V V
Izhaja vsak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih Id dnevih po praznikih Posamezna številka Din l-—. lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80’—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. B0-fi9 In RO-71
Jugoslovan
Itokoplaov at vračam«.
Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava
v Lj ubljani, Gradišče 4, tel. 30-08. Podružnica * Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. tel. 29-G0.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček, raE.j Ljubljana 15.621,
St. 73
Ljubljana, nedelja, dne 29. marca 1931
Leto II.
11
Sir Horace Rumbold, angleški poslanik v Berlinu, ki je napravil de-marSo pri nemški vladi radi avstrijsko-nemške pogodbe
Diplomatska večerja na našem poslaništvu v Sofiji
Sofija, 28. marca. A A. Snoči je jugoslovanski poslanik Vukčevič priredil v poslaništvu diplomatsko večerjo, kateri so prisostvovali bolgarski zunanii iini3ter Burov z gospo, angleški, romunski in češkoslovaški poslanik z gospemi, francoski odpravnik poslov in ur vi tajnik jugoslovanskega poslaništva Vukmirovič.
Preganjanje poljskih učiteljev v Nemčiji
Varšava, 28. marca. A A. Pat poroča: PoPski Usti prinaSajo z velikimi naslovi in na v' uem mestu vest napadu nemških terorističnih toln na poljskega učitelja Taskijeviča, ki je poljski podanik in v vsakem pogledu kvalificiran učitelj. Njega so ponoči napadle nemške tolpe v Majsnicu in ga preteple, nakar so ga oblasti odpustile iz službe.
Ustanovitev madjarsko-jugoslovanske trgovske zbornice v Beogradu
Beograd, 28. marca. 1. Danes ob 4. popoldne se je v dvorani beograjskega vseučilišča vršila ustanovna seja madjarsko - jugoslovanske gospodarske zbornice. Na seji je bil izvoljen odbor jugoslovanskega dela zborničnega sveta. Sa-jo je otvoril dr. Šičarevič, ravnatelj Jadransko-podunavske banke. Nato je imel predavanje o gospodarskih zvezah Madjarske in Jugoslavije Tibor pl. Kalay, za njim pa dr. Pavlinovi«, generalni konzul kraljevine Jugoslavije v Budimpešti. Nato se je izvršilo konstituiranje jugoslovanskega dela zborničnega sveta. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Djuričič, upravnik državne Hipotekarne banke.
Odnošaji med Poljsko in Nemčijo
Varšava, 23. marca. AA. Pat poroča: Poljski tisk v komentarjih k vestem iz Konigsberga v vzhodni Pruski pravi, da je isti dan in na isti seji deželni zbor vzhodne Pruske izglasoval Štiri resolucije, ki so v glavnem naperjene proti Poljski. V .prvi resoluciji se zahteva, da se odkloni trgovinska pogodba s Poljsko. V drugi resoluciji se zahteva od nemške vlade, da nadaljuje proti-poljsko akcijo v Svetu Društva narodov v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin. Tretja resolucija je istotako naperjena proti trgovski pogodbi s Poljsko. Kot argument se navaja, da so s trgovsko pogodbo s Poljsko ogroženi gospodarski interesi Vzhodne Pruske. Četrta resolucija, ki so jo predložili komunisti, zahteva ukinitev plačil po Youngovem načrtu. Listi pravijo, da za to resolucijo niso glasovali samo komunisti, temveč tudi Hitlerjeve! In socijaHsti.
Zamotan političen položaj na Bolgarskem
Sofija, 28. marca. 1. List »Zora« prinaša na uvodnem mestu članek, v katerem pravi med drugim: Znano je, da so vse stranke in tudi državljani izven strank obrnili svoje poglede do državnega poglavarja v tem za bolgarski narod usodepolnem času, ko stoji Bolgarija pred volitvami. V kratkem nastopi kratka perijoda med dvema sobranjema. V tem času lahko kralj tudi brez sobranja spremeni vlado. Zato se sedaj pogledi vseh politikov kakor tudi naroda obračajo prav posebno h kralju. Če ne pride do sporazuma med vlado in med opozicijo, bo kralj prevzel oblast v svoje roke. Omenjajo se že imena novih ministrov za ta slučaj. Na prvem mestu računajo, da bi utegnil sestaviti vlado g. Malinov, ki bi za notranjega ministra vzel poslanika v Rimu Vlkova, za vojnega ministra pa sedanjega vojnefa ministra. Zaradi teh kombinacij se v vrstah Demokratičnega zgovora opaža inočna nervoznost. Zgovor se trudi z vsemi silami, da bi obdržal situacijo v svojih rokah.
Nemčija računa s pomirjanjem Evrope
V Berlinu irdijo, da je nemška vlada sprejela zaliioe Anglije - Pred veliko nočjo ne bo nikakih novih dogodkov - Poljski glas o pomenu avsir.-nemškega sporazuma
Berlin, 28. marca. A A. Tukajšnji politični krogi sodijo, da velika razburjenost, ki je prevzela evropsko javnost zaradi objave avstrijsko-nemškega sporazuma, po malem pojenjava in (la sc razvija ozračje razumevanja in mirnejšega presojanja. Prav tako se opaža, da tudi v nemških političnih krogih položaj mirneje presojajo. Posebno podčrtavajo berlinski politični krogi, da se Anglija ni solidarizirala s francosko tezo, nego da si je pridržala pravico, da samostojno zavzame svoje stališče. Anglija je, kakor se je pokazalo, samo to zahtevala, naj Svet Društva narodov prouči pravno stran nemško-av-strijske pogodbe, in na to je Nemčija, kakor se vidi iz odgovora dr. Cur/iusa, takoj tudi pristala. Zato pripisujejo berlinski krogi velik pomen pisanju današnjega »Timesa«, ki piše, da ni res, da bi bila kršena katerakoli mednarodna pogodba. Kar se tiče grožnje Francije, da bo odpovedala trgovinsko pogodbo, naglašajo nemški
krogi, da je Francija že prej hotela odpovedati to pogodbo ne glede na nemško -avstrijsko pogodbo, ker gre trgovinska bilanca med Nemčijo in Francijo vse bolj v nemško korist.
V	tem tonu pišejo vsi nemški listi. Zlasti pobijajo verzije, ki so se razširile v inozemstvu, da je objavljena pogodba samo en del avstrijsko-nemškega sporazuma, in sicer njegov javni del, dočim tajni del te pogodbe niti ni bil objavljen.
Dunaj, 28. marca. d. V zadevi nameravane nemško-avstrijske carinske zveze ne pričakujejo pred veliko nočjo nobenih važnih akcij. Avstrijski zvezni lcancelar dr. Ender je odšel z Dunaja in ostane nekaj dni v Bregencu. Podkancelar in zunanji minister dr. Scliober je še zmeraj bolehen. Razen tega je eden od ministrov v Rimu, drugi pa v Berlinu. Tudi češkoslovaški poslanik na Dunaju se mudi na Češkoslovaškem. Zato ne smemo prihodnje dni pričakovati nobenih iznenadenj.
London, 28. marca. d. Kakor poroča diplomatični dopisnik »D.aily Ileralda«, niso do sedaj napravili še nobenih novih sklepov o nadaljnem stališču Anglije do nemško-av-strijskega carinskega dogovora. Tu še vedno niso opustili narte, (la ho nemška vlada vendarle sprejela Henrtersonov predlog.
Varšava, 28. marca. A A. Pat poroča: Državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev Beck, ki vodi za odsotnosti ministra Zaleskega ta resort, je včeraj ponovno zaprosil avstrijskega pooblaščenega ministra barona Heineja, da mu da točnejše poročilo o nameravani carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo.
V	ršava, 28. marca. AA. Današnji »Ku-rier Porank prinaša članek, v katerem govori o priključitvi Avstrije k Nemčiji i« poudarja, da je načrt o spo .izumu med Nemčijo in Avstrijo v glavnem zasnoval Curtius, da bi onemogočil Briandoro idejo o vseevropski uniji.
Važne razprave na žitni konferenci v Rimu
Nesoglasje gle.de vzrokov krize žita - »Kruh je izgubil prvenstveno mesto med hranili« Ruski dumping in konkurenca Amerike - Stališče naše delegacije
Rim, 28. marca. n. V dosedanji diskusiji na mednarodni žitni konferenci so se pojavile razne teze o vzrokih žitne krize in o načinu, kako bi bilo treba to krizo reSiti. Poročali so o ukrepih in akcijah poedinih držav in gospodarske sekcije Društva narodv za pobijanje tega zla, poročali so tudi o rezultatih konference, katero je sklicala komisija za proučevanje evropske unije v Parizu.
Mussolini je v svojem govoru izključil možnost, da bi bila superprodulccija žita izzvala krizo. Zagovarjal je potrebo, da se prideluje žito v izobilju. Po njegovem mnenju je zmanjšanje konsuma glavni vzrok krize. Proizvodnja žita je sicer res narasla, toda prav tako je naraslo število prebivalcev v svetu. Kruh izgublja svoje prvenstveno mesto. Nadomestorati so ga pričele boljše in bolj izbrane jedi, zato jo treba poskrbeti, da se bo žito bolje porazdelilo med ljudi in da se bo povečal konsum njegovih izdelkov.
Francoski delegat Albert Masse je zavzel nasprotno stališče. Trdil je, da je kriza nastala, ker se je omajalo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Velike žitne zaloge so še bolj poostrile krizo. Govornik je nastopil za akcijo, da se poveča konsum in omeji pridelovanje žita. Ta poslednji ukrep bo najbolj zalegel. Danes je 17,000.000 ha zemlje več posejane z žitom kakor leta 1913. Omejitev pa bi se morala izvesti v državah, ki so po vojni povečale pridelovanje žita. To stališče francoskega delegata indirektno loči žitno proizvodnjo v Evropi od one v Ameriki, Če bi hoteli odpraviti nadprodukcijo, bi bila pred vsem prizadeta Amerika, ker je baš tam opaziti večje pridelovanje žita nego pred vojno.
Argentinski delegat Perez se je zavzel za uravnovešenje žitne proizvodnje. Odločno je nasprotoval temu, da bi se skušala svetovna žitna kriza rešiti le z enostranskimi sredstvi. Perez je odkrito nastopil v obrambo Amerike in je naglasil, da je na svetovnih žitnih tržiščih nastal kaos zaradi ruskega dumpinga. Sovjetska Rusija prodaja žito daleč pod /ržiiimi cenami.
Sovjetski delegat Kričman je v svojem govoru opozarjal, da je žitna kriza nastala zaradi nadprodukcije in zaradi vedno večjih zalog žita. Sovjetska Rusija ne pozna nadprodukcije. Izrazil je nado, da bo imela konferenca dobre rezultate in da bo našla bazo za mednarodno kooperacijo.
Poljski delegat Rose je dejal, da so vse države v vzhodni Evropi že skušale obvladati krizo. Vzroki krize so raznovrstni.
Nato je nastopil jugoslovanski delegat dr. Frangeš. V svojem govoru je naglasil potrebo, da se najdejo čim prej koristne mere, da se obvlada kriza. Najbolje bi bilo, da so uvede prelerencijalni režim za
žito in njegove i—lk.\ Pri tem je treba seči tudi po mednarodnem agrarnem kreditu.
Današnja »Tribuna« prinaša nekatere izjave poljedelskih strokovnjakov. Važnost mednarodne konference za žito je v teh izjavah posebej naglašena. Tako je romunski poljedelski minister Madgearu izjavil, da so vzroki krize ne morejo natančno določiti. Treba je upoštevati nadpro-
dukcijo in zmanjšanje konsuma, toda so še drugi razlogi. Treba bo najti evropsko rešitev tega problema. Pri tem mora sodelovati tudi Rusija, ki v žitni politiki lahko sodeluje tudi z ostalimi državami v Evropi.
Kanadski delegat William je naglasil, da Kanada ne more zmanjšati produkcije žita in da se mora radi tega dvigniti konsum.
Novi republikanski izgredi na Španskem
Dijaški nemiri po raznih mestih
Madrid, 28. marca. AA. Iz raznih španskih mest poročajo o novih izgredih. V Madridu se je zbralo pred medicinsko fakulteto 2000 delavcev. Odtod so hoteli k notranjemu ministrstvu, da bi zahtevali občo amnestijo. Izgrednike je razpršilo redarstvo, ki je pri tej priliki aretiralo mnogo demonstrantov.
V Valenciji so se dijaki in redarji medsebojno obstreljevali. Dijaki so se polastili univerze, ki so jo oblasti zaprle.
Tudi v Barceloni so bili spopadi med dijaki in redarji, ker so dijaki hoteli preprečiti tramvajski promet.
V Sevilli je moralo redarstvo dvakrat razpršiti delavske demonstrante. Med pretepom je bilo več oseb ranjenih.
Proglas generala Burquetea
Madrid, 28. marca. AA. Policijski direktor v Madridu Mola je bil odstavljen. Dijaki so ga obdolžili, da je zakrivil nerede. Že delj časa so zahtevali, da ga vlada odstavi.
Madrid, 28. marca. A A. Generalni poročnik Burquete je objavil včeraj manifest, v katerem pravi, ida so sedanji nemiri v Španiji nastali, ker se niso popravile krivice, ki jih je zagrešila diktatura Prime de Rivere. General nadaljuje, da je obnovitev diktature v Španiji izključena in da bo pustil aretirati vsakega generala, ki bi kaj takega poizkusil. Vladni krogi smatrajo generalov proglas za hudo kršitev vojaške discipline. Ni še znamo, kaj bo storil v tein primeru vojni minister Berenguer.
Strogi varnostni ukrepi v Nemčiji
Zasilna odredba predsednika Hindenburga
božnikom
Berlin, 28. marca. AA. Predsednik Hindenburg je na osnovi 48. člena ustave izdal narecibo, ki pooblašča oblasti, da nastopijo z vso strogostjo proti kršiteljem miru in reda. Naredba prepoveduje shode in demonstracije pod milim nebom. Notranji minister je poslal vsem vladam navodila, naj zahranijo ateistične shode o Veliki noči.
Berlin, 28. marca. d. Na merodajnih mestih opozarjajo na to, da so dali povod današnji zasilni naredbi dogodki zadnjega časa. Vedno zopet smo morali doživeti, da so državo in njene organe nekatere osebe najnizkotnejše zasramovale in da so se dogodila politična nasilja in celo umori, da so bili drugače misleči žaljeni v svojem svetovnem naziranju in v svojih čustvih.
Tudi cerkveni krogi so bili v zadnjem času zelo vznemirjeni po prireditvah in dejanjih brezbožniških društev. Ta!:o vrste prireditve so bile nameravane tudi za Veliko noč. Zato so se zastopniki katoličanov in evangelikov obrnili na državnega predsednika za pomoč. V krogih državne vlade so naziranja, da je sedaj, ko je sprejet v državnem zboru državni proračun, ki predstavlja osnovo za državno eksistenco in za
Mere proti brez-
potrebe gospodarstva, potrebna tudi ureditev notranje-političnih stvari. Država iia dežele morajo storiti vse, da se ustvari red in da politično Življenje v Nemčiji najde zopet pot nazaj do oblik, ki so vredne kulturnega naroda.
Začasna trgovinska pogodba z Romunijo
BukareSta, 28. marca. AA. Rador poroča: »Službene novinec objavljajo uveljavitev začasnega tri;' inskega aranžmana s kraljevino Jugoslavijo z dne 20. julija 1930.
Podpis trgovinske pogodbe s Češkoslovaško
Beograd, 28. marca. AA. .Tutri ob 12. odpotuie v Prago k "dpisu trgovinske pogodbe m "d Češkoslovaško in Jugoslavijo minister za trgovino in industrijo dr. Jura j Demetrovid z gospo. Z ministrom bo potoval šef kabineta Boško Mašič.
Angleška družba za Jugoslavijo
Londou, 28. marca. n. Tu so osnovali finančno društvo »International Service Corporation«, ki si je postavilo cilj, da dobi v Jugoslaviji koncesije za gradnjo javnih det
Nemci segajo zopetf po slovenski zemlji
Obširno so že poročali slovenski listi o članku univ. prof. Manila v nemški 'znanstveni reviji Geopolitik, v katerem članku se zahteva za nemštvo ne le mo vso slovensko štajersko, temveč vse ostalo slovensko ozemlje z nekdanjo Kranjsko vred.
Na prvi pogled se nam zdi vsa reč bedasta in je tudi v resnici za nas in naše stališče. če pa razmislimo stvar podrobneje in si predoči-mo dejstvo, da imajo Nemci do skrajnih možnosti organizirano skrb za nemštvo izven Nemčije in Avstrije, da imajo v evidenci domala vsakega nemškega človeka izven meja svoje domovine, da imajo za vse to ogromen aparat, ki ga obilno financira nemška državna blagajna in pa posamezniki, potem pa se nam ta reč ne sme zdeti tako smešna in brezpomembna. Ne smemo se izgovarjati: »Kaj pa hočemo? Saj proti tolikemu številu itak nič ne moremo. Sicer pa: Kdo bo pristal na to nemško zahtevo? Nazadnje bodo vprašanje rešili bajoneti.« Že res, ampak za bajoneti pridejo mirovne konference, ki so po navadi močnejše kot vsi bajoneti.
Ta naša ravnodušnost in malodušnost nam je Slovencem že ogromno škodila. Taka jalova tolažba utegne biti kdaj Slovencem tudi kulturna in politična smrt.
Kaj torej storiti?
V	prvi vrsti jo treba vzgojiti naše obmejno ljudstvo k večji narodni zavesti, osrednji del ljudstva in inteligenco pa zbuditi iz narodne mlačnosti in zaspanosti ter mu vcepiti smisel in zanimanje za narodnostne boje naših obmejnih krajev, ki v resnici trajajo dalje, čeprav pritajeno, zato pa tembolj nevarno.
Ko sem pred dvema letoma hodil po našem Kozjaku, ki sem ga že prej, zlasti glede narodnostnih bojev, precej poznal, sem videl, da se tam v narodnostnem oziru ni dosti spremenilo. Sole so pač slovenske, tu pa tam životari še kakšno društvo. To je vse! — Nemci so prva leta po vojni izza meje požmurjeno gledali, kaj bo pri nas. Ko so videli, da vse spi svoje ne-vzdramno spanje, pa so pričeli polagoma prihajati na našo stran v vas najprej k svojim nemškim in nemškutarskim bratcem, kmalu pa tudi k svojim starim slovenskim somišljenikom. Tako je bil napravljen most, ki se je zmeraj bolj širil in krepil. In danes hodijo sem nemški turisti iz vseh obmejnih krajev, zlasti pa iz Gradca, ter predejo tu svoje drobne in skrite niti med našim ljudstvom in ga tako z raznimi obljubami in s svojo prijaznostjo pridobivajo zase. V vsem pasu od Sv. Urbana nad Mariborom pa do Remšnika nad Marenbergom je tako. Skoraj na vsak korak srečaš nemškega turista — slovenski so tam precej bele vrane. Od precej redkih, zavedno slovenskih ljudi tam gori pa sem zvedel, da Nemci tajno agitirajo za Avstrijo. Vse te niti pa vodijo v Gradec, kjer je prvo, dobro organizirano središče za agitacijo nemštva po naših krajih, 'io tsredisče vodijo Nemci iz Rajha.
Takšna je torej slika naše severno-slovenske meje. In tega se po večini ne zavedamo. Ako torej gledamo Maullov članek s te strani, nam pač ne more biti več vseeno. Zato je naša nujna dolžnost, da se zganemo in tudi mi organiziramo skrb za svoje severno slovenstvo, vsaj za tisto, kolikor ga je v naši državi, da ne bomo res nekoč presenečeni. Ra*voj slovenskega turizma ima v teh krajih in zlasti v te kraje svojo veliko narodno vlogo.
Kar se tiče druge Maullove trditve, da je vse slovensko ozemlje, tudi Kranjska, nemško kulturno ozemlje, pa jo Slovenci resda navidez precej potrjujemo. S svojim servilizmoin in večnim hvalisanjem samo nemške kulture, češ, samo ta je na vrhuncu, smo to očitanje tudi zaslužili. In Maull je najbrž to svojo trditev izrekel celo na podlagi statistike, ker je lahko dognal, da kupujemo Slovenci ogromne množine nemških knjig, mnogoveč, kot nam je za znanstveno in sploh kulturno delo potrebno. Domače knjige ue gredo v kup, nemške pa nič koliko, celo najrazličnejši šumi.
Kako Nemci umetno širijo ta svoj »Kultur-boden« po Slovenskem, nam lepo dokazujejo razne nemško potovalne igralske in druge družbe, včasih celo zelo neumetniške stopnje (spomnite se le na gostovanje dunajske operete!). K takim 'predstavam derejo Slovenci kot nori, kar je značilen dokaz za našo narodno in kulturno •zavesi.
Tudi razni »burši«, ki jih ob vsakih počitnicah, pa tudi izven njih, vidiš v Ljubljani, ko ti po raznih hišah s svojim »heilanjem« in »jodlanjem« beračijo od naših ljudi denar, imajo zvečine samo ta namen, da širijo pri nas nemško kulturno misel.
Še nekaj je, s čimer delamo Slovenci tudi videz nemškega kulturnega in jezikovnega ozemlja. To je uporaba nemščine v trgovskem svetu. Vsi naši trgovci si dopisujejo z nemškimi trgovci samo nemški. Izgovor, da Nemec ne zna slovenščine, tukaj ne velja. Naj se je pa nauči, ali pa vzame za svojega korespondenta Slovenca, če hoče pri nas zaslužiti denar. Dosti je brezposelnih in sposobnih, ki bodo po svoj kruh radi šli tudi v tujino. Le če bi slovenski trgovec hotel govorili samo slovenski, potem bi nemški trgovski agent pri nas nič ne opravil in moral bi ga nadomestiti Slovenec, ki bi tako zopet imel svoj kruh. Vidimo pa ravno obratne razmere. Slovenski trgovski potnik strada, po domovini pa nam ponuja razno nem-Sko blago nemški agent, slovenski trgovec pa
Razveseljiv napredek naše plovbe na Jadranu
Novi vozni red uvaja znatno potenciranje in zboljšanje prometa
v promet nov parnik za novo progo med Dubrovnikom in Bok o Kotorsko.
Pri izdelovanju novega voznega reda so posebno pazili na to, da se izboljša potniški promet in da se zadosti vsem potrebam, ki jih nalaga promet in ki jih zahtevajo posamezna mesta na obali in na otokih.
Po novem vozjiem redu bo »Jadranska plovidba« prevozila 1,079.133 morskih milj, to je za 49.411 morskih milj več kakor lani. Parniki »Dubrovačke plovidbe« pa bodo prevozili 202.104 morske milje ali 10.811 morskih milj več kakor lani, parniki družbe »Boka« pa 134.940 morskih milj, to je 6.800 morskih milj več kakor lansko leto.
Beograd, 28. marca. AA. Z novim voznim redom se je znatno razširila plovba na Jadranu za leto 1931. Posebno bo narasla obalna plovba. Posamezne družbe so si nabavile nove ladje, ali pa so po dogovoru uvedle tudi nove potniške proge.
»Jadranska plovidba« si je nabavila razkošni parnik »Prestolonaslednik Pel ar«, s katerim bo opravljala službo na progi Su-šak -Kotor. Razen tega je dobila dva manjša parnika, ki bosta vozila med Sušakom in Rabom in na brzi progi Split-Metkovič.
Dubrovačka plovidba« si je nabavila brzi parnik »Šipanj«, družba »Boka« pa postavi
Seja občinskega odbora v Trbovljah
V	četrtek se je vršila v občinski posvetovalnici v Trbovljah seja občinskega odbora, katero je vodil župan g. Vodušek. Poročal je, da je banska uprava na vlogo županstva, da bi se kuluk radi težke gospodarske in socijalne krize v Trboveljski občini ne pobiral, odgovorila, da se kuluk v načelu ne more ukiniti, nasprotno naj občina z denarjem, ki ga bo zbrala na račun kuluka, zaposli brezposelne delavce pri popravljanju cest.
Občinski svetovalec g. Pavlin Vinko pojasnjuje nato posamezne postavke občinskega obračuna ter ugotavlja, da so znašali dohodki občine v preteklem letu Din 499.457'08 manj, kakor je bilo proračunano, to pa vsled manjših dohodkov iz občinskih davkov, zlasti trošarine, radi primanjkljaja pri občinskem kopališču in dr. Po revizijskem poročilu, ki ga je podal g. Pavlin, predlagajo revizorji, da se izreče celemu odboru absolutorij, nakar se je tudi revizijsko poročilo odobrilo. Zatem naglasa župan potrebo, da se v bodočem proračunu pozicija nepredvidenih izdatkov poviša, za letos se pa naj izdatki iz te postavke omejijo, kajti neprestano se pojavljajo novi nepredvideni izdatki, katerih se ni mogoče ubraniti, kakor ljudsko štetje in dr.
Nato je občinski svetovalec g. Roš načel zanimivo razpravo o okrožntct banske uprave glede združitve onih malih občin, ki vsled slabe davčne moči ne morejo zadostiti nalogam, ki jim jih narekuje zakon. Ugotovljeno je, da sedanja mnenja trboveljske občine do dolske in zagorske občine ni povsem naravna, ker gravitira na pr. vas Bevško bolj k Trbovljam nego k Zagorju, na drugi strani pa tudi del dolske občine že po naravi spada k Hrastniku. Gospod župan pojasnjuje v daljših izvajanjih stališči Steklarne ln Kemične tovarne v Hrastniku glede priključitve obeh industrijskih teritorijev dolski občini. Obe industriji sta pismeno protestirali proti nameravani priključitvi, ker je občinski odbor občine Dol sklenil doseči s pomočjo banske uprave odcepitev onega dela Hrastnika, kjer obratujeta obe navedeni industriji. S to priklučitvijo hoče občina Dol oči-vidno doseči, da se sedanje nepovoljno stanje njenih občinskih financ zboljša. Po predlogu dolske občine naj bi bila bodoča mejo potok Bmica. Sicer sta steklarna in Kemična tovarna v Hrastniku tudi predlagal opreme trbo ofccinsks meje med trboveljsko in dolsko občino, toda ne v škodo Trbovelj. Po njihovem načrtu naj bi šla bodoča meja od Riicklonovega mostu do rudniške dovlačilnice na hrastniškem kolodvoru.
K besedi se je nato oglasil zopet g. Roš, ki po-jasnuje, da je to vprašanje že razmotrivalo starešinstvo, ki se je zedinilo v tem, da naj občinski odbor osvoji mnenje Steklarne in Kemične tovarne v Hrastniku, da se zaprosi kr. bansko upravo za novo razmejitev. Predlog g. Roša je bil soglasno sprejet, Glede Bvškega je pa občinski odbor soglasno mnenja, da naj lokalni strokovnjaki in izvedenci na licu mesta v sporazumu s tamošnjim prebivalstvom ugotovijo, kie naj bi šla v bodoče občinska meja. Končno je prečital g. Roš še dopis sreskega načelstva v Laškem, ki priporoča občini, da bi se Laški dimnikarski okoliš razširil na škodo trboveljskega. Ker za tako razširitev ne vidi potrebe, sklene občinski odbor soglasno, zaprositi sresko načelstvo, da ostane trboveljski dimnikarski okoliš neizpremenjen.
Občinski odbornik g. Berger je nato poročal
o	prošnjah Sokolskih društev v Trbovljah in Hrastniku za podporo. Finančni odsek in starešinstvo sta sklenila, da se nakloni obema društvoma po 5000 Din iz postavke nepredvidenih izdatkov. Gospod župan ta sklep pozdravlja ter priporoča občinskemu odboru, da ga osvoji, kajti, današnji Sokol kraljevine Jugoslavije je po-
že ikoni toliko nemščine, da se ž njim za silo zmeni.
Pa tudi po stalnih trgovskih in zlasti industrijskih obratih imamo vse polno Nemcev, ki nam niso prav nič potrebni in odjedajo domačinom kruh ter se rogajo nam samim. Že časniki so poročali o talilih primerih, pa zaman.
Naša krepka narodna zavest je tista moč, ki mm more tukaj pomagati in tujcu vcepiti spoštovanje do nas. Odločnosti je treba k temu!
Vse to in še drugo so sama dejstva, ki jasno govorijo, da je Nemcem upravičeno lahko zrasel greben, da se upajo tako javno nastopati proti nam in nas kratko smatrati za del svojega kulturnega in celo narodnega območja.
Proti temu bi nam dobro rabila poglobitev v lastno narodno in kulturno individualnost, ki naj bi nam budila krepko narodno zavest. Budno je treba stati na stražil To nam izpričujejo vedno pogostejše zahteve nemških državnikov po reviziji mirovnih pogodb. Nemci so več kot deset let pridno zbirali najrazličnejši material za svoje narodne manjšine. Pazimo, da ne bomo kdaj presenečeni! Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da je vedno pripravljen.
Zapomnimo si samo eno: Klin se izbije s klinom! Proti nemški organizaciji in gonji mora imeti uspeh samo naša organizacija. Dr. —ič.
vsem nekaj drugega, nego je bil stari Sokol v prejšnjih političnih časih. Predlogu g. Letnika, da se poviša Sokolstvu predlagana podpora na
10.000 Din, je ugovarjal g. Malovrh, češ da je v Trbovljah še več drugih organizacij, ki vršijo med narodom enako pomembno prosvetno delo, ki se bodo sigurno oglasile s sličnimi prošnjami. Kljub ugovoru, ki je napravil na vse prisotne nacijonalno čuteče občinske odbornike precej mučen utis, je predlog g. Letnika z večino prodrl.
