro. Štirideset preostalih tekmovalcev je startalo precej niže od najvišje dovoljene točke za spust, ker ni bila proga najboljša po včerajšnjem metežu. Jutri bodo nadaljevali S' trdningi in starti bodo morda precej višje, če bodo to dovoljevale vremenske razmere in splošno stanje proge. Uradna lestvica današnjih poskusnih spustov: 1. Luigi di Marco (It.) 166,358 km na uro 2. Alessandro Casse (It.) 166,051 3. Teresio Vachet (It.) 165,975 4. Walter Caf foni (It.) 165,213 5. Franz Schaller (Av.) 164,383 6. Giuseppe Meynet (It.) 164,233 7. Pietro Perrod (It.) 163,487 8. Silvano Rounde (It.) 163,265 9. Niši Masaru (Jap.) 162,601 10. Nello Guadagnini (It.) 162,235 SABLJANJE GbTEBORG, 10. - Italijana Pez-za in Garneri sta se uvrstila v polfinale turnirja v- sabljanja za posameznike. Omeniti je treba presenetljivo izključitev sovjetskega sabljača Paramonova, bivšega svetovnega prvaka. 2. Daniele Rossi 72,60 m 3. Germano Pappalardo 72,46 m 4. Roberto Varotto 70,88 m 5. Alessandro Pellegrini 68,90 m 5000 m 1. Aldo Tommasini 14’31”8 2. Stefano Grassini 14’36”4 3. Giuseppe Raiti 14’38”4 4. Gabriele Beretta 14’41” 5. Luca Bigadello 14'45”8 VIŠINA ŽENSKE 1. Sara Simeoni 1,80 m 2.. Milena Casadei 1,70 m 3. Fulvia Busšo 1,70 m 4. A. Rosa Bellamoli 1,65 m 5. Micheli Carmela 1,65 m VIŠINA MOŠKI 1. Enzo Dal Forno 2,14 m 2. Giordano Ferrari 2,11 m 3. Giammarco Schivo 2,11 m 4. Rodolfo Bergamo 2,08 m 5. Sergio Canella 2,08 m KOPJE ŽENSKE 1. Ghiliana Arniči 45,62 m 2. , lamaria Fenos 43,70 m (Por-Ue.ion) 3. Ornella Martini 41,26 m 4. Paola Ramella 40,26 m 5. Laura Turus 38,38 m (Videm) 3000 m ŽENSKE 1. Margherita Gargano 9'32”6 2. Silvana Cruciata 9’44”2 3. Waltraud Eger 9'55”6 4. Bruna Lovisolo 10’ 12”2 5. Manuela Visconti 10’32”6 DISK ŽENSKE 1. Renata Scaglia 49,10 m 2. Marialuisa Calcini 47,84 m 3. Roberta Grottini 47,32 m 4. Maura Zambon 44,12 m 5. Giuliana Benericetti 42’05 m HOJA 20 KM 1. Zambaldo 1.31’03”0 2. Di Nivola 1.33’37”0 3. Buccione 1.34’00”0 4. Lisi 5. Reitano NA ATLETSKEM PRVENSTVU SZ Dva rekorda v Moskvi MOSKVA, 10. — Danes se je v Moskvi pričelo sovjetsko prvenstvo v atletiki. V 'prVem dnevu tekmovanja je Faina Melnik postavila nov svetovni rekord v metu diska s 67,58 m in s tem izboljšala svoj prejšnji svetovni rekord. Aleksander Korneliuk pa je izenačil evropski rekord v teku na 100 metrov s časom 10”. KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE* ŠPANSKA KOLESARJA NA VRHU OBEH LESTVIC Lopez Carril si je priboril etapno zmago z dolgim pobegom . Na skupni lestvici Ocana trdno v vodstvu Mennea je včeraj brez težav osvojil naslov državnega prvaka v teku na 200 m NICA, 10. — Španski kolesar Vincent Lopez Carril je zmagal v 9. etapi kolesarske dirke po Franciji od Embruna do Nice (234,500 km). Španec je zadal svojim nasprotnikom kar devet minut zaostanka, saj je večino današnje etape prevozil sam. Na drugo mesto se je uvrstil Verbeeck. Ta je v sprintu premagal glavnino, ki se je predstavila enotna na cilju. Luis Ocana je po današnji etapi ohranil rumeno majico, znak najboljšega, ker ni pobeg Lopez Car-rila spremenil položaja na skupni lestvici. Vrstni red na cilju 9. etape Embrun — Nica (234,500 km): 1. Vincente Lopez-Carril (Šp.) 8.20'29" 2. Verbeeck (Bel.) 8.2919” 3. Danguillaume (Fr.) 4. Van Springel (Bel.) 5. Vianen (Niz.) 6. Rouxel (Fr.) 7. De Witte (Bel.) 8. Mendes (Port.) 9. Zoetemelk (Niz.) 10. Martinez (Fr.) 11. Grelin (Fr.) 12. Ovion (Fr.) 13. Perin (Fr.) 14. Martos (Šp.) ■liimimimMiiiiiiimiiiiiiimilillliiilimiiiimiiiiimiMmiiimiinimiiiiiiiiiiiiiiiimiimniiiUHiiniiiliiiiiii PO OBJAVI SEZNAMA REPREZENTANTOV Jugoslovanski odbojkarji pred bližnjimi nastopi V državnem dresu bosta nastopala le dva zastopnika Slovenije: Ban (Fužinar) in Puckova (Novo mesto) Za bližnje odbojkarske nastope so jugoslovanski selektorji in trenerji določili kandidate za tri reprezentance. Trenutno so na pripravah v Beogradu mladinke in mladinci v Ba-diji. Ti dve kategoriji imata v bližnji prihodnosti enak program. Najj prej bodo v Atenah od 17. do 22. t.m. balkanske igre in kasneje še mladinski festival v Berlinu ter nastop r$ mladinskem evropskem prvenstvu n& ^Nizozemskem. člane pa čaka univerziada v Moskvi od 16 do 26. aygu$3, Izbranci • selektorja Strahonje in trenerja Derviševiča so naslednji: Bogoevski, Dokuzovski, Mojsov in Petkovič (Vardar Skopje), Terzič (Ribnica), Kuljič, Stojmirov in Ba- r WnnSW8 s&Mč Di Marco (levo) in Casse (desno) sta bila včeraj najhitrejša tekmovalca na «KL» v Cervinii, vendar sta oba precej zaostala za rekordom Casseja, ki znaša 184,143 km na uro landžič (Partizan), Jekič (Boana), Kisič in Husrefovič (Jedinstvo Brčko), Jovič in Miloševič (Modriča), Vučkovič in Crnkovič (Kvarner Reka), Diviš in Gregurek (Mladost), Sedič (Metalac) in Ban (Fužinar Ravne). Med devetnajstimi kandidati za plavi dres je samo eden iz Slovenije in to Ban z Raven na Koroškem. Mladinke trenirajo pod vodstvom Iliča in Markoviča y. Rcdgradu. Tudi pri mladinkah zasledim®- samo eno slovensko igralko, in sicer članico Novega mesta Pučkovo. O-stale kandidatinje ža . reprezentanco so naslednje: Žrilič, Pesaressi in Sriča (Partizan Reka), Grgič, Beš-lagič, Gužvica, Lozančič, Živalje-vifi in Miletič (Crvena zvezda), Ca-rič, Jovanovič in Šebalj (Partizan Sremski Karlovci), Jokanovič (Jedinstvo), Odaždič (Zlata), čengič (Breza) in Komnečič (GIK Banat). Selektorski in trenerski trio Groz danovič, Gačanin in Stojič se je za sedaj odloči za naslednjih štirinajst kandidatov: Boričič in Ma-tijaševič (Crvena zvezda), Berak in Vujovič (GIK Banat), Golijanin, Balandžič in Flezovič (Partizan Beograd), Lukač (Bosna), Gvozde-novič (Spartak), Radeljevič (Mladost Zagreb), Bogoevski (Vardar), Vračarič (Jedinstvo), Božič (Modriča) in Vučkovič (Kvarner Reka). Trije kandidati za člansko reprezentanco bodo branili tudi barve mladinske vrste. Iz reprezentance, ki bo nastopila v Moskvi sta izpadla samo Grbič in Bakarec, ker sta prestara. Vsekakor pa nimajo pravice do nastopa na univerziadi tisti odbojkarji, ki niso študentje. V to «kategorijo» spadajo: Flezovič, Berak, Vujovič, Vračarič in Božič, ki niso študentje ampak so redno zaposleni. Preseneča pa ponovno vabilo za nastop v izbrani jugoslovanski vrsti Rečana Vučkoviča, ki se je letos že trikrat odpovedal sodelovanju v reprezentanci. Poleg tega ga zasledimo tudi med mladinci. Mladi izredno visoki ter talentirani Rečan se je le premislil in v bodoče bo le igral. To lahko sklepamo iz tega, ker je eden od selektorjev in trenerjev Gačanin tudi njegov tre ner pri Kvarnerju. G. F. 15. Lazcano (Šp.) 16. Poulidor (Fr.) 17. Aimar (Fr.) 18. Gandarias (Port.) 19. Ocana (Šp.) 20. Pedro Torres (Šp.) SKUPNA LESTVICA 1. Luis Ocana (Šp.) 56.3735” 2. Fuente (šp.) 9'08” zaost. 