Zatem poroča g. Malovrh, da je Damski komite Rdečega križa, ki je pokrenil akcijo za prehrano slabo hranjene dece prosil tudi občino za podporo. Zato predlaga, da se nakaže v ta namen znesek 5000 Din mesto predlaganih 1000 Din, ki jih je sklenil nakazati finančni odsek in starešinstvo. Na priporočilo g. župana Vo-dušeka občinski odbor predlagano zvišanje odobri.
Prošnji Kolenc Minke in Povše Martina za podelitev koncesije za krčmarsko obrt se odkloni, ker ni krajevne potrebe.
Gospod Plavšak Robert poroča glede ljudskega štetja, ki se bo vršilo koncem marca.
Gospod Klenovšek pojasnjuje, da je občinski odbor svoječasno sklenil prepovedati kolesarjenje za Savo. Po daljši debati se sklene, da se dovoli vožnja za Savo samo onim kolesarjem, ki stanujejo za Savo, drugim pa samo takrat, kadar cesta ni preobljudena. Vožnja od gostilne Kokalj do mostu je pa sploh zabranjena.
Na predlog g. Klenovšeka se sprejme več •prosilcev v občinsko zvezo.
Gospod župan je nato poročal, da je dosegel glede zgradbe nove •šole popoln sporazum med trboveljsko občino in šolsko občino v Hrastniku. Po načrtu g. Pavlina se ne bo najelo za to nobeno posojilo, marveč se bo gradilo iz rednih dohodkov. Vse skupaj, t. j. šole, telovadnica in stanovanje za učiteljstvo je proračunano na
4.800.000 Din, h katerim bo prispevala občina Trbovlje 87’2%, Dol pa 12'8°/0. Sola mora biti do leta 1934 gotova. Občina ima sedaj na razpolago 1,000.000 Din, občina Dol pa 614.000 Din. Vsako leto bi naša občina votirala v proračun svoto 1 milijon Din. Gospod Pavlin je naglašal svoje zadovoljstvo, da se ni najelo posojilo, marveč se je sprejel njegov načrt, s čemer se je prihranilo mnogo denarja.
Pogodba med občino Trbovlje in šolsko občino Hrastnik se nato soglasno odobri.
Na prošnjo g. Roša sklene odbor, da se naslovi na poštno direkcijo v Ljubljani prošnja, da se poštni urad prestavi iz poslopja železniške postaje v središče Hrastnika, kjer je sedaj prazno poslopje za poštne uradne prostore.
Gospod Pavlin poroča, da je upravni odbor sklenil sprejeti g. Osolina kot sl’ .go Klavnice z mesečno plačo 120 Din, dalje se je prodalo g. Cestniku Valentinu 1670 kvadratnih metrov občinskega zemljišča za ceno 5 Din za kvadratni meter pod pogojem, da si na tem zemljišču zgradi hišo tekom dveh let in da bo ta hiša služila samo stanovanjskim namenom. Soglasno sprejeto.
Gospod Ušeničnik predla,a, da se popravi pešpot v Kurjivasi. Gospod župan obljublja, da bo potrebno ukrenil. Gospod Letnik izjavlja, da je treba nekaj ukreniti proti tihotapcem alkohola v Trbovlje, ker izgubi občina mnogo na trošarini. Gospod župan zagotavlja, da bo zadevo prijavil finačni kontroli.
Na predlog g. Jordana se razdeli med posa mezna gosilska društva v proračun stavljena svota za gasilstvo kakor sledi: Trbovlje XI 7000 Din; Trbovlje rudnik 2500 Din, Hrastnik 13.000 Din, Sv. Katarina 500 Din, gasilska župa 1000 dinarjev.
Gospod profesor Ratej prosi, da naj bi občina skrbela za to, da se pošljejo nepoboljšljivi otroci, ki pokvarjajo še druge, v vzgojne zavode. Gospod župan obljublja, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh in v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, da se ta nasvet izvede.
Končno pojasnuje g. Pavlin, da je v z; injih letih prispevala občina za zdravstveno ok ^?je 2,100.000, prejela pa je le neznatno svoto. Tudi ni nikdar Videl kakega računa ali obračuna te ustanove. Sedaj je to zdravstveno okrožje li' kvidirano, zato apelira na občino, da skrbi, da prejme vsaj ob likvidaciji nekaj denarja nazaj. Gospod župan pojasnjuje, da je prejela občina približno 1,171.000 Din po njegovem računu nazaj. Se sprejme.
*
Rudarski shod. Zveza rudarjev Jugoslavije sklicuje za ponedeljek, dne 30. marca t. 1. ob
15	in pol uri v Delavskem domu javen rudarski shod, na katerem se bo razpravljalo o pobiranju prispevkov v pokojninsko blagajno in
o	ustanovitvi brezposelnega podpornega fonda za delavstvo.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 28. marca. d. Večerna vremenska na' poved meteorološkega zavoda za jutri: Severne Alpe: Od časa do časa oblačno, nagnenje k manjšim padavinam, padec temperature, živahni vetrovi iz severne smeri. Južne Alpe: Oblačno, brez bistvenih padavin, padec temperature.
Nedelja, 29. marca 1931.
rrrmmmmmmmmmmpmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmrnm
Balkanska federacija in Bolgarija
Sofija, 28. marca. AA. Bolgarska agencija poroča: Nacijonalni odbor bolgarske sekcije balkanske federacije povodom vesti, razširjenih v inozemskem tisku o nepopustljivem zadržanju bolgarskega nacijonalnega odbora glede vprašanj, ki so na dnevnem redu druge balkanske konference v Carigradu, smatra za svojo dolžnost, da odkrito in kategorično demantira te vesti, ki krožijo v inozemskem tisku. Odbor izjavlja, da izdeluje edino on razne memorandume, ki jih bo predložil odboru dvanajstorice, ki pripravlja bodočo konferenco. Bolgarski nacijonalni odbor stoji odločno na strani ideje sodelovanja in sporazuma balkanskih narodov potom odstranitve vseh ovir, ki nasprotujejo temu sporazumu.
Povratek ljubljanskega župana
Beograd, 28. marca. 1. Nocoj ob 19.35 je odpotoval v Ljubljano ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki se je mudil v Beogradu zaradi poslov ljubljanske občine.
Statistika naše zunanje trgovine
Beograd, 28. marca. AA. Te dni je bila izdana knjiga o statistiki zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za leto 1930. Cena knjige je 200 Din.
Odhod madjarskega zunanjega ministra iz Rima
Rim, 28. marca. AA. Snoči je odpotoval v Budimpešto madjarski minister za zunanje zadeve grof Karoly. Na postaji so se od jega poslovili zastopniki zunanjega ministrstva in madjarskega poslaništva.
Stanje rek
Beograd, 28. marca. AA. Ilidrometrični odsek hidrotebničnega oddelka gradbenega ministrstva objavlja: Donava od Passava do Bratislave pada, od Komorna do Novega Sada raste, od Zemuna dalje pada. — Drava od Maribora do spodnjega Mohanjca pada, od Osijeka dal'e raste. — Tisa od Seate do Titla pada, Sava v vsem toku pada.
Ljudje, ki so bolni na žolču iii ledvicah in kamnih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Jose-fove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Joselova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče sala nično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kil ali, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz
Još>fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471
iiovomešEca občinska sega
V petek popoldne je imel mestni občinski za-etop pod predsedstvom mestnega župana dr. Režka svojo sejo. Po odobritvi zapisnika je župan poročal, da je mestna hranilnica predložila letni računski zaključek, ki je bil hrez ugovora sprejet. Cisti dobiček mestne hranilnice znaša nekaj nad 340.000 Din.
Regulacijski načrt Novega mesta je od banske uprave potrjen. Izdelal ga je ing. arh. Rado Kregar, ki ga je moral na zahtevo gradbene sekcije še nekoliko popravita in za 1^sto delo mn jje obč. zastop priznal 3000 Din nagrade.
Z (lastnico novomeške elektrarne >Novol>etrom« so nesporazunuljeinja glede plačevanja toka. Sklene se pogajati z diružbo le pod pogojem, da pristane na to, da za nazaj ne plačamo nič, za naprej pa polovico dnevne cene.
Ljubljanski gradbeni družbi se prizna za navadna dela pri novem osnovnošolskem poslopju ter za parketiranje telovadnice 30.000 Din.
V smislu čl. 2 zakona z dne 8. oktobra 1930 se ustanovi »Obč. odbor za prehrano«, ki ga tvoriji gg- žinpan dr. Režek ter odborniki Kastelic. Košak, Kovači« in Windischer.
Stavbni zadrugi javnih nameščencev se na njeno prošnjo odstopi stavbene parcele št. 10, 11 in 13 pod pogojem, da zadruga iste v teku petih let zazida, sicer jih mora za isto ceno vrnili občini. Predlog zadruge glede imenovanja oesle v uradniškem predmestju je prišel pre-kasno, se bo pa obdržal v evidenci ter se bo upošteval ob prvi dani priliki.
Izreče se krajevna potreba za kino v Sokolskem domu, dočim se enako prošnjo za Prosvetni dom odkloni z motivacijo, da bi trije kinematografi v Novem mestu le životarili, drug drugemu škodili im to na škodo splošnosti. Če pa bi se pokazal«, da dva kinematograf« dobro uspevata, se bo upoštevala še treija prošnja.
Za obč. babico se nastavi ga. Jožefa Furman. Mesečna plača sto dinarjev in pr ebne nagrade za poroda.
V mestno obč. zvezo se sprejmeta Kacin Karolina iz Novega mesta in Ivan Šmalc iz Mirne. Francu Jelinčiču se zasigura proti plačilu takse sprejem v obč. zvezo v slučaju pridobilve državljanstva kraljevine Jugoslavije.
V tajai seji se sklene razpisati mesto policijskega stražnika. Pisarniškemu osobju se izplača nagrada v višini enomesečne plače.
Vojaški upravi se odstopi stara gimnazija ter stavbišče na kandijskein sejmišču in za vež-bališče Loka ob Krki.
Kot zdravnik zdravstvene občine Novo mesto se nastavi dr. Milan Ropaš.
Vincencije vi konferenci se nakloni tisoč dinarjev podpore za njeno karitativno delo. ^
Pred Perkoto hišo se dovoli izkopati štiri kostanjeva drevesa, ki delajo tam kvar. Izlop in presaditev oskrbi na občinske stroške Olepševalno društvo.
Slednjič se še sklene nagraditi gospode, ki bodo 1.'aprila vršili ljudsko štetje in svoje delo vestno ter natančno opravili.
Ob sedmih zvečer se je seja zaključila.
Notranja osamosvojitev in ljudsko štetje
Kot resen memento za letošnje ljudsko Štetje je v marčni številki »Ljubljanskega Zvona« opozoril prof. Anton Melik, da nam s severa zopet strežejo po življenju. V znanstveni reviji »Zeitschrift fiir Geologie«, ki jo vodijo možje, ki stoje na zelo odgovornih mestih, je objavljen revizionistični program, ki zahteva, da se državna meja prestavi brezpogojno v sredo slovenske Štajerske na Boč in Konjiško goro, češ da bivajo severno odtod nemško misleci Slovenci poleg pravih Nemcev v jezikovnih otokih. Za ostalo slov. Štajersko pa se zahteva plebiscit, češ da je poseljena z Nemcem prijaznimi Slovenci. Enako naj se celo preizkusi narodna volja v drugem glasovalnem pasu, na Kranjskem. Gre tedaj za nič manj ko da se Slovenci zbrišejo s politične karte in območja in možnosti samosvojega kulturnega udejstvo-
Slovenci smo v svoji poštenosti, dobrodušnosti in spravljivosti mislili, da so po vojni od-nošaji med Slovenci in Nemci dokončno urejeni. Ko smo dosegli svoj skromni prostorček pod solncem in so se po brezprimernih žrtvah svetovne vojne postavile nove oblike političnemu udejstvovanju, smo bil uverjeni, da je konec barbarske dobe, ko je sosed stregel sosedu po življenju. Zdaj pa vstaja pred nami nova nevarnost, da se povrnemo v stare brutalne nacijonalne borbe.
Alco stremi nemška nacionalistična politika k plebiscitu, je razumljivo, da bo z vsemi sredstvi delala na to, da se utrdijo stare nemške postojanke sredi slovenskega prebivalstva, da se »nemško mislečim« in »Nemcem prijaznim Slovencem« ohranijo kulturne vezi z nemštvom ter vzdržuje in utrjuje za revizijo potrebna mentaliteta. Gostovanje pevskih društev (S&n-gerknaben v Slovenjgradcu), gledaliških odrov (demonstrativen obisk pri Tegernseerjih v Ljubljani), filmi itd. dobijo s tega vidika posebno vlogo in pomen. Ali smo nasproti temu mi kdaj poskusili nastopiti s slovenskimi deli v strnjenem slovenskem delu avstrijske Koroške? Na Koroškem nihče ne misli resno na spoštovanje slovenskih etničnih in kulturnih pravic, dočim se istočasno zahteva za peščico Nemcev, razsejanih med pol milijona Slovencev na Štajerskem, plebiscit.
In ker se ne more resno operirati s to peščico Nemcev, se je izmislil in postavil pojem nemških kulturnih tal ter se povzdignil za raci-jonalni program: kjer se pozna učinek nemškega dela, organizacije in duha, tam so nemška kulturna tla, do katerih itua nemški narod tudi politično pravico. Zemlja, katero že tisoč let brani in obdeluje slovenski kmet, v katerih domovih živi vedno slovenska govorica kot materin jezik, naj bo zato, ker so mu svojčas delili pravico nepovabljeni nemški graščaki, za katere je naš kmet in delavec garal, pozneje pa vsiljena nam neinška gosposka, ta z našim znojem in krvjo prepojena zemlja naj bodo zato nemška kulturna tla? Radi par nemških družin in peščice nemškutarjev, ki jih je ustvaril nemški odnosno avstrijski upravni režim in gospodarski pritisk in ki se Se v 10. letih po prevratu niso vrnili k zatajeni materi, si nemški šovinisti laste slovensko ozemlje in zahtevajo plebiscit celo na Kranjskem! Zal ta reakcionarna mentaliteta ni osamljena in omejena ' na par šovinističnih glav, temveč ima po Sloveniji mnogo privržencev. Neopaženo se vzdržuje in neti po nešteto drobnih pretokih, knjigah, časopisih, filmu, osobito pa pod vplivom nemškega kapitala.
Ali se ob takem stanju zavedamo, kolika nevarnost nam preti pri ljudskem štetju, osobito na Štajerski in naši severni meji? Razmere v mnogih naših mestih v tem delu, kjer prevladuje vpliv nemškega kapitala, se od prevrata niso dosti spremenile. Zadnje volitve v skupščino leta 1927. so izkazale za oficijalno nemško' listo ponekod po 100 glasov, dasi je splošno znano, da je tam samo par nemških družin. Poleg pravih Nemcev, ki jim nihče noče kratiti njih pravic, prebiva v mestih še cela vrsta meščanov, ki se še niso otresli mišljenja izpod bivše avstrijske oblasti in se še danes, dasi so Slovenci in se v vsakdanjem občevanju poslužujejo izključno slovenskega jezika, prištevajo k Nemcem. Le tako je bilo mogoče, da se je pri zadnjem ljudskem štetju naštelo po nekaterih krajih, kjer je vpliv nemškega kapitala posebno močan, toliko Nemcev, čeravno bi se prave Nemce lahko preštelo na prstih ene roke. Bati se je, da se bo to zgodilo tudi pri letošnjem popisu 1. aprila. Poleg nemoralnosti, ki tiči v nemškutarstvu, obstoji tudi nevarnost za državo in naš narod, ker bi se po popisu dobilo 30 otrok, ki bi bili izkazani, da se poslužujejo nemškega materinega jezika in bi Nemci v takih krajih zahtevali nemško šolo, kar bi bilo naravnost absurdno, ker se dejansko niti desetinka teh otrok ne poslužuje nemškega materinega jezika.
Določilo § 9. zak. o popisu prebivalstva sicer nalaga vsakomur dolžnost, da pove resnico o vsem, kar bo ob popisovanju vprašan ter nalaga v § 11. vsem, ki podajo neresnične izjave, denarno kazen od 10 do 500 Din ali zapor od
l	do 20 dni poleg povrnitve morebitne škode. Pravka in dolžnost popisovalcev je, da opozorijo stranke na to določilo tudi pri izjavi o narodnosti m materinem jeziku, ne da bi se seveda nanje izvajal kak pritisk. Zato je potrebno, da bodo popisovalci v takih krajih ljudje posebne avtoritete, odločnosti in takta ter popolnoma neodvisni, sicer bodo podatki, ljudskega štetja ravno nasprotje pravega stanja, pravici v posmeh in v našo škodo — bodo le verno zrcalo, kako malo smo se še notranje osamosvojili.
Prof. dr. Franc Perne -seiemdesedeinik
Ljubljana, 28. marca.
S čutom hvaležnosti se spominjamo danes vsi učenci sedemdesetletnega jubileja svojega nekdanjega veroueitelja na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Bilo je v letu 1916, ko smo bili v 5. gimn. razredu in je vstopil prvo uro vero-nauka v razred današnji jubilant — prečastiti gospod dr. Fran Perne. Rahlo se je priklonil, posedli smo v klopi in pričel je s predavanjem. Niso bila to navadna predavanja, bila so globoka, filozofska, da jih je bilo z zanimanjem in veseljem poslušati. Saj je bil gospod profesor na vseh poljih doma. Zlasti pred počitnicami nam je prinesel marsikatero zanimivo knjigo, katero smo skupaj čitali, nakar nam je dodal svoje komentarje, ki so vzbudili občudovanje celega razreda. Z nami dijaki je bil najboljši in najskrbnejši vzgojitelj, kdor bi o njem mogel kaj' slabega reči, bi mu storil največjo krivico. Pri profesorskih konferencah se je vedno zavzel za nas in marsikomu je pomagal do napredovanja v višji razred. Ko smo se leta 1922 po končani osmi šoli poslavljali od svojega dobrega in ljubeznivega profesorja, nam je dal obilo lepih naukov na življensko pot in s solzami v obeč je bilo naše slovo.
Današnji jubilant se je rodil 28. marca 1801 v vasi Povije pod Storžičem v trdi kmetiški hiši. Kot talentiran deček je po dovršeni osnovni šoli vstopil v gimnazijo, kjer je bil vedno odličnjak, nato pa odšel študirat teologijo in postal leta 1887 mašnik. Svoje študije je nato nadaljeval in postal leta 1895. doktor teologije. Tega leta je prišel na gimnazijo v Kranj kot profesor verouka in ostal tam do leta 1914. Nato je prišel v Ljubljano na prvo državno gimnazijo, kjer je služboval do svoje upokojitve leta 1926. Leta 1913 je postal častni konslst. svetnik, ob upokojitvi pa ga je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z redom Sv. Save III. stopnje.
Odličnemu pedagogu in narodnemu svečeniku želimo njegovi učenci ob 70-letnemu jubileju obilo zdravja In na mnoga leta. Hvaležni učenci VIII. razr. I. drž. gimnazije leta 1922. — I. H.
Garnizija v Novem mesiu
Menda 1882. leta je dolenjska prestolica izgubila svojo garnizijo lovskega bataljona in prošli četrtek jo je po skoro petih desetletjih pod povsem drugimi razmerami spet dobila. Meščani vedo to ceniti in k dopoldanskemu vlaku se je nabralo na kolodvoru toliko občinstva, da že ni bilo več prostora. Občinski zastop z županom, ki si je mnogo nrizadeval, da je postalo Novo mesto spet garnizija, Sokol, rezervni častniki, Sole, zastopniki društev, cerkve in uradov in nešteto občinstva.
Že prej so došli nekateri vojaki, ki so pripravili v stari gimnaziji novemu bataljonu bivališča. Ta dan je bil vzhod ves v zelenju, vse mesto pa v zastavah.
Pomočnik komandanta polka g. polkovnik Adolf Kilar j že pričakal vojaštvo ter ga tudi prvi pozdravil. Poudarjal je, da je vojaška oblast malokje našla toliko razumevanja kot baš tu. Za njim je izrazil dobrodošlico naši vojski mestni župan dr. Josip Režek, ki se je z meščanstvom izjavil srečnega, da bodo med na mi vojaki in častniki naše jugoslovanske krvi, čuvarji svobodne nam domovine. V imenu novomeškega Sokola je v vznešenih besedah sprejel brate iz juga starosta brat Matija Marinšek. Poudarjal je skupno nalogo vojske in Sokola in jih pozdravil z upanjem na bratsko sodelovanje.
Profesor Fran Kovač se je oglasil z dobrodošlico v imenu rez. častnikov, ki jih je v Novem mestu nad štirideset.
Razvil se je spored. Prvi Klub kolesarjev, nato Sokol, za njim godba Dravske divizije, ki je nalašč za to priliko prišla iz Ljubljane, po-tem vojaštvo, za njim pa dolga veriga šolarjev in občinstva. Šolarji so ob cesti iz kolodvora delali špalir.
Pred občinskim uradom se je med tem po stavil pukovnik g. C. Kilar z županom in
Na spomlad zboli največ ljudi!
Proti koncu zime ter v prvem pričetku spomladi pridejo, po-B H	™	gebuo do izraza škodljivi učinki pomanjkanja solnca in nepri-
B . HM £m ■ J	uierne hrane tako, da celo zdravi ljudje občutijo takozvano
»pomladansko utrujenost«. Pri večini ljudi pa so posledice lalilio opasnejše, kajti njihova odporna sila proti bolezenskim strupom je tako oslabela, da jim ne more prožiti zadostne obrambe. Pojavijo se razne bolezni, dostikrat dolgotrajne in celo življenju opasne. Zato je neobhoduo potrebno za vsakogar, da čim preje očisti svoje telo bolezenskih strupov, kar doseže edinole z redno in dobro prebavo. Ako hočete to doseči tedaj pijte redno vsak dan po dva do tri kozarce Radenske 857	zdravilne vode.
Govori se o Jugoslaviji...
'-“sr.....
£
SARGOV
.. o lepih narodnih običajih o živopisanih nošah in krasnih zobeh njenih prebivalcev!
Kdor pripoveduje o Jugoslaviji ne pozabi pripomniti, kako imajo Jugoslovani lepe zobe. Stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobe s Sargovim Kalodontom. Osvežujoča pena Sar-govegaKalodonta... zobne kreme prekrasno čisti zobe, da jim lesketajočo belino, a usta varuje bolezenskih kali.
KALODONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
honoracijami in prvič v novi domovini so defi-lirali naši vojniki strumno in silno, da jih je bilo veselje pogledati.
V	novi vojašnici so bili vojaki pogoščeni. Godba je igrala meščanom še malo za kosilo in popoldne zopet eno uro. Vse fe zlezlo na plan.
Zvečer je bil animiran sestanek, banket v hotelu Windischer. Častniki, županstvo, zastopniki uradov in drugi so si prjateljsko segli v roke, izmenjale so se iskrene napitnice, godba pa je pridno svirala; bil je lep večer.
Južni naši bratje se bodo prijetno vživeli v naše slovenske razmere, naše ljudstvo jih bo spoznavalo in vedelo ceniti in tako se bo praktično izvedlo pravo narodno ujedinjenje.
Pozdravljena jugoslovanska vojska ob obali tihe Krke pod skrivnostnimi Gorjanci!
V. P.
Še na veliki četvteh
prinešene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila zgotovi sigurno do praznikov
TOVARNA Jo«. “Reich
945
Cverfna nedelja
(Slika iz celjske okolice.)
Cvetna nedelja, kakor ozaljšana deva si, danes so vsi božji hrami okrašeni, črez pet dni pa bodo cerkve brez lepotičja, kakšna izpre-memba. Dež za solncem mora biti, žalost za veseljem priti. Pred entisočdevetstotridesetimi leti je Jezus na današnji dan slovesno jezdil na oslici v Jeruzalem. Množice so ga navdušeno pozdravljale, razgrinjali so svoja oblačila po poti, drugi pa sekali veje ter z njimi postiljali pote. »Hosana Sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem,« je bil klic Jeruzalema. A po petih dobrih dneh je bil klic Jeruzalema drugačen: »Križan naj bo! Njegova kri pridi nad nas in nad naše otroke!«
Cvetna nedelja... Trume fantov z ozaljšanimi butarami se vsipljejo v božji hram. Butare, ena bolj ozaljšana in okinčana od druge, ena večja od druge. Tam pri klopi mogočno stoji butara, ki je največja v cerkvi, trije močni fantje so pri njej. Kakor mlada nevesta, kakor oljkov gaj je danes svetišče. Sv. Danijel, sedeč med levi, opazuje iznad glavnega oltarja to vrvenje iu šumenje butar, ki se zadevajo ena ob drugo, ž v etike Um j e lestencev. Kakor maji stoje butare, čakajoč obhoda po cerkvi do glavnih vrat, trikratnega trkanja po glavnih vratih « križem; nato pa blagoslova. Ponos in sreča
sije mladini iz lic, nobena butara ni pretežka.
Oljka, oznanilo novega življenja, miru podoba si ti, ko je vesoljni potop pokončal vse na svetu, razen Noetove barke, je Noe spustil goloba, ki se je po nekaj času vrnil z oljko. Takrat je bila oljkova mladika simbol miru in sprave med ljudmi in Bogom. Tudi kot spomin na ta trenotek nosi človeštvo oljko za cvetno nedeljo v svetišča, kot simbol blagoslova in pomiritve božje jeze. Po poljih in njivah so razstavljeni mali križci, narejeni iz lesa od butar in oljk. Tudi hlevi in druga gospodarska poslopja nosija ta lesena znamenja, znamenja cvetne nedelje. Ni je hiše, ki bi ne imela, če ne butare, pa vsaj oljko.
Kadar se prikradejo črni, grmeči oblaki, sežigajo les od butar in oljk, proseč, da jim bi Vsemogočni umiril grozni vihar.
O,	oljka, če ne umiriš vsikdar črnega viharja, boš umirila srčni vihar nam vsem, ko bomo počivali na mrtvaškem odru, če ne prej, ko na» boš kropila.
Oj, bratje, ko se to zgodi,
tedaj končana pot bo moja,
in konec bo težav in boja,
tedaj potihne za vsekdar
srca mi in sveta vihar! (S. Gregorčič.)
A. Dolenc.
Kmetijska nadaljevalna šola na Skaručni
Kmetska nadaljevalna šola na Skaručni je zaključila letošnje šolsko leto v nedeljo, dne
22.	t. m. z zelo zanimivim in poučnim predavanjem o sadjarstvu, ki ga je priredil gospod ing. Skubic. Med šolskim letom, ki je trajalo 5 mesecev, so predavali ob navzočnosti povprečno 50-ih poslušalcev, še sledeči gg. predavatelji: Ing. Eiselt o živinoreji in mlekarstvu, ži-vinozdravnik dr. Ravtar o veterinarstvu, strokovni učitelj Okoren o čebelarstvu, ravnatelj strok, učitelj Flego sta udeležencem razkazala travništvu ter strokovni tajnik Kmetijske družbe Kafol o živinoreji. Ostale predmete je poučeval voditelj kmet. nad. šole Gvidon Pahor. Za pouk o sadjarstvu, ki se je vršil praktično, se je uporabljala šolska drevesnica, obsegajoča nad 1000 visoko in nizko debelnih drevesc. Pod vodstvom voditelja šole se je vršila ekskurzija na Grm pri Novem mestu. Gg. ravnatelj tamkajšnje kmet. šole ing. Kotlovšek in strok, učitelj Flego sta udeležencem razkazala vse potrebno, med drugim vzorno urejene sadovnjake in na novo zidane svinjake. Nadalje si je kmetska Šola ogledala žrebčarno in pivovarno v Ljubljani ter hleve, živino in orodje na posestvih g. barona Laza rini ja iu g. župana Burgerja v Smledniku. Na posestvu gospe Souvanove v bližini Homca pa so si tečajniki ogledali vzorno oskrbovano živino mouta-Ionske pasme. Tudi kmetskega zbora v Zagrebu so se udeležili skupno naši fantje in možje.
Vsem g. predavateljem in gg., ki so nam na ekskurzijah pripomogli, da je dosegla kmetska nadaljevalna šola svoj namen, se vodstvo ¥ imenu vseh udeležencev najlepše zahvaljuje.
flviilon Pahor, voditelj tiadalj - ,Ine šole
HUMANIK
NUDIMO ZA POMLAD
MODNI ČEVLJI ZA DAME
D.
OTROŠKI ČEVLJI, LAK ALI RJAVI OD D.75.-MOŠKI POLCEVLJI, CRNI ALI RJAVI OD D. 165-NOCAVICE V VSEH MODNIH BARVAH
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a — CELJE, Aleksandrova cesta 1 MARIBOR, Gosposka ulica 17
cfe Dravske bancvinc
je v Beogradu. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 9.5, najnižja 2.2, v Mariboru —2, v Mostaru 1, v Zagrebu —2, v Beograd' -4, v Sarajevu —9, v Skoplju 0, v Kuniboru 2.3, v Splitu 2, na Rabu 2.5, na Vi i 8.1. Vsa opazovanja ol) 7. uri.
d Etbin Kristan se n« vrne v domovino. Kakor poroča »Prosveta«, je izseljeniški komisar g. Etbin Kristan posetil svoje stare znance v Chicagu in jim povedal, da se ne vrne v Jugoslavijo, kamor ga je poklicala vlada. Etbin Kristan je resigniral na svoj položaj in ostane v Ameriki,
d Poroka. G. župnik p. dr. Gvido Rant je poročil g. dr. Ferdinanda D. Majarona, advokata v Ljubljani, sina dr. 1). c. et jur. Danila Majarona, predsednika Advokatske zbornice, in gdč. Marijo Renato Tosti, hčerko g. Avgusta Tosti, ravnatelja Kreditnega zavoda. Priči sta bili g. dr. Leo Stare, načelnik kr. banske uprave in g. Egon Srebre, ravnatelj papirnice Vevče iz Zagreba. Mlademu paru želimo vso srečo!
d Dr. Roman Ravnihar je položil z odličnim uspehom odvetniški izpit pri banskem stolu v Zagrebu.
d Sokolsko društvo v Grosupljah je priredilo v nedeljo 22. marca popoldne in zvečer Petrovičev© dramo »Mrak«. Drama je bila jako dobro naštudirana in podane so bile posamezne vloge res nad vsako pričakovanje. Vidi se, da so igralci že vajeni desk in da se znajo poglobiti tudi v težje vloge. Na gledalce je imela drama močen vpliv in skoro ni bilo gledalca, ki bi ne zapustil dvorane s solznimi očmi. Društvu, moremo le čestitati k uspehu in želimo, d' bi nas pred poletjem iznenadilo še s kakšno lepo igro.
_
Srčne, živčne in ženske bolezni
se uspešno zdravijo
v DOBRNI
Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (autobus, hrana, stanovanje, kopeli in zdravnik) za Din 1200'—.
Prospekti zastonj I	oaa
d Lep uspeh našega rojaka. Clevelandski angleški listi ugodno ocenjujejo prvo obširno knjigo »Dynamite«, ki jo je spisal Louis Adamič, /,nani slovenski ameriški pisatelj. Knjiga je izšla v Nepyorku v založbi Viking in opisuje delavske boje v Združenih državah.
d Razpis za dobavo osnutkov za ltolcke Osrednje protituberkulozne lige. Osrednja protituber-kulozna liga v Ljubljani razpisuje za dobavo osnutkov za lastne koleke javen natečaj. Trije najboljši osnutki bodo nagrajeni. Izdelane osnutke je vložili najkasneje do 10. aprila 1931 do 12. ure v pisarni lige, Miklošičeva cesta 20, I. nadstropje, soba 202 v zapečatenem ovitku z geslom. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe v pisarni lige vsak dan od 8. do 12. ure.
»PODPIRAJTE DOMAČO INDUSTRIJO IN PAZITE NA DANAŠNJI OtiLAS JUGO-CEŠKA<.	543
Neprijetno hripavost ozdravite najenostavnejše na ta način, da večkrat dnevno popijete nekaj čaš Radenske zdravilne vode s toplini mlekom.	857
Za negovanje kože proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno SANO-FORM. Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah.	670
d Triglavski dom na Kredarici bo odprt in oskrbovan od 2. aprila do 9. aprila t. 1. Pot je zgažena do Triglavskega doma.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.
?! Se ne verujete ?!
da Vas edino Radio Balzam reši: kurjih očes, bradavic, žuljev, trde kože, bul itd. Jaz s. Alojzija, bolniška Marijina sestra iz zavoda Vin-centinum, se čutim dolžno Vas me zahvaliti, da sem popolnoma odstranila 41 let stara kurja očesa in vsi, katerim sem svetovala to izredno sredstvo. Bog Vam povrni za Vašo iznajdbo, iz hvaležnosti bom vsakemu priporočala Vaše mazilo. Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje, dva 28 Din, tri 40 Din pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška ul. lOa (Janševa 27).
874
d Zbori. Revija zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Izšel je I. zvezek letošnjega letnika z naslednjo vsebino: Glasbeni del. E. Adamič: Od majolke, Vse najlepše rožice, Vse rožice rumene, Šel sem po zelenem travniku, moški zbori, S. Osterc: Tri belokranjske: a) Polžek, b) Na pust, c. Tepežnica, mešani zbori, M. Rožanc: Da sem jaz ptičica, Mirk. V.: Sunce jarko, mešana zbora, Z. Prelovec: So še rožce u harteinu žavovale, koroška narodna za bas s klavirjem. Književni del. V. Pfeifer: Slava delu (Dr. Josipu Čerinu za 40. dirigentski jubilej). Naši skladatelji. Dopisi. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Razno. Iz uredništva in upravništva. — Dolžnost vsakega pevskega zbora je, da se naroči na »Zbore«, listu bi se pa omogočil obstoj, če bi se nanj naročili vsi pevci in pevke, solisti in solistinje, ter vsi ljubitelji glasbe. Lebia naročnina za letos znaša 50 Din. P#vke in pevci! Podprite svoj list! Naročite ga po dopisnici na naslov »Uprava Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
Hjuhljcma
Nedelja, 29. marca 1931, cvetna. Pravoslavni 16. marca, Savin.
Ponedeljek, 30. marca 1981, Kvirin. Pravoslavni 17. marca, Aleksije.
Nočno službo imata iekan i’iccoli na Dunajski ccsti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Jutri v poneJeljek pa lekarne Bahovec na Kongresne, i trgu, Us tar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
¥
H Odpoved današnjega Sattnerjevega koncerta v Unionski dvorani. Ker je g. Križaj bo-an in ne more sodelovati na današnjem koncertu, mora Glasbena Matica preložiti izvajanje kantate »Oljki« na jesen. P. n. občinstvo, ki si je vstopnice že kupilo, prosimo, da jih v Matični knjigarni vrne, kjer dobi povrnjen denar.
B Predavanje dr. AVilfana v slavističnem klubu. Danes ob pol. 11. dopoldne bo predaval dr. Jos. Wilfan o »Raznolikosti narodnostnega vprašanja v Evropi«. Dvorana Filharmonične družbe, Kongresni trg; vstop prost.
■ Gospa Pavla Lovšetova in njena hčerka Majda bosta ponovili na željo mnogobrojnega občinstva, ki ni moglo posetiti prvega koncerta svoj koncert v sredo, 8. aprila v Filharmonični dvorani.
H Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih ofi cirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki 1 o v torek 14. aprila t. 1. ob 20. uri v društvenem lokalu v Kazini, Kongresni trg l/II. Dnevni red tega izrednega zbora je poročilo o pogajanjih in sklepanje o načinu združitve organizacije. Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje ne glede na število navzočih. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
d S. 1’. D. naznanja, da bo Vodnikova koča na Velem polju odprta in za silo oskrbovana od velikega četrtka preko velikonočnih praznikov.
d Koča pri Triglavskih jezerih je odprta in popolnoma oskrbovana od 28. marca do 3. aprila. Snežne razmere prav ugodne.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 768.4, termometer 1.4, relativna vlaga 84%, smer etra SE, oblačnost 7, v Mariboru je kazal barometer 7666.3, termometer —2, relativna vlaga 92%, mirno, oblačnost 9. Jasno je bilo samo v Kumboru. Snežilo
lije spomina pokojnega ravnatelja Arthurja Mahra kot preostanek nabranih prispevkov za kritje stroškov osmrtnic ter za venec s trakovi, ki ga je položil odposlanec kluba na grob blago-pokojnega pri pogrebu, dne 23. t. m. na mestnem pokopališču Sv. Peter v Gradcu. 953 I Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli sta Marija Poglejen, 72 let stara, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Neža Potokar, roj. Koš, 07 let stara, vdova polic, nadstražnika. Prule (i -Naj počivata v miru! Žalujočim sožalje!
ZOBNI ATELJE ZINS
Ljubljana, Celovška cesta 34/1. Sprejema od 8. do 12. in od 2. do 6. ure
■ Pedagoški tečaj v Ljubljani. Sinoči sta z brzovlakom prispela iz Zagreba v Ljubljano šolski svetnik g. Schmit iz Pirotaua In rektor g. Fiinger iz Essena. Na postaji so ju pozdravili zastopniki prosvetne oblasti in učiteljske organizacije UJU. Vsi predavatelji so se nastanili v hotelu Union. Udeleženci tečaja, ki so se prijavili za stanovanje, dobe nakaznice v prosto rili poverjeništva .odnosno v pondeljek v dvo rani Union pri tajniku UJU.
■ Društvu za zgradbo doma slepih je daroval tukajšnji Klub Mahrovceh 1403 Din v počašče
Koks za kovače in cenfraSne kurjave
iz angleškega premogn
75 Oin za IOO kg
32?	Iranko plinarn« nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka In brezalkoholnih pijač ni5
LJUBLJANA, Celovška cesta 10
I Ob otvoritvi tenis-sezono Tclcsno-kultnrne-ga društva Atena. Ugodna lega skrbno vzdrževanih tenis-igrišč Atene v Tivoliju omogoča otvoritev prostorov že v prvih pomladanskih dnevih. V letošnjem letu se obeta izredno živahna sezona, saj se prijavljajo navdušeni igralci v celih skupinah že pred razpisom vpisovanja v društveni 'pisarni. Grade se nova igrišča, tako da bo dovolj prilike za razna tekmovanja. Društvo vrši tudi priprave za postavitev prepotrebne garderobe, omaric, prh, toalet, za kar je brezuspešno vlagalo načrte na mestno občino že od leta 1922. dalje. Da pridejo vsi igralci na svoj račun, se bo oddajalo prostore po dveh sistemih, zaključeno in odprto. Tekmovalcem se nudi posebno določene ugodnosti za izdaten trening. Prednost atenskih igrišč pred vsemi drugimi leži v centralni legi in gozdnem zraku. Za naše matere je priročna bližina otroških igrišč. Priporočamo našim ženam zlasti igranje v dopoldanskih urah, ki bo na željo po odprtem sistemu razpoložljivo za prosto dgro vsak dan, vsak čas. Tudi mladina naj se z zanimanjem odzove k tenis-igri, preizkušeni družabni igri vseh narodnosti, ki je danes cenen šport in no več domena poedinih. Za dobrih sto dinarjev dobi dijak polletno se-zijsko karto, tako da stane ura igre komaj dinar. Na željo dobi igralec tudi trenerja. Javljeni so razni medklubski domači in mednarodni turnirji. Prijave sprejema dnevno pisarna Atene, Dunajska cesta la II. (Kreditna banka). Točna navodila in pojasnila daje pa odbor tenis-odseka v dneh rednega vpisovanja, t. j. torek, dne 31. marca in v sredo, dne 1. aprila t. 1. od 16. do 19. ure v damski sobi kavarne Emone.
950
E Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Ljubijana, Sv. Petra cesta 17
Ustanovljena leta 1879	317
Za pomladansko sezijo posetite pred nakupom moških oblek, manufakture, mošlioga perila in modnih potrebščin najprvo trgovino
IOSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste z dobrini blagom po najuižji ceni.
JI
■ Pozor, lovci! V večna lovišča se je preselil naš iskreno ljubljeni tovariš Stepič Peter, veletrgovec v šiški. Podlegel je kratki in mučni bolezni. Pogreba se udeležimo v častnem številu v krojih. Dan in uro izveste iz časopisov.
SLD.
B! Nesreče in nezgode. V ljubljansko bolnico je bilo včeraj sprejetih več ponesrečencev. 37-letni brezposelni delavec Ivan Coh iz Stepanje vasi se je vračal p i Poljanski cesti proti. domu. Pri mestni klavnici ga je napadel neznanec in ga s kolom udaril po glavi. 181elni brezposelni brivski pomočnik Rudolf Zakovšek z Viča je v mestnem logu tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. 321etna poljska delavka Terezija Boh iz Šmarja pri Ljubljani se je doma sprla s svakom, ki jo je udaril v prepiru s palico po glavi.
■ Tatvina dragocene preproge. Neznan tat je ukradel z dvorišča hiše št. 30 na Sv. Petra cesti preprogo, vredno 4000 Din.
■ »Kolesarji« pridno na delu. Izpred mizarske delavnice »Sava« v Kolodvorski ulici št. 1.8 je ukradel neznan tat Antonu C. kolo, vredno 1900 Din.
5Wcfi?ili*©2?
m Slovesna izročitev odlikovanj. Včeraj do poldne so bila izročena na mestnem magistratu odlikovanja številnim Mariborčanom,, in sicer so dobili po najvišjem odloku od 15. avgusta 1. 1929. red Karadjordjeve zvezde IV. vrste general R. Maister; reerbelega orla V. stopnje župan dr. A. Juvan, red sv. Save III. stopnje dr. Tominšek, dr. Hohnjec, dr. Fr. Jankovič; Sv. Save IV. stopnje ravnatelj Josip Hladek-Bohinjski,, veletržec Ferdo Pinter, dr, Ivo Šorli, veletržec Peter Miovič, veletržec Josip Rosenberg, podžupan dr. Fr. Lipold, odvetnik dr. Veble, ravnatelj Oskar Dračer, odvetnik dr. Boštjančič, prof. Vasilij Mirk, zobo zdravnik dr. V. Kac, veletržec Vilko Weixl. Mio Valitar, novinar Vekoslav Špindler, upok. nadučitelj Josip Rajšp; Sv. Save V. stopnje ravnatelj Bogdan Pogačnik, industrijalec Ivan Hochmuller, p. Pavel Potočnik, hotelir Andrej
Oset, Jože Stabej, Ivan Gasparič, Janko Arnuš, Jakob Perhavec, Anton Lavrenčič, dr. .Tos. Jeraj, pokojni Adolf Hiniler, srebrno medaljo za državljanske zasluge pa železničar Jaroslav Ka-spa r. l’o najvišjem odloku od (i. septembra 1930 pa red Jugoslovanske krone III. vrste dr. Ivan Vesenjak; IV. vrste dr. Al. Juvan, Josip Pete jan, dr. Fr. Lipold, dr. Ljudevit Pivko, dr. Makso Kovačič, Franjo Žebot, Rudolf Golouh in Vekoslav Špindler; Jugoslovanske krone V. vrste Oskar Dračer, Miloš Oset, Martin Kores, dr. V. Kac, Franc Zemljič, Franc Ilohnjec, Ferdo Pinter in Rupert Pivec. Naše iskrene čestitke!
m Visoko priznanje. V Beogradu je bil včeraj pozvan tukajšnji višji državni pravdnik g. dr. Ivan Jančič. Prideljen je začasno višjemu kasacijskemu sodišču, da organizira višje državno pravdništvo v Beogradu in državna pravdništva v tamkajšnjem okrožju. Za časa odsotnosti ga bo v Mariboru zastopal državni pravdnik g. dr. Hojnik. G. dr. Jančiču čestitamo k temu visokemu priznanju!
m Iz gledališča. Danes zvečer ob 20. uri nastopita v Smetanovi operi »Prodana nevesta« znamenita člana beograjske - opere ga. Marija Žaludova in g. Zdenko Knittl. V torek se bo prvič ponovil zanimivi Reharjev misterij »U-človečenje :, in sicer za abonente reda C. Na velikonočno nedeljo zvečer bo pa primiera velike Kalmanove operete »Cirkuška princesa«.
Za opereto so v teku velike priprave. Režijo vodi g. TrbuhoviČ, glasbeni part pripravlja g. Lojze Hrastovič. Nastopil bo celotni operetni ansambl, zbor in mnogo komparzerije.
m Koncert Pavle Lovšetove, Naša priznana pevka ga. Pavla Lovšetova, ki je pred kratkim absolvirala v Ljubljani izredno uspel koncert, bo pela isti program tudi v Mariboru v petek 1. aprila. Pole,g ge. Lovšetove bo pela tudi njena hčerka Majda ter konservatorista Marijan Lipovšek ter Leon Pfeifer.
in Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru bo imelo 1 .aprila ob 20. uri v svoji društveni sobi v Narodnem domu svoj 28. občni zbor.
m Sprememba posesti. Franc in Marija VVolf-schutz sta prodala svojo hišo v Čopovi ulici 13 posestnici Klari Kahverdžič. Kupniua znaša 185.000 Din.	'
m Podpore posojilnico v Narodnem domu. Odbor posojilnice v Narodnem domu je 91 proš-njikoin razdelil podporo v znesku 104.000 Din, iz čistega dobička za leto 1930. Prosilci naj dvignejo svoje podpore v posojilnici.
m Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru priredi servirni tečaj v hotelu Orel od 30. marca do vključno 2. aprila t. 1. Tečaj se bo vršil vsak dan od 8—12 in 14—18 ure. Vodil ga bo strokovni učitelj gostilničarske zadruge g. Ferdo Jelenec.
i Karel Robaus umrl. V petek zvečer je po dolgi in mučni bolezni na želodčnem raku umrl v 47. letu starosti znani in ugledni mariborski pekovski mojster in hišni posestnik Karel Robaus. Pokojnik, ki je bil tudi zastopnik avtomobilske tovarne Ford, se je dolga leta zelo živahno udejstvoval v mariborskem gasilskem društvu. Tiil je blagajnik, potem n a ceni lir ter naposled častni član društva. Za svoje zasluge je bil tudi odlikovan. Pogreb bo danes ob 15. uri na pokopališču na Pobrežju. Blag mu spomin!
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vladovič »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
m Zaključitev drugega gostilničarskega fe čaja. Včeraj dopoldne je bil slovesno zaključen drugi gostilničarski tečaj, prirejen v zavodu yVesni«.
m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 325 živali, kupčija pa je bila bolj srednja. Prodajali so se 5 do 6 tednov stari po 100 do 125 Din, 7 tednov do 4 mesece stari po 150 do 320 Din, 5 do 10 mesecev stari po 450 do 600 Din, eno leto stari pa po 900 do 1000 Din eden. Meso je talo: kilogram živa teže 8 do 9 Din, kilogram mrtve teže 11 do 12 Din. '
m Tri mesece v dnu Drave. Dne 28. decembra lanskega leta se je dogodila pri jezu elektrarne na Fali znana velika nesreča, ki je terjala tudi človeške žrtve. Popolnoma brez sledu je pa izginil takrat delavec Franc Šuligoj. Vse iskanje njegovega trupla je bilo zaman. V nedeljo, dne 22. t. m., torej po treh mesecih, pa se je Šuligojevo truplo nenadoma pojavilo na površini Drave nedaleč pod elektrarno. Moralo je tedaj biti zapeto baje na dnu. Truplo so prepeljali na pokopališče k Devici Mariji v Puščavi ter ga takoj pokopali.
m Vlom. V noči od petka na soboto je stražnik opazil krog ene ure pred hišo št. 8 v Jezdarski ulici sumljivega neznanca in se mu hotel približati. Toda neznanec je bil uren in je na nevarnost opozoril tudi svojega tovariša, ki je bil skrit za oglom. Oba sta na to zbežala na dvorišče, preskočila plot in izginila zadaj na njivah. Ker ju stražnik ni mogel dohiteti, se je vrnil pred hišo, kjer je ugotovil, da sta neznanca vlomila skozi okno v trgovino Ivane Kovačeve, od koder pa sta, ker sta bila motena, odnesla le nekaj kovanega drobiža.
m Z vozom v hidrant. V petek popoldne se je na Aleksandrovi cesti splašil konj posestniku Francu Stubarju iz Spodnjega Korena, zadel z vozom v hidrant pred hišo št. 14 in ga izrul, tako da je v trenutku voda poplavila cesto. Hujše nezgode ni bilo.
m Aretacija na meji. Po odredbi okrajnega glavarstva v Visokem v Bosni je obmejna policija aretirala v petek v Št. liju v Slov. goricah Vlado Radojeviča iz Visokega, in sicer zaradi goljufije. Pri njem so našli še 3290 Din. Izročen bo omenjeni oblasti.
m Goljufija. Pred dnevi je prišel k Pavlini Simoničevi, ženi trgovskega poslovodje, stanujoči v Krčevini, neznanec, ki se je predstavil za Karla Maksa Langeja iz Nemčije, glavnega pooblaščenca neke holandske tvrdke in ji ponudil zastopstvo za Maribor. Simoničeva mu je verjela in izročila 2500 Din kavcije, potem ga pa ni več videla. Zadevo je prijavila jjpliciji, ki je uvedla preiskavo.
m Samomor. Z brezenskega mostu je te dni skočil v Dravo 29-letni Ludvik Smolar z Rdečega brega na Pohorju in utonil. Njegovega trupla še niso našli. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
* Odpovedana občinska seja. Za petek 27. t. m. napovedana seja mestne občinske uprave je bila radi obolelosti g. mestnega načelnika odpovedana in se bo vršila prve dni po Veliki noči.
* Adaptacije. Znana češka tovarna čevljev Bata bo na Glavnem trgu 8 preuredila dosedanji lokal tvrdke šumer kot prodajalnieo čevljev. Lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu je vzdolž cele fronte v Aleksandrovi ulici namestila lične, velike reklamne table.
* Pobiranje občinske trošarine. Finačno ministrstvo je dovolilo, da sme mestna občina od 1. januarja t. 1. do odobritve proračuna za leto 1931 pobirati občinsko trošarino na iste predmete in v isti višini kakor lani.
* Gospodinjska in kmetijska nadaljevalna šola zaključi danes pouk in priredi ob tej priliki v okoliški šoli celodnevno razstavo kuharskih, ročnih in drugih izdelkov, ob 15. pa nastop gojencev s petjem ter igrama »Pred sodnikom« in »V posvetovalnici«.
* Licenciranje bikov v Vojniku, ki bi se moralo vršiti 11. marca in je bilo radi slabega vremena preloženo, se bo vršilo v torek 13. aprila ob 12. na sejmišču v Vojniku.
* Velikonočni izlet na Korošico. Doslej se je prijavilo 31. udeležencev iz Celja in okolice, pričakujejo pa tudi veliko udeležbo Zagrebčanov. Kdor se namerav izleta udeležiti se naj nemudoma prijavi pri celjski podružnici SPD.
* Koncerti ccljskih pevskih društev. Koncem maja bo priredilo Celjsko pevsko društvo koncerte v Mariboru, Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti. V juniju pa bo društvo proslavilo Satt-nerjevo »O nevihti« ter Foersterjevo »Turki na Slevici«. — »Oljka« bo v prvi polovici aprila priredila velik koncert v Narodnem domu z novim, bogatim sporedom.
* Dve noči je presviral rekorder na tamburico Kamilo Grašič v kavarni na Kralja Petra cesti. Včeraj dopoldan je bil videti že zelo utrujen, proti večeru pa se je spet zdramil. Danes bo sviral še ves dan.
* Mestni kino predvaja do torka zvočno opereto »Ljubavni valček« z Willy Fritschem in Lilian Harvey. Kot predigra zvočna enodajanka.
IZJAVA
Podpisani izjavljamo, da smo vsled nevzdržnih razmer stopili iz uredništva odbora »Jugo-sloveuske misli«, glasila S. J. S. U. župe za Slovenijo v Celju. Povdarjamo, da za vse nadaljnje številke ne odgovarjamo in da tudi nismo več z listom v nobeni zvezi.
Predsednik: Reddi Oskar.
Člana: Tičar Leon, Gorinšek Helmut.
Posvetovalni član: Kralj Drago.
V Celju, dne 26. marca 1931.	939
p©
i večernici
v
29.
Hotel je že zasaditi konico noža v bučo, ko je izza nje stopila kaj čudna prikazen. Bila je tako velika kakor Dušan m docela podobna naši kuščarici, a hodila je po koncu in pametno, kakor da bi bila razumno človeško bitje. Dušan in Danica sta se kljub temu silno prestrašila.
oikene
VS^
Z vlažno krpo — z malo Vima — pažljivo drgniti. •- in kakSna razlika. Oličeni predmeti-v trenutku zasipi   jeju od Čistosti. Vim varčuje. čas, — trud in denar. Novi velik zavoj stane samo 6 Din,
VIM ZA
\oo\
predmet/
samo ^
O.- DIN* NOVI VELIK ZAVOJ
Težka nesreča rudarja
Francu Vrtačniku je v trboveljski jami zapadnega obrata voziček
zlomil hrbtenico
Pripravila sta se na beg, a čudna prikazen se jima je prijazno poklonila in jima dejala: »Guti gati, poni čakati!« Prijatelja sicer nista ničesar razumela a ko jinia je namignila, naj ji sledita, sta to storila brez obotavljanja. Neznanka ju je peljala krog buče, in glej: zadaj so bila ze napravljena vrata v njeno notranjost, ki je bila vsa postlana z mehkim mahom in celo nekakšna čudna oprema je bila tam.
Na predvčerajšnji popoldanski gihti se je pripetila v jami zapadnega obrata težka nesreča. Rudarja .Šuster Ivan in Vrtačnik Franc sta bila zaposlena s prevažanjem zalivalnih cevi iz nad-kupa višine 328 na uadkop višine 458 v Ferdinandovem jamskem polju. Nenadoma je iztiril z zahvalnimi cevmi natovorjen voziček. Vrtačnika, ki je porival voziček od strani, so pritisnile pri iztirjenju vozička cevi s tako silo ob steno, da um je zlomilo hrbtenico.
Rudar Šuster Ivan pa je zadobil pri iztirjenju vozička težje poškodbe na desni roki, katero so mu cevi pritisnile ob stene.
Težko poškodovanega Vrtačnika, ki je oženjen in oče dveh otrok, so z večernim vlakom odpravili v ljubljansko bolnico, rudar Šuster Ivan se pa nahaja v domači oskrbi.
še dve nesreči pri delu
Ko so odhajali na predvčerajšnji jutranji šiliti delavci na delo v Savski rov, se je pripetila na torilu prevoznega jaška v Savskem rovu manjša nesreča. Ravno, ko je stopil delavec Bregar Alojz na torilo šalita, ki vozi moštvo navpično po jaško v rov, se je pred njim stoječi tovariš nenadoma okrenil, ter s delovno sekiro, ki jo je držal na rami nehote sunil v roko delavca Bregarja, pri čemer ga je v roko vrezal.
Pri dviganju tramovja v rovu Ferdinandovega polja pa je delavcu Grošelj Francu nenadoma padel težji stropnik na ramo ter mu jo poškodoval.	Obe slednji poškodbi sta lažjega značaja.	Vsem je mulil prvo pomoč tukajšnji
rudniški zdravnik.
Od 47 let je presedel v ječi 25 let
Aretacija poklicnega vlomilca
Kranj, 28. marca. Kranjsko mesto vedno razburjajo vesti o najrazličnejših vlomih in tatvinah. Skoro osak teden je na dnevnem redu kaka večja tatvina. Znan je drzen vlom v poslopje na vrtu advokata dr. B. Sabothyja, ki je bil izvršen sredi noči koncem meseca januarja. Vlomilec je vdrl skozi vrata, razmetal vse pohištvo in odnesel za celo vrečo najrazličnejših stvari, kakor zastore, slike, preproge, žlice, copate, uro itd. Vrtna vrata je previdno pregmil z velikim kosom blaga, tako da ga nihče slučajno mimoidočih uo bi opazil ali motil.
Šele zadnje dni se je posrečilo nekemu detektivu razrešiti uganko o zagonetnem vlomu. Vlomilec je Ivan Pavlič, ld je doma iz Vodic. Star je 47 let, čeprav izgleda, kakor da bi jih štel že nad GO. Vlomilstvo mu je tako rekoč življenjski poklic.^ Saj je preživel nič manj kot 25 let v zaporu. Novembra lanskega leta je pri-
šel iz ječe, v kateri je presedel zadnjo kazen 10 let. Obraz ima zelo oduren in odgovarja njegovemu zločinskemu značaju.
Pavlič je bil tudi tisti, ki je sredi februarja vdrl v tekstilno tovarno g. Sivca Franca na Gašteju. Najprej je ukradel močne sani v tovarni »Ika«, nato pa odšel s sanmi na Gaštej. Ponoči je vlomil skozi okno in naložil 8 ovojev platna v vredno 7000 Din.
Nevarni vlomilec ima na vesli še več takih težkih grehov in že sedi v zaporu, ki se ga je ze gotovo popolnoma navadil.
Zalotili so ga, ko je prodajal ukradeno platno v okolici Medvod. Po sandalah in kosu zavese so tudi spoznali, da je vlomil tudi v Sabothv-jevo poslopje. Na vprašanje, kako da je vlomil sam, brez pomagačev, je odgovoril, da bi se drugim tak drzen vlom gotovo ponesrečil in da ima sam več »sreče« pri tatvinah.
Velik fDOŽčBfi* V Sv. Križu
pri Litiji
V soboto okoli 3. ure zjutraj je izbruhnil pri trgovcu Robertu Vidmarju v Gabrovki požar. Hipoma jc bila vsa trgovina in gostilna v plamenih. Na lice mesta je takoj prišla domača požarna bramba z načelnikom g. Rappiom ter stopila v akcijo.
Pogorelo je skoro pol hiše in docela trgovina. Gospod Vidmar baje ni zavarovan. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. To je pri Vidmarju v 1 mesecu že drugi požar.