3. Thevenet (Fr.) 1016” 4. Perin (Fr.) 19'57” 5. Zoetemelk (Niz.) 2315" 6. Van Springel (Bel.) 23’20" 7. Van Impe (Bel.) 23’40” 8. Lopez Carril (šp.) 2412” 9. Mortensen (Dan.) 26’39” 10. Poulidor (Fr.) 26’55” Jutri bo na sporedu deseta etapa Nica — Aubagne (222,500 km). Začel se je «Tour bodočnosti* Nizozemska ekipa zmagala v predefapi AUBAGNE, 10. - Danes se je s predetapo na kronometer pričel «Tour de l'Avenire», ki se bo zaključil po dvanajstih etapah v Parizu 22. julija, tako kot tudi profesionalni «Tour». V današnji predetapi na kronometer, kjer so kolesarji vozili ekipno, je zmagala Nizozemska, ki je 9,600 km prevozila v 51’14”4 (skupni čas vseh članov ekipe). Druga je bila Švica z 51’32”, tretja Italija z 51’32”, četrta pa Zah. Nemčija z 52 48”. Jutri bo na sporedu prva etapa od Marignaneja do Palavas - les -Flotsa. Proga bo merila 167,500 km. OBVESTILA TEČAJ V SEČI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča vsa zainteresirana društva, da bo tečaj za košarkarje od 12. do 20. julija v Seči. Odhod avtobusa bo: s Kontovela (6.00), z Opčin (6.15), s Trga Oberdan (6.30). Avtobus zamudnikov ne bo čakal. Tečajniki naj ne pozabijo na potne liste, oz. prepustnice. Vse informacije nudi ZSŠDI, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Športno združenje Dom obvešča, da so se pričeli treningi odbojke za začetnike. Treningi so vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Svetogor-ska cesta 84). NOGOMET MED ŽELEZNIČARJI Nova Gorica-Trst 1:1 (0:0) Povratno srečanje bo septembra v Trstu Nova Gorica — Trst 1:1 (0:0) Igrišče: športni park Nova Gorica. Vreme zelo vroče za igro. Gledalcev preko 300. Sodnik: Pavlin Miro iz Nove Gorice (sodil z napakami). ŽELEZNIČARJI NOVE GORICE: Velišček, Linzender, Stevanovič, Kodermac, Veljkovič, Pini, Vasiljevič, Peršolja, Tasič, Dončič, živko-vič (kap.) ter rezerve: Bednar, Komac, Jankovič, Spasič in Cvijanovič. Vodja ekipa: Bitežnik Lučo. ŽELEZNIČARJI TRSTA: Ravasi-ni, Bottin, Manteria G., Petrucci, De Nicoloi (kap.), Colavecchia, Sal-varo, Salvi D'Agostino, Lubis, Carraro ter rezerve: Messina, Rabac-cio, Rugo, Manteria Cl. in Masutti. Vodja ekipe: Mircio in maser Ma-kuz. Sredi mrtve nogometne sezone so se železničarji dveh obmejnih dežel iz njihovih domicilov Nove Gorice in Trsta dogovorili za prijateljsko mednarodno nogometno srečanje v Novi Gorici. Kljub vročini in dejstvu, da ti »nogometaši* igrajo nogomet le za rekreacijo, poleg težke in odgovorne železniške službe, je bil prikazan kar dinamičen nogomet, s hitrimi akcijami ter na dostojni tehnični ravni, sploh pa zares prijateljski. Točno ob napovedani uri sta kapetana Živkovič in De Nicoloi, pripeljala na sredo igrišča svojo rdečo in zeleno ekipo, da sta si izmenjali rože, se pozdravili in skupno slika- li. Kar 15 minut je preteklo, da so si Novogoričani ustvarili prvo možnost, ko je vratar gostov že bil premagan ter je branilec preprečil gol. Že v 17. in 18. minuti se je izkazal vratar Ravasini, ko je branil oster strel Pinija in Peršolje. Tudi v 19. minuti Novogoričani niso izkoristili priložnosti za gol. Nato se je igra umirila in prenesla na sre- iiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivi Adiiiu kolesar Macarol na čelu tekmovalcev na nedeljski dirki v trenutku, ko je vozil skozi Domjo miiiiiimiiimiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiuuiiiiiiiiiiiia NOGOMET PRED NOVO SEZONO Pro Gorizia kupuje igralce Doslej je goriški ligaš že kupil vratarja Magrisa in branilca Dondo Kot to delajo predsedniki nogometnih društev A in B lige se tudi predsednik Pro Gorizie, Protto, mudi v Milanu, da bi kupil nekaj novih igralcev za okrepitev ekipe, ki se je letos za las rešila izpada v nižjo skupino. Glavna skrb trenerja Valentinuz-zija in drugih športnih delavcev je bila, da bi si zagotovili dobrega vratarja za prihodnjo sezono. In to jim je uspelo. Prihodnje leto bo namreč branil vrata Pro Gorizie vratar Magris, ki je letos igral v Torvisnii, ki je izpadla iz D lige. Drugi igralec, katerega je go-riško nogometno društvo kupilo je branilec Donda, ki je igral v Morani. Za ostale igralce pa so še v teku pogajanja in še posebno za mogočnega Omizzola. ki je lani igral v Vareseju in je letos izrazil željo, da bi se vrnil v Gorico, v svoj rojstni kraj. Edino oviro pa predstavlja društvo Vareseja, ki zahteva zanj preveč denarja. Poleg Omizzola bi Pro Gorizia hotela kupiti še nekaj igralcev višjih lig, da bi z njihovo izkušenostjo uspešneje igrala v prihodnji D ligi. P. R. NOGOMET FIRENCE. 10. — Pomočnik vodje preiskovalnega urada italijanske profesionaine nogometne zveze dr. Di Biase je danes zaslišal v Co-vercianu predsednika in tajnika nogometnega kluba Sampdoria iz Genove glede govoric okrog podkupovanja v tekmi z Atalanto. Razširili so se namreč glasovi, da so Genovežani v prvenstveni tekmi »kupili* rezultat in le tako zmagali v Bergamu Po dveurnem zasliševanju je predsednik Sampdorie izrazil, prepričanje, da bo preiskava ovrgla te govorice. dino igrišča. V 30. minuti sicer dobri igralec št. 7 SaJvaro ni izkoristil edine priložnosti za gol, ki so jo imeli gostje v prvem polčasu sploh. V 33. minuti ni bil dovolj točen Peršolja, dočim je v 40. minuti močan strel Živkoviča ubranil Ravasini. Opaziti pa je bilo, da je kondicije v soparnem vremenu bolj primanjkovalo gostom, ki so se zato večkrat znašli v offside poziciji. Domačini so v prvem polčasu streljali 6 kotov, gostje le 1. Ostalo je torej brez zadetka. V drugem polčasu so pritisnili najprej gostje in že v 4. minuti so dosegli gol po srednjem napadalcu D’Agostiniju. Bila je nenevarna situacija, toda vratar je slabo posredoval in obramba ni bila n« mestu. Takoj nato so domačini prevzeli pobudo na igrišču. Že v 12. minuti Komac ni bil točen, da bi zatresel mreže, zato pa jo je Pini v 13. minuti po lepi akciji napada. Sledili so stalni pritiski Novogoričanov, toda gosti so se povsem zaprli v obrambo, zadovoljni z neodločenim rezultatom 1:1. Tržačani so v tem delu