Spremembe v železniški službi
Upokojeni so zvaničniki II/l: čuvaji proge: Zupan Anton, progovna sekcija Jesenice; Gosar Jakob, progov. sekcija Ljubljana glav. proga; Lah Martin, progov. sekcija Maribor glav. proga; Kolšek Jožef, prog. sekcija Maribor gl. proga; Ileršič Matija, prog. sekcija Ljubljana glav. proga; Kozima Lovrenc, progov. sekcija Zidani most; Mlakar Alojz, progov. sekcija Celje; Voh Valentin, progov. sekcija Maribor kor. proga; Zima Ivan, progov. sekcija Jesenice; kretniki:	Lužnik Ivan, Otiški vrh; Marčič
Franc, Pragersko; Božič Alojzij, Prevalje; Ulaga Tomaž, Rimske^ toplice; Zupančič Franc, Brežice; vratar Jejčič Alojzij, Maribor glavni kol.; desetar Vrhovnik Ivan, progov. sekcija Jesenice; služitelj I. skupine:	čuvaj Cergol
Franc, kuril. Ljubljana II gor. kol.
Premeščeni so: zvaničnika I. kategorije: Istenič Viktor, prometnik, Medvode na Breg; Se-ievšek Franc, prometnik, Breg za šefa iste postaje; zvaničniki II. kategorije: Mlaker Martin, kretnik, Ponikva v Grobelno; Šuštaršič Franc, sprevodnik, Rakek v Zidani most; Poženel Martin, vozov, zapisovalec, Postojna v Ce-lje; dnevnicar Primec Miroslav, Vuzenica-Muta v Bistrico.
Postavljeni so za zvaničnike 11/3 dnevničarji: Eltrin Josip, sklad, desetar, Trbovlje; Virant Anton, sklad, desetar, Ljubljana gl. kol.; Kos Matija, premikač, Trbovlje; Plohutnik Jože, zapisovalec voz, Ljubljana gor. kol.
Napredoval je v zvaničnika 1/3 Gorup Karel, prometnik, Šmartno ob Paki, dosedaj zva-ničnik 11/2.
Stalnost je pridobil uradnik III/4 Klopčar Izidor, prometnik, Vrhnika.
Sprejeti so za dnevničarje: Kraigher Frančišek v kurilnico Ljubljana I glavni kol.; inž. Sluga Janez k gradbenem odeljenju in Zupan Anton v Kranj.
Prevalje
Neki prijatelj laži si je dovolil podlo šalo, da je mistificiral naš list z absolutno lažnivim poročilom o »važni občinski seji«, ki je sploh ni bilo. Uredništvo je seveda proti mistifikatorjem brez moči, ker tudi pri najboljši volji in največji vestnosti ne more kontrolirati vsake vesti in se mora zanesti na svoje dopisnike. Pač pa more uredništvo pomagati, da se podli mistifi-kator izsledi in v tem pogledu bo naše uredništvo storilo vse, kar je v njegovi moči, da lažnivi in ligarski klevetnik ne uide roki pravice. Uo mistifikatorjev nobene obzirnosti, ker je do takih ljudi vsaka obzirnost napačna. Vse one pa, ki so bili po inistifikacijii prizadeti prosimo oprosčenja, a obenem jih tildi pozivamo, da nam pomagajo izslediti mistifikatorja — Uredništvo »Jugoslovana«.
Ljutomer
Občinski popisni odbor tvorijo gg.: Bankart Jan, mons. Lovrec Andrej, Bajt Jakob, Karbaš Franc in Cimerman Henrih; namestnika sta gg. Zaeherl Franc in Dijak Janko. Med popisovalci, ki jih je deset, je največ učiteljev in sicer osem.
Ošpice. Zabeležiti moramo nekaj slučajev ošpic, ki pa potekajo popolnoma normalno.
Cvetni sejem, ki se je vršil zadnji torek, je bil za spoznaje bolj živahen ko prejšnji. Pose-tili so ga tudi žeparji ter potegnili nekemu kmetu iz notranjega žepa suknje hranilno knjižico s štirimi tisočaki. Seveda storilca niso našli.
Dramatski odsek Sokola priredi 1. aprila življenja polno burko »Ulica št. 15-ir, v kateri se bo dolgoletna članica tega odseka s. Anica Horvatova, poslovila od nas.
Sadjarji tožijo, da so jim zajci v preteklih tednih oglodali najlepše mlade jablane, ter zali le vajo od lovskih najemnikov odškodnino. Ni pa verjeti, da bi tej zahtevi bilo ugodeno. Mlada drevesa bo pač treba zavarovati pred lačnimi glodalci s slamo, holjem, koruzinjem ali sličnim.
Gremij trgovcev je zboroval dne 25. t. m. v Radincih ob pičli udeležbi članstva. Udeležila sta se ga tudi tajnik Zveze trgvskih gre-mi jev, g. Kaiser, ter obrtni nadzornik iz Maribora, g. Založnik. Načelnik g. Vilar je podal obširno poročilo načelstva, v katerem je orisal položaj trgovstva v srezu ter delo gremija v preteklem letu. Nato je občni zbor odobril proračun za tekoče leto, ki predvideva 27.000 Din izdatkov in za 490 Din manj prejemkov. G. Kaiser je v daljšem govoru očrtal davčno politiko ter operiral na solidarnost gremijalnega članstva. Nato je g Založnik priporočal pristop k Trgovski samopomoči v Mariboru. Kot uradni dan gremija se določi na petek, člani pa dobe
potrebne informacije izven uradnih ur pri gre-mijalnem načelniku. Po odpravi nekaterih slučajnosti je načelnik zaključil občni zbor s pozivom, naj se trgovci oklenejo svoje orga nizacije ter se v vseh strokovnih zadevah obračajo na njo.
Dolnja Lendava
Dne 27. marca se je vršil navadni mesečni sejem v Dolnji Lendavi, ki je bil dobro otf-iskan. Živine je bilo mnogo, a kupcev zelo malo, kar je zelo slabo vplivalo na kmetsko ljudstvo. Cene so se gibale: za debele, pitane bike od 5—6, krave 2—3 Din. Prodane živine je bilo razmeroma zelo malo.
Promet Murska Sobota—Dolnja Lendava. Že davno so se posušile naše ceste, po katerih neprestano drvijo razni avtomobili, med katerimi pa še vedno pogrešamo naš poštni omnibus, ld je vsak dan redno vozil iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo. Ker je reden avtobusni promet na omenjeni progi za naše prebivalstvo, kakor tudi za pošto samo, velikanskega pomena, prosimo kr. poštno direkcijo, da to uva-žuje in čimpreje odredi stalno in redno vožnjo.
Prekmurje
Nabavljalna zadruga v Krogu pri Murski Soboti. fu je ustanovljena nabavljalna zadruga, ki je bila res potrebna, kar se vidi, da je takoj prvi teden^ pristopilo 09 članov in se še vsak dan priglašajo. Ljudstvo se ne da oplašiti od nekaterih rušilcev, ki so s tem najbolj prizadeti. V kratkem se prodajalna otvori.
Svoj letni občni zbor bo imelo 30. marca ob 8. uri zvečer Društvo za narodno zdravje v Murski Soboti. Občni zbor se bo vršil v občinski posvetovalnici.
Sejni v Murski Soboti je pokazal, da je v Prekmurju, kakor tudi drugod, precejšnja denarna kriza. Prodajalcev je bilo izredno veliko, ali kupcev tako malo, da so že predpoldne nekateri pospravili svoje stojnice in se odpeljali.
Murska Sobota
Odlikovanje G. Matko R a u t e r, prof na tuk. gimnaziji, je bil odlikovan zredom Sv Sav/ V. razreda. Čestitamo!
Avtobusni promet. S prvim aprilom bo zopet začel vozit! avtobus na progi Rogaševci—Murska sobota—Dolnja Lendava. Avtobus že dalj casa ni vozil in je bilo ljudstvo precej priza-deto.
Smrtna kosa. V četrtek je umrl ugledni podjetnik in blagajnik Občinske hranilnice gospod leodor Ratkol. Naše sožalje!
Brežice
Smrtna kosa. V torek popoldne je umrla na Čatežu na vse priljubljena ga. Marija Kodrič. Bila je vzor krščanske žene, vzgojila je šest otrok, ki vsi zavzemajo lepa mesta.' Pogreb se je vršil v četrtek popoldne ob veliki udeležbi prebivalstva. Naj v miru počiva blaga žena. Prizadetim naše sožalje.
Nov zdravnik. Vrzel, ki je nastala s smrtjo dr. Ivana Hollerja, se je v doglednem času vendarle izpopolnila. V hiši pokojnega zdravnika je pričel pred nedavnim časom ordinirati g. dr. Jože Peček. Novemu zdravniku želimo prijetno bivanje v Brežicah, kot zdravniku pa kar največ uspehov!
Med. univ.
Dr. Jože Peček
zasebni zdravnik ordinira v hiši pok. dr. Hollerja od 9—12. ure in od 3. do 5. ure pop. ni2
Nekaj o športu. Brežiški športniki so se morali vedno boriti za igrišča. Lansko leto je storila veliko humano delo tukajšnja »Posojilnica«, ki je dala na razpolago lep prostor, prav primeren za igrališče. Kako bo letos s tem. zaenkrat še ne vemo. Vsi smo mnenja, da naj športniki obdrže ta prostor. Vodstvo nad športom naj prevzame sposobna oseba. Brežiški športniki uživajo pri občinstvu velike simpatije.
Popisni odbor za ljudsko štetje na Čatežu. Popisni odbor v občini Čatež sestoji iz treh mož. Predsednik je g. Andrej Špilek in člana g. Franc Zevnik in g. Martin Radaj. Nadalje je določenih ludi osem popisovalcev s svojimi namestniki. Preteklo sredo 25. t. ni. se je vršil skupni sestanek vseh popisovalcev. Na sestanku so se tudi določili posamezni popisovalni rajoni. Ravno tako se je popisovalcem razložil pravilnik o popisovanju prebivalcev.
Hrastnik
Na Pleskem je bil baje rojen neki Mihakovič, ki je zapustil 2000 dolarjev. Ime je pri nas ne-znano, dediči se bodo težko našli.
V petek je gorela hosta poleg tunela nad našo postajo. Steklarski gasilci so ogenj ponoči udušili.
Predstava za novo cerkev, ki se je vršila v Narodnem domu, je privabila izredno mnogo ljudstva, ki je popolnoma zasedlo dvorano.
Iz Ameriko se je vrnil s svojo rodbino naš rojak g. Fran Birtič. Dobrodošel in obilo zadovoljstva na rodnih tleh!
Konfekcija
Ljubljana.
99
Slile
44
'Prešernova ulica 7 — 9
priporoča, da sl ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih In moških plaščev ter oblek
Novo mesto
Olepševalno društvo. Odbor tukajšnjega Olepševalnega društva se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: predsednik g. Ferdo Buk, podpredsednik g. Otmar Skale st., tajnik g. Karel Maliorčič, blagajnik g. Urban Horvat, gospodar g. Josip Turk, odborniki gg. Agnitsch Andrej, Erjavec Franc, Kobe Josip in Pirnat Viktor, ki je bil izvoljen stalnim društvenim delegatom, njegovim namestnikom pa g. Mahorčič Karel. S prvim aprilom se nastavi stalen delavec za ceste in eden za nasade. Na Florjanovem trgu se nasadi opuste. Pred okrožnim sodiščem se bo skušalo trg izravnati in prometno izboljšati. Pred Perkotovo hišo se izkopljejo štirje kostanji ter se presade na »marote. Županstvo je ugodilo prošnji društva in na kopališču na Loki dobimo vodovodno pipo in prho. Kot pod kavarno Smola se v polkrogu obda z nizkim zidom in lično železno ograjo, notri pridejo lepotičin grmi. Za vso napravo je poverjenik odbornik g. Josip Kobe.
Zdravstveno predavanje. V četrtek zvečer je predaval v mali dvorani Sokolskega doma gospod dr. Milan Ropaš o spolnih boleznih. »Sokol« se je trudil, da je podal svojim članom čim največ in najbolj pestrih predavanj. Tudi zdravstvena predavanja so dobro posečana in ljudstvu prepotrebna.
Nova knjiga. Novoiueščan dr, Pavel Brežnik je izdal v založbi Geče Kobna v Beogradu svojo velezaniinivo knjigo »V senci nebotičnikov«, ki smo jo Slovenci lani tako radostno sprejeli, pod naslovom »U senci oblakodera« v cirilici ter v povečani izdaji. Knjiga ima več slik kot slovenska in tudi več strani.
Hranilnica iu posojilnica v Kandiji je imela preteklo nedeljo v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor. Zadružnikov šteje 2508. Hranilnih vlog na knjižice in tekočem računu je 7,757.464-51 Din, posojil pa kar 8,476.251-66 dinarjev, dočim je znašal poslovni denarni promet v preteklem letu 24,583.371-53 Din. Upravni odbor je dobil absolutorij, bil pa ves izvoljen zopet za novo poslovno dobo. Načelnik je že dolgo vrsto let trgovec g. Edmund Kastelic, ki si je stekel za prospeh zavoda lepih zaslug.
Ljudsko štetje. Včeraj popoldne je imel občinski popisni odbor zadnjo sejo s 14 popisovalci, ki prično te dni obiskovati odrejene jim rajone. Meščani, olajšajmo jim naporno delo, da bo izpadlo dobro in v redu.
.Šahovski klub v Novem mestu je imel v petek 27. marcu svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Igralni večeri bodo v bodoče ob sobotah, ne ob petkih, v kavarni »Centralc-Spli-hal. Predsednik je poštni ravnatelj gospod Ferdo Nadrag, tajnik pa g. inž. France Urbas. Želeti bi bilo za to svetovno igro več zanimanja. Vpisovanje se vrši vsako soboto zvečer v klu-bovi kavarni. Tudi dame se vljudno vabijo. Članarine ni; prostovoljni prispevki za eventualni nakup klubovih strokovnih knjig se hvaležno sprejmejo. Pogoj članstva: Pridno in redno obiskovanje igralnih večerov.
Guštanj
Zaključek samaritanskega tečaja. Krajevni odbor Rdečega kriza je priredil trimesečni samaritanski tečaj. Tečaj je obiskovalo 32 obiskovalcev obojega spola. K završenemu izpitu se je priglašilo 27 tečajnikov, katerim se je izdala tozadevna diploma. Znanje, ki so ga pokazali obiskovalci tečaja, je veliko, in doseženi uspehi krasni. Največ zahvale za veliko požrtvovalnost in obilen trud gre dr. Eratu, ki je vodil tečaj brezplačno!
Predavanja o zdravju. Po naročilu ZKD v Mariboru se je vršilo v Guštanju, v Kotljah in Tolstem vrhu predavanje o jetiki in nalezljivih boleznih po zdravniku g. dr. Eratu! Obisk po> vsod krasen, tako da so bili razredi napolnjeni do zadnjega kotička!
Sejem. Na zadnjem kramarskem sejmu je bi-
lo	razstavljenega mnogo raznovrstnega blaga, zlasti pa poljedelskega orodja. Posel s strani sejmarjev rekorden, kupčija živahna!
Barbarstvo. Kaj počenjajo divji lovci, pa presega že vse meje spoštovanja do zaščitene divjačine! Te dni je hodil lovski paznik po gozdovih v Šmihelu, kjer je padlo obilo snega in ker je zadnje čase že parkrat slišal poke divjega lovca, ki brezsrčno pobija vse, kar mu pride pred cev, z namenom, da ga izsledi, ali vsaj na kak način izsledi sledove. Na veliko začudenje pa je našel v gozdu skoraj sveže drobovje srne z malima še nerazvitima mladičema, katero je pustil divji lovec, ki zasluži pošteno kazen. Uničil je 7. eno krogljo tri tako lepe ži-valice naših gozdov!
Iz Prevalj je prispel g. sreski načelnik! Ob navzočnosli občinskega odbora se je vršila izredna občinska seja pri kateri sp se iznesle h lje prebivalstva, razne težnje in pot-obe kraja G. sreski načelnik je sprejemal ob tej pril/ki razne deputacije, ki so iznesle razne želje in piošnje. Deputacijo tovarniških delavcev v Uav-reh je spremljalo mnogo stanovskih to/arišev. G. sreski načelnik je b'l z njimi v prirrčnem razgovoru ter se je zanimal za vse boleče rane fovirriških delavcev.
Slovenjgradec
Ljudsko štetje. V naši mestni občini je popisovalni odbor sestavljen sledeče: mestni župan g. dr. Bratkovič, mestni župnik in član banskega sveta g. Cižek, gg. Vaupot in Dru-Skovič. Popisovalci za I. krog (št. 1—50), g. Sovre, II. krog (50—100) g. Serajnik, Ul. krog (100—150) g. Mrovlje, IV. krog (150—180 g. Debelak.
Ker Je naše mesto obmejno, je dolžnost nas vseh, je naše mesto obmejno, Je dolžnost nas vseh, da preprečimo vsako proti naši državi lažnjivo napoved. Dolžnost nas vseh je, da končno ločimo prave Nemce od nemškutarjev, ki so strupeni sovražniki slovenskega Podravja in Ma ribora. Kdor je brezdvomno slovenskega poko-ljenja in se bo kljub temu pri popisovanju bodisi iz lastne volje ali pa na pritisk izdal za Nemca, bo kršil zakon o popisovanju prebival stva in dokazal protijugoslovansko prepričanje! Vsak tozadevni pritisk in agitacijo naj se javi takoj pristojni oblasti, ki bo postopala po zakonu! Z letošnjim popisovanjem naj izgine ven
dar enkrat narodna sramota! Zavedno meščanstvo pa naprošamo, da gre v vseh ozirih popisovalcem na roko!
Ušla je od doma Siegl Marija, ki je že dolgo časa blazna. Po dolgem iskanju so jo našli v senu prepevajočo. Ali bi se ne našel zanjo kak primeren prostor.
Sprememba posesti. Hišo s posestvom g. Hu-dollsta v Starem trgu je kupil tukajšnji orožnik g. Kadunc za ceno 34.000 Din.
Licitacija. V nedeljo 29. t. m. se vrši ob 10. pri sreskem načelstvu licitacija obsežne njive last Sole, ki leži pri kolodvora za dobo 3 let. Interesenti vabljena!
Pri Ucencovanjn bikov je dobil prvo nagrado bik g. dekana Jurka v Starem trgu. Ostale nagrade so dobili za najboljše bike posestniki Barth iz St. Janža pri Dravograda, Rogina v Starem trgu, Giinther iz Slovenjgradca In Kac iz šmartna pri Slovenjgradcu. — Licenco-vanje je dokazalo, da je pri nas živinoreja na rs lepi stopnji, saj je bilo prignanih v Slo-venjlgradec 54, v St. Ilj pod Turjakom pa 35 bikov.
Smrtna kosa. Te dni je preminula ga. Keš pret Kunigunda, soproga tukajšnjega sluge sreskega načelstva. R. 1. p.!
Agilnost Mislinjske podružnice SPD. Iz zadnjega občnega zbora Je razvidno, da je bilo skupnega denarnega prometa t. 1. 106.900 Din in sicer dohodkov 68.000 Din, izdatkev pa 38.000 Din. število članstva Je razveseljivo in sicer dvesto! — Okrog »Planinskega <??ma« na Urški gori se je napravila žična ograja pri priljubljenem »Logarjevem studencu«, klopi in miza, nadalje markacija do »Rimskega vrelca«. Ostale poti se bodo v tej sezoni markirale.
V	načrtu Je zgradba nove planinske koče na Veliki Kopi. Izvoljen je bil stari odbor, ki Je ponovno dokazal, da se zaveda svojega velikega ln idealnega dela!
in da bo trajala približno do kunca leta 1932, v kolikor se ne bi med tem časom pojavili novi vzroki, katerih gospodarstvo dosedaj ni poznalo.
koliko časa bo trajala sedanja gospodarska kriza ?
Gospodarski pojavi niso monistični, ampak pluralistični, t. j. pri vsakem gospodarskem po-jaivu sodeluje večja alld manjša množina med-seboj bistveno različnih vzrokov, katere je zelo težko pravilno ceniti in iz njih povleči pravo rezultanto. Kavzalna teorija gospodarskih kriz ni radi tega niti enotna niti praktično uporabljiva. Vendar se strinja večina nacionalnih ekonomov v trditvi, da je disharmonija med produkcijo in konzmnpoijo dobrin eden glavnih vzrokov gospodarskih kriz. Hiperprodukcija dovede do stagnacije in krize, katera zadnja traja toliko časa, dokler tekoča potreba ne izprazni skladišč, nakar se začne iz nova produeira.nje preko istodobne potrebe itd.
Simptomatična — smeli bi reči matematično statistična — gospodarska teorija, katera ne zasleduje direktno vzrokov gospodarskih kriz, ampailc samo ugotavlja konkretne oblike in spremembe gospodarskega procesa na podlagi lakozvanih »gospodarskih barometrov«, je praktično mn ego bolj uporabljiva kakor kavzalna teorija. S to drugo metodo se je našlo med drugim tudi trajanje celega krogotoka (kanjunlt-turnega cikla) gospodarskega procesa, kakor tudi trajanje posameznih (konjunktumih) faz zlasti trajanje krize. Trajanje takih konjunkturi! ih ciklov je v različnih državah različno z ozi rom na posebnosti dobičnih narodnih gospodarstev. Izgtieda pa, da eksistira poleg tega tudi že svetovni konjunkturni ciklus.
Za naše razmere je najbolj važno vprašanje, koliko časa bo trajala naša sedanja gospodarska kriza, ki je s svetovno gospodarsko krizo brez dvorna v tesni zvezi. Absolutno sigurnega odgovora seveda ne more nihče dati. Več ali pa manj zanesljive odgovore dobimo na podlagi dosedanjih gospodarskih izkušenj.
Ako analiziramo spremembo števila delavcev zavarovanih pri bivši Okrajni bolniški blagajni za Slovenijo v Ljubljani in OUZD-u v Ljubljani, najdemo naraščanje gospodarske delavnosti od začetka leta 1919, (od konca svetovne vojne) do sredine leta 1923, t. j. 4K leta. Nato sledi padanje do konca leta 1925, t. j. 2'A leti. Konjunktura i ciklus je trajal torej 7 let. Od začetka leta 1926 imamo zopet naraščanje števila zavarovanih delavcev do sredine leta 1930, t. j. zopet točno 4 in % leta. Od sredine leta 1930 imamo zopet padanje števila zavarovanih delavcev, katero smemo ceniti zopet na 2 in pol leti, t. j. do konca leta 1932. V podrobnejšo analizo števila zavarovanih delavcev se na tem mestu ne moremo spuščati, dasiravno bi na ta način dobili zelo jasno sliiko. Pač pa navajamo v sledečem letne povprečnine.
Število
Leto delavcev Prirast + Padec -v tisočih
1920	42
1921	50	4- 8
1922	62	+ 12
1923	74	-I- 12
1924	74	0
1925	73	—	1
1926	75	+ 2
1927	83	+8
1928	89	+6
1929	85	-h 6
1930	98	+	3
Ako bi imeli iakušnje o gospodarskem valovanju za daljšo dobo, potem bi seveda s temu primerno večjo zanesljivostjo zaključili na trajanje sedanje gospodarske krize. Na vsak način pa smemo « precejšnjo verjetnostjo trditi, da se je sedanja gospodarska kriza šele dobro začela
Gospodarske vesti
X Pravilno vodenje registrov „ prejetih in potočenih količinah alkoholnih pijač. Vsi gostilničarji in trgovci, ki vodijo register o prejetih in potočenih količinah vseh vrst alkoholnih pijač, se opozarjajo — da se izognejo morebitnim tieprilikam in kaznim — na toč. 117., člena 109. trošarinskega pravilnika, ki pravi, da so vsi prodajalci alkoholnih pijač dolžni omenjeni register koncem vsakega četrtletja zaključiti, prenesti preostalo zalogo v novi register, stari register z vsemi prilogami pa naj-dalje do 10. aprila, julija, oktobra in januarja predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Na ta rok se vsi prizadeti ponovno opozarjajo, prav posebno še oni gostilničarji v mestu Ljubljana, kateri do sedaj sploh še niso vodili registrov, ker bo oddelek finančne kontrole proti vsem, ki bi ta rok zamudili, moral postopati po zakonu. Priporoča se vsein, ki so v smislu trošarinskega pravilnika dolžni voditi omenjeni register, da si nabavijo knjižico »Zakon o državni trošarini in pravilnik za izvrševanje tega zakona«, v kateri najdejo vse podatke, ki so jim za pravilno vodenje teh registrov potrebni. Knjižica (samo še nekaj izvodov) je tiskana v slovenskem jeziku in se dobi pri sekciji zveze finančne kontrole v Ljubljani (Breg štev. 6) za ceno Din 25’—.
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg heiuatit surovega železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državne železarne Vareš—Majdan sprejema do 8. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 28. marca 1931.
Devize
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22'83, Berlin 15-5725, Bruselj 7-9266, Budimpešta 992'61, Curih 1095-6, Dunaj 800-68, London 276-67, Nevvvork 56*83, Pariz 222*74, Praga 168-72, Trst 298-28.
Dunaj, 28. marca. Amsterdam 285, Atene 9-2115, Beograd 12-4913, Berlin 169-45. Bruselj 98-89, Budimpešta 123-92, Bukarešta 4-2287, Ko-penhagen 190-10, London 34-515, Madrid 77-70, Milan 37*24, Newyork 711, Pariz 27-8175, Praga 21-0663, Sofija 5-1515, Stockholm 190*40, Varšava 79-67, Curih 136*76.
Curih, 28. marca. Beograd 9-13, Pariz 20-32625, London 25-25, Newyork 519-66, Bruselj 72-30, Milan 27-22, Madrid 56"50, Amsterdam 208-335, Berlin 123-855, Dunaj 73.08, Sofija 3*765, Praga 15*405, Varšava 58*20, Budimpešta 90*60, Atene 6*72.
Žitna tržišča.
Budimpešta, 28. marca. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica: maj 15-90—16-03 (16-02—16-03). — Rž: maj 1175—1195 (111)5 do 12 00). — Koruza : maj 12-48—12-53 (1253 do 12-54), julij 12-73—12-75 (12-75—12*76), tran-sit maj 9-73 (973—9 50).
<$P©JPt
tekmo vneseta obe moštvi vse svoje znanje ln je taka tkma vedno polna lepih momentov in zanimivosti. Moštvi sta si kollkortollko enaki in ne da se z gotovostjo prerokovati izida. Tekmo bo sodil ljubljanski sodnik g. Držaj.
V	predtekmi ob 13. se srečata rezervi obeh klubov.
Mariborski klubi ob praznikih.
Za velikonočne praznike je povabljn prvak ISSK. Maribor v Ljubljano, kjer bo igral z »Ilirijo« in »Primorjem«. »Rapid« je povabljen v Salzburg, »2elezničar« pa bo odigral v Mariboru tkmo s »Villacher S. K.
St. 255/31.
Razp
n
Po ustmeno danem naročilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani razpisuje podpisana zdraviliška uprava v zakupno oddaj«
restavracijo in kavarno v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini
z delnim inventarjem za dobo 3 let s pogojem, da Be veljavnost najemne pogodbe vsakokrat podaljša za nadaljnje leto, če se ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta.
Ponudba naj se glasi za restavracijo in kavarno skupno ali za vsakega od teh dveh obratov.
Ponuditi je temeljno najemnino poleg primerne odškodnine ali obrabnine za inventar, v kolikor je last zdravilišča.
Morebitne nadaljne dajatve za ugodnosti, ki pridejo najemniku v korist, se bodo sporazumno določile v najemni pogodbi.
Oddaja lokalov ni vezana na najvišjega ponudnika, prav tako je pridržana pravica, da s« isti sploh ne odda ali pa da se razpiše znova.
Ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o položenem vadiju v višin 10% od ponujene vsote za najemnino, dalje dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu oz. domo-vinstvu o neoporečeni preteklosti in zadostnem razpolaganju obratne glavnice.
Pravilno kolkovane in opremljene ponudbe je vložiti do dne 15. aprila 1931. pri ravnateljstvu banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ki da na zahtevo tudi vsa podrobna pojasnila. Rogaška Slatina, dne 28. marca 1931.
Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča. Rogaška Slatina.
Današnji nogomet v Ljubljani.
Javili smo že, da Je LNP preložil prvenstvo v Ljubljani, ki bi se moralo pričeti danes, na poznejši termin. V nadomestilo se vrši več prijateljskih tekem na igrišču Ilirije. Ob 1030 igra rezerva Ilirije s Korotanom, ki se nahajo na 2. mestu prvenstvene tabele II. razrdnih klubov. Ob 14'30 igrata
Svoboda : Amater (Trbovlje).
Nogomet v Trbovljah je že precej napredoval. Preteklo nedeljo je dosegel Amater na domačih tleh časten rezultat 2:2 s Svobodo. V Ljubljani bodo imeli težje stališče.
Glavno tekmo ob 16. odigrata
Ilirija : Primorje.
Tekma je prijateljska in je upati, da se bodo
i	igralci i gledalci temu primerno obnašali. Konsolidacija našega nogometa zahteva, da nasto-{*amo enotno in pozabimo medklubske trzavice. Današnja tekma naj bi bila prvi korak k zboljšanju.
Otvoritev prvenstva v Celju.
Celje otvori danes pomladansko prvenstveno sezono s tekmo Atletik : Olimp. Izid je odločilnega pomena za končno stanje tabele. Vodstvo tekme je poverjeno dr. Planinšku.
Otvoritev prvenstvene sezone v Mariboru.
Danes se prične v Mariboru s tekmovanjem za spomladansko in splošno prvenstvo sezone 1930 —1931. Po jesenskih tekmah je prvenstvena tabela tacale:
ISSK. Maribor	3	3 — —-	22:	4
S. K. Železničar	3	111	14:	4
S. K. Rapid	3—2	1	4:	7
S. K. Svoboda	3—12	4:29
Tekmovanje otvorita dan^ ob 10. na igriSču Maribora, kot prvi par
Svoboda : železničar.
Sicer ima tu več šans 2elezničar, vendar Svoboda lahko preseneti. Vsem je še pač v spominu lanskoletni uspeh proti Rapidu. — Kot drugi par nastopita ob pol 15. na Igrišču Ra pida
Maribor : Rapid.
Srečanja omenjenih klubov so bila v Mariboru vedno športna senzacija in tudi tokrat športna publika 3 napetostjo pričakuje tekme. V to
POTNIKI
železničarji iu dijaki so z aktovkami, kovfegt in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri
A. PREKUH
LJUBLJANA, STAKI TRG ŠTKV. 2« ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila	952
Od dobrega najboliše je It.
423
grz>zfziiep~£l«I2ez?
šivalni stroj in kolo
Klegautna
izvedba
najboljši
materija! 1
unmim
pisalni stroj v 3 velikostih 1
Novost!
Šivalni slvcj
kot damska pisalna miz..	La	pri
Jos. Pcielinc
Ljubljana
«a vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cone tudi na obroket Tet. Int. 2913
Načelstvo in nadzorstvo Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško v Sp. S Iški sporoča žalostno vest, da je 28. t. m. umrl dolgoletni član zadruge in njen zaslužni odbornik, gospod
Peter Stepič
posestnik, veletrgovec z vinom itd. itd.
Našega pokojnega zadružnega sodelavca in najdražjega tovariša bomo spremili k večnemu počitku v torek 31. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Tržna ulica štev. 6.
Počivaj v miru, blagi mož!
Litija
Šolska maša. Več staršev je izrazilo željo, da naj bi šolsko vodstvo vpeljalo redno nedeljsko šolarsko mašo pod nadzorstvom učiteljstva. Kajti obnašanje šolarjev med službo božjo že vsem preseda in je že skrajni čas, da se temu napravi konec.
Prireditve. Danes v nedeljo priredi Sokolsko društvo v svoji telovadnici ob ‘20. uri akademijo s telovadnimi, pevskimi in deklamacijskimi točkami. Pri akademiji sodelujejo vsi oddelki Sokola. Vstopnina običajna. — Na belo nedeljo
pa bo proslavila podružnica CM družbe 10-let-nieo smrti svojega ustanovitelja g. Luke Svetca, notarja v Litiji. Na sporedu so deklamacije, govor, igra — enodejanka, pevske in orkestralne točke. Ob tej pirliki bo prvič javno nastopil salonski orkester pod vodstvom dirigenta g. Pertota.
Redukcija, v predilnici, katero smo že predhodno napovedali, je prizadela 85 delavk. Vendar pa s tem delavska kriza še ni končana, ampak bo ravnateljstvo podvzelo še druge mere, da zmanjša produkcijo.
M
Bte)Xs>
£19 Gl£)jO);(D Q\9 6*9 GiDIcUd G»B
t
ef9
e>;cotG);cDi<SiO
m
_	so vse tovarne usnja dvig-
E	IVK	nile cene podplatom zaenkrat
"	"	za 5 Din od kg
Mi pa obdržimo stare cene vsem vrstam Čevljev, nekaterim vrstam smo jih pa že znižali.
Za spomlad smo pa pripravili nove krasne čevlje in jih prodajamo:
ženske modne ... od 110 Din naprej moške modne ... od 130 Din naprej otroške modne ... od 40 Din naprej
Opozarjamo tudi na
400 nagrad od 5 do 200 Din
katere bomo na Veliko noč objavili v časopisju.
Detajlna prodaja čevljev »PRI POLLAKU«
Dunajska ccsta št. 23, dvorišče.
m
Gic)
G)Y0 G)'(D G)'(D G)'(t5IG)'(D Q} Gi3!g).(D O.OlO.CD eX0jG>.0 6:
V neizmerni bolesti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni iti nepozabljivi soprog, oče, tast, stari oče, brat, svak in stric, gospod
KAREL ROBAUS
pekovski mojster in posestnik
•
v petek dne 27. marca 1931 ob 9-30 zvečer po dolgi in mučui bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 47. letu starosti v Gospodu mirno zaspal.
Pogreb našega nepozabljivega pokojnika se vrši v nedeljo dne 29. marca 1931 ob 15. uri iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Sveta'maša zadušnica se bo darovala v sredo dne 1. aprila 1931 ob 7. uri v stolni cerkvi: Prosimo tihega sožalja.
V Mariboru, dne 28. marca 1931.
llk,% Robaus, soproga; Marija Miglič roj. Robaus, Marta Robaus, hčerki; Joscphinc Holler roj. Robaus, Marija Robaus, sestri; dr. Emil Miglič, zet, in Kurti Miglič, vnuk.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
naznanja tužno vest, da je danes preminul njegov podpredsednik, gospod
Peter Stfepič
veletržec in posestnik v šiški
Pogreb nepozabnega pokojnika^ bo v torek dne 31. marca 1931 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Tržna ulica 6 (Spodnja Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Društvo mu ohrani trajen in hvaležen spomin
V Ljubljani, dne 28. marca 1931.
• r .
-
' .
1. ■ ■ 'r
{gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja. 29. marca: »Pri belem konjičku?, premi je ra. Izven.
Ponedeljek, 80. marca: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 29. marca: >Cosi fa.n tutte«. Mozartova proslava. Gostuje Julij Betetto. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 30. marca: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Nedelja, 29. marca: »Glavni dobitek«. Gostovanje odra »Zveze kulturnih društev«.
Ponedeljek, 30. marca. Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 29. marca ob 20. uri: j Prodana nevesta«. Gostovanje Slamo v beograjske opere ge. Žaludove in gospoda RnRtla.
I® _
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektro-tehnično podjetje za vsa elektro-instalacijska dela in elektro-mehanična delavnica za popravilo elektro-motorjev, transformatorjev itd.
LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44 Telefon št. 30-41
1
Co
iNENTAl PISALNI STROJ
Samoprodaja:
IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
MARIBOR	LJUBLJANA
Vetrinjska ul. 30 — Tel. Int. 2134 Prešernova ul. 44 — Tel. int. 2636
Stfanovanie
obstoječe iz 6 sob in vseh pritiklin z dvema predsobama in z dvema separatnima vhodoma, primerno za odvetnika ali zdravnika, se odda na Miklošičevi cesti v najem s 1. majem 1931. Naslov pove uprava lista.
Poslovne
lokale
se odda v najem s 1. majem 1931 na Miklošičevi cesti. Naslov pove uprava lista. 947
Turisti, lovci in
športniki 1
Gojzerce in športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi in izdeluje po meri
Zalokar
Mestni trg 5t. 19
886
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni dobri papa, stari papa, brat, stric, svak in tast, gospod
Peter Stepič
veletrgovec in posestnik, član upravnega odbora Kreditnega društva, častni meščan ljubljanski itd.
v soboto dne 28. marca 1931 ob 3. uri popoldne, po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 66. letu starosti, mirno preminul.
Truplo blagopokojnega položimo na mrtvaški oder v mrtvašnici Stara pot št. 2, v ponedeljek dopoldne pa ga prepeljemo v njegov dom v Tržno ulico 6 (Sp. šiška), od kjer se vrši pogreb v torek dne 31. marca 1931 ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. marca 1931.
Mirko Stopič, sin; Francka por. Geržina, Zolka por. Turko, hčerki; Marija Zorič, sestra; Jože Stepič, brat; Mara Stopič roj. Šterk, sinaha; Vladimir Geržina, Ernest Turko, zeta; in rodbine: Geržina, Turko, Šterk Marija, Šterk Peter, Koren, Valjak, Beraus.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
so znatno znižane
l*e Sl
brezbvezno našo bogato zalogo!
A./INKOVK
NA«..
« %■
S. M. 9emarque;	53
‘Pcf nazaj
Roman
(Copyrig,ht by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Naslednja hiša. Na ograji je visela deska z napisom: »Z živežem trgovati prepovedano. Popadljivi psi.« To je vsekakor praktično.
šla sva dalje. Nekaj hrastov in veliko dvorišče, šla sva naravnost v kuhinjo. Sredi kuhinje je stal štedilnik najnovejše konstrukcije. Velik je bil tako, da bi zadostoval za hotelsko kuhinjo. Na desni klavir, na levi klavir. Nasproti štedilnika je pa stala velikanska omara za knjige s stružničnimi stebri in polna knjig z zlatimi obrezami. Pred to omaro pa stara miza in lesene klopi. Nekam smešno je bilo vse to. Kar dva klavirja.
Prikazala se je kmetica. »Imate sukanca? Ampak mora biti pravi.«
Spogledala sva se. »Sukanca?* »Ne.«
»Morda svile? Svilenih nogavic?«
Pogledal sem močne meča te žene. Počasi sva razumela: hotela je zamenjavati, ne pa prodajati.
»Ne, tudi svile nimava,« sem dejal, »rada pa dobro plačava, če nama kaj daste.«
Branila se je. »Oh, denar, blatne cunje. Saj je vsak dan manj vreden.« Skrljala je proč. Opazil sem,
da sta zadaj na njeni kričeči, rdeči, svileni bluzi manjkala-dva gumba.
»Ali bi mogla dobiti vsaj malo vode?« je zaklical Albert za njo. Nevoljna se je obrnila in postavila pred naju vrč z vodo.
»Le hitro, nimam časa postajati,« je godrnjala. »Bolje bi bilo, da bi delala, nego da kradeta drugim ljudem čas.«
Albert je pograbil vrč in ga treščil na tla. Od jeze ni mogel govoriti. Zato sem pa jaz govoril. »Rak naj te razje, ti stara žlampa,« sem rjovel. Zenska se je obrnila in začela regljati ko raglja na veliki petek. Pobrala sva jo, vsaj kaj takega ne zdrži niti najmočnejši mož.
Albert je zabavljal predse. »Zato se je valjal človek po jarkih,« je preklinjal, »da ga zdaj izganjajo kot potepuha.«
»Zdaj lahko vidiš, kakšen postane človek, kakor hitro nekaj doseže,« sem dejal. »To je na vsem svetu enako.«
Počasi sva se umirila in korakala dalje. Med potjo sva naletela na cele roje »verižnikov«. Ko lačne ose kos češpljeve potice, tako so obkroževali kmetije. Razumela sva, da postanejo kmetje ob teh navalih lahko nori in sirovi. Je pač beda Navzlic
temu sva šla dalje. Enkrat so naju zapodili, drugič sva nekaj dobila, enkrat so naju ozmerjali drugi »verižniki«, drugič sva midva zmerjala nje.
Popoldne smo se sešli v krčmi. Vsi skupaj nismo
dobili mnogo. Nekaj funtov krompirja, nekaj moke, par jajec, jabolk, malo zelja in mesa. Samo Willy se je potil. Prišel je zadnji in privlekel polovico svinjske glave, še nekaj drugih zavojev mu je molelo iz žepov. Zato pa ni imel več plašča. Zamenjal ga je. Doma je imel še enega in sl je mislil, saj bo že vendar pomlad. *
Do odhoda vlaka je bilo še dve uri časa. Ti dve uri sta mi prinesli srečo. V sobi je stal klavir. Zaigral sem nanj Molitev device. Takrat se je pojavila med vrati krčmarica. Nekaj časa je poslušala, potem mi je pa dala znamenje, naj pridem ven. Splazil sem se v vežo, kjer mi je razodela, da je velika prijateljica godbe, žal, da pri nji le redko kdo igra. Izročila ml je pol funta surovega masla in dejala, da ga lahko še večkrat dobim. Seveda sem bil zadovoljen s tem, izjavil sem, da sem radevolje pripravljen vsakokrat po dve uri igrati. Takoj nato sem zaigral še dva komada.
Potem smo se odpravili proti kolodvoru. Med potjo smo srečali še mnogo drugih »verižnikov«, ki so se odpravljali zjutraj z istim vlakom kot mi. Vsi so se bali orožnikov. Končno se nas je zbralo celo krdelo, čakali smo, nekoliko oddaljeni od kolodvora, v nekem temnem kotu, da bi nas pred odhodom vlaka ne opazili. Tako je bila nevarnost manjša.
Toda imeli smo smolo. Naenkrat sta se pojavila pred nami dva orožnika. Tiho sta se pripeljala na kolesih od zdaj.
Športni pouk i zvočnim filmom
Nemška prvakinja v metanju kopja gospodična Martel Jakob vežba v svojem športu že dalje časa ve6 angleških deklic. Sedaj jo (je najela neka filmska družba, da nastopi v zvočnem filmu in da na ta način šemami ljudi 9 »vojn metodo.
Strupeni Bernard Sliaw
Nekdo je pripovedoval v družbi 9voje doživljaje, ki pa so se zdeli vsem poslušalcem zelo neverjetni. Ko je mož opazil, da mu poslušalci nič kaj ne verjamejo, je rekel: »Prosim vas, gospoda, verjemite mi, da sem že od svoje rane mladosti oženjen z resnico 1«
Te besede je slišal tudi 8haw, ki je takoj pripomnil: »Kako dolgo pa ste že vdovec?«
*
Neka ameriška lepotica — plesalka — je pisala Shawu vsa navdušena:
»Midva bi morala biti mož in žena. Pomislite, kakšen velik človek bi moral biti najin sin, fe bi bil lep kakor jaz in duhovit kakor Vil« Sbaw je plesalki vrnil pismo z dostavkom: »Kaj pa, če bi bilo drugače — če bi sin dobil mojo postavo in vaše možgane?«
*
Shaw je poslušal s svojo ženo koncert modernega skladatelja. Pred njim pa je sedela ženska, ki ji je prišlo med koncertom slabo. Zenska je vstala in odšla, toda še predno je prišla ven, ji je postalo slabo do kraja.
Shaw je pripomnil: »No, tako slaba pa ta godba zopet ni...«
Sha\v se je pogovarjal z nekim irskim milijonarjem, ki je živel v Ameriki. Možu ni bilo prav nič všeč, kar je napisal Shaw o Ircih. Shaw pa je milijonarju zopet očital, da za Irsko še ni ničesar storil s svojimi milijoni.
Milijonar je ljuto odgovoril: »Gospod — Irska jo moja mati!«
Shaw: »Že mogoče — je, sem pa že dosti slišal o sinovih, ki puste svoje matere stradati!«
*
»Jaz se bom dala od svojega moža ločiti — to je pasje življenje.«
»Zakaj? Ali te pretepa?«
»To ne, ampak zvestobo zahteva od mene.«
*
»Vi pa res poznate vse najnovejše romane. Kdaj jih pa vse preberete?«
»Ko se moja žena oblači.«
¥
»Vaše oči vam vedno bolj pešajo, gospod! Kakšen poklic pa imate?«
»Sem nogometaš, gospod doktor!«
»Potem pa ne bo tako hudo. Za sodnika pri tekmah boste še vedno lahko!«
*
»Ali ste se poročili z žensko, ki vam je zaupala ves svoj denar?«
Molitve za japonsko cesarico
Japonska cesarica Nagako je nedavno povila hčerko. Novica se je med ljudmi naglo razširila in vodno večja množica se je začela zbiraiti pred cesarsko palačo, kjer so molili za srečo in
zdravje matere in hčerke.
»Ali si vendar enkrat doma? Sram te bodi, da izročaš svojo slabotno ženo na milost in nemilost vlomilcem!«
»Ne — sem prišel cenejše skozi. Dobil sem le šest mesecev.«
¥
Zdravnik je šel na pokopališče in se je sprehajal med grobovi.
Prijatelj ga vpraša: »Gospod doktor, ali delate inventuro?«
*
Shaw je bil nekje na deželi na počitnicah in se je hodil vsak dan kopat v bližnji potok. Nekega dne pa je prišel na to, da bi si svojo pot do potoka lahko znatno skrajšal, če bi šel preko nekega vrta, kjer vrata niso bila nikdar zaklenjena.
Ko je nekega jutra ravno hotel skozi vrt, ga je pa zalotil gospodar in mu zaklical:
»Ha-lia! Ta pot ni prava!«
Shaw se je obrnil: »Ali veste, kani hočem iti?«
»Ne!«
»Kako morete torej vedeti, ali je ta pot prava ali ne?«
Slovnica in slog
V	nekem slovenskem listu smo brala poročilo
o	avtomobilski nesreči. Tani stoji med drugim:
»------ Župnik	Jalen je dobil težje poškodbo.
Učitelj Ucinič pa laže.«
Kdo je bolj nesrečen: gospod težje poškodovani župnik, ali g. učitelj, o katerem 9e javno ugotavlja, da laže?
Četfri ure z Josipom Rijavcem
Mojster Josip Rijavec, M je z velikanskim uspehom gostoval v naši operi, je bil tako prijazen in je dal glasbenemu poročevalcu našega lista nekaj podatkov iz svojih poslednjih časov v Nemčiji in o bodočem udejstvovanju v južni Ameriki.
Radvcdcn sem.
Na kaj?
Slišal sem. da nameravate iti v najbližji bodočnosti v južno Ameriko.
Bes je. V Buenos Aires. Po mojem gostovanju v Barceloni, kjer sem nastopil v operah Don Juan in Tosca kot edini neitalijan (izvzemM Marijo Neineth) v ansamblu milanske Soale pod dirigentom Antoninom Vottom, me je nagovoril profesor Hofmuller za Ameriko. HofmuHer je vodja nemškega dela gostovanj, ki se bodo vršila v Teatro Colom v Buenos Airesu. To gledališče je imel doslej v rokah neki italijanski impresarij, ob priliki našega gostovanja preide gledališče pod oskrbo mesta. Moj nemški repertoar sestoji iz Bethovnovega Fidelia, VVagner-jedh Mojstrov-ipeveev, in Straussove Salome. Poleg tega bo izvajan celotni Wagnerjev Nibe-lunški prstan, Straussov Kavalir z rožo in opereta Netopir. V italijanskem jeziku bom pel v Massennetovi Manon.
Kedaj odjadrate?
Dne 9. aprila s parnikom >Cap Aroona« iz Hamburga.
Kdo znanih pevcev še pojde?
Frida Leider, Marija Mtiller, 01šewska (C4-tcago), Kipu is (Cikago), Hoffinann (Berlin), ScUpper (Dunaj), Wiri (Berlin), Laurits Mel-Ivior (Metropolitan opera v Ne\v Yor'ku) in drugi.
Kako to, da poleti hodite tje?
Vaun je sedaj zima. Sezona traja od maja do septembra. Bot prva bo izvajana Wagnerjeva opera Mojstiri-pevdi, kjer nastopim koit Walter Stolzing in imam prve besede v tej operi in tudi v sezoni.
Pod kakimi dirigenti boste peli?
Od Nemcev bo dirigiraj generalna glasbeni direktor berlinske državne opere Oton Klem-perer, nadalje Sebastijan istotako iz Berlina, od Italijanov pa samo Marineri iz Rima. Tudi en Francoski dirigent, katerega Imena pa sl nisem zapomnil. Vodja vsega podjetja je profesor Hoffmtiller, intedant opere v Ktilnu.
Pod katerimi slavnimi dirigenti ste peli t Nemčiji?
Mnogo lili je: Klemperer, dr. Muok (Hamburg), Abendrot (Koln), najbolj upoštevan mladih dirigentov Joehum (Duisburg), Bruno Walter (Berlin), Soherohen (KOnigsberg), Egl-sto Tango (Kopenhagen), Scheiupflug (Dresden), Zeuilinskii, Sebastian, Kilelber, Zweig in Edvin Fischer.
Kedaj nam uidete ta Ljubljane?
Danes zvečer.
Ljubljana, dna 27. marca.
Pismo iz Pariza
Koncem marca.
OČI Francije so iznova obrnjene čez Ren. Sie-burgova knjiga in Keyserlingova predavanja vzbujajo kritike in polemike med intelektualci, nogometni match med Francijo in Nemčijo pa Je vzvalovil tudi najširše mase naroda.
Da bi se razumel pomen teh prvih poizkusov spoznavanja in tesnejšega sodelovanja obeh narodov, je trebalo poznavati Pariz prvih povojnih let, ko je vse, kar je imelo nekakšno zvezo z Nemčijo, pa bodisi da je to bil umetnik, knjiga, drama ali film nemškega izvora, bil<5 pod najstrožjim interdiktom. 9e danes Je povprečni Francoz povečini zavestno indiferenten napram vsemu nemškemu. Toda prvi znaki preobrata so že tu. In z vsakim dnevom jih je več.
Nemški pisatelj Sieburg, dolgoleten poznavalec Francije, je izdal o njej knjigo z naslovom: Dieu est-il fran?ais? »Ali je Bog francoski?« se vprašuje pisec, to se pravi, ali je Bog dal samo Franciji monopol vodstva narodov in napredka človeštva? Ali imajo Francozi res prav, da obdajajo svojo zemljo s kitajskim zidom in si maše ušesa pred glasovi, ki kličejo po kolaboraciji cele Evrope, zlasti pa Nemčije in Franciej? Ali ta »peuple magnifique et in-
supportablec, veličanstveni in ne/.uosui narod, ki je kljub temu, da zaostaja v tehniki in moderni udobnosti za drugimi še vedno žarišč« evropske civilizacije, katerega izgube Evropa in ves svet ne bi mogia preboleti, ali ta Francija s tisočletno neprekinjeno tradicijo voditeljice človeštva ne bo uvidela, da nova doba zahteva nove forme in nova pota?
*
Grof Keyserling je pred množico slušateljev imel serijo predavanj o problemih današnje dobe. Nemški filozof v veliki dvorani Trocaderal Še nedavno paradoks.
Predavatelj se je bavil s splošno mehanizacijo človeštva v zadnjih letih. Pobijal je severnoameriški ideal standardizacije poedinca, ki naj bi človeka oropal velike individualnosti in naredil iz njega amorfen serijski produkt. Protiutež tej tendenci Združenih držav vidi grof Keyserling v silah, ki so latentne v Španiji in Južni Ameriki, posebno pa polaga nado na Francijo, ki je bila vedno zibelka individualnosti.
»Dom in sverf«
Prva dvojna številka Doma in sveta je izšla s Občutno zamudo, toda za dolgo zamudo s« j« oddolžila v vsakem oziru. Po skrbnosti dn lepoti opreme je Dom dn svet gotovo ne samo najre-prezemtajtivnejša slovenska revica, temveč najbrž najre preze n ta twne jša iz vseh literatur daleč na okrog; v skladu z obliko pa je tudi zbranost vsebine in čistost sodelujočih tvornih moči. Mlademu uredništvu, ki je s tekočim letom prevzelo revijo (dr. Anton Vodnik, Tine Debeljak, dr. Rajko Ložar), seveda mi treba več orati ledine, saj je k rok odstopivših urednikov prof. Franceta Koblarja in dr. Frana Steleta, M et« • svojim uredniškim, esejističnim in kritičnim dolom v slovenskem kulturnem življenju dodobra
i	nadirala danes skoraj edino jasno, dobro, odločno in obenem tvorno smer, prevzelo tako bogato in prečiščeno dediščino, kakor je današnja mlada generacija med Slovenci ne bo imela prevzemati nikjer drugje. Človeku, ki 6e utegne prosto in brez predsodkov razgledati po našem umetniškem in kulturnem dejanju in nehanju in ki ni dolžan nobenih službenih simpatij, postaja polagoma čez/lalje bolj jasno, da je katoliški krog v naši kulturi dandanes edini krog,
v	katerem razvoj resnično organsko in z neko naturno nujnostjo raste in graduira od rodu do rodu.
Pričujočo številko uvaja prvi del Koblarjevega eseja o pisatelju Finžgarju, ki obeta biti najlepša, najgloblje zasnovana študija, kar jih iim*r mo o kakšnem sodobnem slovenskem pisaitedju. France Vodnik je napisal elementarne, v rod, ki prihaja, zagrizeno verujoče Fragmente o novem človeku (imperativ novega rodu: rast t človečnost, borba za idejo kozmičnega bratstva). Božo Vodušek je s spretno roko in dokaj jasno mislijo segel po Problemu sodobnosti v naši literaturi dn pretehtal razmerja mlade lirike in mlade proze do Zupančiča tu Cankarja. Dr. Stanko Gogala je prispeval študijo Človek in religioznost — o vodilnih mislih te študije smo poročali že o priliki avtorjevega predavanja pri SlavistiSn&m klubu. Esejistični ded zaključuj« Dcboljakora študija o eni živi jensko in pesniško najaanimivejših osebnosti novejše poljske literature, o pisatelju Ferdinandu Goethu.
Romana Dl S sicer ne prinaša, zato pa j« toliko bolj pestro in bogato zastopana movelisMka.. Med sotrudniiki Di S se letos javlja tudi Kresal, Id je že a svojim sodelovanjem pri Zvonu vzbujal pozornost; tokrat je zastopan z novelo As ja, ki je lepa in močna tako po svoji psihološki intimnosti kakor po bogatem izrazu. Izmed najmilajših se Je Mirko Javornik zelo moško
rtavU z odlomkom Prvo paglavje življenja, je ša posebej vreden pozornosti kot drzen poizkus, prikazati svet otroškega življenja t vsej naturalistični resničnosti. Javornik naprav, ija vtis viharnega epičnega temperamenta, ki mu bo treba zelo mnogo vnanje svobode, da bo prišel do svoje besede; posamezna mesta r odlomku dajo čutiti, da zdaj te svobode po-
freša. Magajnova Kako je umiral Gausit je lep« rtiča iz današnjega vojaškega življenja. Jarčev odlomek iz romana Srebrna palma je zanimiva in vredna stvar tako zavoljo aktualne snovi kakor zavoljo svojevrstnega iskanja nove forme romana, ki se ml zdi narahlo pa posrečeno, oprtio ob dela znanega sodobnega Američan« Dos Passosa.
Pesmi je razen Pogačnikove ekspresije Odmev prispeval samo B. Vodušek: ciklus Iz boja s poezijo, usodo in smrtjo. Vodušek je kot lirik vsega zanimanja vreden pojav; nekatere pesmi pričujočega cikla ga stavljajo med najboljše povojne slovenske poete.
Številko zaključujejo obširni slovstveni, umetniški in glasbeni pregledi, ki jih pišejo dr. Pregelj, Debeljak, Fr. Vodnik, dr. Sile, dr. Ložar (izčnpna poročila o Tumovem Pomenu in razvoju alpinizma, o slovenskem slikarstvu v letu 1930. itd.), Jarc, dr. Vurnik, dr. Res.
Priložene so zelo uspele reprodukcije Fr. Kralja, Pilona, Pavlovca, 1). Vidmarja, Pregljeve, Jame.	Fr.i.
Vodnik po jugoslov. Jadranu
Pod naslovom L’ Adriati(iue Yougoslave je ravnokar izšel v založbi biblioteke >Jadran< Sušak—Ljubljana okusno urejen vodnik po jugoslovanskem Jadranu. Vodnik je pisan za inozemce, predvsem za Francoze, ki v vedno večjem številu posečajo naš Jadran. V uvodu nam pove najvažnejše o prometnih razmerah, o zgodovini, o podnebju, času potovanja, obleki itd., nato pa nam v zelo posrečeni obliki obdela vsak kraj našega Jadrana posebej: najpr-vo imenuje hotele in peusione s cenami, dalje zgodovinske znamenitosti, nato izlete po suhem in po morju; pri vsakem kraju je tudi navedeno, kje in kako najlažje dobi turist informacije in različna potrdila o bivanju itd. Vodnik je tiskan na finem papirju zelo okusno in s številnimi ilustracijami, priloženih mu je več trobarv-nih topografskih kart in lepa karta jugoslovanskega Jadrana. Obseg knjige je 120 strani. Pričakovati je, da bo inozemstvo kakor tudi naše občinstvo to delo z veseljem pozdravilo, posebno ker nam je bil tak vodnik v smislu uspešne tujsko-prometne propagande že zelo potreben. Kakor čujemo, izide v kratkem enak vodnik tudi v slovenskem jeziku.	F. Z.
Sodobni ruski repertoar
Proletarizacija gledališča je ena najbolj živahno in trdovratno zasledovanih deviz sovjetske kulturne politike, toda to prizadevanje se zelo težko In silno počasi prebija do svojega uveljavljenja. Po podatkih velikega moskovskega časopisa »Teatre je v letih 1919 do 1927 na repertoarjih moskovskih gledališč znašal de; lež izrazito proletarske dramatike samo 2‘2°/o in vsaj dobra četrtina tega deleža je odpadla na književno produkcijo tedanjega prosvetnega komisarja Lunačarskega, ki je eden najpomembnejših sodobnih ruskih dramatikov, ki pa je ob enem neproletarskega, plemenitaškega porekla. Do leta 1927 se je v ruskem gledališkem življenju uveljavil en sam avtor, ki je izšel iz delavskega stanu: Bilj - Bjelocerkovski.
Med tem se je ta slika izpreminila komaj za dobršno spoznanje. V sezoni 1928—1929 se je med deli, ki so jih dajala moskovska gledališča, pojavilo že 10°/« izrazito proletarskih. No-
vi	pisatelji iz delavskega razreda so se pojavili, tako n. pr. delavci Kiršon, Kobec in Va^ra-mov, rdečearrnejca ViSnjevoki in Kurdin, kmet Hodirjev in pa v Rusiji živeči indijski delavski revolucijonar Es - Chabib- Vaf, čigar drami »Bombayt in »Kri« sta vzbudila veliko pozornost.