igre izvedli le nekaj protinapadov. Od domačih se je v drugem polčasu posebno razigral na desnem krilu Peršolja, ki je pred vrata poslal več uporabnih žog, ki so pa bile neizkoriščene. Vratar iz Trsta je imel v 30. minuti ponovno priložnost pokazati odlično formo, ko je ubranil zelo močan strel. Gol je visel v zraku in prav v predzadnji minuti je iz bližine s prsi potisnil žogo v mrežo Komac in stanje bi bilo zasluženo za Novogoričane 2:1, če ne bi sodnik Pavlin razveljavil gola na splošno začudenje igralcev in številnih gledalcev. Sodnik se je namreč zelo počasi gibal po igrišču in večkrat ni imel pregleda nad igro. Dobro pa sta mu pomagala stranska sodnika Glišovid in Balaš. Po sodnikovi utemeljitvi naj bi bil gol dosežen s pomočjo ramena. Tako je bil uraden neodločeni rezultat 1:1, čeprav je bilo pričakovati gladko zmago domačinov glede na terensko premoč in na štev dne ustvarjene priložnosti za gol. Tržačani so zapustili zelo ugoden vtis uigrane enajsterice, toda bili so starejši od Novogoričanov, zato jih je vročina bolj prizadela. Po tekmi so železničarji Nove Gorice svoje stanovske kolege povabili na skromno zakusko, kjer so se v najboljšem razpoloženju dogovorili za povratno nogometno tekmo septembra v Trstu. Varl R. TENIS ZA DAVISOV POKAL Mladi reprezentanti v italijanski ekipi RIM, 10 — V Rimu so danes objavili imena teniških igralcev, ki bodo ■ branili italijanske barve v srečanju za Davisov pokal s Španijo. V Turinu bodo od 20. do 22. julija nastopali Barazzutti, Maioli, Marzano in Zugarelli. Neigrajoči kapetan ekipe pa bo Fusto Gardini. * * • VARŠAVA. 10. — Jutri se bo pričelo v Varšavi zasedanje mednarodne teniške zveze ILTF, kjer bodo pregledali predloge profesionalnega združenja teniških igralcev, da bi obe zvezi spojili. Izgleda, da bo do združitve tudi prišlo, največji spori pa nastajajo, ker hoče imeti ILTF večino v novem odboru, ki bi upravljal svetovno teniško zvezo. KOLESARSTVO ZARADI POMANJKANJA SODNIKOV Lonjerska Adria prenesla svojo dirko za dva tedna Nedeljska kolesarska dirka veteranov, ki jo je nameravala prirediti lonjerska Adria, je odpadla zaradi pomanjkanja uradnih sodnikov. Tekmovanje, ki bi se moralo odvijati na progi okrog naftnih rezer-vearjev v Boljuncu, so prenesli na 29. julij. A, ,Dr’. Partizanski Aleksander Gala - Peter ZC^V^R 109 Spomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika V sili se ni mogel ločiti od veje, na katero je bil privezan, in ga je tako doletela smrt, čeprav bi se sicer lahko rešil, saj je imel noge zdrave. Četrta je- skočil čez polico proti strugi potoka in padel po strmini. Nikoli ga niso našli. Glavna zveza z bolnico im javko je bila pri Marički (Marija Kočar). Po hajki so jo ujeli in pretepali, da bi izdala še druge «bandite». Prisilili so jo, da si je sama skopala grob vendar Je niso ustrelili. Zvečer so jo izpustili, sami pa so se odprar vili v dolino. Kljub vsemu je hrabra žena še dva dni Iskala po pečinah ranjence, ki so se ob hajki razbežali, jih našla in poskrila na primerno mesto. Po tem napadu je sanitetna postaja prenehala delovati. Preskrba bolnice je bila dobra v vsakem pogledu. Zdravila so nabavljali celo pri italijanskem zdravniku v Mostu ha Soči. Tako je pripovedoval o bolinicl Janez Učakar, ki se je nekaj časa zdravil v tej ustanovi. Zaradi celodnevnega boja na Fonih nekaj časa ni bilo kurirske zveze z Mrzlim vrhom. Ko pa je bila spet vzpostavljena, sem bil že daleč proč v drugem kraju. Nisem utegnil čakati na zvezo. Sicer pa je bilo vseeno, kam se obrnem. Drugod so prav tako čakale bolnice in v njih ranjeni in bolni partizani, potrebni zdravniške pomoči. Odločil sem se, da obiščem bolnico pod Krnom, sanitetno postajo št. 7. še prej so me kurirji peljali pregledat bolnika v pravcato delavnico bomb in min. Bila je nedaleč od kurirske karavle v strmini Mrzlega vrha. Kot vse takrat je bila tudi ta ustanova strogo konspirativna in ne bi nikoli izvedel zanjo, če ne bi nekdo izmed njih zbolel. Na majhni zaravni visoko v pobočju je bila postavljena iz cerade velika nadstrešnica 3X2 m. Bila je dovolj visoka, da si lahiko stal pod njo. Tu je prebivalo nekaj nadvse zanimivih ljudi. Čudil sem se jim, ko so mi razlagali, kako lahko naredijo težko ali lahko ročno bombo ali mino, ki jo bodo kmalu uporabili minerji za miniranje proge in mosta p-ri Kneži, sovražnih bunkerjev in drugih objektov. Bili so izkušeni nabiralci bomb, min, artilerijskih granat in podobno, še pred to vojno so pobirali na področju bivše Soške fronte te nevarne predmete, jih odpirali, eksploziv uničevali železo in druge kovine, ki so jih tako dobili, pa prodajali italijanskim oblastem. Vsi so bili iz krajev, kjer je nekoč potekala Soška fronta, zato so dobro vedeli, kje morajo Iskati, da bodo našli mundcijo, ki Je ostala neuporabljena iz prve svetovne vojne. Vrh Krna, kjer Je bila fronta v prvi svetovni vojni, so odkrili bogato nahajališče neuporabljenih granat, ročnih bomb in podobnega. Težke eksplozivne predmete so valili prek bokov krnskih vrhov, da je odzvanjalo po skalah. Nositi jih z vrha Krna nekaj ur niže v strmino Mrzlega vrha, kjer so imeli delavnico nd bilo mogoče. Marsikatera mina se je razletela ko je priletela ob skalo, in dragoceni eksploziv tratil (TNT) se je raztresel po skalah. Pri tem delu ni nikoli nobena bomba eksplodirala. Mine, težke po 40 in več kg in manjše, so nato znosili v delavnico. Tu se je začelo najnevarnejše delo. Da bi prišli do tratila, bi morali mino razstaviti. To ni bilo mogoče, ker za to niso imeli nobenih priprav. Zato so iznašli bolj enostaven način, vendar pa neprimerno nevarnejši. Tisti, ki je moral od- preti bombo, se je priporočil ((materi božji« in pričel v grapi, nekoliko stran od delavnice, žagati bombo z žago za železo. Nevarno je postajalo, ko je zažagal blizu eksploziva. Takrat se je potil in previdno vlekel za žago in čakal na eksplozijo kakih 30 ali več kg tratila. Drugi so odstranjevali vžigalnike in eksploziv iz zarjavelih, nasekanih ročnih bomb, jih ponovno polnili in namesto neuporabnih vžigalnikov stavljali vanje vži-galne vrvice z glavicami vžigalic na koncu. Včasih so namesto takih bombnih lupin uporabili kot ovojnico navadno vodovodno cev, jo tesno zaprli na obeh straneh in vstavili vžigalno vrvico. Vse to so delali za potrebe vojnih enot. Vprašal sem enega od njih, če so kdaj doživeli kakšno nesrečo. «Ne