Vkljub temu številnemu napredku piše »Te-atr«, da je v današnji ruski dramatiki še vedno vse preveč malovrednih stvari in da je b »socialnim sestavom sodobne ruske dramatike še vse bolj klavrno, kakor je morda z najbolj zaostalo izmed najbolj zaostalih panog sovjetske industrije«. V zdevah umetnosti pa seveda nikoli ne odločuje kvantiteta, temveč kvaliteta in do leta 1928 so kvaliteto dajali samo takozvani »poputčikk: Katajer, (Kvadratura kroga), Oleša (Trije trebušniki, Zarota čuvstev) in Ivanov (Oklopni vlak, Blokada). Dela teh avtorjev so dosegla najlepše uspehe, dočim so dramatska dela nekaterih drugih pisateljev, znanih in priznanih tudi v Evropi, (Aleksej Tolstoj, Andrej Bjelij, M. Bulgakov, E. Zamjatin) ostala v Rusiji skoraj brez vsakršnega odziva.
Pretekla sezona pa pomeni v nekem večjem obsegu prodor proletarskega pisateljskega kroga v teater. V tem pogledu se je sedaj ce-
16	moskovsko umetniško gledališče Stanislavskega preorientiralo v sovjetski tabor in sicer
se je ta zgodovinski preobrat izvršil % premi-jero Kiršonove drame »Kruh .
Sovjetska Rusija premore dandanes prlblif-no 500 umetniških gledališč, mimo teh pa Sa celo vrsto delavskih, kmečkih, vojaških in različnih drugih odrov. Zadnji čas se vedno pogosteje javljajo glasovi, ki zahtevajo organiza-toričuo združitev vseh proletarskih gledališč; v to zvezo ne bi vstopili samo vsi poklicni teatri, temveč tudi vsi večji amaterski odri. Osrednji problem ruskega gledališkega življenja pa seveda ni v organizaciji, temveč J« vprašanje talenta. Talentov išče današnja Rusija na vseh koncih in krajih. Da dremlje V spodnjih družabnih plasteh, ki v teku zgodovine niso imele prilike, direktno sodelovati prt duhovnem oblikovanju svoje domovine, še mnogo klenega, plodnega zrnja, dokazuje med drugim primer, da se je nedavno na neki razpis kmečkega lista »Bjednotac odzvalo nič manj kakor 4000 pravih kmečkih pisateljev s svojilni dramami.
V	sezoni 1929 do 1930 je bilo med 70 moskovskimi premijerami že 25 proletarskih komadov — znamenje, da gre razvoj v kulturni produktivnosti množic sicer polagoma, toda trdoživo navzgor.
»LguMjansUi Zvon«
Dne 23. marca t. 1. se je vršil v društvenih prostorih pevskega društva »Ljubljanski Zvon«
23.	redili letni občni zbor ob navzočnosti polnoštevilnega članstva. Občni zbor je otvoril društveni predsednik Lojze Drenovec, ki se je t daljšem govoru spomnil tudi vseh umrlih rednih, častnih in ustanovnih članov.
Kakor je bilo razvidno iz poročila tajnika, je društvo v preteklem letu zelo pridno vadilo pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca, pevskih vaj je bilo vsega skupaj 94, in sicer 17 ženskega, 25 moškega in 52 mešanega zbora. Zbor šteje 75 aktivnih članov. Najpridnejšlin članom, ki niso zamudili nobene vaje, so se razdelile posebne nagrade iz fonda, katerega je naložil v ta namen častni predsednik društva gosp. dr. Anton Švigelj, in to so: Hrastnik Anica, Lukas Oton, Tomažin Metod ln Vahen Miha.
Nastopi so bili sledeči: Podoknica škofu Jegliču k njegovi 80-letnic, naslednji dan na koncertu v proslavo 80 let škofa Jegliča, proslav« 100 letnice skladatelja Ipavca v Celju, pogreb Sokola Maleja, podoknica dvorni dami ge. Franji Tavčarjevi na predvečer gasilskega kongresa isti večer pa tudi starosti gasilcev gosp. Josipu Turku. 25. in 20. avg. je sprejelo rojak* iz Vestfalske. 30. avg. se je društveni oktet pod vodstvom g. Matula udeležil odkritja spominske plošče tragično preminulemu turistu H. Brandtu, 8. okt. v ljubljanskem radiu ravnotako 28. nov. 1. decembra na novinarskem koncertu 7. nov. pri sprejemu min. predsednika gen. Živ ko viča, poleg tega pa še na koncertu Hubadove župe niso všteti pogrebi itd. O delu na} sodi javnost.
»Ljubljanski Zvon« je član J. P. S. in Hubadove župe, nato je sledilo poročilo pevovodje Zorka Prelovca, blagajnika Lombarja, arhivarja in upravnika revije »Zbori« Jamnika, nato poročilo društvenega gospodarja Pippa. Po kratkem odmoru se je vršila debata o spremembi društvenih pravil, nato volitve v novt odbor. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik: Drenovec Lojze, podpredsednik: Matul Dore, tajnik: Drašlar Kazimir, namestnik Milač Ivo, blagajnik: Lombar Lojze, nam. Lukas Oton, arhivar: Jamnik Joško, namestnice: Pelan Danica in Ramšak Marica, gospodar Pipp Lojze, pevovodja: Zorko Prelovec. Prisostvoval je občnemu zboru tudi častni predsednik g. dr. Anton Švigelj, čestital je društvu na pridnosti, slogi, ki vlada ned pevci. Posebno pa je povdarjal zadnji župni koncert, na katerem se je društvo zelo častno odrezalo. Apelira na pevovodjo, naj v bodoče goji in ostane bolj pri naši stari lepi čisto slovenski narodni pesmi. Na občnem zboru je ob priliki koncerte Hubadove župe odlikoval 7 članov Zvona za pevske zasluge v teku 20 let in več, in sicer: go. Pipp Marijo in gg. častnega predsednika dr. Antona Šviglja, društvenega predsednika Drenovca Lojzeta, pevovodjo Zorko Prelovca, arhivarja in upravnika »Zborov« Jamnika Joška, blagajnika Lombarja in gospodarja Pippa Lojzeta. Na predlog pevovodje Zorka Prelovca se je imenovalo p. Hugo-lina Sattnerja častnim članom.
Cuidla:
Fcipnmcr
34
'Roman
»Kdo je?« je vprašal in se sklonil ven.
»Tiho — jazi« je zaklical nekdo od zunaj in Farn-mor je spoznal Errollovega sekundanta. »Ne budite nikogar. Kaj bi si utegnili misliti, če bi me kdo videl, da ponoči lazim okrog hiše? Čakal sem vas tu, da vam povem, da takoj zapustim to deželo, ker se bojim neprijetnih posledic zaradi sinočnjega dvoboja. Svetujem,, da tudi vi tako napravite.«
»Kaj še! Za svoja dejanja sem sam odgovoren.«
»No dobro, kakor hočete!« je rekel sekundant padlega, ki je bil tudi Farnmorov znanec. »Sir Artur Je bogat mož in njegova jeza vas utegne težko zadeti. Jas pa grem rajši preko meje. Prej pa moram izvršiti še neko naročilo, ki sem ga prejel. Erroll me je prosil, da če pade, naj tam to-le izročim. Razen tega mi je izročil tudi to-le pismo, ki je za neko osebo, živečo na Angleškem.
Na kamnu stoječi je dvignil neko pismo proti Farn-moru. Ta se je sklonil in ga vzel. Nato se je drugi brez nadaljnjih besed okrenil in odšel.
Solnce se je medtem tako visoko dvignilo, da je mogel Farnmor v njegovih prvih žarkih prebrati naslov. Ko so njegove oči preletele nadpis, se je prvič zganilo v njem nekaj človeškega; spomnil se je, kako ga je ljubil mož, ki mu je življenje vzel.
Nenadno poslanstvo, ki ga je prejel od umrlega, je obudilo v njem spomine, ki so mu odvzeli mir. Zmečkal
je pismo, ne da bi ga prebral. Toda ni šel v sobo, ampak ven na prosto. Ko je prišel v gosto grmovje in je bil uverjen, da ga nihče ne vidi, je odprl pismo in bral: »Tvoj nastop je onemogočil vsak razgovor med nama. Na udarec v obličje je mogoče odgovoriti samo na en način. Vendar pa pišem te vrstice ob uri, ki je morda med poslednjimi mojega življenja, in če padem, zvedi, da si mi delal krivico od prvega po-četka. Vedi, da te Je ona varala, ne jaz! Tudi jaz sem jo kajpak ljubil z ono polteno ljubeznijo, ki poniža človeka na itopnjo živali, toda prisegam ti pri Bogu, Farnmor, da je bila ona zapeljivka in da sem se je branil. Ko sem te oni večer zopet svaril pred njeno nestalnostjo, nisem je obrekoval, kakor si ti mislil, zahteval ai dokaze od mene in jaz bi ti jih bil mogel podatL Le nekaj minut pred tem sem bil sam pri njej in, Bog mi odpusti, dal sem te ujeti in omamiti od pogledov te čarovnice. Toda moja slabost je trajala samo hip, nato sem se ji iztrgal ter zbežal ničvrednici, kateri si ti življenje posvetil. Namesto da bi ti bil tedaj to povedal, sem rajši molčal, ker nisem hotel žaliti tvojih čuvstev in ti jih pokazati v pravi luči. Tako sem bil nespameten. Nisem slutil, da bom moral to tako drago plačati. Zgodaj naslednjega jutra mi je njen paž prinesel od nje pismo. Prilagam ti ga. Videl boš, kako nežno in poetično zna nesramnica olepšati svojo nezvestobo. Nato sem Ji poslal odgovor, ki mi ga ne bo gotovo nikoli odpustila. Bodi ti dovolj, če ti povem, da sem brezobzirno obsodil njeno ravnanje in sem zavrnil njene ponudbe, ki no bile sramotne zate, zame pa obsojanja vredne. Daleč od nje v mirnem jasnem Jutru smi imel toliko moči. In to je res-
nica! Veruj mi. Moje ustne niso nikoli izgovorila laži.
Zdaj pa imam še kratko prošnjo do tebe; karkoli se je med nama zgodilo, si vendar ti edini, kateremu morem zaupati neko svojo skrivnost. Mlada ženska, s katero si me nekoč v Erlebru srečal na gozdni stezi, ni moja ljubica, kakor gi bržkone domneval, ampak moja žena. Ko sem pred tremi leti bival v tvojem gradu ob tvoji odsotnosti, sem jo po čudnem naključju spoznal. Bila je hči nekega izgnanega ogrskega plemiča, ki se je preganjan in obubožan naselil v bližini tvojega gradu, kjer je našel mir. Ko sem jo spoznal, je še žalovala po umrlem očetu. Bilo je to izredno ljubko, nedolžno bitje, prepuščeno sami sebi na širnem svetu. Vzljubil sem jo in tudi ona mene, toda bil sem toliko pošten, da nisem izrabil njenega brezupnega položaja. Poročil sem se z njo, tajno seveda, in to tajno sem celo teni prikrival. Tako sem naredil v glavnem zaradi sira Arturja, ki bi me bil gotovo takoj razdedinil, če bi bil to zvedel. V Erlebru je živela s svojim dekliškim imenom pl. Vohsal in samo zato, ker si bil ti skoraj vedno odsoten, ti niso prišle na uho govorice o najinem ljubezenskem razmerju. Po svoji smrti bosta moja Lucilia in njena hčerka brez premoženja in zaščite. Zato te prosim, da skrbiš zanje. Bodi jima piijatelj in svetovalec. Svojega sovraštva proti meni ne prenesi naje, in ko najin ljubljenec odraste, pripoveduj mu včasih o očetu; toda otrok naj nikoli ne zve, da je padel po tvoji roki. Vsekakor pa vedi: če padem, sem ti od srca odpustil; če umrjem, sem u-mrl spravljen s teboj.
Tvoj Bertle Erroll.c
Marij Skalan:
Cveina nedelja
Cvetna nedelja ni se še s cvetjem odela, ptička ni pesmic še svojih zapela, kakor nekoč, ko je Gospod Šel svojo pot, s slavo ovenčan ves, v mesto Jeruzalem ..
Pa je nedelja,
cvetna nedelja,
tople vetrove prizvala
in jih na kraje vse štiri poslala
ter naročila jim:
»Pojte, povejte povsod, kmalu od smrti bo vstal Gospod, kmalu bo prišla prelestna pomlad preko zelenih, cvetočih trat.. .<
'Andrej Dolinski:
Tu in Dumah
(Legenda)
To je bilo takrat, ko je sv. Družina bežala pred Herodom v Egipt in je med begom zašla v gozd, kjer so domovali razbojniki in tolovaji. Prebivali so v skalnih duplinah, a so razen dveh vsi spali. Ta dva, imenovala sta se Tit ln Dumah, sta stala pred vhodom in sta strašila, da bi ubila in oropala vsakogar, ki bi prišel mimo.
Svoj posel sta izvrševala tako pazljivo, da sta takoj opazila tudi Marijo in sv. Jožefa z malim
detetom Jezusom. Tolovaja Bta že hotela planiti na popotnike, a tedaj se je Titu zasmililo drobno dete Jezus, ln rekel je tovarišu Du-mahu:
»Pustiva jih dalje!«
Toda Dumah, ki ni poznal nobenega usmiljenja, njegovi prošnji ni hotel ustreči. Da bi ga omehčal, mu je Tit ponudil trideset denarjev in svoj pas. Dumah se je vdal. Strast po denarju ga je premagala.
Slišala pa je njun pogovor Mati Marija in je dejala Titu:
»Hvala ti! Bog ti bo za to odpustil vse grebe in te sprejel še na svojo desno stran!«
Jezus pa, ki je bil še zelo malo dete, je na veliko presenečenje vseh spregovoril:
»Napočil bo čas, ko me bodo Judje križali in vaju dva z menoj, Tita na moji desnici, Du-maha na levici. In Tit bo še tisti dan z menoj v raju!«
Globoko so presunile te besede tolovaja Tita, ln da se sv. Družini nič žalega ne bi pripetilo, Jo Je spremil še daleč, daleč do roba puščave. Tam se je od nje poslovil in zaklical Jezusu: »Spomni se me, ko prideš v Bvoje kraljestvo!« In kakor je Jezus tedaj dejal, tako se je tudi zgodilo na Veliki petek tistega leta, ko so Je-
zusa na gori Golgoti pribili na križ. Dobri tolovaj Tit Je visel na njegovi desnici in je bil zveličan, Dumah pa je umrl na levici in se je pogubil...
Lisica in mačka
(Basen)
V	gozdičku gostem kraj vasi lisica z mačko govori:
»Naj dobro gre mi ali slabo, pomočkov imam sto za rabo.«
»»Oj,«« vzdihne mačka, »»kak razloček, le eden imam jaz pomoček!«« Kar planejo iz grma psi...
Na bukev mačka brž zbeži, lisico pa s pomočkl sto — pod drevjem besni psi enedo...
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Radivoj Robar KRALJEVIČ MARKO IN ARABEC Grad postavlja črni si Arabec, grad mogočni dvajsetih nadstropij, poleg morja, na obali strmi. Ko Arabec grad si svoj sezida, ko postavi že si šipe v okna, a svilo ga in žametom pregrne, »Kaj boš sam, moj grad, pri morju sinjem, Kdo se šetal bo po sobah tvojih? Nimam sestre, matere ne stare in oženil tudi se še nisem, da bi žena v tebi mi živela. A prisegam ti pri vsem na svetu, kar mi ljubo je in drago bilo, da zasnubil carjevo bom hčerko, pa naj džt mi jo že prostovoljno ali v boju zmagan in prisiljen.« To Arabec črni gradu reče, pa napiše carju pismo belo ter v ponosni Carigrad ga pošlje: »Gospodar moj, sultan carigrajski, sem pri morju dvorec si sezidal, a ves pust je, ker nikogar nimam, žene ne in matere ne stare; pa zato, glej — hčer mi daj za ženo.
Ako nočeš zlepa mi je dati, kličem, sultan, te na boj junaški 1«
Pride pismo v Carigrad ponosni in ko sultan vidi, kaj mu pravi, vabi k sebi vse junake turške in obeta carsko jim plačilo, ako strejo črnega Arabca.
Mnogo borcev silnih se odzove, a do carja ne dospe nobeden; v hudi stiski si ne ve pomoči — vse pogubil črni je Arabec.
Pa najhuje, še vse huje pride, ko odpravi črni se Arabec iz primorja svojega nad carja: ves obleče v drage se obleke
in pripaše sabljo okovano, osedla si pisano kobilo b sedlom novim, s srebrom okovanim, z uzdo lepo, uzdo pozlačeno, pa priveže šotor ji na sedlo in ob strani težko topuzino,
vrže se na pleča ji široka,
preko rame kopje položi si,
pa odide v mesto carigrajsko.
Ko prijaha pred prestolna vrata, kopje bojno zasadi v ledino, zanj priveže pisano kobilo, pa postavi šotor si prostorni ter pobira davek in mitnino: vsak dan ovco mlado in rejeno, peko kruha, mesenega z maslom, čeber žganja, slivovke rumene, pa dva čebra črnega še vina, dekle mlado, lepo in prijazno, da mu streže z rujnim vinom starim, da jo danes ljubi in poljublja, jutri pa jo kupcem italijanskim za zlatnike in blago prodaja.
To počenja mesece tri dolge, a nasilja še mu ni zadosti: tenkonogo osedla kobilo
}>a nažene jo po Carigradu, ezdi ravno v carjevo palačo pa zakliče mu in ukazuje:
»Sultan turški, daj mi hčerko svojol« še potegne težko topuzino, bije ž njo po sultanovem dvoru in razbije šipe mu po oknih.
Ko uvidi vso nadlogo sultan, d& mu hčerko na sramoto svojo. Dogovarja se za dan Arabec: »Čez petnajst dni, car, pripravi svatbo, da se vrnem s svojega primorja, kamor vabit kinčane grem svateI«
Pa se vrže konju na ramena in se vrne na primorje svoje, da povabi svate vse številne.
Ko to sliši sultanova hčerka, plaka tožna in lase si ruje:
»Joj, prejoj mi, Bog, nebeški Oče! Za Arabca jaz sem se krasila, da poljubljal on bo lica moja!« Ko zvečer se noč spusti na zemljo, sen zasanja carica nesrečna, pa v snu nekdo to-le razloži ji: »Polje ravno je v državi vaši, polje ravno, Kosovo široko, sredi polja Prilep je ponosni, v Prilepu pa kraljevič je Marko — hvalijo ga, da junak je hraber. Pošlji pismo kraljeviču Marku, pa poprosi v božjem ga imenu in obljubi carsko mu nagrado, če ti reši hčer iz rok Arabca!« (Se bo nadaljevalo.)
J.L.:
Če bi imeli prednika, ki bi bil ob Kristusovem rojstvu vložil v hranilnico en sam dinar — če bi takrat že bile hranilnice! — in bi pustili denar z obrestmi vred do danes na miru, bi sedaj lahko dvignili 210 zlatih krogel, katerih vsaka bi bila tako velika kakor je naša zemlja. Toliko zlata pa, žal, nikjer ni.
Zakaj? Kako? Mar bi bil dinar v hranilnici rasel in se spremenil v zlato? Ne, ampak hra nilnica bi bila v tem času z dinarjem kupčevala. Posodila bi ga bila trgovcu, ki bi kupil ž njim moko, napravil kruh, ga prodal in * Izkupičkom vrnil dinaT in obresti. Hranilnica bi torej dobila dinar in obresti nazaj. Tako bi se ponavljalo neprestano in kmalu bi iz enega nastala dva dinarja. Potem bi hranilnica posodila dva dinarja, ki bi z obrestmi narasla na štiri in v teku 2000 let bi nastalo ogromno premoženje.
Lahko pa si tudi mi pridobimo malo premoženje, če sl že v rani mladosti nekaj prihranimo. Namesto da izdamo denar za sladkorčke in igrače ter druge neumnosti, ga vložimo v hranilnico, in ko dorastemo, imamo na ta način že lepo premoženje.
Na delo tedaj in poizkusite, hvale®-' ml boste 1
E*»p. — Fr. B.:
Pav in žerjav
(Basen).
Šopiri se žerjavu pav:
»Kaj hočeš ti, priprosti žerjav, v obleki revni, kakor si?«
§b
Žerjav pa pavu od golči:
»O molči 1 V blatu si, bedak, ko dvigam jaz se v sinji zrak! <
Ali znaš svečo ugasniti?
Vsi se smejete, ko berete to vprašanje, mar ne? Mislite si tudi: »Kdo je neki ta, ki tako neumno vprašuje? Saj nismo več tako majhni, da še sveče ne bi znali ugasniti. Mi smo že veliki in znamo še kaj drugega.«
Stojte, moji dragi, in me poslušajte! Ugasniti svečo od blizu, to vem, zna vsak. Poskusite pa Jo upihniti, Se ste za korak od nje oddaljeni.
Pa tudi to še gre. A na dva koraka? Ha-ha, to je že težje. Ce se pa boste potrudili in vadili, jo boste znali upihniti tudi na pet korakov.
Ko boste to dosegli, boste že junaki. Zakaj? Zato, ker si z večkratnim pihanjem okrepite pljuča! To pa veste vsi, da kdor ima zdrava in močna pljuča, ne oboli tako hitro kakor tisti, ki ima slaba in šibka.
Vedno pa ne boste imeli sveče pri roki, a za tako vajo Je dober tudi košček papirja ali pa iz njega izrezan vojak, postavljen pokoncu na mizo. Poskusi 8 svojim prijateljem ali prijateljico, kdo ga na večjo razdaljo podere!
Take vaje pa morate delati če le mogoče pri odprtem oknu, ne v zasmrajeni sobi.
Uganka
Ptič sem, in sto let živim, rad ošabno se držim, pa se tudi naučim, da kot človek govorim . . •
*
Rešitev uganke v prejšnji številki:	pav.
Pravilnih rešitev smo prejeli tokrat samo 17. Nagrado je žreb določil:	Antonu Ermanu,
učencu IV. razreda osnovne šole v št. Vidu nad Ljubljano. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24, do srede, dne 1. aprila opoldne.
Drago Bajt:
Kralj
■ca noci
Bilo je pred mnogimi leti. Daleč,od vseh detel in kopnega je ždel na širokem morju samoten otok. Tu je vladal kralj, ki je bii neznan-rilco bogat in tudi [»nosen. Njegova palača, sezidana iz samega beleg« marmorja, je stala na etrmi sira loviti obali. V palači je bilo nakopičenih veliko dragocenosti im čestokrat jih je kralj ogledoval in pri tem užival. Njegov največji zaklad pa je bila njegova hčerka. Ta je (Vb tihih nočeh posedala ob morju in prepevala. Ker so bile njene oči kot dvoje zvezd na nočnem nebu, bo jo zvali — kraljico noči
Leta so hitela, kraljica noči je postajala vse večja in tudd lepša. Njena lepota je bila zmama širom sveta in nekega dme je zaprosil sin tujega kralja za roko kraljice noči. Oče kralj je zelo ljubil svojo hčerko, pa je ni hotel dati princu in ta se je ves potrt vrnil na svoj dom. Prišlo je še več kraljev in knezov, ki so sliša-
li	o njeni lepoti, prišli so preko morja iz daljnih krajev. A oče kralj je vse zavrnil.
Potekali so dnevi in leta in nekoč se je pri kralju zopet zglasil snubec. Bil je zelo bogat sosedni kralj, ki pa je bil pravtako grd. Bil je tudd čarovnik. Tudi tega je oče kralj zavrnil. To jo razsrdilo čarovnika in sklenil je, da se maščuje. Zagrozil je kralju, nato pa je urno odhitel na svojo ladjo. Tu je izgovorili neke čarovniške besede in ves otok se je pogreznil v
zelene morske valove. Le skala, na kateri je stala cerkvica, je molela iiz vode. Do blagoslovljenih krajev čarovnik ni imel moči. — Otok je ostal v morskih globinah mnogo let. Le enkrat
na leto, In to na sveti večer, Be je zopet dvignil im tedaj je kraljica noči, kakor nekdaj, posedala na pečini in pela.
Tu se je pripetilo, da je baš nekega svetega večera jadral mlad, lep kraljevič v hližini potopljenega otoka. Noč je bila mirna in zvezdnata. Tedaj se je morje nenadoma vzburkelo
dm pred začudenim kraljevičem se je dvignil iz morja potopljeni otok. Ker je bil kraljevič ’ pogumen, pa tudi radoveden, si je hotel ogledati otok pobližje. Te namere ni razodel nikomur, sam je skočil v morske valove in splaval do brega. Ko je dosegel otok, je začutil silno vročino. Pred njim se je razprostiral "oreč gozd, ki mu je zapiral pot. A pogumni kiMje-vič se je [»gnal vanj in ga srečno preste n el. Bil pa je zelo utrujen in komaj se je pomikal dalje. Kmalu je dospel do globokega prepada. Ni mogle dalje, pa se je zleknil ob njem in nekoliko zadremal. Iz polsna ga je zbudilo, krasno milodomeče petje. Prisluhnil je besedam.
V	sveto noč 60 6e razlegali glasovi:
Ah, tu v morski globini, tu, kjer vaiovje buči, tukaj mi zvezda ne sveti, tu nisem kraljica noči...
Petje je utihnilo, v prepadu pa se je posvetila majhna lučka. Rastla je, postajala je vsa večja, dokler ni bila ogromen plamen, ki je segal do kraljeviča. Vrh plamena se je stvori-la lepa, ognjena roža, ki se je počasi spremenila v krasno deklico. Billa je lepa kraljica noči. Stopila je na rob prepada k kraljeviču in mu zašepetala: »Reši me, neznani vitez!« Kraljevič je bil ves očaran od njene lepote in zamaknjeno je strmel v njo. Sele, ko mu je drugič zašepetala prošnjo, se je zavedel. Urno jo je dvignil v svoje naročje in hitel z njo k morju. Toda kmalu sta bila obkrožena od žgočih plamenov in le s težavo si je kraljevič utiral pot.
Nad njima je tedaj nekaj završalo in oba sta ee ozrla kvišku. Nad njima je bil ogromen oblak in v njem zavrnjeni snubač — kralj čarovnik. Ta je sipal ognjene puščice na zemljo in kamor je puščica padla, se je razširil plamen. Ves otok je bil skoraj v plamenih, le skala s cerkvico je bila brez ognja.
»K cerkvici!« je zaklicala kraljica noci m kraljevič je hitel z njo skozi plamene k cerkvici. Tu je bil blagoslovljen kraj in tu sta bila varna pred čarovnikom. Hitela sta v cerkev in pričela moliti. Zunaj pa je še vedno divjal čarovnik, sipal ogenj in hrumel. Tedaj se je v zvoniku zamajal zvon in oznanil rojstvo Gospoda. Ves svet je bil v tem hipu poln svetosti, prenehala pa je tudi moč čarovnika. Padel je z oblakom vred v morje in po hrupnih klicih utonil. Čarovnika ni bilo več, prenehala je vsa njegova moč. Ogenj na otoku je ponehal in kraljevič je s kraljico noči lahko odšel iz cerkvice. Na otoku je bilo zopet vse kot prej. maloštevilni podaniki so bili zopet tukaj in so kraljeviča in kraljico noči navdušeno pozdravljali. Na obzorju se je porajal nov dan in otok je zopet bleščal v zlatem solncu. V palači je oba sprejel oče kralj. Videl je, da je pravzaprav kraljevič njihov rešitelj in zato je privolil, da postane kraljica noči njegova žena. Kraljevič je pozval svoje ljudi z ladje, da bo bili tudi oni deležni dobrot kraljevske svatbe.
Po poroki pa sta se kraljevič in njegova žena poslovila od starega kralja. Oba sta odja-
Pred važno konferenco Mednarodne alijanse
v Beogradu
OTVORITVENO NAZNANILO
TOVARNA JOS. REICH
naznanja, da je otvorila novo
sprejemališče na Tržaški c. 8
ter se uljudno priporoča za kemično snafceiTe, barvanje in plisiranja oblek Svetlolikan e ovratnikov in pranje domačega perila
»Zenski PekreU, glasilo alijanse ženskih pokretov v Jugoslaviji objavlja v svoji zadnji številki poziv vsem Jugoslovankam, da se udeie/.e in po gvoji moči pripomorej o k dobremu uspehu konference Mednar.uine Alijanse za žensko volilno pravico in državljansko vzgojo žene, ki se bo vršila v Beo-giadu od 17. do ‘20. maja t. 1.
Mednarodna Alijansa ima razdeljeno svoje ogromno delo v razne komisije, ki se in-tenzivno bavijo z vsemi važnimi vprašanji, ki se tičejo dela in življenja žene kot kulturnega in pridobitvenega faktorja ter z vprašanji mednarodnega političnega življenja, ki so vsekakor važni za vsak narod.
V	mednarodnem političnem življenju so najusodnejša vprašanja: mir, trajni sporazum med narodi in njihovi ekonomski od-nošaji, Društvo Narodov. S temi važnimi vprašanji se bavi komisija za mir in Društvo Narodov, katera bo imela od 17. do 20. maja v Beogradu več važnih javnih predavanj in javnih shodov. Konference se udeleži predsednica te komisije gospa Ruth
Sola za matere
Davno že so vpeljane po večjih mestih evropskih držav posvetovalnice za matere, kjer dobivajo matere nasvete in navodila
o	telesni vzgoji otrok. Tudi posvetovalnice za duševno vzgojo imajo že marsikje, toda samo za vzgojo nenormalnih otrok. V zadnjem času se pa snujejo prave šole, kjer se matere uče vsega, kar potrebujejo za telesno in duševno vzgojo svojih otrok. Te šole se ustanavljajo navadno po privatni inici-jativi. Na Dunaju pa so nedavno temu otvo-rili prvo mestno šolo za matere. Dunajska občina, kot ena najmodernejših, je kmalu uvidela, da privatna sredstva ne zadostujejo za ustanovo, ki ima tako ogromne potrebe ter je odločil, da prevzame nase skrb za materinsko šolo. Za sedaj je napravljen le prvi korak; če se bo izkazalo, da imajo žene smisel za tako šolo in da šole dosegajo svojo nalogo, se bodo osnovale take šole v vseh dvajsetih mestnih okrajih.
Učni načrt ima dva dela: v prvem delu se bo predavalo o negi dojenčka in odrasle dece, o higijeni matere in otroka, o prehrani odrasle dece v raznih letih, poleg tega se bodo žene seznanjale z otroškimi boleznimi, predvsem z nalezljivimi. Drugi del bo praktičen; žene se bodo učile, kako si morejo vzgajati svoje otroke prva leta ter kasneje, ko dorastejo.
Ce se bo prijavilo dovoljno število žen, se bodo učile tudi šivati obleke za svojo deco, delati igračke in se bodo seznanjale z raznimi igrami tir zabavami, s katerimi bodo lahko delile sv^oji deci razvedrilo in pouk.
Dunajska občina je brez obotavljanja sprejela nase stroške za materinsko šolo, ker je uverjena, da bo denar, ki ga bo potrošila v to svrho, gotovo prihranila na stroških za otroške poboljševalnice, za kaznilnice itd. Vsi tisti namreč, ki so zaposleni na sodiščih za mladoletne, so uver-jeni, da je v mnogih slučajih vzrok pokvarjenosti — slaba vzgoja.
Glas o Jugoslo v. n L ali
Neki jugoslovanski list je priobčil med drugim te trditve o Jugoslovankah:
Slovenka je vedra, sportistka, vesela, iskrena in naravna, pristopna za prijateljstvo, niti najmanje razsipna, skromna, kadar kaj stori ne išče reklune. Vedno je pripravljena, da sprejme, kar ji ugaja pri srbskih ženah, jih posne-ina v njihovem humanitarnem dejstvo vanju, je zvesta ženski zvezi, potrpežljiva in vztrajna pri delu. — Raje zahaja poleti v planine g podkovanimi čevlji, turistovsko palico in težkim nahrbtnikom, nego da se sprehaja po ri-' vijeri in da pleše v poletnih dneh. Pri slovenskih ženah sta dva temperamenta in dve lepoti. Ona, ki živi blizu morja je topla, ima sanjave oči, kožo slonokoščene barve, polna vsakega hrepenenja... Iz Kranjske in Gorenjske je veselejša, svetlejša, bolj rudeča in koketnejša.
Hrvatica je laskava, ima sladko govorico. — Njen slovar je pol nežnih besed, ki jih rabi za svojo prijateljico kakor za svojega fanta. — Je estetična, muzikalna, manj aktivna nego Srbkinja, toda ima boljši' muzikalični kriterij. Cista je, preveč skrbna. Njeno perilo je poezija, nosi vedno belo barvo. Moški pravijo, da zna ljubiti, da pa zna tudi gospodariti; njena nežna ročica zna krepko držati uzde možu, da se ji ne izneveri. Ima rada šport, pa tudi zabavo. Nikjer se ne vidi toliko in tako bogatega nakita, kakor na zagrebških zabavah.
Srbkinja je topla, strastna in aktivna, zelo energična... Njena lepota je južnaška, njen temperament nagiblja k 'sentimentalnosti. — Iskreno ljubi, je pa tudi polna kapric. — Njena najlepša vrlina je t. rajnost pri delu. No beno delo, ki ga vzame v roke, ne propade. C<‘ nastanejo med njimi nesoglasja, n. pr. vsled varnih ambicij v društvu, se razdele ter prenesejo svojo ambicijo na drugo delo, toda nikdar ne puste, da bi propadlo započeto delo. Srbkinja ima rada reklamo; vse kar dela, rada tudi razglasi. Posebno ji je na tem ležeče,
Morgan iz Newyorka ter več odličnih osebnosti iz Alijanse same, kakor tudi iz mednarodnega političnega sveta, ki bodo predavale o raznih važnih vprašanjih, ki so v neposredni zvezi z utrditvijo trajnega miru. Ob tej priliki se bo vršila tudi seja upravnega odbora Mednarodne Alijanse. Teh zborovanj se bo udeležilo veliko število žen raznih evropskih držav, katere si bodo po končanem zborovanju ogledale razne naše kraje, kjer se bodo povsod vršili sestanki med domačimi ženami in gosti v svrho medsebojnega zbližanja.
»Zenski Pofcrete priporoča, naj Jugoslovanke z vso gostoljubnostjo sprejmemo tuje goste, ker je v največjem našem interesu, da odnesejo s seboj dober utis o naši domovini. Naša dolžnost je tudi, da se v čiin-večjem številu udeležimo javnih konferenc ter s tem dokažemo, da smo tudi me resnične boriteljice za mir. Dokazati moramo, da je dobro mnenje, ki ga imajo o nas žene iz mednarodnega »veta v resnici opravičeno in zasluženo.
da pokaže svoje delo pred možmi in ko dobi njihovo pohvalo.
Črnogorka se posebno ponaša s svojim dostojanstvom. — Stare generacije so spoštovale materinstvo, posebno spoštovanje so imelo do moškega deteta. Rojstvo dečka ni bilo samo sreča za družino, ampak ponos cele Crne gore. Mlade generacije gredo po novih potih. — Črnogorka je bistra žena in rojena govornica. Kjer je dosti bratov, je sestri težko; tudi najmlajši brat hoče biti njen pokrovitelj. Slučaj, da so se trije bratje usmrtili radi sestrinega greha dokazuje najbolje, kako skrbno se čuva morala v starih črnogorskih porodicah. Črnogorka je lepa žena; ni elegantna, kakor Srbkinja, ima pa krasno postavo gorske žene.
Poleg svojih razlik imajo jugoslovanske žene eno skupno lastnost: takt. Ta posebna lastnost se ustvarja s kulturo in skupnim delom.
V	vseh društvih se čuti takt v veliki meri.
O	Jugoslovankah pravi članek še, da se od^ likujejo po svoji čistoči in da so dobre in nežne matere.
Moramo vsekakor pripomniti, da je to laskavo kritiko o Jugoslovankah napisala žena — Jugoslovanka. (Želeli bi, da bi vse žene hotele, da je tako.)
Kje smo še?
Mnogo se je pri nas naredilo v zadnjem desetletju na polju higijene za nego dojenčkov.
V	mestih rastejo dečji domovi, dispanzerji in posvetovalnice za matere, poslednje so ponekod tudi v večjih krajih po deželi. Pa se le dogajajo pri nas stvari, o katerih bi človek mislil, ko sliši govoriti o njih, da so se zgodile pred 50. leti ali v kaki zamorski vasi, ne pa v cvilizirani državi. Nedavno mi je pripovedovala neka učiteljica, ki živi nekje na severu naše banovine, o čudnih navadah v tistih krajih. Ko krste otroka v oddaljeni cerkvi, ostanejo navadno ves dan z doma; zjutraj zgodaj nesejo otroka h krstu in ga prinesejo zvečer domov. Ves dan sede z otrokom v gostilni. Ko otrok zajoka, omoči babica ali botra prst v vino in mu ga da v usta; to ponavlja tako dolgo, da je otrok omamljen in zaspi.
Sicer pa ni treba, da gremo tako daleč po take primere. V najbližji okolici Ljubljane lahko naletimo v nedeljah na ebotrinje«, ki sede pri polnih čašah. V dimu in smradu mora otrok ležati med steklenicami na mizi ali na stolu celo popoldne do trdne noči. Kako je z otrokom po poti domov v temi in mrazu v «vesel it družbi, si pač lahko mislimo. Vsi bi se mor%li zavzeti za to, da se takšni slučaji ne bi več ponavljali.
Pomlad
prihaja!
Oglejte sl ravnokar došle no• vostl
A. <5 E. Skabernč
Ljubljana
Razgled po ženskem svetu
Praga:
Praški Zenski narodni svet je imel te dni važnega gosta in sicer sekretarko Mednarodne federacije pridobitno zaposlenih žen, mis He-neker iz Montreala v Kanadi. Prišla je v Evropo, da se porazgovori z voditeljicami poklicno zaposlenih žen vseh evropskih dežel o ustanovitvi narodnih odsekov te mednarodne federacije.
Federacija ima namen združiti vse poklicno delujoče žene vsega sveta in vseh poklicev, da bi si mogle vzajemno pomagati. Pospeševala bo izmenjavo nazorov med umetnicami, prirejanje razstav in vzajemne obiske. Trgovska komisija se bo bavila z eksportom in hnportom vzornega blaga in s sestavo seznama trgovin članic, ki jih bodo priporočili narodni odseki.
Druga komisija bo dajala nasvete o razmerah in potrebah delovnih žen vsega sveta. — Sestavljen bo pregled rokodelskih, tehničnih in trgovskih organizacij, ki se sprejemajo žene kot članice.
Mis Henoker bo potovala pet mesecev po Evropi v svrho spozuavanja razmer, v katerih žive poklicno zaposlene žene vseh evropskih narodov ter jim bo razjasnila ugodnosti mednarodne organizacije.
Mis Dorothy Heneker je študirala najprej v Londonu glasbo, potem se je posvetila pravnemu študiju v Kanadi. Poslovala je prvotno v neki kanadski banki, zdaj je pa zaposlena v očetovi advokatski pisarni. Zanima se največ za zakonodajstvo o otroškem delu in imo-vinskih prilikah omoženih, poklicno zaposlenih žen. Je predsednica kanadske Federacije poklicno zaposlenih žen.
Združene države Severne Amerike:
Tudi žene se mešajo v boj za mesto župana v Chicagu. Mrs. Arthur F. Albert, žena županskega kandidata je imela svoj prvi politični govor za svojega moža na nekem ženskem zborovanju.
Dunaj:
Dunajsko Geološko društvo je na svojem letošnjem občnem zboru izvolilo soglasno go. Ogilvie Zordon kot častno članico za njene velike zasluge na polju geološke znanosti. Njeno monumentalno delo o Dolomitih velja kot klasično na tem polju. Ga. Gordon je prva žena, ki je dosegla to odlikovanje.
Uspeli Slovenk v tujini.
Asistentka Licealne knjižnice v Ljubljani dr. Melita Pivee-Stel^ je napisala obširno historično - ekonomsko študijo »La vie economi-que des Provinces Illyriennes 1809—1813 LXX« 359 strani, 3 karte. Izdal Institut d’Etu-des slaves, Pariš, 1930, Edition Bossard. Ga. dr. Pivec-Stelč je prva Slovenka, ki je promovirala na pariški Sorbonni.
Kot »Sonderabdruck aus deni Arhiv fiir systematische Philosophie u. Soziologie« je izšlo delo g. dr. Alme Sodnikove, asistentke na filozofski fakulteti ljubljanske univerze »Franc Webers System der Aesthetikc.
Moda
O eleganci
Eleganca je širok kompliran pojm, ki ima mnogo oblik in mnogo različnosti. Ena in ista reč ki jo oblečeta dve različni ženi, spremeni eno v mojstrsko delo okusa, drugo pa v naj-neokusnejšo prikazen; pa niti ni treba, da bi bili ženi tako zelo različni v meri in starosti. Kdor bi hotel opredeliti in klasificirati vse detajle elegance, bi moral napisati celo knjigo. Vendar v bistvu se eleganca deli na sledeče vrste: prirojena, dobro naučena in prisiljene; dragocena in ne draga; priprosta in rafinirana; kričeča in mirna. Prirojena eleganca je lahko rafinirana, ako bi se tudi na prvi pogled ne zdelo tako.
Z dobro voljo, pravilnim opazovanjem in strokovnim znanjem se lahko vzpe do elegance tudi tista, ki zanjo nima prirojenega talenta. Je pa tudi mnogo takih, ki jim nič ne pomaga in naj bi tudi preštudirala sto knjig »kako postanem elegantna«.
Prirojen talent za eleganco bi morale imeti predvsem tiste žene, ki si zberejo poklic, ki je v zvezi z modo: šivilje, modistke in prodajalke ne le v modnih salonih, ampak tudi v tnanu-fakturnih trgovinah. Damo, ki si izbira šal, torbico ali kakoršnekoli modne drobnarije, zelo odbija, če ji prodajalka vsiljuje neokusne stvari in jo hoče prepričati, da je stvar lepa, zato ker je ravno moderna. Modistka ali prodajalka mora biti tako izurjena in imeti toliko prirod-uega čuta, da na prvi pogled spozna kupovallco in ve, kaj ji sme ponuditi in kaj ne.
Gospodinjstvo
O nakupovanju
Gospodinja se vse premalo zaveda svoje važ nosti kot nakupovalka. Dan za dnem ima priliko se jeziti, bodisi radi previsokih cen, bodisi radi slabe kakovosti ali neprimernosti blaga. Koliko denarja gre skozi roke gospodinj! Kakšna velika gospodarska šila je v njenih rokah. In kako jo izrablja? Sploh je ne izrablja, ker vsaka posamezna ne pomeni nič; le združene v eno samo celoto, v eno samo mogočno organizacijo, bi pa vplivale toliko na cene, kakor na vse drugo.
Rek sam v našem gospodinjstvu je — kupovanje na obroke. Posamezni je navidezno ustre-
ženo, da lahko odplačuje v obrokih, toda ta način plačevanja silno podraži blago ne le tistim, ki kupujejo na obroke, marveč vsem konsu-mentom. Trgovec, mora računati s tem, da mu marsikatera ne bo izplačala vsega zneska, torej mora računati na večje ali manjše izgube; je sam navezan na kredit, ki ga drago stane. Naravno je, da zato dvigne cene in sicer ne le za lcit|>ovalca na obroke, ampak tudi za vse ostale, ki morajo tako plačati za druge.
Razven možnosti uplivanja na cene je velike važnosti, da se kupujoča gospodinja sama spozna na blago in da odklanja vse, kar ni smotreno in dobro. Naj si bo posoda, ali pohištvo, ali obleka itd. v vsem se mora spoznati, tako da ni odvisna od nasvetov prodajalca. Cesar sama ni preiskusila, so preiskusile druge. Tu spet nudi prilika organizacija, da se gospodinje o vsem porazgovorijo in posvetujejo ter druga drugo pouče. Koliko je n. pr. različnega modernega kuhinjskega orodja, ki ga mnoge še ne poznajo, ki pa je praktično in ceno. V izložbi se talca stvar ne opazi, v trgovini ne ponujajo; pa se gospodinja inuči s starimi, okornimi pripravami ali celo brez njih, pri čemur troši svoje moči in čas, kar bi se vse lahko prihranilo. V organizaciji bi našla vse, kar je v gospodinjstvu potrebno, vsako novost, ki je vredna priporočila.
Lekarna Trnkoczy609
Ljubljana, Mesini irg 4
Tel. 2186	P.	i. r. 10/55
‘Rad.io
Ljubi ju na, nedelja, 29. marca: 9*00 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu. 9*30 Prenos cerkvene glasbe. 10*20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11'00 Radio-orkester. 12*00 Časovna napoved in poročila. 12-15 Plošče. 15*30 Zenska ura. 16 ()(J Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16*30 Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi (gojenci drž. učit.). 20'00 Koncert delavske godbe »Zarja«:. 21*00 Radio-orkester. 22*00 Časovna napoved in poročila. 22*15 Hawaii-jazz. 23*00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 30. marca. 12.15 Plošče (mešani program) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče. 13.13 Borza. 17.80 Radio orlkealer.
18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. 19.30 Dr. Osolnik: O vplivu žarkov na organizem. 20.00 Radiio-orke-ster. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 31. marca. 12.15 Plošče (jugoslovanska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, ploščo (šlagerji). 13.90 Borza. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba: Koncert komornega pihalnega ensauibla državne glasbene akademije. 21.40 Vokalni koncert komornega zbora hrvatskega obrtnega dn delavskega pevskega društva »Slobodac. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Praga, nedelja, 29 marca. 8.00 Radio orkester. 9.0 Bratislava. 10.00 Plošče. 11.00 Ceš4oa moderna glasba. 12.05 Orkestralni koncert. 1G.00 Koncert radio ork. v Bran. 19.05 Rusike pesmi in romance. 20.30 Kvartet. 21.00 Radio orkester v Brnu. 22.20 Koncert.
Zagreb, nedelja, 29. marca: 11*30 Dopoldanski koncert. 12*00 Opoldansko zvonenje. 12*05 Koncert. 12‘30 Kuhinja. 17*00 Popoldanski koncert Radio-orkestra. 20*10 Klavir. 20*35 Operetni večer. 21*50 Poročila. 22-00 Operetna glasba.
Zagreb, ponedeljek, 30. marca. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.30 Prenos. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Zngreb, torek, 31. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.80 Novice. 20.32 Komorna glasba. 21.40 Vokalni koncert pevskega društva »Slobodac. 22.40 Novice ia vreme.. 22.50 Plesna glasba.
Praga, ponedeljek, 30. marca. 11.15 Plošče.
12.30 Moravska Ostrava. 10.05 Plošče. 16.30 Bratislava. 20.00 Pevski koncert. 21.00 Komorna glasba. 21.35 Piano. 22.20 Moravska Ostrava.
Beograd, nedelja, 29. marca: 9'00 Pesmi iz Saborne cerkve. 10*30 Poljedelstvo. 11*00 Plošče. 12*45 Opoldanski koncert Radio-orkestra. 16*00 Plošče. 17*00 Zdravstvo. 17*30 Operetne arije. 18-00 Tamburaški koncert. 19*30 Predavanje. 20*00 Operne arije. 21*00 Večer sonat. 22*00 Novice. 22*20 Plošče. 23*00 Po Evropi.
Beograd, ponedeljek, 30. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 15.00 Predavanje. 16.00 Plošče. 17.90 Harmonika. 18.00 Prenos glasbe iz hotela »Mostova«. 19.30 Francoščina. 20.00 Narodne pesmi.
20.30 Komedija. 21.00 Klavir. 21.50 Novice. 22.10 Večerni koncert Radio orkestra.
Beograd, torek, 31. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Popoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne, kvartet. 19.30 Nemščina. 20.00 Plošče. 20.90 Zagreb. 22.90 No-vice. 22.50 Koncert Radio orkestra.
Vraga, torek, 31. marca. 11.15 Plošče. 12.26 Bratislava. 16.05 Plošče. 16.15 Liturgija velikega ledna. 16.30 Gašperček v Brnu. 19.06 Saksofon. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Koncert čeftk« Filharmonije.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V	No. 2002/1.
826-3—1
Razglas.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razveljavlja razglas I. ofertne licitacij« za prevzem del pri gradnji pomožnega hotela v Rogaški Slatini pod V - No. 2002/1.
Stroške za nabavljene ofertne pripomočke bo proti povračilu pripomočkov vrnila.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 27. marca 1981.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopna firme:
800. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. marca 1931.
Besedilo: Košak & Komp.
Obratni predmet: sla&čičarnfi.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. aprila 1931.
Družabniki: Košak Peter, gostilničar v Ljubljani, Krekov trg St. 11; Hochbahn Jakob, poslovodja v Ljubljani, Prešernova idica »t. 62. Za namestovanje upravičen: •amo družabnik Košak Peter, ki podpisuje aa firmo tako, da lastnoročno »apiše bese-ddlo firme.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. marca 1931.
Firm. 241/81 - Rg A VII 46/1.
*
801. Sedež: Drenov grič pošta Vrhnika.
Dan vpisa: 10. marca 1931.
Besedilo: Prva jugoslovanska lideloval-aica harmonik Franc Kucler.
Obraitni predmet: izdelovanje harmonik, nakup in prodaja za to potrebnih predmetov.
Imetnik: Kucler Franc, posestnik, Drenov grič, p. Vrhnika.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. marca 1931.
Firm. 235/31 — Rg. A VII 47/1.
*
802. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: »Motor-Kredit, Prainberger & Co.«
Obratni predmet: Nakup in prodaja avtomobilov, motornih koles ter s tem združenih delov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. februarja 1931. Družabniki: Pramberger Kurt in Hilttig Franc, bančnika pri bančni tvrdki Krentscher & Oo v Gkrazu, Bdsmarkplatz 8.
Družbo zastopata družabnika »kupno ln podpisujeta za njo na ta način, da pod napisano, natisnjeno ali s pečatnico odtisnjeno besedilo tvrdke pmtavita skupno svoja podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. marca 1931.
Firm. 261/81 — Rg A VII 48/1.
Vpisale so se iipremembt in dodatki pri nastopnih firmah:
808. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. marca 1931.
Besedilo: >Autolux« družba a o. z., »pe-ei Jalna elektrotehnična in strojna delavnica.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 28. januarja 1931. »e je družabna pogodba z dne 27. avgusta 1980, oor. št. 2992 pr. vp. št. 1856/1930, izpreme-nila v odstavkih: Devetič, Desetič in Šestič.
Družba ima enega poslovodjo, ki zastopa samostojno družbo na zunaj, nasproti tretjim osebam, sodiščem i oblastem.
Družbena tvrdka ee podpisuje na ta na-fllm, da pod od kogarkoli pisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke poslovodja pristavi samostojno svoj podpis. Izbriše ee poslovodja Dolinšek ■losi p tako, da je vpisani poslovodja Barko v Nikolaj edini poslovodja družbe.
I>eželuo kot trgovsko sodišče v Ljubljani, edd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 264 — Rg C IV 209/1.
*
804.	Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 10. marca 1931.
Besedilo: Barbič & Radonif.
Izstopil je javni družabnik Marin Barbič, valed tega je prenehala javna trgovska tružba.
Besedilo firme ostane neizpremenjeno. Lastnik je Radonič Pio, trgovec z vinom v Ljubljani, Stara pot št. 9.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. marca 1931.
Firm. 214 — A IV 24/4.
*
805. Sedež: Ljubljana.
Dan vpiaa: 10. marca 1931.
Besedilo: Ivan Kunovar.
Sedež firme odslej: Bled.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 236 - Rg A III 2/2.
806. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. marca 1981.
Beseduo: Centralna rnovčevahiiea ia
liro in saklano živino, družba i o. >. ▼ Ljubljani.
Vpiše »e poslovodja Usenik Ivan, trgovec in gostilničar v Ljubljani, Borštnikov trg št. 2.
Izbrišeta 6e poslovodja Vokač Franc in prokurist Vokač Oton.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 265 - Rg C I 135/81.
807. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. marca 1931.
BesedUo: Rudolf Oroszy.
Vsled smrti se izbriše lastnik Oroszy Rudolf, vpiše pa kot lastnik Qroszy Rimfrid, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 2, ki bo tvrdko samostojno zastopal in podpisoval tako, da Izpiše besedilo firme.
Izbriše se uprava podjetja po Oroszy Pavli kot s sklepom z dne 22. septembra 1080 A I 776/30 imenovani upraviteljici za-pužčine pok. Oroszy Rudolfa.
Deželno kat trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm 2099/30 — Rg A I 181/8.
*
808. Sedež: Št. Jakob ob Savi.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: Pečnikar, avtoprometna družba
s o. x.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 7. marca 1931 se je zvišala osnovna glavnica družbe od 80.000 Din, na 120.000 Din, ki so v gotovini polno vplačani in ee je v tem smislu izpremeaiil odstavek »Tretjič« družabne pogodbe z dne 12. februarja 1930.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. marca 1931.
Firm 277 — Rg C IV 184.
Izbrisala se je nastopna firma:
809.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: Rožmane & Komp.
Izbrisala se je vsled razdružbe in prenehanja obrata.
Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III.,
dne 14. marca 1931.
Firm 2018 — Rg A IV 88/6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih ladru* gah:
810.	Sedež: Trebelno.
Dan vpisa: 20. januarja 1931,
Besedilo: Mlekarska zadruga r Trebelnem, reg. sadr. i neom. poroštvom.
Vpisala se je razdružba zadruge z uvedbo likvidacije.
Besedilo firme ima odslej pristavek >y likvidaciji«.
Likvidatorja ata člana dosedanjega načelstva:
1. Sinur Josip, pos. na Derečjem vrhu št 11, in
2. Mrvar Franc, pos. na Spodnjem Za-bukovju it. 2.
Upniki se pozivajo, da «e zglasijo pri zadrugi.
Okrožno sodišče t Novem mesto, dne 20. januarja 1931.
Firm. 8/81 — Zadr. I 76/20.
Bil. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. marca 1981.
Besedilo: »Poštni dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo t Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva: Čampa Jožko, Ljubič Slavko, Falout Jože, Luznar Miro, Jazbec Vlado, Paljavic Rudolf, Dular Jože in Tavčar Mihaela; vpišejo pa novi člani načelstva: Ban Martin, poštni zvanič-nik v p., Karlovška e. 24, Epich Tilen, poštni svetnik, Gerbičeva 26, dr, Kurbaa
Bogdan, poštni inšpektor, Prekmurska 4, Markelj Leopold, p. t. činovnik, Galusovo nabr, 41, Ponarc Jonez, p. činovnik, Zgornja Blfika 171, Balehar Franc, adm. uradnik, PodmllSčakova ul. 87 a. Zajec Franc, nadziratelj p. t. t. linij, Za. Šiška 106, Zupanec Ivan, adm. uradnik, Marmontova ul. 27.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1981.
Firm. 218 — Zadr. VIII 198/6.
*
812. Sedež: Kokrica.
Dan vpisa: 9. marca 1931.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga t Kokrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Sušnik Simon, Javh Franc in Mrak Ciril, vpišejo pa novi člani načelstva: Strniša Alojzij, po: sestnik na K oknici 20, načelnik; Sušnik Janez, posestnikov sin iz Mlake 12, in Premu! Andrej, posestnik v Kokrici.
Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1981.
Firm. 238 — Zadr. VI 6/29.
jj-
818. Sedež: Gorje.
Dan vpisa: 9. marca 1931.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Gorjali, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše 6e član načelstva Ženiva Franc, vpile pa novi član načelstva Prelnar Jakob, posestnik, Spod. Gorje 87.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
Firm. 232 — Zadr. II 17/64.
*
814. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 18. marca 1931.
Besedilo: Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vpiše se prokura, podeljena inž. Sturm Rado, ravnatelju v Mariboru.
Okrožno kot trgovsko sodišče t Mariboru, dne 12. marca 1931.
Firm 135/31 Zadr. IV 76/4.
815. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 12. marca 1931.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbiše se dosedanji član načelstva Bom-bek Franc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Vrabl Martin, trg. in posestnik v Ptuju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 12. marca 1931.
Firm 164/31 Zadr. II 80/36.
*
816. Sedež: Studenice.
Dan vpisa: 12. marca 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Studenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 1. marca 1931 so se izpremeoila zadružna pravila v §§ 1, 2, 8, 14, 27, 28, 29 in 31.
Besedilo firme odslej: Živinorejska selekcijska zadruga v Studenicah, regist revama^ zaduuga z omejeno zavezo.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. marca 1931.
Firm 171/31 Zadr. II 20/20.
*
817. Sedež: Št. Rupert.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v St. Rupertu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni ftlan Simončič Rudolf, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Šuštar Janez, posestnik v Ravni it. 2.
Okrožno sodišče Novo mesto, dne 14. marca 1931.
Firm. 84/31 - Zadr. I 78/31,
*
818. Sedež: Stepanja vas.
Dan vpisa: 16. marca 1931.
Besedilo: Električna zadruga ▼ Stepanji
vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Žitnik Franc in Anžič Franc, vpišeta pa se člana načelstva:
Anžič Ivan, posestnik in pleskar v Stepanji vasi 86, in Verovšek Rudolf, posestnik in pleskar v Stepanji vasi 66.
Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 14. marca 19981.
279 - Zadr. VIII 111/7.)
819. Sedež: Polhov grade«.
Dan vpisa: 16. marca 1931.
Besedilo: Hranilniea in posojilnica v Polhovem gradou, registrovana aadruga ■ neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rihar Franc, vpile pa član načelstva Geriol Matevž, posestnik v Polhovem gradcu M. 68.
Deiehio kot trgovsko sodišče t Ljubljani, edd. III., dn« 14. marca 1981.
IfFlirm 966 - Zadr. I 76/66.)
820. Sede/: Otfevk.
Dan vpisa: 16. marca 1931.
Beseduo: Živinorejska zadruga v Olšcv-
ku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstv a Sajevic Miha in Bartle Jože, vpišeta pa člana načelstva: Barle Franc, posestnik, Luže 21, Šimenc Franc, posestnik, Olševk 6.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. marca 1931.
(Firm 180 — Zadr. IX. 180/3.)
*
821. Sedež: Leskovec pri Krškem.
Dan vpisa: 17. marca 1931.
Besedilo:	Hranilnica in posojilnica ▼
Leskovcu pri Krškem, r. s. z n. z.