še«, mi je zatrdil. Le enkrat, ko je z lesenim klinom nabijal eksploziv v železno lupino ročne bombe, se je tratil vnel, naglo zagorel in ker je imel svobodno pot skozi odprtino, skozi katero je nabijal, mu je iztrgalo klin iz rok in ga z močjo potisnilo navpično v zrak. Letel je s tako silo, da Je napravil gladko luknjo skozi cerado. Sreča, da je bil pri delu nagnjen dovolj nazaj, sicer bi mu preluknjalo glavo. Take in podobne stvari so ml pripovedovali hrabri fantje, ki so vsak dan v najtežjih razmerah opravljali svoje delo, da bi bila udarna moč partizanske vojske čim večja. še bi se pogovarjali o tem in onem, toda nekdo je prinesel vest, da se vzpenja italijanska kolona na Mrzli vrh. Italijani so baje izvedeli, da se tam nahajajo partizani, pa so se pripravili, da jih preženejo in uničijo. Fantje so že dalj časa pričakovali kaj takega. Ko je to pripovedoval, so bili Lahi že visoko na Mrzlem vrhu. Morali smo se brž umakniti. Jelko in jaz ter še nekdo iz delavnice smo se umaknili na pobočje nad vasjo Km. Med umikom so Italijani že napadli področje, kjer je bila delavnica, in to iz zgornje strani. Draga kolona se je namreč vzpenjala iz doline z namenom, da nam prepreči umik v smeri, v katero smo bili namenjeni. Okoli nas je ropotalo in dumdumke so pokale tik ušes, da nisi vedel, od kod strmine in se srečno izmuznili obkev earr Atszizi ra. z zr. ™ -— Kasno zvečer smo prispeli do vasi Km in potrkali pri terancu. Takoj je bila zveza z bolnico vzpostavljena, ker le bil sin Tarzan zaposlen v bolnici. Rekli so, naj počakamo, ker bo Tarzan kmalu prišel po mleko za bolnico. Tako sva z Jelkom končno prišla v bolnico pod vasjo Km. Ustanovljena je bila že v začetku maja. Najprej se je nahajala v grapi Mrzlega potoka pod vasjo Km. Junija meseca sem jo premestil v skalno duplino pod previsno skalo malo nad Gregorčičevim slapom. Iz dupline se je videlo daleč naokoli, pa tudi sama je bila vidna od sosednjih hribov kd se strmo spuščajo proti potoku, ki se prek številnih kaskad m tolmunov zlivajo niže doli v en potok. Duplino smo morali skrbno zamaskirati s pomočjo svežih vej, ki smo jih vsadili pred jamo. Kakih 10 -15 m nad previsno skalo, pod katero je bila bolnica, se je začenjala strma senožet. Ljudje so kosili travo in kasneje pasli živino na tej senožeti, ne da bi vedeli da Je prav blizu v dnu prepada pod travnikom partizanska bolnica, kjer se je stalno zdravilo kakih 10 -15 ranjencev in bolnikov. Ko sem po zaviti kozji stezi prišel v bolnico, je ta še bila v grapi. V času, ko je bila bolnica ustanovljena, to je v mato Je bilo vreme že ugodno in tako je ostalo ves čas nlene«. Ak! stoja vse do razpada Italije. V prijetnem poletnem vremen se je dalo zunaj kar lepo živeti. Edino dež in veter sto nagajala. Ranjenci so ležali po eden ali dva pa turte «sr&jgzsjvjsrjz« 22 SL? s°tt,r“tesa *“ * j* pred de j (Nadaljevanj* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7 500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno reviia «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 11. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mal> oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst URUGVAJSKI «GOLPISTI» SO ZAOSTRILI REPRESIJO V zaporu general Liber Seregni voditelj koalicije «Frente amplio» Skupaj z njim je policija odvedla v ječo tudi druge vidne levičarske voditelje - Splošna stavka paralizirala državo MONTEVIDEO, 10. — Na ukaz uru-1 diktaturo. Očividci trdijo, da je v gvajskega predsednika Bordaberryja najkočljivejših trenutkih včerajšnje ma- so vojaki danes ponoči aretirali vidne predstavnike levičarske opozicijske skupine «Frente amplio*. Med temi so predsednik koalicije (vključuje komunistično, socialistično, krščansko demokratsko in vrsto manjših strank), general v pokoju Liber Seregni, bivši ravnatelj vojaške akademije in član izvršnega odbora levičarske koalicije general Viktor Licandro, voditelj socialistične stranke Jose Pedro Cardo-zo in polkovnik Pablo Zufriategui. Po nepotrjenih vesteh naj bi vojska aretirala tudi liderja sredinske stranke «Partido blanco» Omarja Murdocha. Vest o aretacijah so sporočili časnikarjem svojci generala Seregnija. Predsednika in druge odbornike levičarske koalicije so aretirali med sestankom na domu generala Lican-dra. Le nekaj ur prej se je Seregni udeležil velike protestne manifestacije, ki je še enkrat pokazala kako urugvajsko ljudstvo globoko sovraži nifestacije Seregni skušal poseči in preprečiti krvavi spopad. Videli so ga tudi, kako je miril svoje pristaše. Po včerajšnjih krvavih spopadih (6 ljudi je hudo ranjenih, več sto pa lažje poškodovanih) je napetost v Montevideu skoraj otipljiva. Vojaki so zasedli strateške točke prestolnice in so obkolili univerzo, kamor se je zabarikadiralo nekaj stotin študentov. Ponoči je vojska zasedla uredniške prostore komunističnega glasila «E1 popular« in aretirala okrog 100 levičarskih aktivistov. Uradna obrazložitev ukrepa je, da je postala redakcija komunističnega lista štab odporniškega gibanja in prevratniškega rovarjenja. V znak solidarnosti so napovedali stavko uslužbenci ostalih opozicijskih časnikov. Pridružili so se jim tudi lastniki časopisnih kioskov, ki so tako onemogočili izhajanje vladi naklonjenim dnevnikom. Po neuradnih vesteh iz Montevidea HimiiiimmniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimii«niiiiiiiii.. SPOMENICA OBRAMBE O POŽARU V PRIMAVALLE Požar je izbruhnil v sobi Stefana in Virgilia Mattei Branilci zahtevajo oprostitev Clava, Lolla in Grilla, ker ni dokazov, da je šlo za atentat RIM, 10. — Vse kaže, da je požar v rimski četrti Primavalle, v katerem sta 16. aprila zgubila življenje brata Stefano in Virgilio Mattei, izbruhnil v stanovanju tajnika krajevne sekcije MSI Maria Matteia in ne na stopnišču kot trčili javni tožilec. To tezo so danes obrazložili odvetniki Marina Clava, Achilla Lolla in Manlia Grilla, treh mladih aktivistov iz-venparlamentame skupine «Potere operaio*, ki so obtoženi, da so zanetili tragični požar v Ulici Bernardo da Bibbiena. Dokumentu so branilci priložili tudi vrsto map in slik, ki naj bi dokazovale njihovo trditev. Svojo tezo so razvili na osnovi zaključkov sodnih izvedencev in s pomočjo lastnih strokovnjakov. Sodni izvedenci — trdijo odvetniki — niso mogli dokazati, da bi kdo zanetil požar na stopnišču. Nemogoče bi bilo zliti bencin v stanovanje, ker je na pragu Matteievega stanovanja stopnica, ki bi preprečila, dla bi se gorivo steklo na hodnik. Poleg tega pa izvedenci niso zasledili na preprogi pred durmi sledi bencina, čeprav tožilec trdi,- da so požigalci polili goriva na stopnišču in ga prižgali. Sodni izvedenci — todijo nadalje odvetniki — so spregledali dejstvo, da so bile v stanovanju sledi bencina in plastični rezervoar. Poleg te^a pa so Mario, Silvia in Anna-maria Mattei takoj po tragičnem dogodku izjavili preiskovalcem, da je požar izbruhil v stanovanju še preden so odprli vhodna vrata. S temi predpostavkami — nadaljujejo odvetniki — je možen samo en zaključek: požar je izbruhnil v stanovanju, ali točneje v sobi. kjer sta spala Stefano in Virgilio Mattei. Logična posledica je, da je povsem neutemeljena domneva o atentatu. V dokumentu je govor nato o transparentu z napisom »Mattei e Schia-voncini colpiti dalla giustizia proleta-ria». ki naj bi ga našli na stopnišču nad stanovanjem misovskega tajnika. V tej zvezi branilci ugotavljajo, da je požar počrnil stene in strop stopnišča, na transparentu pa niso našli saj. Odvetniki se nanašajo v tem svojem izvajanju na izjave policijske ga agenta Aiella, ki naj bi našel transparent na stopnišču. Policist je pričal, da je preplezal nekaj teras in podrl neka vrata, da bi se prebil v goreče poslopje. Na stopnišču naj bi našel ženo in dve Matteievi hčerki ter naj bi jih odvedel na varno po isti poti. Policistove izjave — trdijo branilci — niso verodostojne, ker so ženske o-dločno zanikale, da bi jih rešil agent. Poleg tega pa so preiskovalci odkrili, da so vrata, ki naj bi jih Aiello podrl, da bi prišel v goreče poslopje, popolnoma nepoškodovana. Soproga misovskega tajnika je nadalje poudarila preiskovalnemu sodniku, da ni videla na stopnišču nobenega transpa renta. Iz tega sledi logičen zaključek — trdijo odvetniki — da se je Aiello v svojem pričevanju večkrat zmotil. Na podlagi tega izvajanja branilci zahtevajo takojšnjo oprostitev Lolla, Clava in Grilla, ker niso preiskovalci dokazali in tudi ni mogoče dokazati, da je požar v Ul. Bernardo da Bibbiena posledica atentata. Odvetniki zasebnih strank so v zvezi s spomenico branilcev izjavili, da je dokument povsem neosnovan in da gre le za poskus zmešati štrene pred začetkom sodnega postopka. umrla voznik in njegova sopotnica, zgorelo pa je tudi 24 stavb, ki so stale v bližini. Sedmo medkorejsko srečanje SEUL, 10. — V Pjongjang je odpotovala delegacija južnokorej-sikega rdečega križa, kjer se bo udeležila sedme medkorejske seje o morebitnem združenju družin, .ki živijo točeno v dveh Korejah. Delegacija se bo sestala s severnokorejskimi predstavniki dvakrat. Tudi prejšnja srečanja med Kore-jama, ki so se začela septembra 1972, so bila posvečena problemu ločenih družin. kaže, da je policija v teh dneh aretirala okrog 2000 levičarskih aktivistov. Gre predvsem za sindikaliste, ki so vodili splošno protestno stavko. A-retirane so zaprli v neki stadion v predmestju prestolnice, vidnejše voditelje pa so odvedli v vojaška taborišča. Po poročanju tiskovne agencije »Prensa Latina* je država še vedno paralizirana zaradi splošne stavke. Stavkajo uslužbenci državne rafinerije, bank, javnih služb in tiskam. Delavci so zasedli velike in srednje kovinarske tovarne; njihovemu zgledu so sledili tudi uslužbenci tekstilne industrije, ki je temelj urugvajskega gospodarstva. Včeraj ponoči so se sestali poveljniki urugvajske vojske in so odločili, da ne bodo neposredno stopili v vlado. Uradno poročilo trdi, «da si vojska ne more prevzeti vladnih obveznosti, ker je po ustavi podrejena predsedniku republike*. Dokument poudarja nadalje, da vojska ne podpira nobene politične skupine in v celoti ohranja »svojo ideološko neodvisnost*. 0-čitno je, da skušajo vojaški poveljniki vsaj na zunaj ohraniti »politično devištvo* in izpostavljajo ljudskemu gnevu svojo lutko, predsednika Bor-daberryja. S tem dokumentom pa so skušali «golpisti» nekoliko ublažiti tu di notranjo opozicijo bolj demokratič no usmerjenih častnikov, ki ne na sprotujejo diktaturi. V urugvajskih levičarskih krogih je razširjeno prepričanje, da je vojska aretirala tudi predsednika sredinske stranke »Partido blanco*, ki se je ostro protivila vojaškemu državnemu udaru. Omar Murdoch je skrivnostno izginil pred nekaj dnevi. Skoraj istočasno je vojska aretirala tudi druge strankine voditelje, ki so bili že februarja letos obtoženi, da so žalili predsednika. Po mnenju političnih o-pazovalcev skuša Bordaberry streti odpor Urugvajcev tako, da odstrani političnega odra vse najvplivnejše voditelje, ker se mu poskus ni posre čil ne s silo ne s prilizovanjem. Po poročilu nekaterih urugvajskih beguncev, ki so pribežali v Buenos Aires, kaže, da se je zelo zaostril spor med »golpisti* in vojaki, ki se zavzemajo za ustavno zakonitost. Govori se celo d možnosti državljanske vojne. Nesreča na delu VENTIMIGLIA (Imperia), 10. -Danes zjutraj je podlegla poškodbam sedemnajstletna delavka v tovarni Lif Omella Basso, katero je hudo ranila eksplozija peči. Pri tem je bilo ranjenih devet delavk. Sodstvo raziskuje vzroke nesreče, sindikati pa so proglasili stavko. Delavki, ki sta dobili težje poškodbe, sta v neki torinski bolnišnici, šest pa jih je v bolnišnici v Ventimiglii. Njihovo zdravstveno stanje se izboljšuje. Izidi mehiških volitev CIUDAD MEXICO, 10. — V političnih volitvah 1. julija je Revolucionarna ustavna stranka, ki je na oblasti že od leta 1929, zgubila pet mest v kongresu, najmočnejša opozicijska stranka »Partido autentico de la revolucion mexicana» pa je pridobila štiri mesta. Značilno je, da nista bila na listi izvoljena dva vidna sindikalna voditelja. Po mnenju političnih o-pazovalcev naj bi to pomenilo določeno oddaljitev mehiškega sindikalnega gibanja od vladne stranke. TEL AVIV, 10. — Dnevnik »Maa-riv* piše, da se je arabski napovedovalec moskovskega radia Ma-srour Katan preselil v Izrael. Včeraj je pred preiskovalno komisijo ameriškega senata pričal bivši pravosodni minister Mitchell, ki je v bistvu potrdil svoje že znano stališče. Priznal je, da je vedel za zadevo Watergate in da je skušal podkupiti zaprte vlomilce, odločno pa je zavrnil vse druge obtožbe. Na sliki Mitchell med zasliševanjem NA SODIŠČU FRANCOSKEGA MESTECA CflP Začetek razprave proti palestinskima gverilcema Obtožena sta nedovoljene posesti orožja - Baje sta nameravala pripraviti atentat na jordansko ambasado v Parizu PARIZ, 10. — Dva palestinska gverilca se bosta morala jutri zagovarjati pred sodiščem v francoskem alpskem mestu Gap; oba sta člana gverilske organizacije «A1 Fa-tah» in sta obtožena nedovoljene posesti orožja. Sodna razprava bo nedvomno zanimiva, razlogov za to pa je več. Med najvažnejšimi je nedvomno dejstvo, da je policija pri gverilcih — 25-letnemu Sakhru Mohamedu in 29-letnemu Omarju Modhu — našla naslov in telefonsko številko Mohameda Boudie, ki je bil žrtev dinamitnega atentata 28. junija letos v Parizu. Mlada Palestinca so aretirali 15. marca letos, ko sta skušala z mercedesom pretihotapiti v Francijo 16 kilogramov plastika in 10 detonatorjev. Eksploziv je bil verjetno namenjen francoskemu odseku «A1 Fataha*, ki naj bi pripravil atentat na jordansko ambasado v Parizu. Ob aretaciji je Mohamed ho- iiiiiiiiiiimmiiiiii...m ................................... REŠEN SPOR 0 TERITORIALNI PRISTOJNOSTI MED RIMOM IN MILANOM Rimskemu sodišču preiskava o telefonskem prisluškovanju Kasacijski sodniki so dodelili preiskavo Rimu, čeprav je bil generalni državni pravdnik mnenja, da gre pristojnost Milanu RIM, 10. — Kasacijsko sodišče je danes dokončno rešilo spor o teritorialni pristojnosti med rimskim in milanskim sodiščem v zvezi s preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju in je dodelilo preiskavo rimskim sodnikom. Vrhovno sodišče bo sedaj vrnilo vse sodne akte preiskovalnemu sodniku Giuseppu Pizzutiju. Preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju je začel januarja letos rimski pretor Infe-lisi. ,$Q,, je odkril vrsto hudih prestopkov, je izročil sodne akte državnemu pravdništvu. Preiskavo je prevzel dr. Sica, ki je formaliziral postopek in ga prepustil preiskovalnemu sodniku Pizzutiju. Slednji je izdal vrsto zapornih nalogov proti detektivom Tomu in Tonyju Pon-ziju, Walterju Benefortiju, Alessan-dru Morganteju in Augustu Fata-leju, elektronskemu tehniku Brunu Mattioliju in uslužbencu telefonske družbe SIP Brunu Micozziju. Skoraj istočasno je podobno preiskavo začel tudi namestmk milanskega državnega pravdnika dr. Li-berato Riccardelli. Obtoženci so bili isti in tudi dogodki so bili po-1 dobni rimsk;m, a milanski sodnik j je obtožil detektive in Mattiolija J združevanja v zločinske namene. Ker zakonik predvideva za ta prestopek strožje kazni kot za telefonsko prisluškovanje in zlorabljanje svojih pristojnosti (teh prekrškov so bili obtoženi Ponzi in pajdaši v Rimu) bi morala biti preiskava dodeljena Milanu. Dr. Pizzuti pa se je protivil. Obtožil je detektive vohunjenja in kršitve vojaških tajnosti, ker je policija odkrila prisluškovalno napravo v uradu vojaškega atašeja neke južnoameriške države. Časnikarjem, ki so sledili vsej zadevi od začetka, se je zdela slednja obtožba izvita iz trte. Sodnik naj bi jo formuliral le, da bi si obdržal preiskavo. Ker sodišči sami nista mogli rešiti spora, je ppseglo '''kajf&rifjšfto sodišče, ki je dodelilo preiskavo Rimu, čeprav je bil generalni pravdnik pri kasadjskem sodišču D’Agostino mnenja, da gre pristojnost milanskim sodnikom. Z raz- kovalci. Prvi je bil že izpuščen na začasno svobodo, o osvoboditvi drugega pa bo moral sodnik odločati v teh dneh. OB «PQRQKl LETA V VELIKI RRITANIJI Kdorkoli lahko pošlje darilo princesi Ani in njenemu ženinu Zaročenca sta prelomila star običaj, ki prepoveduje članom kraljeve družine, da sprejemajo darove od neznancev ATENE, 10. — V nekem kraju, ki je približno 200 kilometrov oddaljen od Aten, se je prevrnil tovornjak - cisterna. V požaru, ki je nastal, ko se je vnel petrolej, stal Princesa Ana LONDON, 10. — Kdorkoli želi, lahko pošlje poročno darilo angleški princesi Ani. Običajno sicer člani britanske kraljeve rodbine ne sprejemajo daril od neznancev, vendar bodo tokrat naredili izjemo. Tako so sporočili iz buckinghamske palače. Ob priliki poročne slovesnosti, ki bo novembra letos združila 22-letno angleško princeso s poročnikom Markom Phillipsom, so torej tudi konservativni Angleži pustili ob strani svojo tradicijo. Kaže celo, da so v palači pripravili posebno stanovanje, kamor bodo kopičili darila. Prva darila so že prispela in zaročenca sta obljubila, da bosta sama pregledala vse zavoje. Najprej bo seveda opravila pregled posebna »varnostna služba*, potem pa bodo zavoje spravili v stanovanje. Kasneje bodo tudi priredili razstavo, na kateri bodo vsi lahko videli, kaj sta mladoporočenca prejela. Razstava bo odprta občinstvu, ki pa bo moralo plačati vstopnino. Vendar pa kaže, da vstopnine ne bosta pobrala mladoporočenca. Podobno razstavo so priredili leta 1947 ob poroki kraljice Elizabete. Ves dohodek od vstopnine so razdelili združenjem, ki skrbijo za revne otroke in tokrat bodo storili isto, saj se princesa Ana zanima za pomoč revnim otrokom. Iz kraljeve palače, se je že izvedelo, katera bodo verjetno najdragocenejša darila. Kraljica Elizabeta bo podarila hčerki diadem iz diamantov, ki bo krasil njene lase med poročno slovesnostjo in zbirko nakita, ki ga bo nosila podnevi; zetu pa bo Elizabeta podarila dva konja iz svoje kobilarne. Princ Filip bo prav tako podaril hčeri nekaj nakita, kraljevski par skupno pa jedilni servis iz porcelana in moderen servis za čaj. Znano je tudi, kakšna bodo druga darila. Neki glasbenik bo sestavil posebno pesem, mnogo pisateljev bo poslalo svoje knjige v posebni izdaji, plesalka Margot Fonteny pa dve rjavi halji v mehiškem slogu. Ni pa še prispelo darilo zavoda »Be-neden school», kjer gojenke prav sedaj zbirajo denar. Princesa Ana je namreč tri leta živela v tem zavodu. Vsaka gojenka bo za darilo prispevala pet penijev, to je približno 80 lir. Ravnateljica zavoda jim je nam reč prepovedala, da za darilo porabijo več. Medtem pa se princesa Ana in njen zaročenec pripravljata na poroko. Ne tako, kot vsak običajen par, kajti nimata problemov, ki se postavljajo vsem poprečnim državljanom. Ni jima treba skrbeti za stanovanje, za pohištvo in za drugo opremo, pa tudi denarja jima ne manjka. Tako lahko igrata tenis, jezdita in sedaj, ko je tudi v Veliki Britaniji nekoliko topleje, obiskujeta najlepše plaže. Na sliki vidimo princeso na eni izmed teh plaž in prav nič se ji ne pozna, da bi bila kdove koliko zaskrbljena zaradi bodoče poroke. Pa saj. skrbi sploh ne pozna, saj je najhujše vprašanje, ki jo tare. verjetno dvom, ali naj jutri obleče rumeno ali oranžno o-bleko. STAVKA Prebivalci Zenice so se odločili za čuden način stai’ke: sklenili so, da ne bodo več plačevali televizijske naročnine, in dovolili, da so vladni funkcionarji zapečatili njihove televizorje. Za svoje delanje so imeli, tako vsaj trdijo, tri razloge: sporedi so slabi, naročnino so povišali in pred povišanjem jih ni nihče vprašal za mnenje. UGRIZ Ne, motite se, ne gre za psa, pač pa za nogometnega igralca. Sicer pa ni velike razlike, saj so sedaj igralci naprodaj (prav tako kot psi) in kupujejo jih zato, da brcajo (pse pa zato, da grizejo). Prav zato je čudno, da neki igralec iz Bergama ni brcnil sodnika, pač pa ga je ugriznil tako močno, da se bo ta moral zdraviti ves teden. TORBICA V Italiji srečujemo vedno več moških s torbico v rokah. O tem se je pred kratkim obširno 'razpisal «New York Times*, ki pravi, da je postala torbica nujnost, odkar so hlače zelo ozke in povečinoma brez žepov. «Pa tudi če bi imeli dovolj velike žepe*, pravi a-meriški dnevnik, «bi se Italijani ne odpovedali torbici, ker bi s polnjenjem žepov pokvarili stil. Torbica za moške je torej postala realnost, kot je realnost ženska v hlačah*. PO UGRABITVI DR. ROSSINIJA Čudno obnašanje sanmarinskega sodnika SAN MARINO, 10. — Nobene novosti ni še o ugrabitvi dr. Itala Rossinija in njegove hčere Rossel-le. Današnji dan pa je kljub temu prikazal nekaj novega. Gre za čudno obnašanje sodne obirati iz San Marina. Pravzaprav ima ta državica le dva sodnika. Včeraj je eden izmed njiju, Francesco Vi-“oli, dejal, da bo nemudoma začel s preiskavo, če ne bo prejel dokazov, da bi slednja utegnila škodovati družini dr. Rossinija. Danes pa je imel daljši razgovor pravosodnim ministrom dr. Domi-nicijem, ki je tudi sorodnik ugrabljenih in z odvetnikom družine Rossini Bonellijem, nato pa je izjavil, da ne bo začel s preiskavo. Ni pa hctel dati nobenih podatkov. Na vprašanje, ali je prejel zahtevane dokaze, je odgovoril na kratko «ne», drugih izjav pa ni bilo mogoče spraviti iz njega tel požreti listič, na katerem so bili naslovi voditeljev «A1 Fataha* v Franciji, vendar pa mu je policija to preprečila. Tako so francoske oblasti lahko uničile celotno gverilsko organizacijo v tej državi. Po francoskih zakonih bi moralo gverilcema soditi posebno sodišče, ki skrbi za varnost državljanov. Dejstvo, da se je to sodišče proglasilo za nepristojno in prepustilo razpravo krajevnemu sodišču pa daje misliti, da nočejo povzročiti francoske oblasti preveč hrupa in da nameravajo ravnati s teroristi kot z običajnimi zločinci. To potrjuje tudi dejstvo, da sta mladeniča obtožena le »nedovoljene posesti o-rožja* in da v obtožnici ni govora o političnih naklepih. Sicer pa kljub temu tvegata do deset let zapora in do 36.000 frankov globe, čeprav je možno, da ju obsodijo le na kratko zaporno kazen in še to pogojno. Potek potovanja palestinskih gverilcev je bolj podoben kriminalni zgodbi,' kot pa pravi teroristični akciji. Odpotovala sta iz Sirije ter prepotovala Libanon, Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo, Italijo in končno prispela v Francijo. V vsaki od teh držav sta morala oddati šifrirano sporočilo krajevni bazi gverilske organizacije, vendar pa ves ta čas nista bila v direktnih stikih z drugimi Palestinci. Za potne stroške so jima izročili 240 funtov šterlin-gov (okoli 350 tisoč lir), ko bi prispela v Francijo, pa bi morala priti v stik z nekim Davidom Crossom ter dvema Arabcema, znanima pod imeni Yaneil m Kamel. Skupaj bi morali organizirati in izvesti a -tentat. Do aretacije je prišlo prav po naključju. Med pregledom na italijansko - francoski meji so namreč v mercedesu odkrili eksploziv. Vesti, da je italijanska policija sporočila francoski, da sta mladeniča atentatorja, so le malo verjetne, saj bi ju v tem primeru prijeli že ob prihodu v Italijo. Mladeniča sta sedaj v marsejskih zaporih in v Gap ju bodo prepeljali tik pred začetkom sodne razprave. Domnevajo namreč, da se bo udeležilo obravnavč mnogo »opazovalcev* iz palestinskega in izraelskega tabora, ker bo slednja verjetno precej zanimiva. TRŽAŠKI DNEVNIK a Poplave in suša v Turčiji Zasedanje konzulte za Žavlje-Štramar Sinoči se je sestala konzulta za okraj Žavlje — Štramar. Na sestanku, ki je bil v poslopju osnovne šole, so sklenili, da se bo delegacija prebivalstva sestala z odgovor-n'mi upravniki čistilnice «Aquila» in jim obrazložila probleme, ki jih ta industrija povzroča v Žavljah. Sklenili so tudi, da bodo ustanovili komisijo za proučitev higienskih vprašanj, od grezn'c do odlaganja smeti, ter da se bodo zavzeli pri pristojnih oblasteh za postavitev dvojezičnih smerokazov za sosednje kraje Jugoslavije. Odslej bodo sestanki konzulte vsak drugi četrtek, še vedno v začasnem sedežu v osnovni šoli. • Drevi ob 1930 se bo sestala v Ul. S. Ermacora 3 rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. 9 Drevi ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo izvolila predsednika. Upravičene zahteve Združenja zadrug V Vidmu se je sestalo predsedstvo deželnega odbora združenja zadrug in je razpravljalo o raznih aspektih začetka delovanja novega deželnega sveta v zvezi s socialnimi in gospodarskimi vprašanji, ki jih izraža zadružno gibanje v naši deželi. Združenje zadrug je sklenilo, da bo navezalo primerne stike z deželnimi tajništvi strank in s predsedstvi svetovalskih skupin v deželnem svetu, da jim predloži in obrazloži neodložljive zahteve zadružnega gibanja. Posvetovali se bodo tudi s predstavniki drugih zadružnih central, da bi skupaj sestavili organično in enotno platformo zahtev. Med razpravo je predsedstvo vzelo na znanje številne pobude konzumnih zadrug proti naraščanju draginje. Podčrtalo je tudi velik pomen občnega zbora deželnega konzorcija zadrug za stanovanja, ki bo 14. julija v Trstu na sedežu krožka Salvemini in ki bo prav gotovo prispevalo k izdelavi načrta za gradnjo stanovanj v zadružni obliki. Ugotovili so, da se tudi na področju kmetijstva uresničujejo razne pobude, ki bodo vplivale na sedanje strukture in pospešile proces premagovanja krize cen kmetijskih pridelkov. Glede odnosov med deželo iii zadružništvom predsedstvo združenja predlaga, da bi se ustanovilo deželno odborništvo za zadružništvo. Diskusije so se udeležili Poletto, An-drian, Giachetti, Orsettig, Chiaranda in Sturari. S. G, ISTANBUL, 10. — V velikih poplavah, ki so v zadnjih dneh zajele nekatera področja ob črnem morju v Turčiji, je osem ljudi zgubilo življenje. Tudi škoda je ogromna, saj je voda preplavila mnogo vasi in čajevih plantaž. Na jugu dežele pa je huda suša, tako da nekateri prebivalci zapuščajo svoje domove in se odpravljajo proti severu, kjer je vode dovolj. NEW YORK, 10. — Med slovesnostjo v prostorih francoskega konzulata v New Yorku so podelili glasbeniku Dukeu Ellingtonu odlikovanje častne francoske legije. ...........m...............................n""""... URADNI OBISK HAN0JSKE DRŽAVNE IN PARTIJSKE DELEGACIJE liko od tožilca so se branilci zavzeli za rimsko sodišče. Odvetnik Trapani je predložil pred časom spomenico, v kateri je pobijal Ago-stinovo izvajanje. Po njegovem je bila obtožba združevanja v zločinske namene neosnovana, medtem ko je bila obtožba o vohunjenju veliko bolj konkretna, saj so preiskovalci našli celo prisluškovalno napravo. Res čudno, da se branilec poteguje ža proces pred sodiščem, ki je obtožilo njegovega klienta hujšega prestopka. Afera o protizakonitem telefonskem prisluškovanju je izbruhnila na dokaj čuden način. Zadeva je prišla v javnost sredi marca, ko je nekdo prišepnil na uho časnikarjem vest o Infelisijevi preiskavi, ki je bila do tedaj tajna. Na ta način so bili vsi krivci obveščeni o nevarnosti in so jo lahko pravočasno popihali. V mrežo preiskovalcev sta padla le Ponzi, Bene-fortd in manj pomembni grisluš- Prisrčno ozračje na pogovorih med SZ in Severnim Vietnamom V ospredju razprave medsebojni odnosi med obema državama MOSKVA, 10. — Danes zjutraj sc se v Kremlju začeli pogovori picd sovjetskimi in sevemovietnamskimi voditelji. Hanojsko delegacijo vodita tajnik sevemovietnamske delavske partije Le Duan in ministrski predsednik Pham Van Dong, sovjetsko pa generalni tajnik KP SZ Brežnjev, predsednik Podgomi in ministrski predsednik Kosigin. Poleg njih sta v sovjetski delegaciji še zunanji minister Andrej Gromiko in minister za obrambo Andrej Grečko. Po zaključku prvega srečanja med obema delegacijama — je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila krajše sporočilo, v katerem je rečeno, da je tekla razprava o sedanjih mednarodnih vprašanjih ter o problemih v zvezi z nadaljnjim razvojem odnosov in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Severnim Vietnamom. Pogovori med najvišjimi sovjetskimi in hanojskimi državniki, nadaljuje sporočilo, so potekali v bratskem in prisrčnem ozračju .Generalni tajnik CK KP Brežnjev je na kosilu, ki ga je sovjetska vlada priredila v čast sevemovietnam-skim gostom, čestital hanojskim voditeljem zaradi doseženega premirja v Vietnamu. Poudaril je odločilni pomen sovjetske pomoči in dejal, da se sovjetska vlada zavzema za popolno in natančno izvajanja sporazuma o premirju. Govoril je tudi o nekaterih temah sovjetske zunanje politike in omenil sporazum o preprečitvi jedrskega spopada, ki so ga podpisali junija v Washingtonu. Prav tako je izrazil svoje zadovoljstvo ob uspehu prve faze evropske konference o var nosti in sodelovanju v Helsinkih ter dejal, da je bila eden temeljnih kam- nov utrditve miru v Evropi. Kar zadeva Bližnji vzhod je Brežnjev poudaril, da SZ podpira pravično borbo arabskega ljudstva za odpravo posledic izraelske agresije. BUKAREŠTA, 10. - V Bukarešti so odprli mednarodno razstavo jeklenih polizdelkov, katere so se u-deležila tudi tri italijanska podjetja: Breda, Cogne in Tematex. * # # RIM, 10. — Italijanska zasebna letalska družba »Itavia* je sporočila, da je z današnjim dnem zopet uvedla polete na letališče »Liberi* v Pescari, ki je bilo dalj časa zaprto. * # • HEMINGSFORD (Quebec), 10. —, 12 mladih tigrov je ušlo iz ljud-l' Napadel jo je mladi dolgolasec Že spet roparski podvig na priletno žensko Včeraj zgodaj popoldne je neznani mladenič oropal priletno žensko na stopnišču poslopja, kjer ta biva. Oropana ženska je 67-letna Maria Albi vd. Geissler, ki stanuje v Ul. S. Lazzaro 19. Geisslerova se je po kosilu vračala domov. Stopila je v vežo poslopja in se povzpela po stopnišču do drugega nadstropja. Tu ;e bil mladenič, ki jo je vljudno vprašal, ali morda stanuje tam neki Marcone. Ženska se je ustavila, da bi mu odgovorila, tedaj pa jo je mladenič nenadoma napadel, ji s silo iztrgal iz rok torbico in urno pobegnil. V torbici je bilo 10.000 lir, šop ključev in nekaj osebnih dokumentov. Priletna ženska je zaradi sunka izgubila ravnotežje, padla ter se zakotalila po stopnišču. Zaklicala je na pomoč, nihče pa je ni slišal. Nato je počasri vstala in se odpravila na kvesturo. Agentom je povedala, kaj se ji je pripetilo in je zelo točno opisala mladega roparja. Več izvidnic se je naglo podalo v bližino njenega stanovanja, z drugim avtom pa so žensko odpeljali v bolnišnico. Tu so ji ugotovili precejšnje u-darce po glavi, rokah in stegnih, na srečo pa si pri padcu po stopnišču ni zlomila nobene kosti in tako se je lahko irrnila domov. Medtem so agenti zaman iskali mladega pobalina. Kaže, da je srednje postave, star nekoliko nad 20 let, z dolgimi temnimi lasmi, govori v lepi italijanščini, nosil je rumeno majico in temne hlače. Na podlagi opisa bi torej lahko bil isti mladi ropar, ki je predsinočnjim napadel in okradel priletno upokojenko v Ul. Crispi. Zato ga agenti letečega oddelka aktivno iščejo, njegov opis pa so razdelili vsem izvidnicam. Aretirana mlada angleška tatova Mlada angleška «štoparja» sta zaključila svoje potovanje po Evropi v koronejskih zaporih. Zasačili so ju včeraj dopoldne v Ul. F. Severo, ko sta skušala ukrasti motorno kolo vr-skega vrta v kanadskem mestu He-1 ste »lui* 50 kub. cm. Mlada dolgo-mingsfordu. Pazniki so jih našli 9,1 lasa fanta sta pritegnila pozornost tri pa so še vedno svobodni. * * # TORINO, 10. - 80-letni pisatelj Dino Segre, bolje znan pod psevdo-nimon Pittigrilli, je dosegel ločitev od žene Rine Senigaglia, s katero se je oženil leta 1930. • • • THIENE, 10. — Prometna nesreča v bližini Vicenze je terjala dve smrtni žrtvi in tri ranjene. mimoidočih, ko sta se z nahrbtniki skušala povzpeti na skuter. Opazili so ju tudi agenti, ki so privozili mimo in so ju ujeli, čeprav sta fanta skušala pobegniti. Težki nahrbtniki so jim seveda pri begu bili v veliko napoto. Tako so 21-letnega Johna Leslia Smitha in prav toliko starega Johna Terrencea Groverja, oba iz Londona, aretirali pod obtožbo tatvine v obtežilnih okolnostih.