Izbrišejo se izetopivfii člani načelstva: Kurent Alojzij, Marinčič Franc, Stare Anton in Menič Franc; vpišejo pa novoizvoljeni načelstveni članii: Arh Franc, posest, in mizarski mojster v Leskovcu štev. 100, Salmič Ivan, posestnik v Gorenji vasi št. 6, Božič Franc, posestnik v Selcah štev. 2, in Štrukelj Alojzij, kaplan v Leskovcu št. 12. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 17. marca 1931.
, Firm. 82/81 — Zadr. I 88/14.
jj;
822. Sedež: Račje/
Dan vpisa: 20. marca 1931.
Besedilo: Splošno ekonomsko društvo v
Račjem, registrovana aadruga s omejeno zavezo v likvidaciji.
Izbriše se dosedanji likvidator Trošt Janko, vpiše pa novoizvoljen likvidator Zunkovič Mate, posestnikov sin v Podovi Itev. 1.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1931.
Firm 184/31 Zadr. Iv 5/14.
*
823. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 21. marca 1931.
Besedilo: Osrednja štajerska vinarska za-
druga t Mariboru, registrovana tadruga i omejeno lavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Lorbek Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Žebot Franjo, posestnik v Mariboru, Loška oesta 10.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1931.
Firm. 185/81 — Rg Zadr. III 42/14.
Konkurzni razglasi
814
S 1/31-75 324.
Sklep.
V	konkurzni zadevi Svetelj Franca, posestnika in trgovca v Mostah pri Komendi, •e pri naroku dne 7. marca 1931 pred okrajnim sodiščem v Kamniku sprejeta prisilna poravnava te vsebine, da plača dolžnik upnikom III. razreda 25^ kvoto njih terjatev, in eioer eno polovico te kvote v teku dveh mesecev, drugo polovico pa v teku 4 mesecev po pravomočni odobritvi poravnave z nerazdelnim jamstvom svoje žene Svetelj Alojzije kot porokinje in plačnice v smislu § 164 k. z. potrdi.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. marca 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje dne 22. marca 1931.
Aktiv*.
Dinartjev
Metalna podloga . ■	.	.	.	208,766.221-04
Posojila .......................... 1.394,081.86070
Račun ** odkup kronskih nov-čanio	897,793.169 06
Račun začasa« Kiinene	„	.	a	126,254.203-28
Dolg države..................... 2.996,842.941-92
Vrednost državnih domen, tastovi jeni h za iedanje novča-
nio............................ 2.188,377.163 —
Baldo raznih računov ,	>	,	.	889^274.192-49
8.151389.752-94
Pasiva.
OJavuica Din 60,000.000 v kovanem »latu: od te vplačano
Rezervni fond....................
Novčanice v obtoku ....
Diriavnl račun »ačasne zamene Terjatve države po rami h računih .........................  •
Razne obveznosti . .	•	.	.
Terjatve države »a zastavljene domene ........ 2.188,377.163"—•
Hadavek ta kupovanje »late ta glavnico ln ftrnde , , , .	83,055.870-—
8.151.389.752-34
V	metalni podlogi se računi: dinar v zlatu m »n dinar, angleški funt zn 25 dujarjev, dolar za 5 dinarjev. Ura »a 1 dinar, Švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem •rebru za 1 dinar itd.
Obrestna mer* pri eskontu menic 5)j % n* to to.
Obrestna mer* aa posojila na sestavo 7% n*
80,000.000-— 18,438.005 10 4.645,561.510— 126,254.203-23
100,780.728-44
953,922.212-57
Štev. R U 000/28—9.
Razglas o razgrnitvi načrta
0 nadrobni delitvi v stjIio izvedli« stare delitve v zemlj. knjigi in katastru skupnega sveta posestnikov n Murave.
Na8rt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ležečega v katastrski občini Dolenčice, in sicer pare. št. 50, vpisane pod vi. št. 98, eodmi okraj Škofija Loka, bo na podstavi g 96 zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zait. št. 2/1888 od dne 4. ap rila 1931 do vštetega dne 17. aiprila
1 9 31 v občinskem uradu Javorje razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s koilcd na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasn jeval dne 9. aprila 1931 r času od 8. do 9. ure v Javor j ah pri gosp. M. Grošelj.
To se daje splošno na znanje 8 pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udele-Bene stranke svoje ugovore zoper ta načrt t 80 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 4. a p r i la 19 31. d o dne 4. maja 1981., pri podpisanem komisarju *a agrarne operacije t Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na na eapisnik.
Komisar la agrarne operacije.
V	Ljubljeni, dne 26. maroa 1931
❖
»tev. R U 056/30-8.
Razglas o razgrnitvi načrta
O	uredbi uiitnii in gospodarskih pravic na skupnem svetu posestnikov iz Zg. Sorice.
Načrt o uredbi užitnih in gospodarskih praivio parcel, ležečih v katastrski občini Sorica, in «i-cer št. pare. št. 221, vpisana pod vi. it. 10, 80,
81 in 32, *odni okraj Škofja Loka; bo na podstavi § 96 saikona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. štev. 2/1888 od dne 4. aprila 1931. do vštetega dne 17. aprila 19 3 1 v občinskem uradu v Sorici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 10. aprila
1	9 3 1 v času od 8. do 8. ure v liiši gosp. Franca Demšarja v Zalem logu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalije, t. j. od dne 4. a p r d la 1 9 31. do dne 4. maja 1931., pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na na zapisnik.
Komisar za agrarne operacije.
V	Ljubljani, dne 26. marca 1981.
Razne objave
801
Vabilo na redni občni zbor
ki ga bo imela Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d., dne 15. aprila 1931 ob pol dvanajstih v Mestni dvorani v Školji Loki, Mestni trg 1(5.
Dnevni red:
1. Poročilo predsedništva.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance in računskega zaključka.
4. Sprememba pravil.
5. Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležili oljčnega zbora, mora položiti svoje delnice ali svoja bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Škofja Loka, Spodnji trg št. 24) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. Na podstavi tega pologa »e izda delničarju legitimacija, kii se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, odpadajočih nanje.
V	Škofji Loki, dne 28. marca 1931.
Predsedništvo.
*
821
Vabilo na 52. redni občni zbor,
rudarskih družbenikov Rudnika in železarne t Štorah, ki ga sklicuje upravni svet na četrtek dne 23. aprila 1931. ob enajstih t tovarniške prostore v Štorah.
Dne v n i red:
1. Poročilo upravnega sveta o obratovanju od 1. julija 1929. do 31. decembra 1930.
2. Predložitev bilance in računa o dobičku in zgubi z dne 31. decembra 1930.
3. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
818
Vabilo.
Dolnjo Lendavska hranilnica d. d. v Dol nji Lendavi bo imela svojo izredno glavno skupščino dne l(i. aprila 1931 ob štirinajstih v svoji posvetovalni dvorani.
Na to skupščino se vabijo po § 50 osnovnih pravil vsi delničarji.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overovateljev zapisnika.
2. Zvišanje delniške glavnice od 500.000 dinarjev na 1,000.000 Diin na ta način, da m dol oži znesek 600.000 Din od rezervnega fonda delniški glavnici in da se zviša sedanja nominalna vrednost 2500 komadov delnic, komad od 200 Din na 400 Din.
8. Sprememba g 2 osnovnih pravil.
4.	Občni zbor poveri in pooblašča ravnateljstvo, da izvede z ozirom na zvišanje glavnice spremembo pravil in da ukrene v tem pogledu tudi pri veeh oblastih potrebne korake.
6.	Slučajni predlogi.
V	Dolnji Lendavi, M. marca 1931.
Ravnateljstvo.
Izpisek iz društvenih pravil: g 48. Posvetovalno in glasovalno pravico more imeti vsak delničar, tudi žene, za izvrševanje te
Eivice pa je treba, da se prepiše delničar-
ra delnica na njegovo ime v društvenih
jigah Štiri tedne pred občnim zborom.
Dolnje Lendavska hranilnica.
760
Aktiva
Računski zaključek
Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani za leto 1930.
Cisia bilanca k 31. decembru 1930.
Pasiva
• i
* *
1. Gotovina:
a) blagajna........................
b) žiro-računi pri Narodni banki
c) računi pri Poštni hranilnici .
2. Valute ln devize
3. Menice:
a) v portefeuillu....................  .
b) v reeskontu pri Narodni banki . ,
4. Vrednostni papirji — lastni..............
5. Vrednostni papirji pokojninskega fonda
6. Predujmi na vrednostne papirje . . .
7. Dolžniki:
a) denarni zavodi.......................
b) dolžniki, kriti z raznim pokritjem (vrednostnimi papirji, lntabulacijo, žirom itd.)..............................
c) ostali dolžniki (kritje večinoma v bianco-menicah)..........................
d) medsebojni računi centrale in podružnic ...............................
8. Realitete (tri hiše v Ljubljani, po ena
v Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Slovenj gradcu in Splitu)................
9. Inventar
10. Konzorcijalni računi ln trajne udeležbe
11. Prehodne postavke.....................  *
12. Ostala aktiva.......................  i	*
13. Dolžniki za prevzete garancije . . .
Din
17,954.944-30
2,549.114-90
2,028.288-04
91,018.823-84
11,765.193-69
16,719.835-88
182,839.599‘41
180,058.11148
55,175.872-45
85,768.25748
Din
22,532.347-24
3,040.88409
102,784.017-53 21,417.859-13 1,403.400 — 12,972.982-95
434.793.419-22
20,762.244-41
1,161.952-96
30,297.604-16
1,601.079-59
469.72987
653,237.52115
1. Delniška glavnica:
333.333 delnic & nom. Din 150-— kupon 1930 .............................
2. Rezervni fondi:
a) redni rezervni fond
b) ostali rezervni fondi..................
3. Pokojninski in podporni fond:
a) pokojninski fond....................  .
b) podporni fond za uradništvo . » .
4. Vloge:
a) na knjižice............................
b) na tekoči račun (vezane na odpoved nad 1 mesec) .  ......................
5. Upniki:
a) ostali upniki in nevezane vloge . .
b) medsebojni računi centrale in podružnic .............................
6. Trate in lastni akccpti:
a) trate  ................
b) lastni akcepti.................* » *
7. Tranzitne obresti
8. Neizplačana dividenda • , , , , , .
9. Predhodne postavke
10. Rceskont...........................*»*•»..»
11. Ostala pasiva  .........................  ,
12. Čisti dobiček:
a) prenos dobička iz minulega leta . .
b) dobiček za leto 1930 .................*
13. Upniki za prevzete garancije ....
Din
3,934.222— 7,533.608-19
4,877.74739
408.987—
166,346.642 66 161,172.540-33
184,702.375-10
55,175.87245
183.3/0-27
65.51640
5,356.31245
55,768.257-48
Din
49,999.950— 11,467.83019
5,286.734-39
327,519.182-99
239,878.247-55
183.370-27
677.59668
21.393—
464.740-38
11,765.193'69
551.453-16
5,421.828-85
653,£87.521*15
Izdatki
Račun zgube in dobička k 31. decembru 1930.
Prejemki
1. Obresti:
a) reeskomptne in tranzitne................
b) vlog na knjižice ln na tekoči račun (vezanih).................................
c) ostalih računov , , ,	,	,	,	.	,	,
S. Upravni stroški.............................
8. Plače In doklade (vštevši odtegnjeni
uslužbeniški davek) (  ....................
4. Davki in pristojbine . . •	«	•	■	■	■	•
5. Odpisi:
a) na Inventarju...................
b) na negotovih terjatvah	,	,	,	,	,
6. čisti dobiček:
a) prenos iz minulega leta .....
b) čisti dobiček tekočega	leta	,	»	.	.
Din
3,132.97207
18,631.349-17
14,119.43687
131.433-28
2,124.948-73
65.51640
0,356.312-45
Din
35,883.75811
3,513.717-92
9,652.903-28
392.27112
2,256.382-01
5,421.828-85
57,120.861-29
1. Prenos dobička	iz	minulega leta	*	.	.	»
2. Obresti:
a) vrednostnih	papirjev	,	,	,	,	.	,
b) menic............................ ,	,	,
c) ostalih računov
8. Iznos realitet....................... *	■	.
4. Iznos bančnih poslov  .......................
Din
2,247.254-42
8,188.465-74
85,363.128-35
Din
65.516 40
«5,778.84851 1,424.73666 9,851.759 72
57,120.861-29
V	Ljubljani, dne 81. decembra 1980.
Primerjali b knjigami in prilogami in nagli v soglasju. — Nadzorstveni b vet: Dr. Ivan Boli >. r., predsednik; Dr. Janko Kersnik 8. r., Dr. Alo|iiJ Kobal S. r., Anton Skol l. r., Viktor Naglas l. r., (Slani.
Za knjigovodstvo: fosip Andreja s.r., ravnatelj in glavni knjigovodja.
Objava.
Glasom sklepa XXXI: rednega občnega zbora, ki se je vršil 21. mar ja 1981., bo izplačevala Ljubljanska kreditna banka ca leto 1930 6% dividendo, i. j. Din 9‘— n« delnico, za kupon St. 80, ki se bo vnovčeval od 1. aprila dalje. — Kuponi se vnovčujejo pri ljubi, kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah
V	Ljubljani, dne Sl. marca 1981.	Upravni	svet.
Kam naj grem, kje naj kupim—
Oglati socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiile znamko.	
Vinske sode dobro obranjone. 2 po 36 hi, 1 po 24 hi, ugodno na prodai pri Maks Faclga, Stoprce, pošta Majšperg. 926	Razpis. Županstvo mestne občine Novo mosto razpisuje dve mesti sl-{inskih strežnikov. Prošnje, ki morajo biti pravilno kolkovane,je vložiti najkosneje do 10. aprila 1931 pripodp. mestnem županstvu. Pogoj za podelitev izpraznjenih mest je predvsem samski stan, neoporečena preteklost, kar mora vsak prosilec dokumenta-
Znatoe stovbne prihranke dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune In nadzorstvo Tehnični biro .Tehna", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1 507	
Karol Narbeshuber elektrotehnično in strojno podjetje, Moste pri Ljubljani. Spe-eijalni oddelek za popravilo in privajanje avtodinam. Popravilo generatorjev, elektromotorjev, transformatorjev. 748	rično dokazati. Prednost imajo prosilci, ki so bili že v policijski ali žandarmerijski službi. 2upanstve mestne obline Novo mesto. 935
	KLAVIRJE, PIANINE kupite po tovarniških cenah tudi na obroke izključeno le pri tvrdki ANTON ZIMA Ljubljana,Wolfova 10/1 Naj cenejša izposojevalnica. 919
»Pozna osveto« !■ roman Hi 1 Conan Doyla. Iz H angleščino prevedel I. Mulaček. 1 V platno vezana 1 knjiga Din 30' —, ■	broširano Din 2;r— ■	S poštnino 1 Din ■več. — Dobi se pri ■	upravi „.Jugoslo- ■	vana“ Ljubljana Gradišče 4 M	
	flko želite kupiti na obroke
	obrnite se na
Hi luni	mm ziomii
prekrasni Ijubavni roman. Cena Din 30'—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4	OETIJIHIH TRGBVtEV r. z. z 0. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.]
Poziv 042
avloinobitisiu I
Dotičoi gospod, ki se jo vozil z avtomobilom dno 1(*. avgusta 1930 po Mirju, tor se tam ustavil radi nekega karambola, so prosi da pošlje v svrho vatnega pojasnila svoj naslov Zvezi iolerjev Dravske banovine
Teodor Turin
strokovno popruvlja klavirje in pianine ter čisto uglašuje po znižanih cenah Ljubljana - Vit - Glince Tržaška cesta 28 Gre tudi na deželo.
918
1000 dinarjev tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovurna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307	506
Čevljarski
pomočnik
zmožen in verziran v vseh delih, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Poizve se v upravi ..Jugoslovana''
Tvornica zrcal in bru-silnica stekla
A- Vrhovec
Ljubljana,
Za gradom štev. 9 (na
koncu Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla po konkurenčni ceni.
881
da bom dobro postrežen . . .?
K»W uoči 1,'JJV
Vilko Blatnik
izdelovalnlca vsakovrstnih čevljev
Maribor
Meljska cesta štev. 2 705
Eksportna hiša
„Luna“
Maribor
Aleksandrova 19
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Kor n
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
(prej Henrik Kora) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopali ške in klosetne naprave
792
AKUMULATORJE
dobavlja ter strokovno popravlja in polni
IVAN HEBEIN w
edino oblastveno koncesiomrano akumulatorsko podjetje L|ublima, Dunajska cest* štev. 87, poleg strojnih livarn. 	85(1
Največje
podjetje
v Sloveniji za konfekcijo plaščev in obleke
Trgovski § dom
Maribor
Aleksandrovac.25
I Največja za- ■■ loga vseh H I vrst nogavic I po paru od I
DnapreT I J Josip felovšeb
740
Industrija
»Karo« čevljev
Maribor
Koroška cesta št. 19
^	698
Celje, Aleksandrova št. 4
I
G90
„Lu*“
kemični izdelki Josip Kordiš
priporoča svoje izdelke najbolje kvalitete kakor: „Lux“ krema za čevlje vseh barv. vazelin za usnje, gumitran za usnje, parketno voščilo.
B
723
„Efaks‘
IT. Ornik ■
manufaktura J Maribor
I Koroška cesta 9 I
Plačilne olajšave! 097
tvorniško skladišče barv, lakov, kreme In ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja. Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. Ljubljana Napoleonov trg 7 741
Ziberi A.
zaloga čevljev Ljubljana
Prešernova ulica
Modna
manufaktura
(Angleško In češko sukno)
-.e*
'luCP--,.
Efc
B. Bauer
keksi
biskviti vafelni i. t. d.
I so najboljši!	732
Jakob Perhavec
izdelovanje likerjev, dez. vin, ruma in konjaka
Maribor
Gosposka ulica štev. 9 696
Kavarna
»Merkur«
Ignac Lebič, Celje
695
Hotel in restavracija pri
»Belein Kranjcu«
Pristna domača vina — gorka In mrzla jedila — moderno urejene tujske sobe
Kajlež
Ljubljana Plorijanska ulica št. 4
Hotel
»Poito«
Celje
689
Kavarna
Rostavraoija
Klet
„Zteida“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
V
Naprodaj
je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiša z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, opremljenimi tujskimi sobami in popolnoma novintl gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju In Izvrstno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi ..Jugoslovana" pod ..Restavracija".
912
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 463
aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Največja izbira!
740
Velika zaloga inozemskih
čevljev
A. Šinkovec. Ljubljana Pod Trančo. — Nizko ceno! 780
Si. & M. Siraiek
Celje,
Kralja Petra c. 29
trgovina s čevlji
se priporoča vsem cenj. strankam in občinstvu, ter prosi za podpiranje domačega podjetja. 710
Velika zaloga čevljev ročnega izdelka znamke
Maribor
Glavni trg štev. 9.
Milo
„Svila“
za svilo, volno in line tkanine, izborno za toaleto in
..Shampooing"
724
Damski in moški modni atelje
ŽUŽEK CIRIL
LJUBLJANA Wolfova ul. 10/1 izvršuje vsa naročila točno in solidno.
917
,0ro‘
Priznano dobro blago.
Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvor-
903
ska ulica 26.
Modni atelje, damski in moški
M. Muc
Ljubljana, Kongresn trg 15 Postrežba solidna! 855	Nizke cene
Drogerija
»Cenlral«
Filip Vrtovec
Celje
Zahtevajte brezplačno cenik 693
Maks Ferjan
splošno ključavničar stvo Ljubljana
Zvonarska ulica št. 7 Popravila tehtnic, utežov itd. — Spe-cijalist za blagajno.
858
m
Modni atelje
»Gendemen«
Ljubljana
Miklošičeva cesta 18 714
Paidascli EJuard
frizer za dame in gospode Celje Trojna in vodna ondulaclja z najnovejšim nemškim in švicarskim apurafom — Brez bolečine, brez opekline v 1 '/, uri gotovo.	692
rBrivski salon za dame in gospode
Franc Kokalj
Celje
Kralja Petra cesta
štev. 22
Modna trgovina
T. Egcr
Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 2
Modno blago, čipke, perilo, nogavice itd.
774
B
Ije _
cesta I
ii
Klobuke
samo zadnje novosti v oblikah in barvah ter vsakovrstne čepice nudi
Mirko Bogataj Ljubljana, Stari trg 14 Nizke cene!
Točna postrežba I 822
„Elida“
brivski salon za dame in gospode
Trajno kodranie Celje Vodnikova ulica
687
Frizerski salon za dame in gospode
Franc Loborec
Ljubljana
Rimska cesta
se priporoča c. damam' za trajno kodranje,. vodno ondulacijo in vse v to stroko spadajoča dela po zelo znižanih conah. Sprejme c. dame in gospode na abonma po znižanih cenah. - Uradniki znaten popust. 720
Trajna ondulacija
garantiran in siguren uspeh. Se priporoča
Fr. Wilmann
brivec, Ljubljana
vis a vis Napoleono-. vega spomenika
746
Zahtevajte povsod perilo TT -	"	**
„lng av
katero je v kvaliteti najboljše in najfinejše
izdelano
761
Velemesarija tvornica konzerv
Fr. Slamič
Ljubljana
praške šunke, mesne izdelke in konzerve, sveže meso vseh vrst, perutnino in divjačino Po najnižjih dnevnih cenah!
Telefon 29-73
760
Priatoe
kranjske
klobase,
suha slanina, prekajeno meso Jože Rozman
Ljubljana, Sv. Petra cesta 85	938
Splošno in
siavbno
mizarstvo
BONČA IVAN
Viimarje
pri Št. Vidu nad Ljubljuno
812
Zaloga pohištva
Mizarstvo
NOVAK IVAN
Vižmarje
Št. Vid nad Ljubljano 811
Tovarniška zaloga pohištva
Andrej Kregar & sinovi
St. Vid nad Ljubljano nasproti kolodvora
813
Fran Flerin
damski slamniki za spomladansko 8ezijo sprejema damska in moška popravila lastna delavnica Ljubljana Miklošičeva cesta 4.
609
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Harmonike
Lubas
so najboljše. — Frano Lubas, Ljubljana, Dunajska cesta. 765
Zakon
o ({lavni kontroli
Din 10--s poštnino Din 11’—
Zakon
o pobijanju nelojalne konkurence Din 6'— a poštnino Din 7'—
Zakon
o javnih beležni kih (notarjih) Din 12'—, s poštnino Din 13' —
Pravilnik
o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet Din 8'— s poštnino Din 9'—
Naroča se pri upravi ,,Jugoslovana" Ljubljana Gradišče štev. 4.
Makulaturni
papir
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema In izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 41
Kakršna
takšna
SETEV, ŽETEV?
Semenski oves, semensko ajdo, semensko koruzo, semenski jari ječmen, zanesljivo kaljivo
kupite A Wg|g K
pri tvrdki /m- ¥ vLll
LJUBLJANA, Resljeva cesta
I. SLANOVIC
80(5
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
Karol Ussar
Marioor
Plinarniška ni. 17
Izdelale vse vrste' 702 tehtnic
tovarna	a
tehtnic	M f^/fT	tflfe
Kmetijska družba v Ljubljani
TurJaiSRI trg St. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic In okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
>:
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. 6S9 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Vsak kmet mora biti član Kmetijske druibe!
»KMETOVALEC«
m
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah In posestvih dajo svojim članom
„JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kieditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradno ure od 8. do 12. in 14. do 18.
909
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorlileva 23
le zrcalo vsake tene. Radi tega pišite takoj na tvrdko St«r-mecki po vzorce platna, Sifona, batista In drugih finih tkanin za
i	damsko parilo kakor tudi platna ta prtiie, prevleka In drngo po« staljno parilo. Zahtevajte novi, veliki. ilustrirani cenik, kjer se nahaja moderno damsko perilo Is lastne tovarne
Trgovski dom
Stermecki
Celje št. 98
Cenik in vzorci zastonj!
Tiskana Emona svila
lepa obleka
Enobarvna Emona svila
fino perilo
y	«	v«
Dame, Itatfere polagajo vrednosi na lepe in cenene obleke in perilo, kupujejo zalo Emona svilo
r
1»
Delniška družba pivovarne „Union“, Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - Podrutrta pivovarna V Mariboru
Telefon: {	^	***	p‘vovarn.	Union	{	££“£■
142
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo in irno pivo, v sodih in steklenicah, pekovski kvas, {isto rafin. in gorilni Špirit
Ifeecliizii zavod za trgovino izi industrije
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih pa« pirjev, deviz in valut, borzna naročila
Ejubljanct
‘Prešernova ul. št. SO
(v lastnem poslopju)
Telefon ht. 2040, 2457, 2548, 2706 In 2806
Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd.
KLIŠE! E
vseh vrsl- p(y
fotografijah^
ali risbah, i * iit je
naj sol id n G/še ki iŠ a r*fia
ST"DEU
i-lUB LIANA
DAIMATIN0VA13
OGLEDALA
ml vrat, veHkoiU In obHk
STEKLO
realno 8—8 min, tnašimtko 4—8 m, portalno, iedasto, aiabaster itd.
SPECTRIIM D. D.
LJUBLJANA Vil — Tele!. 28-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
DurKOPR
Tovarniška zaloga
Ludv. Baraga
Ljubljana
Selenburgova ulica 6
Najp®poInejši šivalni stfrof
Prihranite
denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, železne konstrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in temeljne zidove, napeljave iz oevi g svetovno priznanimi
„CONCO"
amerikansklml azbestno nitkastimi izolacijskimi produkti.
The Continental Products Co., Euclid. Ohio U. S. A.
Razpečavanje za Jugoslavijo:
Mirko Marmolja, Maribor, Cankiritv« 26.
Vsa dela s „Conco“ preparati izvršuje tvrdka
PETER ŽITNIK
splošno kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambroiov trg 9
870	Telefon	št. 3146
|DNEVN O SVEŽE PRAŽENA
KAVA
PL3LJSL.Z3'XkI
1-VODNIKOV TR6ST5.-1
Agitirajte za Jugoslovana!
Vezeni namizni prti
150/150 na dobrem blagu Din 55*—
»Broda« žepni robci kom. Din 2•—
Entlan je, ažuriranje, predtiskan je
Specijelni entol oblek
Vezenje mehanično umetno in ročno
Tamburirauje hotelskih in gostilničarsklli
zaves.
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj.
»Jugograd
«
Jugoslovanska gradbena družba z o. z Ljubljana, Streliška ulica 33
se priporoča cenj. občinstvu za izvršitev vseh gradbenih del, načrtov, in statističnih računov DELO SOLIDNO KONKURENČNE CENE
Poslevodeča:
Ing. arh. Pust Bogomir
konc. mestni stavbenik
Ing. Pust Srečko
tesarski mojster
887
Vnta 2651-05
Prodajamo jih iz boksa in laka za nizko ceno. Omogočit« Vaši deci, da m Ji nožiče normalno razvijejo.
Vnta 2642-30
Običajno, punčka noči nositi iste Čeveljčke, kot jih imajo bratci. Radi tega smo ta Čeveljčke okrasili.
Vnta 1245-63
Vnta 1805-15
Vnta 5605-27
Čevlji z zaponko s polvi-soko peto i* rjavega Semiša, a kožnim okraskom ali v raznih modnih barvah.
Praktični izrezani čeveljčki • polvisoko kožnato peto, izdeluje Iz finega boksa rumene ali svetle moderne barve z okusno sponko.
K spomladanski obleki za sprehod kupite si te lepe izrezane čeveljčke. Okrašene s kačjo kožo, z visoko peto prikazujejo pariško modo,
Vnta 3762-22
Za deževno in slabo vreme. Podplat je flokovan is trde kravje kože. To so čevlji za živahne dečko,
129,-
Velika noč,
praznik pomladi, veselja in ljubezni, edini v celem letu. Pričakajte ga v naših krasnih čevljih. Pripravili smo nove vzorte, nove barve in nov kroj, nove pete in novo obliko.
Vse fe novosfl Vas bodo iznenudile. ‘Pvidi« fe v trgovino, pomerife zn prepričajte se.
Vrsta 3922-00
Športni čevlji za dečke ia rjavega boksa z okradenim jezikom. Podkovani z mo-denimi žebljički. Za šolo in izlet.
Vnta 1937-22
Vi, ki ste izpostavljeni na-
Eorom, rabite za pomlad ižje čevlje. Evo jih t iz-držliivimi gumijastimi podplati, za neverjetno nizkii ceno.
Vrsta 9637-21
Ti udobni Jednostavni Čevlji imajo troj stalni krog odjemalcev.
Vnta 6627-08
Elegantni udobni čevlji za odlično gospode. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti bres Čevljev t« obliko.
Vnta 6637-11
Ako nosite obleko iz angleških tkanin, ne morete biti brez te obliko šport-skih čevljev, ki ao izdelani iz najboljšega boksa a okrašeni z okusnimi luknjicami.
Moški čevlji iz I boksa za napor, s kovanim podplatom. Izdržljivi in dobri, no žulijo ne noge in ne žepa.
Vrsta 9175-03
Razen iz črnega satena in atlasa, in v raznih barvah, prinašamo za poletje izdelane čevlje iz belega rips-platua za lahko poletno obleko.
Vrsta 9675-38
Kako se Vam dopadejo ti krasni čeveljčki? Okrasili smo jih okusno v kombinaciji raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo!
Vnta 9677-22 Din. 249,
Priljubljeni čevlji naših stalnih odjemalcev. Izdelani iz najfinejšega boksa z lahkim kožnim podplatom in gumijasto peto.
937
Izdaja tiskarna »Merkur«, GrefforMčava iilioa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar HlMlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani