.Skurna štorija" drugi del: SS-ovec dr. Koschier odgovarja Našemu tedniku
KULTURNO
TEDNIK
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 50
CELOVEC, DNE 12. DECEMBRA 1974
CENA 2.50 ŠILINGA
jugoslovanski delegat Cvijeto Job je pred OZN poročal o nezadovoljivem položaju koroških Slovencev
Ves svet je zvedel za ravnanje Avstrije
V	torek preteklega tedna je obravnaval od-bor generalne skupščine organizacije Združenih narodov za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja poročilo odbora za odpravo vseh vrst rasnih diskriminacij.
V	razpravo o poročilu komiteja, ki ga sestavlja 18 strokovnjakov in ki je bilo zelo vestno izdelano ter zasluži v celoti pohvalo, Se je vključil tudi namestnik šefa jugoslo-Vanske misije pri OZN Cvijeto Job, 'n je poudaril, da posveča Jugoslavija kot večnacionalna država veliko pozornost tem vprašanjem tako v notranji kot tudi v zuna-ni' Politiki. Nekatere oblike diskriminacije,
kakršna je apartheid, je pripomnil, so tako resne, da so označene kot zločin proti človeštvu, diskriminacije nacionalnih in etničnih manjšin pa v sedanji fazi mednarodnih odnosov, za katero je značilna intezivna borba proti vsem vrstam diskriminacije, ni mogoče tolerirati.
Zelo temeljito je zavzel Cvijeto Job stališče k diskriminaciji slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter je dobesedno izjavil:
„Mojo delegacijo zlasti skrbi izjava, ki jo je dal predstavnik Avstrije v odboru za odpravo rasne diskriminacije, ko je dejal, da v Avstriji ni posebnih nacionalnih ali etničnih
skupin, pač pa verske in jezikovne manjšine, čeprav je znano, da obstajata slovenska in hrvatska manjšina, katerih človekove in druge pravice so izrecno zagotovljene z državno pogodbo iz leta 1955, na podlagi katere je bila Avstrija na novo vzpostavljena kot neodvisna država, podpisala pa jo je tudi moja država. Ta vznemirljiva izjava se v bistvu ponavlja v njegovem drugem nastopu (odstavek 137 poročila). Prav tako se ne strinjamo z izjavo tega predstavnika v odboru, da so manjšine popolnoma svobodne, ko razvijajo svojo kulturo in uporabljajo svoj
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ali naj bi Slovenci postali črnci Avstrije?
(Dunaj, 10. 12. 1974, od našega dunajskega doPisnika)
Kancler Kreisky je sklical za danes dohodne tiskovno konferenco v tiskovni klub Concordia. Ob tem se je poleg raznih notranjepolitičnih vprašanj (npr. koalicija) do-iaknil tudi koroškega manjšinskega problema.
Nekaj izjav kanclerja Kreiskega je zabod-lo Precej v oči:
Kreisky je pozval Jugoslavijo na pogovore
Vetrovna jesen
Koledarsko leto se bliža svojemu koncu, krat	pnPrav za leto 1975 je že zelo
Naravna skrb dunajskega parlamenta in I °r°škega deželnega zbora je, da dasta za e 0 1975 urejen načrt za redno delovanje in Poslovanje uprave.
Proračun za vso državo izkazuje nad 184 ' 'iard šilingov izdatkov in 168 milijard ši-ngov dohodkov, torej nad 16 milijard pri-anjklaja. Koroška dežela pa izkazuje za rugo leto okrog 5 milijard potreb in bo mo-a najeti 250 milijonov posojila, da bo °9'a kriti vse potrebe.
je Ial<0 v Parlarnentu kakor deželnem zboru Ha od vseh strani poudarjena nevarnost i Spodarske krize, ki se v sosednih državah Po rn°^no kaže v naraščanju števila brez-zbSe,nih’ Debata v parlamentu in deželnem Pa je stala močno v senci zunanje § ' 'ke, predvsem manjšinjskega vprašanja.
J sta dve noti tekom enega meseca hudo jnnernirili živce tu in onstran državne meje ju s tem tudi parlament in deželni zbor. Na .^goslovansko noto je bil nervozen odmev dn °b. avstrijskem odgovoru je celovški ? ®Vn'k zapisal, da so Korošci „srečni in 0v°ljni z odgovorom." sj,V dunajskem parlamentu se je tudi ogla-Av 2Unani' minister Bielka in zatrjeval, da je Sos;r'ja v bistvu rešila vse obveznosti, kakor U|\in° 'zpovedali avstrijski zastopniki pred dp jn y ^ew Yorku in na seminarjih v Ohri-
2boP^akovali smo, da bo koroški deželni Ko r -VS0 zadevo resneje obravnaval, saj k0;°-l očitajo Dunaju že desetletja, da d 0skih razmer ne pozna. Navesti hočemo |Pes tri tipične primere iz Koroške. rugi predsednik koroškega deželnega
o koroškem vprašanju. Ob tem se seveda vsiljuje vprašanje, o čem bi se hotel Krei-sky še pogovarjati, ko pa je Jugoslavija itak precej jasno obrazložila svoje stališče.
Kancler je tudi zavrnil gradiščanskega socialista Robaka (Hrvat po rodu, ki zahteva glasovanje o izvedbi zaščitnih določil člena 7).
Pobahal se je tudi, da nikjer v Evropi ni takega kontaktnega komiteja kot v Avstriji, ko so predsednik vlade in ministri vsak drugi mesec na razpolago za pogovore z zastopniki manjšine. Ob tem bi samo opozorili na dejstvo, da imajo Južni Tirolci v Rimu posebno komisijo, ki stalno nadzira izvedbo zaščitnih določil tako imenovanega paketa.
Nadalje je podtaknil Kreisky Slovencem odgovornost za to, da so zapustili kontaktni komite. Dejanskega vzroka (odgovor SPO, OVP in FPO o ugotavljanju manjšine) seveda ni navedel. Trdil je tudi, da je bil pravni minister Broda s sodelavci že na poti na Koroško, da bi se pogovarjal s Slovenci o sodnem zakonu (19. 3. 1959). Tu bi radi samo
navedli dve Brodovi izjavi (uradni protokol o seji podkomiteja, 24. 7. 1974). Dr. Janko Tischler je poudaril takoj v začetku seje, da je sodni zakon protiustaven, ker ne ustreza določilu člena 7, 3. Broda je to vzel na znanje ter opozoril na izjave kanclerja Kreiskega v komisiji. „Sicer pa to ni noben predmet, o katerem bi lahko razpravljali v tem pododboru". Ko je dr. Adamovich ugotovil, da sodni zakon le ustreza členu 7, 3, je dejal Broda, da se v podkomiteju obravnavajo samo praktična vprašanja. „Nisem pa pooblaščen, da bi govoril o zakonodajnih možnostih".
Dve kanclerjevi ugotovitvi zaslužita posebno pozornost. Dejal je, da zakona o krajevnih napisih trenutno ni možno izvesti. Ob tem je primerjal Koroško z ZDA (zatiranje črncev) in Veliko Britanijo (Severna Irska).
O srečanju SS v Krivi Vrbi je dejal, da sta izvedela z Boschem „o tej ne zelo razveseljivi zadevščini" šele pozneje. A morda ne ve, da so kameradi vabili kamerade v raznih časopisih (saj so znani) itn.
Zadnji deželni proračun mandatne dobe
Od ponedeljka do petka prejšnjega tedna je bila na sporedu koroškega deželnega zbora debata o proračunu za leto 1975. Ker so vsi debatni govorniki bili disciplinirani vsaj z ozirom na čas in dolžino svojih prispevkov, je bilo debate konec že v četrtek.
Redni proračun je izenačen in se je povečal v primerjavi s prejšnjim bidžejem za 22,18 odstotkov od 3.844,339.000 šilingov na 4.697,088.000 šilingov. Izredni proračun predvideva izdatke v višini 338,301.000 šilingov in dohodke v višini 25,376.000 šilingov. To se pravi, da 313 milijonov ni kritih in bo
za to vsoto treba poiskati kredite — med drugim posebno posojilo deželi.
Debatni govorniki so bili dokaj nervozni — saj je bil to zadnji proračun pred volitvami. Hkrati pa je imel deželni zbor v teh dneh določeno spravljivo obeležje — saj v prihodnji mandatni dobi kar 15 dosedanjih poslancev ne bo več v deželnem zboru.
Tako pri generalni debati kot tudi pri Specialni debati je bilo vprašanje neizpolnjenega člena 7 državne pogodbe in manjšinsko vprašanje nasploh hvaležna tema za razne strankarske spletkarije. Že v general-
zbora dr. VVolfgang Mayrhofer je celo pismeno zatrjeval, da smo slovensko gimnazijo dobili že pred podpisom državne pogodbe, čeprav se je to zgodilo šele 1957. Res pa je, da smo vlogo oziroma prošnjo vložili že deset let prej.
Višek vse zmede pa je pogruntal „šolski strokovnjak" poslanec FPO Silla, da naj bi otroke po narodnosti ločili v ločene šole, da ne bi otroci nemških staršev ali pa ponemčenih staršev bili prisiljeni slišati v šoli slovensko besedo. Verjetno gospod Silla še ni slišal, da se je v Avstriji vršil hud boj za
simultani (skupen) pouk katoliških in protestantskih otrok. Sicer pa Silla ni prodajal pri tem svojega duhovnega produkta, marveč je ponujal le zamisel direktorja dr. Einspielerja.
Od 36 poslancev koroškega deželnega zbora je edino Hanzi Ogris našel odkrite in jasne besede k položaju. Odkrito je povedal, da brez sodelovanja prizadete manjšine ni rešitve problema in končno le praksa kaže resničen položaj. Tudi koroški deželni zbor bo moral doprinesti dobršen del k pomiritvi v deželi.
Bolnica hoče pomagati
K poročilu o enakopravnosti koroških Slovencev po bolnicah v predzadnji številki NT je zavzel direktor celovške deželne bolnice dr. Gutmann stališče: „Preiskava je pokazala, da na otroškem oddelku ne obstaja katera koli podlaga za te očitke. Zelo nevoljni smo nad tem poročilom. V naši bolnici hočemo pomagati vsem ljudem brez razlike po stroki, religiji, jeziku in narodnosti."
To splošno stališče je poslal dr. Gutmann uredništvu „Kleine Zeitung". Značilno je, da se dr. Gutmann v svojem stališču sploh ni dotaknil konkretnega primera, ki smo ga opisali. Ne le, da ni demantiral našega poročila, tudi ni omenil, ali bo opisani primer imel posledice, in tudi ne, ali je ravnateljstvo deželne bolnice poučilo svoje osebje, kako je treba ravnati s pripadniki slovenske narodne skupnosti.
Avstrijski parlament je v zunanji politiki neenoten
Tudi v dunajskem parlamentu je šla harmonija med večinskimi strankami v zunanji politiki po gobe: zadržanje Avstrije pri Organizaciji združenih narodov v zadevi Izraela in izmenjava not med Avstrijo in Jugoslavijo, sta bili tisti vprašanji, kjer so se vnele najostrejše debate. Poslanec Kurt Fiedler, OVP, je očital socialistom, da so v zadevi dvojezičnih napisov z brezprimerno politično slepoto slabili mednarodni ugled Avstrije. Koroški socialistični poslanec Luptovits
(Dalje na 8. strani)
ni debati sta prišla šef OVP-kluba dr. Pau-litsch in deželni glavar VVagner navskriž; Paulitsch je hotel čim prej „rešitev" člena 7 (seveda če jo izvede še socialistična večina pred volitvami), pač pa se je branil Wag-nerjeve interpretacije, češ da hoče OVP imeti table. Slovenci so torej postali črni Peter, katerega nihče noče in ga zato podtakne nasprotniku. Svobodnjak dr. Geringer pa se je hudoval nad „poklicnimi Slovenci" (kdo so potem ..poklicni Nemci"?), ki da namesto pogajanj v Avstriji, raje romajo v Jugoslavijo.
Prav tako sta poglavji šolstvo in kultura nudili priložnost za nadaljnjo manjšinsko debato. Poslanec FPO in član komisije za dvojezične napise Erich Silla, je kot pismovnik (Briefsteller) za svoj debatni prispevek očitno uporabil govor funkcionarja Heimatdien-sta Einspielerja, saj je prav tako kot šef vvindischerjev zahteval ločene šole in razrede za slovenske in nemške otroke. Poslanec Lubas je svaril pred tako ločitvijo obeh narodnosti.
Potem ko je spregovoril edini zavedni Slovenec v deželnem zboru Hanzi Ogris (o njegovih izvajanjih smo poročali že v prejšnji številki), je podal deželni glavar VVagner pravo spričevalo revščine v zadevi Vetrinjskega gradu: za nakup grada je bilo dovolj denarja, samo da ga ne dobi slovenska ustanova, sedaj pa bo treba izvesti zbiralno akcijo po celi državi, da bi se vetrinjski grad rešil pred razpadom!
Avtentično poročilo k nedostatkom ljudskega štetja leta 1951:
občinah in da navodila, ki jih je dal, niso
Števni komisarji dresirani na „windisdi
Leta 1951 sem bil šolski upravitelj v Lepeni v občini Bela. Občina me je za izvedbo prvega povojnega ljudskega štetja, ki se je izvedlo dne 1. 6. 1951, imenovala za števnega komisarja v mojem šolskem okolišu.
Nekaj dni pred štetjem je bil sklican na občinski urad občine Bele sestanek vseh popisovalcev občine Bele, na katerem smo dobili števne pole in nam je uradnik okraj-
nega glavarstva Velikovec dal vsa potrebna navodila glede izpolnitve števnih pol.
K izpolnitvi rubrike „Umgangssprache“ je ta uradnik izrecno naštel poleg nemščine in slovenščine še „windisch“ in vse možne kombinacije, da smo prišli na skupno vsoto 9 možnosti.
Na moj ugovor, da je „windisch“ samo slovensko narečje in kot tako spada pod
r
Dr. Pavel Apovmk
komentira:
Danes vsepovsod veliko govorijo o izobraževanju odraslih, prirejajo konference in simpozije, država, napol državne ustanove, stranke in združenja organizirajo in podpirajo izobraževanje odraslih.
Koroški Slovenci ne stojimo ob strani, čeprav še nismo ujeli koraka s sodobnim razmahom v izobraževanju odraslih. Ne da bi hoteli zmanjšati zasluge drugih slov. organizacij, naj omenim naše osrednje organizacije, ki pripravljajo koroške kulturne dneve ter načrtno izobraževano delo katoliškega doma prosvete v Tinjah. Toda marsikatera naših organizacij bi mogla in morala na področju izobraževanja storiti več kot doslej. Poleg problemov, ki jih imajo ravno tako drugod, so nam naloženi še posebni in to ne po naši krivdi: pomislimo, koliko je naših rojakov, ki niso imeli prilike, da bi se v
šoli naučili knjižne slovenščine; generacija danes štiridesetletnih je vstopila v osnovne šole leta 1940, ko je bila vsaka slovenska beseda prepovedana tako šolarjem kakor tudi učiteljem. Pa tudi od leta 1958 naprej, ko je bila ukinjena obvezna dvojezična šola, mnogi otroci slovenskih staršev niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku in to večinoma zaradi gospodarskega pritiska na starše in ne zaradi »bojazni pred slovenizacijo", kakor bi to nekateri »domovini svesti" radi dopovedali vsemu svetu. Že ta problem sam — pomanjkljivo znanje slovenščine, slovenske zgodovine in kulture — nam nalaga ogromno izobraževalno delo med našimi odraslimi rojaki. Ker teh vrzeli v znanju nismo krivi sami, upravičeno pričakujemo s strani zveze, dežele in drugih javnih organov in ustanov izredno podporo za naše izobraževalno delo, da popravimo to, kar smo po krivdi drugih zamudili. Zato v našem volilnem programu za deželnozborske volitve 1975 zahtevamo med drugim »večjo podporo ustanovam, ki delajo na področju izobraževanja odraslih med koroškimi Slovenci, tako, da bo mogoče sistematično in trajno delo." Naša naloga pa bo, da bomo pospešili in koordinirali izobraževalno delo vseh naših zato poklicanih organizacij in ustanov.

občevalni jezik slovenščina, me je prav ostro zavrnil, da to ni tako. Pa sem mu smiselno citiral odlok šolske oblasti, po katerem se izraz „windisch“ ne sme uporabljati in da je pravilen izraz za „windisch“ le »slo-vvenisch" (odlok, objavljen v uradnem listu deželnega šolskega sveta, izdaja april 1946, ima številko 3829 in se glasi: „Slowenisch als Amtsbezeichnung fur VVindisch. Der Lan-desschulrat macht aufmerksam, da!3 der Ausdruck ,VVindisch’ im Amtsverkehr nicht zu gebrauchen ist. Die Amtsbezeichnung lautet ,Slowenisch’.“)
Tudi sklicevanje na ta odlok nič ni pomagalo. Velikovški uradnik je pojasnil, da ta odlok velja izključno le za šolsko področje, ne pa za ljudsko štetje. On ima druga uradna navodila. S tem je bila diskuzija o tem vprašanju zaključena in je obveljala razlaga zastopnika okrajnega glavarstva.
Jasno je, da uradnik okrajnega glavarstva
zrasla na njegovem zeljniku. Odkod torej navodila? Vsekakor so prišla od mest, ki so okrajnim glavarstvom nadrejena. Vprašanje je le, ali so prišla samo iz Celovca ali pa z Dunaja. Prav verjetno je, da so se domenile tako pristojne deželne instance kakor tudi pristojni dunajski uradi glede internih navodil vseh možnosti izpolnitve rubrike občevalni jezik.
Zaradi tega je samo del resnice, da števne pole niso vsebovale v rubriki občevalni jezik izraza „windsich“ (in vseh možnih kombinacij). V prazno rubriko občevalni jezik ni nekako na videz spontano, kot hoče menda izraziti zadnja nota našega zunanjega ministrstva, vrsta državljanov vpisala kot občevalni jezik „windisch“: izraz „windisch“ je bil uradno vpeljan, uradno sankcioniran in je služil, ker objektivno in znanstveno gledano „vindišarskega“ jezika ni, spremembi narodnostne strukture koroških Slovencev. Tako je bil na neznanstven način uveden v prvo povojno ljudsko štetje leta 1951 izraz „windisch“, ki ima odslej svojo čisto določeno vlogo pri dejanskem decimiranju slovenskega koroškega življa. R. Vouk
Eskalacija na Gradiščanskem: Hrvatom hočejo izpolniti člen 7 le na podlagi povpraševanja
Nerešen člen 7 avstrijske državne pogodbe je na Gradiščanskem privedel do ponovne eskalacije: župan mesta Štikabron, Fritz Robak, je na tiskovni konferenci trdil, da gradiščanski Hrvati v večini nočejo do-slednje izpolnitve člena 7 državne pogodbe ter da v dvajsetih letih nihče ne bo več govoril hrvatsko, ker se bo integracija v tem času itak nadaljevala.
Poslanec dunajskega parlamenta Robak, ki se je sam imenoval za govornika gradiščanskih Hrvatov, zagovarja njih asimilacijo in kot tak nima legitimacije govoriti v imenu gradiščanskih Hrvatov, osporava ravno Hrvaškemu kulturnemu društvu pravico, govoriti v imenu svojih rojakov. Hrvatsko kulturno društvo se zavzema za doslednjo izpolnitev člena 7 in je zato zastopnik interesov hrvaškega prebivalstva.
Avstrijski odgovor povsem nezadovoljiv!
Avstrijski odgovor na noto Jugoslavije je povsem nezadovoljiv in nikakor ni doprinos h krepitvi medsebojnih odnosov. — S tem stavkom bi se dale strniti reakcije jugoslovanskega tiska na avstrijsko noto z dne 2. decembra. Kot prvi je komentiral avstrijski odgovor diplomatski urednik jugoslovanske tiskovne agenture Tanjug Velimir Budi-mir (izvlečki njegovega komentarja prinašamo na posebnem mestu).
Beograjska »Borba" je v nedeljo očitala Avstriji politiko izzivanja in vmešavanja v notranje zadeve. Avstrija nudi še nadalje prostor za manevre in vaje terorističnim skupinam, ki so pripravljene za zločinske napade na Jugoslavijo.
Beograjska politika pa je že v soboto namignila v posebnem komentarju, da se utegne Jugoslavija kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955, obrniti na signatarne sile ZDA, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in na Francijo.
Avstrijsko časopisje, pa tudi razni avstrijski politiki, so popolnoma presenečeni nad konsekventnim ravnanjem Jugoslavije v zadevi koroških Slovencev. Tako jasnih besed in dejanj pač niso pričakovali. Zato skušajo slabiti ugled Jugoslavije s tem, da ji očitajo, češ da Jugoslavija dela le „špektakel“, težav”.
Da pa navsezadnje črno-belo slikanje o „pridni“ Avstriji in ..hudobni” Jugoslaviji u-tegne postati bumerang za marljive slikarje, bo Avstrija spoznala šele po neprijetnem prebujenju, ko spet enkrat ne bo imela kontrole nad nacističnimi skrajneži.
Podobno črno-belo slikanje opažamo tudi pri OZN. Organizacija združenih narodov je v Avstriji uživala vse večji ugled kot po ostalem svetu — nenazadnje zaradi tega, ker je njen generalni sekretar Avstrijec dr. Kurt VValdheim.
Odkar pa tudi VValdheim ne more pre-
prečiti, da se Jugoslavija v tem forumu zavzema za koroške Slovence in tako pred vsem svetom blamira Avstrijo, je tudi Organizacija združenih narodov postala za avstrijsko časopisje »hudobna”.
Podobno kot pri nas koroških Slovencih hočejo večinske stranke izvesti ugotavljanje manjšine, hočejo na Gradiščanskem Roba-kovi pripadniki napraviti povpraševanje, ali gradiščanski Hrvati sploh hočejo doslednjo izpolnitev člena 7. S tem navidezno »demokratičnim” dejanjem se hočejo Robaki izogniti obveznostim iz državne pogodbe. Ne le, da bi tudi večina odločala o usodi manjšine, ker bi večina na ta način mogla preglasovati manjšino, bi tako povpraševanje pomenilo nevaren precedenčni primer tudi za druge veljavne zakone Avstrije: kaj, če bi kdo hotel glasovati o tem, ali naj plačajo Avstriji davek ali ne? — Ni treba biti prerok, da bi vedeli, kakšen bi bil izid. Pravna država Avstrija naj torej nemudoma izpolni državno pogodbo in izvrši sistirane, a veljavne zakone.
Katalog zahtev katoliške Cerkve v interesu hrvatske narodne skupnosti na Gradiščanskem je te dni predložil častni kanonik Štefan Horvat uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Horvat, ki je član Cerkve v kontaktnem komiteju s Hrvati, je zahteval finančna sredstva predvsem na področju masovnih občil in publicistike. Tudi naj bi se popravila krivica, da učitelji za veronauk ne dobijo doklade za dvojezični pouk, kot je to običaj pri ostalih učiteljih.
r
Avstrija ni več „otok blaženih": tudi pri nas bo zdaj treba začeti z varčevalnimi ukrepi!
Avstrijski politiki, katerekoli grupacije že, imajo čedalje večje težave. Politiki vladne stranke zaradi tega, ker so doslej razmeroma uspešno poskušali dopovedati, da valovi gospodarske krize, ki iz Amerike preko Atlantika burkajo v dežele Evropske gospodarske skupnosti, Avstrije ne bodo dosegli. Politiki opozicijske stranke dVP pa imajo svoje težave zaradi tega, ker so od leta 1970 naprej z S PO kot vladno stranko licitirali za naraščajoče udobje avstrijskega prebivalstva, za življenje preko gospodarskih zmogljivosti. V svoji ihti pa so oboji čedalje bolj prezirali veliko gospodarsko-so-cialno resnico, po kateri na daljšo dobo nihče ne more obstajati, če se poda na pot, na kateri več potroši kot pa producira.
Zadnje čase zaradi tega iščejo politiki na obeh straneh državne polovice pot, kako bi ljudstvu končno povedali ravnokar omenje-
no resnico. Dejanski položaj avstrijskega gospodarstva je prišel na dan minuli teden, ko je vlada od parlamenta drugič zahtevala odobritev povečanja državnih izdatkov v letu 1974. Po prvi zahtevi po prekoračenju državnega proračuna 1974 je tokrat zahtevala nadaljno prekoračenje kar za 11 milijard šilingov. To pa je zahtevala v času, ko politiki SPO od plačevalcev davkov zahtevajo omejitev osebnih izdatkov in večjo varčnost na vseh področjih, zlasti pa pri porabi energije.
Avstrijski državljan takih nasprotij ne razume. Razumeti jih ne more, ko na eni strani finančni minister zagotavlja, da je letos donos državnih davkov nazadoval in da se bo treba v prihodnje spoprijazniti z zvišanjem davčnih bremen na promet z blagom. Državljan tudi ne razume, ko na drugi
(Dalje na 5. strani)
Tanjug: »sistematično izmikanje"
(Od diplomatskega urednika Tanjuga Velimira Budimira)
Odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto z dne 29. oktobra so v jugoslovanskih uradnih krogih ocenili kot povsem nezadovoljiv in negativen.
Avstrijska vlada v svojem odgovoru žal ne kaže konstruktivnega pristopa, temveč celo arogantno zavrača vse točke iz jugoslovanske note in tako pravzaprav zapira vrata zahtevani rešitvi.
To, da avstrijska vlada »izraža pripravljenost pogovarjati se o vseh spornih problemih", je za Jugoslavijo povsem nesprejemljivo iz preprostega razloga, ker ni kaj razpravljati o zelo jasnih in nedvoumnih določilih državne pogodbe, ki pomenijo mednarodno obveznost, katere Avstrija ne izpolnjuje.
V	odgovoru avstrijske vlade je veliko prostora posvečenega tistemu, kar so doslej storili za uveljavljanje pravic naših narodnostnih manjšin. Smisel jugoslovanske note pa ni v tem, da bi opozarjala na tisto, kar je bilo deloma storjenega, temveč na ono, kar še ni narejenega in kar na vse mogoče načine ovirajo. Odgovor celo potrjuje takšne intencije v Avstriji, kot je štetje manjšinskega prebivalstva, kar je po zamisli in v protislovenskem ozračju, kakršno zdaj vlada, zgolj način, da bi okrnili pravice manjšin, da bi z očitnim pritiskom uresničili valstva, ki se je začela po priključitvi.
V	avstrijski noti je rečeno, da je avstrij-
ska vlada proti izpadom in terorističnim aktom, ki jih je bilo doslej nešteto proti slovenski manjšini v Avstriji, kar bi lahko pozdravili kot deklaracijo. Takšnih aktov pa pravzaprav ni konec niti danes. Logično se zastavlja vprašanje: če pristojni organi niso zmožni preprečiti takšnih aktov nacistične narave, če ne morejo zagotoviti uresničenja svojih sklepov, kot so dvojezični napisi, kako bodo potlej lahko preprečili različne druge odkrite in prikrite načine pritiska — gospodarskega, političnega in drugega — na slovensko in hrvaško manjšino? še več, v noti izenačujejo po pravicah pripadnike manjšin in njihove organizacije z nacističnimi in revanšističnimi organizacijami, katerih edini in poglavitni cilj je boj proti priznanju nacionalnih pravic, slovenski in hrvaški manjšini.
V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve to obsežno noto še proučujejo. 2e prvo branje pa je opozorilo, da vsebina note zbuja resno zaskrbljenost za nadaljnji razplet zadev, predvsem glede popolne uveljavitve pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Z zdajšnjo noto Avstrija očitno zapira vrata dvostranski rešitvi, ki bi bila najlažja, najhitrejša in najbolj pravična. Zato ta problem začenja segati prek okvirov jugoslovansko-av-strijskih odnosov in poti za rešitev bo očitno treba poiskati še drugod.
J
Domači praznik
Ravnatelj msgr. dr. Janko Hornbock
V četrtek, dne 5. decembra 1974, so se Poverjeniki Mohorjeve družbe zbrali v novem dijaškem domu na običajnem kvatrnem sestanku. Tokrat se je sestanka udeležil tudi škof dr. Jožef K 6 s t n e r, ki je blagoslovil kapelo v novem domu.
Po tej slovesnosti je podal msgr. dr. Janko Hornbock obširno poročilo o zidavi novega doma in o obnovi starega poslopja. Dijaški dom stoji na prostoru kina Prechtl in nudi v pritličju prostore trgovinama Hofer in Bohm, v prvem nadstropju je kapela, °bednica in sejna dvorana, v treh nadstropjih so sodobno po vseh predpisih urejene sobe za 120 deklet in končno peto nadstropje daje streho sestram, ki odgovarjajo za domove in hišnemu osebju. Vsa stavba bo zares služila namenu, za katerega je grajena.
Direktor dr. Hornbock je podal nazorno sliko financiranja vsega podjetja, ki se je iz nič rodilo, kakor sklep slovenskih rodoljubov 1851 pod predsedstvom lavantinskega škofa Antona Martina Slomška na vrtu
samostana v Št. Andražu. Ti možje so videli potrebo in verovali v zamisel kulturne ustanovitve. Bili so praznih rok, kakor je bil direktor Hornbock, ko je videl potrebo dijaškega doma. Hotel je to vprašanje rešiti v samostanu v Vetrinju, kar pa bi bilo nevarno za koroško domovino in avstrijsko državo in je končno država sama samostan kupila in ga hotela za obletnico plebiscita podariti koroški deželi. Dežela je prevzem darila odklonila, ker se je zbala stroškov popravila. Slej ko prej samostan v Vetrinju kot državna last razpada. Zdi se nam, da bi dr. Hornbock prej rešil obstoj poslopja v Vetrinju, kakor se bo to posrečilo mestu, deželi in državi. Nekaj pozitivnega pa je tedanja gonja vse „Heimattreu“ druščine proti Mohorjevi družbi le rodila. Dijaški dom stoji danes
sredi Celovca in odgovarja zahtevam današnjega časa.
G. dr. Hornbock pa je sebi postavil spomenik in je nam vsem vzgled vztrajnega dela. Ko smo slišali o zamisli, je marsikateri majal z glavo in dvomil v uspeh.
G. dr. Hornbock se je izkazal kot finančni izvedenec, ker je znal poiskati sredstva za zidavo in pri tem pa imel pred očmi dolžnost odplačevanja vseh posojil. Bil je tudi na stavbišču in je videl, da je lažje in hitreje postaviti novo stavbo, kot prenarejati staro. Istočasno z novo stavbo je bilo po skoraj 70 letih obnovljeno tudi staro poslopje. V tem poslopju je tiskarna, knjigoveznica, knjigarna, pisarne verskih organizacij, uredništvo Našega tednika in Narodni svet koroških Slovencev.
G. msgr. dr. Hornbocku k velikemu osebnemu uspehu prav iz srca čestitamo. Zaslužil je odlikovanje in upamo, da bo tako odlikovanje za praznik svoje 65-letnice 14. 6. 1975 tudi dobil.
r------------------------------------'n
Valentin Oman nagrajen
V smislu nove zamisli kulturnega pospeševanja dežele je koroški deželni glavar Leopold VVagner nagradil pet nadarjenih koroških osebnosti iz literature, likovne umetnosti, glasbe in znanosti. Med nagrajenci, je tudi naš koroški rojak, slikar VALENTIN OMAN.
Valentin Oman je prejel nagrado za svoje uspešno delovanje na področju likovne umetnosti. Kot je znano, naš list je o tem že predčasno poročal, je dobil grafik Valentin Oman skupno z dvema drugima umetnikoma (slovensko slikarko Maračevo in Japoncem Matsumotom) prvo nagrado na grafičnem bienalu v Fre-chenu v Zvezni republiki Nemčiji. Prav ta nagrada mu je pripomogla, da je bil potem povabljen na grafični bienale v Tokio. Dalje je bil v Krakovu na Poljskem sprejet v klub odlikovancev na 5. tamkajšnjem bienalu. Razstavljal je še v Fredrikstadu in Bradfordu in pa na grafičnem tekmovanju v San Frančišku.
V____________________________________J
Karol Pahor - umrl
V Ljubljani je v 78. letu starosti umrl slovenski primorski glasbenik in skladatelj Karol Pahor. Rodil se je v Trstu 6. julija 1896, glasbo pa je študiral v Trstu, na Dunaju in v Bologni. Pred fašizmom se je umaknil v Slovenijo, kjer je v raznih mestih poučeval glasbo. Nekaj let je prebil tudi v Banjaluki. V času NOB je zasnoval veliko število partizanskih pesmi, ki jih slovenski zbori še vedno prepevajo. Ustanovil in vodil je tudi partizanski Invalidski pevski zbor.
Obnovljena Mohorjeva hiša, v kateri so tiskarna, pisarne Družbe, Našega tednika in Nedelje ter nekaterih drugih slovenskih verskih in kulturnih organizacij.
....im.......................................................................m.......................minil....................mm....................umu................................................im....mu...milnimi......n....milim.................""""i"""""1""".........1111
LEV DETELA:
Jugoslovanski pesniki v avstrijski literarni reviji
® Znana avstrijska literarna revija »LITE-
•	RATUR UND KRITIK", ki jo urejuje pisa-® teljica Jeannie EBNER, je v lanskoletni, ® dvojni, šestinsedemdeseti in sedeminse-® demdeseti številki objavila obširni anto-J logijski izbor iz sodobnega jugoslovan-
•	skega pesništva.
Slovenske pesnike zastopajo prevodi pe-Smi Ivana Minattija, Toneta Kuntnerja, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Marija-"a Krambergerja, Cirila Zlobca, Edvarda Kocbeka, Franceta Filipiča, Srečka Kosove-a- !rene Žerjal Pučnik, Aleša Kermaunerja ln Tomaža Šalamuna. Gotovo teh dvanajst slovenskih pesnikov dovolj prepričljivo pred-stavlja izsek iz novejšega dogajanja v slo-venski poeziji. Pri tem je pokojni Srečko Kosovel zagotovo prisoten v tej antologiji kot zQodnji pionir modernizma v slovenski lite-raturi, kot tisti tvorni začetnik, ki je posta-temeljni kamen slovenskemu modernejšemu pesništvu. Pričujoča imena slovenskih Pesnikov kažejo, da so hoteli sestavljale! antologije upoštevati tradicionaliste in avantgardiste, starejše pesnike in tudi mlajše av-0rie. Kljub temu se je tehtnica izbora prevesila bolj proti tradicionalizmu, saj ni upo-s evar|ih več pomembnejših mlajših sloven-^ Pesnikov, med njimi Dane Zajc, Gregor /niša, Veno Taufer ali Franci Zagoričnik, 1 Pedvomno predstavljajo najpomembnejši
MESTNO GLEDALIŠČE v CELOVCU
pETEK, 13. dec., ob 15. uri: MAKS ^ MORic (Max und Moritz), otroška igra P° VVilhelmu Buschu in ob 19.30: JANKO ^ METKA (Hansel und Gretel), pravljični3 opera Engelberta Humperdincka. — °BOTA, 14. decembra, ob 19.30: PO-LJUBI me, KATICA (Kiss me Kate); mu-Slcal Cola Porterja. — TOREK, 17. de-oembra, ob 19.30: PAGANINI; opereta ranza Lebarja. — SREDA, 18. decembra, °b 19-30: RAZTRGANEC (Der Zerrissene); črka s petjem Johanna Nestroya. — TRTEK, 19. decembra, ob 19.30: Dl-AK PROSJAK (Der Bettelstudent); pre-rn'era operete Carla Millockerja.
•---------------------------------------
dosežek slovenskega povojnega pesništva v domovini.
Prevode so oskrbeli Otto Babler, Peter Kersche, Ina Jun Broda in VVilhelm Heiliger.
S posebno skrbnostjo so upoštevani hrvaški pesniki, med katerimi je prevajalec in esejist Rupprecht Slavko BAUR o Antunu Branku SIMIČU kot reprezentativnemu predstavniku hrvaškega ekspresionizma, o elementarnem pesniškem svetu Dragutina TA-DIJANOVIČA in o liričnem opusu Draga IVANIŠEVIČA objavil tudi posebne plastične eseje.
Med srbskimi pesniki so med drugim upoštevani Dobrisa CESARIČ, Oskar DAVIČO, Meho BARAKOVIČ, Ivan LALIČ, Desanka MAKSIMOVIČ, Dušan MATIČ ali pa Miodrag PAVLOVIČ, torej imena, ki spet sodijo že bolj v potrjeni srbski pesniški standard in manj k naj novejši m poskusom v srbski poeziji.
Zanimiva je tudi dovolj močna prisotnost Makedoncev, med katerimi so zastopani Ata-nas VANGELOV, Radovan PAVLOVSKI, Radmila TRIFUNOVSKA, Aco ŠOPOV in Gane TODOROVSKI. Seveda ne manjkajo tudi Bosanci, med njimi pokojni Mak DIZDAR in mladi Vuk KRNJEVIČ v prevodu graškega prevajalca Petra Kerscheta.
Kot moto v antologijo sta natisnjeni dve pesmi v Buenos Airesu umrlega hrvaškega emigrantskega pesnika Viktorja VIDE, ki pa ga danes upoštevajo tudi v Zagrebu in je že izšel tam v posebni pesniški zbirki. V celoti je upoštevanih dvaintrideset jugoslovanskih pesnikov, med njimi dvanajst Slovencev, kar je gotovo potrdilo slovenskemu pesniškemu prizadevanju, ki je doseglo v današnjem času kar se da razvejano in kvalitetno zavidljivo umetniško stopnjo.
V kritičnem delu revije je med drugim natisnjenih nekaj člankov, ki posegajo v literarno dogajanje na jugoslovanskem prostoru. Tako npr. poroča Ina Jun BRODA o antologiji novejše hrvaške lirike, ki je izšla v nemškem prevodu leta 1969 v Zagrebu. Izdala jo je revija „MOST“, ki je last hrvaškega pisateljskega društva. Godehard Schramm poroča o nemški izdaji knjige Dra-goslava MIHAILOVIČA „Ko so cvetele buče", ki je izšla v prevodu Petra URBANA pri založbi S. Fischer v Frankfurtu na Maini. V
reviji pa najdemo tudi precej obširen zapis o nemški izdaji Cankarjevega „Hlapca JERNEJA". Ta knjiga je izšla leta 1970 pri založniški združbi GUTENBERG na Dunaju. V recenziji je poudarjen poseben Cankarjev literarni svet, ki je plastično predstavil glavne značilnosti tedanjega slovenskega družbenega življenja, a se ni ustavil le tu. Cankarjev svet je segal čez meje ožje slovenske domovine in pričeval o karakterističnem duhovnem stanju v tedanji srednji Evropi in posebno v tedanji habsburški avstro-ogrski monarhiji.
© Ta antologijski prikaz sodobnega ju-® goslovanskega pesništva je izredno
•	skrbno natisnjen in tudi optično učinku-© je nadvse prijetno in sveže. Gotovo bo @ mogel spet opozoriti na sodobna doga-
•	janja v jugoslovanskih literaturah, ki da-© nes niso nekaj provincialnega, temveč © s svojimi najboljšimi dosežki živo po-© segajo v svetovno literarno ustvarjanje. © Posebej pa bo ta antologijski izbor za-© nimiv za nemške bralce, ki se vedno © znova in znova zanimajo za kulturno de-© javnost v Jugoslaviji.
Tudi glasba vzgaja
Danes se ne more nihče pritoževati, da posluša vedno eno in isto zvrst glasbe. Z najrazličnejšimi sredstvi mu ponujajo vsakovrstno glasbo, od umetniške pa do „ce-nene": po radiu, televiziji, v diško-klubih, v kinu in drugje. Zdi se mi, da lahko tudi glasba, ki je samo »komercialna", zelo po-plitvi poslušalca in njegov odnos do lepega in pristnega. V tej smeri so naši »potrošniki" glasbe, mlajši in starejši, izpostavljeni nevarnosti, da ne bodo iskali boljšega in lepšega, temveč se bodo zadovoljili s ponujenim.
Glasbeno izražanje posega neposredno prav v dno človekovega čustvovanja. Je ču-
dovit pripomočnik za vzgojo, še več. Veliko lahko pomaga človeku, ki se hoče poglobiti v meditacijo, omogoča sprostitev in vodi v še druga razpoloženja. Prav povsod more tudi glasba povedati svoje. Tudi pri najintimnejši povezavi z Bogom v molitvi ali pri »pospravljanju" lastne duše.
Seveda mislim pri tem na tisto pravo glasbo, ki ima kaj povedati in to tudi zna storiti na primeren način.
Tudi v glasbi, ki jo poslušamo vsak dan, moramo razlikovati zrnje od plev. Ravno tako je kot v literaturi: dobra — slaba, plitva — globoka ...
Obvestilo
V kratkem bo izšlo MLADJE 16/74. V reviji sodelujejo z aktualnimi prispevki Florijan Lipuš (proza), Anza Pip (proza), Horst Ogris (igra), Gustav Januš /poezija), Valentin Poianšek (poezija), Lev Detela (predstavitev nemškega avtorja), Christian VVallner (poezija), Pavel Zdovc (ocena), Janko Messner (ocena), Fadel Mulla Khalil (razprava), Valentin Oman (slike).
Če še niste naročniki in to želite postati, nam pošljite spodnjo naročilnico na naslov: Uredništvo in uprava MLADJA, A-9010 Celovec / Klagenfurt, poštni predal / Postfach 307.
NAROČILNICA
Naročam se na revijo MLADJE, literatura in kritika, ki izhaja dvakrat letno in prosim, da mi jo redno pošiljate na naslov:
*
ime ..................................................................
naslov ..............................................................
Cena ene številke je 40.— šil., za dijake in študente 25.— šilingov. ......................, dne .....................
podpis
i
<>
J
i*
v
v
t
I*
I'
v
(»
Miklavževanje: nov začetek v Kotmari vasi
Izredna požrtvovalnost in naporno delo sta botrovali prejšnjo nedeljo v novi farni dvorani v Kotmari vasi sijajnemu uspehu. Domača farna igralska skupina je uprizorila spevoigro ..Miklavž prihaja". Obe predstavi, ena popoldne, druga zvečer sta bili „razprodani". Vsem nastopajočim in župniku Maksu Mihorju smemo iskreno čestitati za ta uspeh in se zahvaliti za prekrasni kulturni užitek.
Pred večerno predstavo je blagoslovil novo farno dvorano dobrolski prošt Franc
Brumnik, ki je bil sam več let kotmirški župnik.
Predstava sama je bila že zaradi tega tako izredno doživetje, ker je bila po dolgih letih prvi odrski nastop v Kotmari vasi. Z veseljem lahko ugotovimo, da je bila tudi kulturno čudovito doživetje. Poznalo se je, da je bila pravi užitek zlasti za nastopajoče same, predvsem seveda za otroke, ki so se predstavili kot „ta lepi" oz. kot „ta grdi". Od odraslih seveda ne smemo pozabiti Mik-
ja, Kastnerja, VVerfla, pa tudi izvleček iz Cankarjevega Hlapca Jerneja: vsi teksti so imeli za vsebino razmišljanja o človekovem dostojanstvu, o njegovih pravicah, o njegovih odnosih do soljudi iz drugih slojev in drugih narodnosti.
Teksti, ki so bili večinoma manj znani (na kateri koroški šoli pa v literarni zgodovini citirajo pri sicer tako štrapaciranem Goetheju tisto mesto, kjer pravi, da toleranca more biti le začasno mišljenje; da mora voditi k priznavanju drugega, kajti: le strpnost sa-
Prunč ovrgel trditev, da je slovenski knjižni jezik koroškim Slovencem tuj in le ljubljanski import.
Po Prunčevih besedah je možno pojmovati zvestobo domovini edinole tako, da je zvest domovini tisti, ki je pripravljen ohraniti tradicijo in jo obnoviti. Koroška kultura nosi dvojen obraz, oba je torej treba gledati. To pomeni: biti zvest! Trenutno smo to žal samo mi Slovenci, ki obvladamo oba jezika.
Seveda obstaja napetost med tradicijo in obnavljanjem, a kdor ruši tradicijo, razdira kar imamo na Koroškem skupnega. Najprej so odpravili dvojezično šolo, potem razglasili princip prijavljanja — nato pridejo manjšinske šole in konec koncev odstranitev slovenskega jezika. Po tej poti želijo obdržati Slovence v določenih vlogah: Slovenščina je le za domačo rabo na kmetih; na ura-
Prejšnji torek je Katoliška mladina priredila 4. diskusijski večer pod geslom „Skup-na Koroška", tokrat v Borovljah. V farni dvorani industrijskega mesteca se je zbralo pičlih 60 ljudi, večinoma iz sosednjih krajev. Kakor je imel vsak večer svojo posebnost, je bilo za Borovlje značilno izredno nizka raven diskusije: ne le, da diskutanti o vlogi Cerkve pri oblikovanju skupne koro-
lavža (Ferdi Kulnik) in Luciferja, poveljnika peklenskih čet (Joži Pack).
Požrtvovalnim kotmirskim igralcem in pevcem bi se radi zahvalili za njihov nastop z vso srčno izkrenostjo. Zahvali pa pridružujemo tudi željo, da bi bil ta nedeljski nastop nov začetek, da bi nas še večkrat razveselili, tako z odrskimi kot s pevskimi nastopi. Zahvala seveda velja tudi župniku Maksu Mihorju, saj je prav njegovo delo tudi omogočilo nedeljsko predstavo.
ma je žalitev!), so bili posrečeno izbrani, Andreja Zikulnig in Helmut Scharf sta jih dovršeno predvajala.
Še besedo o udeležencih: tisti kritik, ki je izjavil, da sta se prireditve udeležila le dva in pol Nemca, niti ni pretiraval: razen zastopnika deželne vlade in neke novinarke, so bili med obiskovalci samo znani obrazi. Obrazi, marljivih obiskovalcev slovenskih prireditev. Vsekakor pa odraz koroške stvarnosti in sociogram tistih krogov, katerim so človekove pravice vredne vsaj obisk prireditve ...
(Na 8. strani glej tudi glavni članek „Ob dnevu človekovih pravic".)
dih, v javnosti, v industrijski družbi se smeš izražati le nemško, kdor tam spregovori slovensko, je od „spodaj“ ali hoče „dol“. Mar to ni najhujša diskriminacija?
V diskusiji, ki je sledila predavanju, so udeleženci nekatera vprašanja še natančneje osvetlili, npr. odtujevanje jeziku in lastni narodnosti — odtujeni so se kulturno osiromašili, ne dajejo veliko od sebe, tudi sprejemati ne morejo več v isti meri kot prej.
Očitek „Saj se Slovenci ne morejo izražati v pismeni slovenščini" tako dolgo ne velja, dokler odgovorni ne ustvarijo pogojev za normalno funkcioniranje jezika. (Če komu glavo odsekaš, mu ne moreš potem očitati, da hodi brez glave ...). Zato zahtevamo dvojezično šolo, slovenski uradni jezik in dvojezične krajevne napise. Hočemo biti zvesti koroški tradiciji, domovini; in naj bi bili zvesti v tem smislu še drugi.	šm
ške niso govorili, je dokajšen čas diskusije bil potreben za poizkus razjasnitve pojmov dvojezičnosti. Precej diskutantov namreč ni uvidelo, zakaj naj se sploh govori slovensko, „wo ma doch eh olle taitsch varstehn!" in so dejali: „Omtssproch is taitsch!"
Pač pa je bil večji del udeležencev pripravljen za skupen pogovor in uvidel njegove potrebe. Le predstave o tem, kako naj bi
Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku vabi
na predavanje inž. Blaža Singerja
„0 GOSPODARSKO-SOCIALNIH PROBLEMIH KOROŠKIH SLOVENCEV IZ VIDIKA DOMAČIH RAZMER11
0 v petek, 13. decembra 1974, ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku. 0 v soboto, 21. decembra 1974, ob 20. uri pri U r a j n k u na Veselah.
KATOLIŠKA PROSVETA IN ZBOR
JAKOB PETELIN-GALLUS
vabita na
KONCERT ADVENTNIH
IN BOŽIČNIH PESMI
„PRIDI, O MODROST VSEVEČNA"
0 v nedeljo, 15. decembra, ob 14.30, v občinski dvorani v Bistrici na Zilji
0 v nedeljo, 15. decembra 1974, ob 19.30 v kapeli šolskih sester v ŠT. PETRU pri Št. Jakobu
0 v torek, 17. decembra 1974, ob 19.30 v cerkvi Marijanišča,
Celovec, Volkermarkter StraBe 36
0 v nedeljo, 22. decembra 1974, ob 11. uri v farni cerkvi v ŽELEZNI KAPLI
0 v nedeljo, 22. decembra 1974, ob 15. uri v farni cerkvi v DOBRLI VASI
Vabilo na
BOŽIČ V DRUŽINI
v nedeljo, 15. decembra 1974, ob 14.30 v župnišču v Žvabeku.
Prosimo, da prinesete po možnosti s seboj nož, suhe veje in rože, smrekove ali jelkine veje.
Popoldan bosta oblikovala Anica Fugger in Janko Merkač.
Dekleta in matere prisrčno vabljene!
Slovensko prosvetno društvo „ROŽ“ v št. Jakobu v Rožu vabi na
KONCERT ROŽANSKIH PESMI ki bo v nedeljo, 5. januarja 1975, ob 19.30 v farni dvorani v Št. Jakobu.
Nastopa: Mešani pevski zbor v Št. Jakobu v Rožu. — Dirigent: Lajko Milisavljevič.
se tak pogovor konkretno vršil, skoraj nihče ni imel. Prav tako se je tudi v Borovljah videlo, da primanjkuje udeležencem večinskega naroda najosnovnejše informacije o drugem narodu.
Morda je bil to največji uspeh celotnega cikla diskusij, da je pokazal to neusmiljeno informacijsko nagoto po vaseh.
Liga za človekove pravice je praznovala
Svojo tradicionalno spominsko svečanost je v torek, dne 10. decembra, — na dan človekovih pravic — priredila koroška sekcija Avstrijske lige za človekove pravice. V modri dvorani celovškega Doma glasbe se je zbralo okoli sto ljudi, ki jih je pozdravil nekdanji deželni glavar in predsednik Lige Ferdinand VVedenig.
Profesor Helmut Scharf in osmošolka Andreja Zikulnig sta nato izvajala izbran spored recitacij besednih umetnikov Goetheja, Schillerja, Holderlina, Heineja, Buchner-
Velikovec kdo je domovini zvest?
Določeni krogi v deželi radi uvrščajo Korošce v dve kategoriji — v domovini zveste in domovini nezveste. „Za nas," je povedal predsednik Prosvetnega društva Velikovec, J. K u c h I i n g v pozdravnem govoru na sestanku v Št. Rupertu, dne 1. decembra 1974, „to vprašanje ne obstaja, samo drugi se s tem bavijo. Ker pa to deljenje Korošcev vse bolj prodira tudi na prosvetno področje," je dejal predsednik, „se moramo tudi mi potruditi za jasne pojme glede tega." Za to je poskrbel univ. asistent dr. Erik Prunč s svojim predavanjem „Kdo je domovini zvest?" pred lepim številom prosvetašev iz velikovške občine.
So bili časi, ko so se priznali Nemci in Slovenci na Koroškem k slovenski preteklosti (dediščini). Šele nacionalizem — ideja o enem narodu v eni državi — je povzročil konflikte. Vendar, medtem ko je vsaj del Nemcev vedno bolj videl le „nemško Koroško", se Slovenci niso dosledno ločili od pokrajinskega koncepta iz prejšnjih časov. Zato je potvorba zgodovine, če pravijo, da je bila borba za nacionalni koncept hkrati borba za državo Avstrijo. Za propagandnim geslom „borba za Koroško" se torej skriva nacionalistična zamisel.
A skupne zgodovine, medsebojne prepoji tve dveh kultur ne more nihče izbrisati. Najbolj zgovoren argument: nemški Korošci govorijo po fonologiji slovensko, njih govorica je po strukturi dostikrat slovenska.
V pogledu na razvoj kulture in jezika je dr.
Diskusija o skupni Koroški končana
Odvetnik dr. Karl Th. Mayer nam je poslal za Koschierja na naš članek z dne 14. 11. 1974 svojega mandanta dvornega svetnika dr. Franza odgovor, ki se glasi:
Entgegnung
„Sie schreiben, dali Herr vvirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier tur seine Verdienste auch eine hohe Auszeichnung erhalten habe.
Diese Behauptung ist unvvahr. Herr vvirklicher Hofrat dr. Franz Koschier h at iiberhaupt keine Auszeichnung erhalten.
Sie schreiben, Herr vvirklicher Hofrat dr. Franz Koschier sei im Sommer 1944 Kreishauptamtslei-ter der NSDAP (Leiter des Kreisamtes der Nazi-partei) gevvesen.
Diese Behauptung ist unvvahr. Wahr ist viel-mehr, daB Herr vvirklicher Hofrat dr. Franz Koschier nie Leiter des Kreisamtes der NSDAP gevvesen ist.
Sie behaupten, fur das Schreiben und Reden daruber (1. Mai und 10. Oktoberfeiern) sei Dr. Koschier eigens als Gaureferent der NSDAP fur Feierabend (Parteireferent fiir Feiern im Gau Karnten) besonders verpflichtet gevvesen.
Diese Behauptung ist unvvahr. Herr vvirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier vvar vveder Gaureferent der NSDAP fur Feierabend noch Parteireferent fiir Feierabende im Gau Karnten. (..Feierabend" vvar ein Referat der KDF (Kraft durch Freude) der DAF (Deutsche Arbeitsfront).
Sie schreiben, in Veldes (Bled) hatte er, Herr
vvirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier, den Dienst eines Schulreferenten beim Chef der Zivilvervval-tung angetreten.
Dies ist unvvahr. Wahr ist vielmehr, daB Herr vvirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier nie den Dienst eines Schulreferenten beim Chef der Zivilvervvaltung angetreten h at. Er vvar von der damaligen Landesschulbehorde mit der kommis-sarischen Leitung und mit dem Aufbau der 2. Karntner Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalt nach Veldes (Bled) bzvv. spater Krainburg (Kranj) abgeordnet.
Sie behaupten, Herr vvirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier sei am 10. 12. 1943 noch zum deutschen Berater fiir das Schulvvesen in der Provinz Lai-bach ernannt vvorden, vvo er ohne Einschrankung den Deutschen Obersten Kommissar in der Ope-rationszone „Adriatisches Kiistenland" vertreten habe.
Diese Behauptung ist unvvahr. Herr vvirklicher Hofrat Dr. Franz Koschier vvar in dieser Dienst-stellung an die ihm erteilten VVeisungen gebun-den. Er vvar der Dienststelle des Deutschen Bera-ters in Laibach unterstellt, deren vorgesetzte Dienststelle der Deutsche Oberste Kommissar in der Operationszone „Adriatisches Kiistenland" war.“
SS-ovec Koschier odgovarja
Po sedaj še veljavnem tiskovnem zakonu smo prisiljeni, da objavimo „odgovore“ prizadetih neglede na to, ali so resnične vsebine ali pa tudi ne.
O prvi Koschierjevi pritožbi bomo spregovorili še ob koncu naših pripomb, pač pa meče že druga ..ugotovitev11 v njegovem odgovoru, češ da v poletju 1944 ni bil Kreis-hauptamtsleiter der NSDAP, čudno, da ne bi rekli čudežno senco na vse njegove naslednje točke odgovora. Prav 10. julija 1944 je on sam pisal višjemu deželnemu svetniku dr. Lampersbergerju (Reichsstatthalterei Abt. II) v Celovec ter mu sporočil naslednje personalne podatke:
Dr. Franz Koschier, geboren am 6. 9.1909, Mitgliedsnummer der NSDAP: 6275171 — Eintrittsdatum Marž 1938. Dienststel-I u n g : Kreishauptamtsleiter der NSDAP. Dienstrang: Hauptgemeinschafts-leiter — seit 9. 11. 1943. Mitglied des NSLB seit Dezember 1936. Mitgliedsnummer der SS: 299580 — seit Dezember 1937. SS Ober-scharfuhrer. — HJ Gefolgschaftsfuhrer seit 20. April 1943.
Heil Hitler!
(Ali pa mogoče Kreishauptamtsleiter der NSDAP ni isto kot Leiter des Kreishauptam-tes der NSDAP?)
Gaureferent fiir Feierabend dr. Franz Koschier nadalje oporeka, da bi bil njegov referat v okviru NSDAP. Toda, ljudje božji, kje pa so bili vključeni taki in podobni referati leta 1939, ko je objavljal Koschier članke kot „Das Brauchtum des NationalsO' z i a I i s m u s “ v reviji „Der Heimatkreis“< s katero nacisti seveda ničesar niso imeli opravka?! Toda Koschier le ni oporekal i*1 s tem potrdil, da je „že pred prvim majeifl 1938 prevzel odgovorno nalogo, da Korošce prepriča v časopisu, da ima majski praznik nacistično vsebino.11
Vse ostale trditve pa so tipične za vse ljudi Koschierjevega kova. Njih rokce s0 ostale vedno nežne in bele, krivi so bili vedno drugi. Povelja in naloge so jim dajal’
met mfijjen bit
*«W*n Sullut
: „SBit looHtn
pse Sas ^aultoinSesSasnaBBialiinj^
tgtunberl' bet	$o». St. Stoni * e j cfr i i r, .©ouitjettiil |iir gcic$a6tnb..

Pravice na svetu ni našel
HLAPEC JERNEJ V CELOVŠKEM MESTNEM GLEDALIŠČU
Od vseh Cankarjevih del je zadela morda najbolj v obisti našega narodnega življenja Povest o hlapcu Jerneju. Štirideset let je 9aral na Sitarjevem posestvu, štirideset let ustvarjal in postavil s starim gospodarjem hov dom, pomagal napraviti iz revne podrtije lepo posestvo, ponos gospodarju in hlapcu Jerneju. Stari gospodar umre, a že °b svežem grobu se spre mladi Sitar s hlapcem Jernejem. Noče ga več poslušati, odveč mu je, ker je star in nadložen. Mladi gospodar ne vidi Jernejevih žuljev, njegovih potnih srag, njegovega neumornega truda. Jernej mu je slaba vest. Čimprej se ga hoče znebiti. Gospodariti hoče po svoje. Ni mu mar za pisano zapoved in božjo postavo. Morda bi mu še dodelil v hiši kak mrzel k°t, leseno žlico bi mu morda še dal in to-iiko hrane, da stari hlapec ne bi moral rav-n° umreti od lakote. Ob vsej tej »milosrčno-sti“ pa bi si še bahavo trkal na svoje ošabne Prsi, češ: „Glejte, kako sem pravičen. Poslal bi ga bil lahko, saj sem gospodar, gospodar zapoveduje, a hlapec naj ponižno Posluša in dela. Glejte, čeprav ni več za nobeno rabo, vendar še lahko živi v moji hiši. 'n v očeh svojih sosedov, v očeh zastopnikov posvetne in nadzemeljske oblasti bi užival najvišjo čast. V občinski hiši bi mu Ponudili prostor koj zraven župana, morda bi še bil za župana samega, v cerkvi bi se iahko šopiril v prvi klopi, morda celo v tisti 2raven oltarja, v gostilni bi se košatil pred razpelom samim, morda bi ukradel veljavo celo Bogu.
pa se napoti hlapec Jernej v svet iskat Pravice, kajti gospodar ga je pognal. Hla-bec Jernej mu ni hotel pasti pred kolena, da bi ga prosil miloščine. Prepričan je bil 0 svoji pravici, prepričan, da bo pravica gagala. A da bi pravice prosil? Raje jo je Sel iskat. Kogarkoli je srečal, nihče mu je ni Priznal. Morda še tisti večni popotnik, študent. A tudi on ni razumel Jerneja. Tudi ne Potepuh. Morda bi ga razumeli mali otroci. Svojo zgodbo jim je povedal, pa še krajcar j® dal vsakemu od njih. A ga niso razumeli, ^menjali so ga, za šalo, tako da je krvavel. Pa se ga le usmili čisto majčkena deklica. Jernej jo hoče iz hvaležnosti objeti, jo božati’ a pride njena mati in jo odnese, Jerneju Pa_ Podari psovko. Tudi pri sodnikih je ni našel. Sodniki naj bi sicer skrbeli za pravi-c°’ naj bi skrbeli, da se izpolnita človeška Pcstava in božja zapoved. A za Jerneja so 9'Uhi. Vržejo ga v ječo, starega, nadležnega Potepuha. Norce so brili z njegovo usodo, r°9ali so se njemu in pravici. Tudi kmetje 9a nočejo razumeti. Eden bi še bil, a ko mu Pove Jernej svojo zgodbo, tudi pri njem ne najde razumevanja. Kam pa pridemo, če 9°spodar vleče voz, hlapec pa sedi na njem, 9ospodar dela na njivi, hlapec pa počiva a travniku. Tudi duhovnik ga ne razume. JaPec mora biti pokoren, mora ubogati,
°ra vse odpustiti in prositi odpuščanja
svojega gospodarja. Kajti gospodar je pravičen, hlapec, ki zahteva pravico zase, pa je krivičen. Tudi na Dunaju, ko gre pred cesarja samega, ostane Jernej praznih rok. Gospodarja bi razumel vsak, vsak bi ga podprl, a hlapca! Hlapec naj dela, naj uboga, naj je ponižen in pohleven. Nikjer ne bo našel pravice na tem ljubem božjem svetu. Taka je pač postava, človeška postava. In se zateče v svoji tegobi k Bogu in ga roti. Bog je pravičen, v njegovo pismo zaupa Jernej. A tisti, ki naj bi služili Bogu, pomagali revnim in zavrženim, vsem, ki trpijo krivico, tisti ne služijo več Bogu. Ne na Betajnovi in ne drugje; kjerkoli se vsedejo za isto bogato obloženo mizo s krivičnimi oblastniki, zavržejo božje pismo.
Pa se vrne Jernej na Betajnovo in v svojem brezmejnem obupu zažge Sitarjevo do-
mačijo, svojo domačijo. „Kdor ima pipo, naj jo prižge!" se veseli svojega ognja in zgori v njem.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je nam koroškim Slovencem posredovalo ta izredni kulturni užitek v priredbi Jožeta Babiča. Ne bi naštevali igralcev, a bolj živega in grčavega, zgaranega in nadležnega Jerneja kot Staneta Raztresena (Slovensko gledališče Trst, nastopil kot gost) ne bi bili mogli doživeti.
Predstava, ki jo je poskrbela Krščanska kulturna zveza, je bila zadnjo nedeljo v celovškem Mestnem gledališču. Zahvaliti se moramo našim ljudem, da so prišli iz vseh krajev Koroške in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Med gosti bi imenovali samo generalnega konzula SFRJ Bojana Lubeja, predsednika NSKS in ZSO dr. Joška T i s c h I e r j a in dr. Francija Zvvittra, glavnega kandidata KEL dr. Pavla A p o v -n i k a ter številne zastopnike narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev ter zastopniki iz Slovenije.	-o-a-
Ves svet je zvedel...
(Nadaljevanje s 1. strani)
jezik in da jim je zato omogočena sleherna priložnost". Ta izjava je v protislovju s 134. odstavkom poročila, v katerem je navedena skrb nekaterih članov odbora, ker je v avstrijskem poročilu rečeno, da v avstrijskih zakonih ni določil o pravici do enakopravne udeležbe v kulturnih dejavnostih kot to predvideva člen 5, odstavek VI konvencije.
0 Vrhu tega je bil z zakonom o manj-0 šinskih šolah na Koroškem z dne 19. • marca 1959. leta ukinjen obvezni dvoje-0 žični pouk. Tako je bila ustvarjena mož-0 nost za izvajanje pritiska na starše, od 0 katerih zahtevajo, naj vsako leto privo-0 lijo, da bodo otroci obiskovali pouk v 0 jeziku manjšine.
Jasno je izzvenelo iz besed jugoslovanskega predstavnika, da koroški Slovenci tudi nimamo pravice do uporabe slovenščine v uradih in na sodiščih povsod tam, kjer avtohtono živimo. Že pojasnila, zapisana v avstrijskem poročilu sama, da veljajo v ostalih krajih Koroške, Štajerske in Gradiščanske, kjer ni izveden člen 7, določila senžer-menske državne pogodbe, dajo sklepati, da so določene obveznosti, izhajajoče iz mednarodne pogodbe, skrčene oziroma omejene.
Nedvomno in ostro je Jugoslavija nadalje zavrnila nemoteno šovinistično dejavnost organizacij na Koroškem, kakršna je Heimatdienst, ki z rasistično politiko izvaja represivne akcije proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Aktivnost takšnih organizacij pa neposredno prepovedujeta 7. člen državne pogodbe in 4. člen omenjene konvencije. Cvijeto Job je dobesedno nadaljeval: „Moja delegacija bi želela tudi izraziti resno zaskrbljenost zaradi dejstva, da v Avstriji pripravljajo poseben popis, »preštevanje" naših manjšin za leto 1981,
uveljavljanje ukrepov za izboljšanje stanja manjšine pa odlagajo v pričakovanju rezultatov takšnega »preštevanja", ki je že samo po sebi nedopustno. Takšni popisi naj bi bili, kot že v preteklosti, orodje za pritisk na manjšino in za zastraševanje."
Avstrijski zastopnik dr. Turk je poskušal ugovarjati Jugoslovanu, pač pa med delegati ostalih držav ni naletel na dosti posluha. Saj so bile v bistvu iste besede, ki so jih Avstrijci uporabljali povsod, bodisi v Trstu ali v Ohridu ali pa tudi že pred OZN. Vseeno se je ponovno oglasila druga jugoslovanska zastopnica, ki je zavrnila Turkova izvajanja.
und $o singen sie“
....und so singen sie“ je naslov filma,
ki ga je dal izdelati ORF s podporo koroške deželne vlade. Mladi filmski umetniki so se z vso vnemo lotili snemanja — in nastala je slika koroškega petja v najlepših barvah in na visoki umetniški ravni,
Pač pa so „pozabili“, da pojejo na Koroškem poleg nemškega prebivalstva tudi koroški Slovenci. Tako film, ki sicer reprezen-tira in prezentira vse tokove koroškega ljudskega petja, ne upošteva slovenskega deleža pri kulturnem ustvarjanju Koroške.
Na ta način je urad koroške deželne vlade zamudil lepo priložnost, da bi zmanjšal deficit informacije o koroških Slovencih. Morda pa so sploh namenoma prezrli slovensko petje, kajti zakaj »omadeževati" propagandni film z nenemškim petjem.
Tako je torej film, ki ne odgovarja koroški resničnosti, postal dokaz več za žalostno koroško resničnost...
Dom v Tinjah vabi na sledeče prireditve:
0 SREČANJE STARIH MATER IN OČETOV
Vabljene so tudi neporočene žene
Od ponedeljka, 16. decembra, ob 18.00, do četrtka, 19. decembra, ob 13. uri. Voditelja:
g. Anton Cvetko in g. Jože Kopeinig
Na programu so tudi izobraževalni in zabavni filmi ter predavanja z dia-sli-kami.
0 DNEVI SREČANJA ZA FANTE med 15. in 18. letom
od 20. decembra, ob 18.00, do 22. decembra, ob 13. uri.
Voditelja:
g. Ivan Matko in g. Jože Kopeinig
0 TEČAJ ZA PRIPRAVA za dekleta naprej
Od četrtka, 26. do nedelje, 29.
ŽIVLJENJE NA ZAKON in fante od 18. leta
decembra, ob 18. uri, decembra, ob 13. uri. Predavatelji:
zdravnik, duhovnik, oče, mati, sodnik, vzgojiteljica itd..
Udeleženci dobijo posebno spričevalo, kar nadomestuje obisk tega tečaja obvezni poročni nauk.
Potovanje v Sveto deželo in Egipt
0 ROMANJE V SVETO DEŽELO od torka, 11., do torka, 18. II. 1975
skupno z vseslovenskim romanjem ob priliki blagoslovitve mozaika »MARIJA POMAGAJ" v cerkvi oznanjenja v Nazaretu, ki ga darujejo slovenski verniki po vsem svetu.
Cena: šil. 7900 —
Prijave sprejema: Dušnopastirski urad do 10. januarja 1975.
0 POTOVANJE V EGIPT od 8. do 16. februarja 1975
Cena: šil. 7900,—
Ugoden čas za učiteljice in učitelje, ker je potovanje nastavljeno v seme-stralnih počitnicah!
Prijave sprejema: Dom v Tinjah, 9121,
Darujte za tiskovni sklad!
Avstrija ni več »otok blaženih'
,.azni Maier-Kaibitschi, Kutscheri, Himmler-s ®0eljbelsi, ali celo Hitler sam. Izvrševali 0 samo povelja drugih. Zares čudno je, da oschier ni smel podpisovati le za »nem-*e9a svetovalca v ljubljanski pokrajini", a^v®č celo za »nemškega vrhovnega komi-arJa v operativni coni Jadransko primorje"; Pr- štev. V/380/042 Dr. K/G. z dne 8. 9.1944
TDer (Dbcrftc Ztommiffar
in btr (Dperationejone „21t>riatif4>ee Rtiftenltinb"
V/3 2 o /042/Dr.K/G.
ch«f der T»ovlnzialverwaltung
UijMmu
/MU/tULaibach, den 8.9.1944.

)/.
Xeh Ma auf weltir 8hr -und Hilfab-lc
e tibersende leh Ihnen dle listen, terrichtagebrauch zugelassenen
rs n i«« rt*ti*	/i
l0 Cel° dokazuje, da je moral opravljati načelo p r e c e i samostojnega referenta (ali us ,kal več), ki je smel, če upoštevamo Ion °J Vseh uprav, dajati tudi samostojno na-96 'n ukaze!
Sc|l.rav čudno je, da »znanstvenik" dr. Ko-Vr 'er tudi ni ovrgel naše ocene znanstvenih dei ,n°sti nJ’e90vih tekstov, predvsem pa stv°> »da je del teksta o zgodovini in kul-
turi Gorenjske, ki ga je objavil v izvestjih kranjskega učiteljišča za leto 1943—44, skoraj dobesedno prepisal iz nagovora ministra dr. Fricka ob razglasitvi dr. Rainerja za koroškega Reichsstatthalterja v Celovcu 16. 12. 1941."
Naša ocena njegovih najnovejših pamfletov o koroških Slovencih zaradi tega ni nič drugačna in le nadaljuje že vpeljano tradicijo.
Da se povrnemo k začetku: iskreno nam je žal, da nimamo zadosti vpliva v naši avstrijski domovini, da bi dvornemu svetniku dr. Franzu Koschierju pripomogli do najvišjega odlikovanja, ki mu ga sploh more dati republika Avstrija. Saj je prav on »zapustil poleg najnovejšega pamfleta med drugim tudi več strani skrbno napisanega teksta, kako čim bolje in čim hitreje uresničiti firerjeve besede »Napravite mi to deželo zopet nemško"!
Dovoljeno naj nam bo ob koncu le še vprašanje na našega kanclerja Kreiskega ter zunanjega ministra Bielko, ki gotovo že mislita na naslednji odgovor Jugoslaviji:
Ali še vedno zapirata oči in sta prepričana, da so bivši nacisti in esesovci na Koroškem slekli s svojo rjavo ali črno obleko tudi nacistično prepričanje? Dobro, da verjame mednarodna javnost le dejstvom in ne verbalnim frazam v notah!
Uredništvo
(Nadaljevanje z 2. strani)
strani po letih licitiranja za udobje vodilni gospodarstvenik opozicije ugotavlja, da so državni izdatki že zavzeli skrajno nevaren obseg.
Avstrijsko gospodarstvo se je letos drugače razvijalo, kot sta vedno spet zatrjevali socialistična kot vladna stranka in OVP kot njena parlamentarna opozicija. Ker je družbeni sektor omejil investicijsko dejavnost in ker se zaradi naraščajoče konkurence na mednarodnem trgu težave v avstrijskem izvozu večajo, so začele avstrijske zaloge blaga naraščati. Gradbena in industrijska podjetja so zaradi tega že v prvem delu letošnje jeseni odslovila desetino inozemskih delavcev. V zadnjih dveh mesecih se je število odslovljenih še povečalo. Istočasno je prišlo do uvedbe prisiljenega skrajšanja delovnega tedna, pa tudi do odpustov številnih domačih delavcev. Že konec novembra je bilo odslovljenih blizu 5000 delavcev, na-daljnih 25.000 pa se je moralo spoprijazniti s tem, da bo zaradi prisilno skrajšanega delovnega tedna v prihodnjih mesecih zaslužilo za eno petino manj kot je doslej. Glavna vzroka: jesensko mrtvilo v gradbenem gospodarstvu zaradi slabe poletne turistične sezone, ko turistično gospodarstvo ne more nič investirati, na drugi strani pa izpodrivanje avstrijskega blaga na mednarodnem trgu, ker je zaradi ponovnih revalvacij šilinga postalo predrago.
Zadnji teden so se primeri, ko podjetja
odpuščajo delavce ali pa jih silijo k skrajšanemu delovnemu tednu, pričeli vrstiti po vseh zveznih deželah. Nižja Avstrija je sporočila, da ima poleg 12.000 delavcev s skrajšanim delovnim tednom že opravka z dejstvom, da je število brezposelnih za 1200 večje kot je bilo lani novembra. Podoben, marsikje pa še bolj boleč je položaj na Tirolskem, Predarlskem, Gradiščanskem, Štajerskem in Koroškem. Povsod število podjetij, ki za svoje delavce nimajo dovolj dela, eksplozivno narašča. Vse kaže, da bo konec leta od restrikcij delovnega časa ali pa od odpustov prizadetih okroglo 250.000 delavcev. To število pa odgovarja približno desetini v Avstriji zaposlenega domačega prebivalstva. Kaj bo na tem področju prineslo leto 1975, zaenkrat ni mogoče prerokovati.
Do letos pomladi je Avstrija tudi v mednarodnem merilu žarela kot država, ki zna odvrniti gospodarsko krizo, ki je že bruhala po deželah, ki so njene glavne partnerice gospodarskega sodelovanja. Resničnost je medtem postala drugačna. Avstrijo, ki je gospodarsko odvisna od industrijske reprodukcije, od izvoza in od mednarodnega turizma, so zadnje tedne zajeli prvi valovi mednarodne gospodarske krize, katere morje verjetno še nikoli ni bilo tako razburkano kot je ravno sedaj, ko je v mednarodnem gospodarstvu zgubila industrija komando in ko jo je morala prepustiti energiji — nafti arabskih dežel.	(bi)
Celovec
Slovenske oddaje
NEDELJA, 15. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 16. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi in viže — I. Virnik: Iz Arclina v svetovno zgodovino — Žiga Popovič, prvi slov. znanstvenik naravoslovja. — TOREK, 17. 12.: 9.30 Dežela ob Dravi — Land an der Drau. — 13.45 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte! — SREDA, 18. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Po lovskih stezah. — ČETRTEK, 19. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — PETEK, 20. 12.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — M. Kumer-Črčej: Douta po rije-ci — 2. — Dr. E. Prunč: Iz naše kulturne zakladnice. — SOBOTA, 21. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 15. decembra: 10.55—12.30 Evrovi-zija iz Pohorja: Tekmovanje za svetovni smučarski pokal: veleslalom za ženske — 16.00 Živordeči avtobus — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje:
Zgodba c kalifu Storchu — 17.00 Za družino: Svet znamke — 17.25 Ernst Fuchs: Pogovor s slikami — 17.55 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.00 Dragulji 7. celine — 18.30 Za mladino od 14. leta dalje: Kdo ve več: — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.05 Adventni pogovor — 20.15 Dve leti počitnic, po pustolovskem romanu Jula Verna — 21.40 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 16. decembra: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 V kraljestvu divjih živali — 19.00
Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas
v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Boney: „Boney in kri“ — 21.05 Stoj! — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 17. decembra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 „Dvojica“, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Prostor za živali — 21.00 O filmu — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.50 šolski poskusi in šolska reforma.
SREDA, 18. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Avstrijski iznajditelji: Od življenjskega kolesa do televizije — 11.00 Program za delavce: Tigrove šape — 16.30 Za otro-
ke od 6. leta dalje: Presenečenje — 17.10 Stav-bišče — otroci za otroke — 17.40 Antena —
18.00	Tečaj francoskega jezika — 18.25 „Dvojica", lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport
—	20.15 Evropska dediščina — 21.10 Prerezi —
22.10	Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 19. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Beethoven na Dunaju — 11.00 Gost pri Mayrockarju, Jandlu In Rtihmu — 11.30 Francoščina — 12.00 Angleški teater — 12.55—13.45/14.00 Mednarodno smučarsko tekmovanje: Slalom za ženske — 18.00 Tečaj ruskega jezika za začetnike — 18.25 Bur-kež muzikant, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport
—	20.15 Johnny mora v vojsko; pretresljiva obtožba proti vojni — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Šport (posebno).
PETEK, 20. decembra: 9.55—11.30/40 Tekmovanje za svetovni smučarski pokal v Kranjski gori: veleslalom za moške: 1. spust — 11.30 Program za delavce — 13.55—15.30/40 Smučarsko tekmovanje v Kranjski gori: 2. spust za moške
—	18.00 Zeleni svet — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Družina Feuerstein — 18.55 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Navihanci Remasuri; gost pri novih navihancih — 21.10 Kapitalizem — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Vražni obesek. Rihard Levjesrčni v Sveti deželi.
SOBOTA, 21. decembra: 10.55—12.30/40 Smučarsko tekmovanje za svetovni pokal v Salbachu: smuk za ženske — 15.45 Koncertna ura — 16.45 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo —
17.10	Calimero — 17.15 Schranz X 8 — smučarski tečaj — 17.25 Za družino: Klub seniorjev — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto ... Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 TIP; evrovizija z Dunaja — 21.50 Šport
—	22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Vroče pištole v močnih pesteh; film iz življenja na Divjem zahodu.
2. PROGRAM
NEDELJA, 15. decembra: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Salzburško adventno petje — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Hiše po notah — 21.15 Družina Edegger; avstrijska ljudska komedija — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 16. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: Beethoven na Dunaju — 19.00 Puščava zmaga — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Poznate melodijo? — 21.05 Priče našega časa — 22.05 Avstrija v sliki — 22.25 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 17. decembra: 18.30 Iz šolske televi-
zije: Destilacija kamenega olja — 18.45 Uganka selitve ptic — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Film o ljudeh majhne postave
—	21.00 Arsene Lupin — 21.50 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 22.10 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 18. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: Angleški teater — 19.00 Ernst Fuchs: Pogovor s slikami — 19.30 Čas v sliki In kultura —
20.00	ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Svveet Charity — 22.15 Avstrija v sliki — 22.35 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 19. decembra: 18.30 Iz šolske televizije: Formalna logika — 19.00 Šolski poskusi in šolske reforme — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dalje, dalje — 21.45 ATV/ITV — Barbara Streisand in še musical — 22.35 Avstrija v sliki
—	Čas v sliki in kultura — 23.25 športni mozaik.
PETEK, 20. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Živordeči avtobus — 10.30 Obiščemo atelje (delavnico) — 18.30 Enej — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Japonski film: Družinske počitnice — 22.15 Smučarsko tekmovanje za svetovni pokal v Kranjski gori: veleslalom za moške — 22.35 Avstrija v sliki — 22.55 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 21. decembra: 17.10 Vesoljska ladja Enterprise — 18.00 Smučarsko tekmovanje za svetovni pokal v Salbachu: smuk za ženske — 18.30 Med poleti: Slovita ženska — 18.55 Glasbena poročila, nato igramo kljunasto flavto (blok-flavta) — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes
—	20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dežnik sv Petra — 21.45 Zgodbe, ki si jih ne moremo razložiti — 22.10 Čas v sliki.
NEDELJA, 15. 12.: 9.05 Svet v vojni — 9.55 Otroška matineja — 10.50 Poročila — 10.55 Veleslalom za ženske — 12.30 Ljudje in zemlja — 13.30 Mozaik — Nedeljsko popoldne — 16.30 Poročila — 16.35 Propagandna oddaja — 16.40 Košarka Zadar : Crvena zvezda — 18.15 Vidocg —
19.10	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 N. Božič: Človek in pol
—	21.00 Propagandna oddaja — 21.05 V vroči Sahari — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 16. 12.: 8.10 in 9.30 TV v šoli
—	14.10 in 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.25 E. Majaron: V znamenju dvojčkov — 17.45 Mozaik — 17.50 Obzornik —
18.05	Od zore do mraka — 18.35 Mednarodna dogajanja in zunanja politika SFRJ — 19.00 Odločamo — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 Ruz-
zante: La Moschetta — 21.35 Sodobna oprema
—	21.45 Kulturne diagonale — 22.10 Mozaik kratkega filma — 22.25 TV dnevnik.
TOREK, 17. 12.: 9.10 TV v šoli — 9.50 Kongres zveze sindikatov Jugoslavije — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 in 16.05 TV v šoli — 16.35 Madžarski TVD — 16.45 Poročilo s kongresa ZSJ
—	17.30 F. Baum: Čarovnik iz Ozza — 17.55 Obzornik — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik
—	18.40 Podoba naših mest — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.05	Mi med seboj — 20.55 Propagandna oddaja — 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne
—	22.10 TV dnevnik.
SREDA, 18. 12.: 8.10 in 10.50 TV v šoli — ... TV v šoli — ponovitev — 16.00 Viking Viki — 16.25 Košarka Rabotnički : Borac — 18.00 Sprejem mladih v ZK — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 Film tedna: Drevo raste v Brooklynu — 22.15 Propagandna oddaja — 22.20 TV dnevnik.
ČETRTEK, 19. 12.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD
—	17.30 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba
—	18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Svet v vojni — 19.10 Barvna risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.05 M-Vitezovič: Dimitrije Tucovič — 20.15 Kam in kako na oddih — 21.00 Kako to ponosno zveni „člo-vek“ — 21.30 Dane Škerl: Koncert za orkester
—	21.50 TV dnevnik.
PETEK, 20. 12.: 16.35 Veleslalom za moške — 17.35 Otroci pojo o zimi — 17.50 Obzornik —
18.05	Etnomuzikologija — 18.30 Mozaik — 18.35 Začetki življenja — 18.50 Človek in okolje —
19.10	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 Propagandna reportaža —
20.00	3-2-1 — 20.10 Pod kozorogovim povratnikom — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 Harlem — lil. del — 22.45 TV kažipot.
SOBOTA, 21. 12.: 9.30 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.00 TV v šoli — 17.00 Drsanje za zlato pirueto — 18.00 Obzornik — 18.15 Pellerinova hči — 19.00 Moda za vas — 19.10 Barvna risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 3-2-1
—	20.00 Neretva — 22.45 TV dnevnik.
Nas tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69-— Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil« letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.^ bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl« za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
oeocooecccoooooeseeseeeoieococeceoeooeeeoeceeeoooceeeeeecoeoeeocoooeooeooecoeeeoooooeeeeooeooooooooeooooooooooooooeooocoooecoeoacceooeoeec
(----------------------------------------------
DR. IVAN TAVČAR:	9
(Ži)etje a jeseni
v______________________________________________)
Ali vse to mi ni dalo novega poguma in še vedno hudo potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh.
Med potjo me je sramežljivo vprašala Meta:
„Kaj če biti, kar je napisano na srcu?"
Čemerno sem odgovoril:
„Kaj če biti? Če mlada starega vzame, joka potem! Drugega biti ne more." In dodal sem: „Če mene vzameš, pa boš tudi jokala!"
V stran je obrnila obraz in ničesar ni več govorila. —
Pri Posevčniku se nam je pridružil gospod Jakob. Niti z besedico ni omenjal pretepa, pač pa sva se živo spominjala časov, ko sva skupaj tičala na klopeh ljubljanske gimnazije. Bil je močan in na svojo moč ošaben. Ta ošabnost ga ni minila, ko je že mašo bral in kaplanil v Poljanah. K Sovri na Videmski brod sva hodila ter zbirala ploščate kamniče. Potem pa sva se postavila na cesto pred Vidmom in tekmovala, kdo dalje vrže. In ploščasti kamnički so žvižgali čez visoko cerkveno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir pa je rešil gospod Jernej, ki je prisopihal izpod poljanskega stolpa ter si enkrat za vselej prepovedal, da bi s svojimi kamenčki razbijala opeko na župnišču ali pa še celo šipe pri škofovi sobi.
Gospod Jakob ni hotel delati nikomur zgage. Ker je vedel, da bodo plesali, je takoj, ko je bil obral nekaj suhega mesa, odšel.
Plesali so na Posevčnikovem skednju. Takoj po odhodu gospoda kaplana je začelo škripati s tega poda. Kože I j evec iz Murave se je poskušal na klarinetu, Klepač iz Četenje ravni pa je obdelaval harmoniko. K tej ne po-
sebno prijetni godbi so vlačila dekleta svoje fante. V pogorju je namreč stara navada, da plesavke silijo k plesu in da se dajo plesavci prositi. Tako sem opazil, da se Danijel ni hotel prej zasukati, dokler mu Liza ni dala za bokal vina.
Jaz sem ostal zvest svoji mestni šegi:
„Meta, ali greva?"
Obrnila se je proti Barbi: „Mati?“
„No, pa le!“ je odgovorila ta.
Plesal sem z njo. Pričetkom se ni hotela nasloniti k meni, ali kmalu se je vdala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, kako ji je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženstvo v pogorju plesati! Kdaj se plesanja nauči, kje se ga nauči, kdo ve? Pleše ti pa, ko da je ustvarjena za ples.
Ko sva doplesala, sem peljal Meto po stari šegi k mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je namočila ustne, po vsem obrazu pa ji je gorelo. Tudi mati Barba je bila srečna in z velikim dopadenjem je objemala hčerko. Boštjan — trezni mož, previdni mož — pa je bil videti manj zadovoljen; a rekel ni nič.
Z Meto sva nastopila še enkrat. V gosli sem vrgel tako visok znesek, da se je samoosebi umelo, da velja naročeni ples izključno le nama. Na poti k skednju mi je razodela željo:
„Nekaj bi rada. Če plešeš, malo z nogo ob tla udari! Tako je lepo!"
Ko sva plesala, je stalo ob strani vse polno gledalcev. Vsi so se v duhu udeleževali plesa. Danijel je kričal: „Suči jo!" Jakopin pa: „Dobrevolje, Janez!"
Meti so rože cvele po obrazu in po vratu, posebno kadar sem med plesom udaril z nogo ob tla, da se je vse zatreslo.
Po tem plesu je Boštjan plačal in odšli smo. Na poti proti Jelovemu brdu je izpregovorila Meta:
»Strašno je bilo lepo!"
Boštjan pa je dostavil:
»Posavčevega pa zdaj že ne bo več k nam." Iz teh
besed je odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadam. katere je trezni in razsodni mož morda gojil v svojem srcu.
Pri materi pa ni dobil podpore. Barba je namreč vzkliknila: „Za tako surovino ne maram pri hiši!" Njeno oko je z globoko ljubeznijo sledilo hčerki, ki je korakala ob moji strani ter zopet in zopet hitela: „Hudo je bilo lepo!"
Dan pozneje sem šel nekaj iskat v gornjo hišo. Hodeč mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. V predalu za obleko je bila razgrnila nad to kos belega papirja, in na tem papirju j6 ležalo moje „srce“ z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila.
O moji starosti potemtakem Presečnikovo dekle m bilo prepričano!
VI.
Otava je bila pod streho. Pričela se je mlatva. Od jutra do večera je pikapokalo s Presečnikovega skednja. Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope pa z otepav-niki obdelovali, da se je kadilo plev in prahu. Šest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih ni ostajal vedno v „viži“, se je Liza prepirala. Pšenica je bila bogata in debelega zrna-Vevnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali žito * * * * v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali gospodarju m družini v veselje.
Na soboto precej pozno popoldne je zapel zvonček p°d vasjo. Kakor bi trenil, so potihnili cepci po skednjih, \e ponehalo kričanje otrok in vsa vas se je zavila v skrivnostno tišino. Obhajilo gre! Iz vsake veže so suli prebivavci. sredi vasi pa je obstal gospod Jakob z zlatopretkano but' so, dvignil Boga ter blagoslovil klečečo množico. Bog sam je prišel v pozabljeno gorsko vas, k revnemu, raztrganem0 ležišču je prišel, da bolnika ozdravi ali pa mu poda svoj0 desnico, da ga popelje čez temni prag smrti do sončni večnih višin! V veličastnejši obliki se ti pač ne more odkriti demokratična misel v največji popolnosti!
Obhajali so Luco. Oslabela je bila, in smrt je hodil9
Srečanje s Ksaverjem Meškom
„Zato sem pa šel!“ pravijo kljubovalno gospod Meško in povejo, da so že opravili biserno mašo pri svetem Jožefu nad Celjem. — Tja bi nama bilo pač bliže kot na Sele — se spogledava z Ivom.
Prijateljica Pepca iz Slovenj Gradca mi je pisala dopisnico: „V soboto bo imel msgr. Ksaver Meško biserno mašo! Pridi k nam v petek zvečer, bova šli zjutraj na Sele." Nič drugega.
2e prej sem jo prosila, naj mi sporoči to, ker bi rada šla enkrat na Sele, še nikoli nisem bila tam.
„Cudno, nič ne piše, ob kateri uri bo. Lahko bi šla v soboto zjutraj ob petih z vlakom, če je maša pozno in bi mi ne bilo treba prespati v Slovenjem Gradcu." — Ivo je bil koj za to, da Sre z menoj in v petek zvečer sva se odpravila od doma. Peš v Velenje, naprej z vlakom.
„Pred nekaj dnevi so šli zdoma, oglasili so se na pošti .in rekli naši Faniki, da bodo imeli v soboto biserno mašo. Ob kateri uri, pa nič ne vem. Tudi ne vem, ali so se že vrnili na Sele. Tu se niso nič oglasili!" je povedala Pepca.
Nekaj se mi ni zdelo prav. Zdaj, ko sva že tu, bova šla na Sele, pa je! Zgodaj zjutraj sva se odpravila in Pepca z nama. V hladnem jutru smo se vzpenjali v strmino nad Starim trgom. Ustavili smo se pri kapelicah, kjer so figure kakor živi ljudje. Skoda, ni bilo zadosti časa, da bi obiskali vse postaje!
Ob gozdni stezi žubori voda. Pripoveduje, da gospod Meško zmeraj hodijo po tej poti. Prijetno hladno je. Ko pridemo iz gozda, gremo mimo nekaj hiš in smo spet v gozdu. Mimo velikih be-bh, z mahom poraslih pečin hodimo kar z nekakim strahom. Sami smo. Pepca pravi, da bo maša najbrž pozno, ko še ni nikjer videti ljudi. Ne ugovarjam ji, prepričana sem pa, da Meška čanes ne bomo videli. Nič zato, gremo k svetemu Roku na božjo pot, pa je!
Velik koštrun se grozeče postavi na pot. Ovce mirno iščejo travico med grmovjem, mi pa ne Vemo, kaj bi. Pastirček zažvižga in koštrun se nevoljen umakne, da moremo naprej. Po mehkem mahu, med skalami in skozi grmovje, kamor kažejo markacije.
Pridemo na piano iz hladne sence. Zgodaj je ®e. pa že pošteno pripeka. Spustimo se navzdol Pr°ti Apačniku. V bregu imajo svojo cerkvico in ie večkrat maša v njej. Ob stezi se suče pod ve-kkim curkom mlinsko kolo. Beli pesek se svetlika v čisti vodi. Enakomerni ropot mlina in žage Poživlja tiho pokrajino.
Ko premagamo najhujšo strmino, se malo oddahnemo. Sedimo na mahu in poslušamo veter, ki tiho poje v vrhovih visokih smrek. Zdaj pa na-brei, počivali bomo, ko pridemo na cilj!
Hodimo v strmi breg, kar se neha gozd. Pred nami ležijo selske njive. In tamle je videti ostri pmnik selske cerkve! Stopamo čez žarečo seno-žet- Na vrhu se pripogibajo kosci in mahajo s k°sami. Cela vrsta jih je. Gotovo kosijo samo en-
rat, saj pri nas spravljamo že otavo. Skoda, da
so tako daleč. Komaj jih vidimo! Mimo rožnega grma in ostre skale, kamor se je uprlo sonce z vso močjo, pridemo v hladno senco pod visokimi tepkami. Se kar nekaj gozda in nekaj strmine nas čaka, pa pridemo do hiše. Ob njej je vrtec ograjen — v njem cvete mak, poln, bel, rožnat in rdeč mak.
Na steni cerkve brede visoko vodo sveti Krištof z Jezuščkom na rami. Voda je živo modra in valovita. Visoka lipa ob cerkvi, na njej znamenje: marmornata glava s trnjem kronanega Zveličarja.
Cerkev je odprta. Vstopimo. Z glavnega oltarja nas resno gleda sveti Rok, ob njem sveti Boštjan. Prazne vaze stojijo pri vratih, nobenega šopka ni na oltarju. Meni je tako še ljubše. Natanko pregledamo celo cerkev, tudi na kor pogledamo in v zakristijo.
Dva križeva pota imajo, pod starejšim so napisi v nemškem jeziku, slikan pa je na steklo. Sveta Cecilija in sveti Jurij sta v živih barvah naslikana in cerkvena okna. Sedemo v klopi in opravljamo božjo pot — biserne maše, in tudi nobene druge maše tukaj danes ne bo, to že vidimo!
Pred cerkvijo nas pozdravi Meškova gospodinja. S Pepco se poznata.
„Gospod so šli najbrž v svoj kraj, niso nič povedali kam! Bel kruh sem spekla, kaj bi pa drugega, sladkarij in kaj takega ne marajo. Pravijo,
da je črn kruh boljši. Danes so rekli, da pridejo domov. Farani bi jim radi napravili veliko slovesnost, pa ne marajo!" nam pripoveduje.
„Tudi naši Faniki so rekli, da pridejo danes. Smo pa zastonj prišli!"
Meni se pa zdi, da nismo prišli zastonj I Se prav všeč mi je. Ce bi bili gospod Meško doma, si ne bi upali mi cele cerkve obrniti!
Kaj bomo zdaj? Napijemo se sveže vode, ki teče v korito, potlej pa obhodimo še majhno pokopališče in se počasi vračamo nazaj.
Pepca obžaluje, da smo naredili tako dolgo pot v tem vročem soncu. Nič zato! Žena stoji ob vrtni ograji, pozdravimo se, pa mi kar sama pokloni velik šopek makovih cvetov. Zavijem jih v ruto, da mi ne ovenejo. V papir zavije še makovo seme, da ga bom spomladi vsejala.
Vesele volje se vračamo domov. Pepca je zadovoljna, da nisva nič žalostna, ko ni bilo biserne maše. Pot nas zaliva tudi v hladnem gozdu. Ko zagledamo na levi vrh grajske cerkve, nam prihaja naproti možak z odločnimi koraki. Star je, pa precej bolj korajžno stopa kot jaz.
„Gospod Meško gre tamle!" pravi Pepca. Na odprti senožeti je vroče, zato stopim v senco oreha, ki raste ob stezi, in počakam. Pozdravimo in Pepca pripoveduje, da smo šli na njegovo biserno mašo, kako je škoda, da je ni bilo. Koliko ljudi bi se zbralo!
„Ali ste bili na Poštarskem domu?" nas vprašajo Meško, in ko povemo, da smo šli le k svetem Roku, obžalujejo:
„Skoda, da me ni bilo doma, bi vam dal kaj za spomin!"
A-ha, možak ni tako trd, kot se kaže! Odvi-jem ruto in povem, da imam šopek maka za spomin na Sele in še seme nosim s seboj. Zdaj je gospodu Mešku resnično hudo, ker nam ni mogel dati vsaj kakšne podobice. Povem, da smo božjo pot kar dobro opravili in potem se zadovoljni razidemo. Se od daleč nam pomaha v slovo.
(Dalje prihodnjič)
f-------------
Gremo na izpit
Ob vpisu na višjo šolo nas je, bruce, najbolj zanimal odgovor, kolikokrat se sme iti na en izpit. Torej, če ga ne napraviš v prvem ne v drugem in celo ne v tretjem, ali še lahko upaš, da boš smel izpit delati tudi četrtič. Vendar smo bili kmalu potolaženi; naši predhodniki — stare bajte, so ie dodobra spoznali izpitni režim in so nas v tem strokovno poučili, da naj si ne belimo glave s tem.
Kdove kako si res nismo belili glave, malce strahu pa je le bilo. Prvi izpit. Z njim postanem študent, pravi študent pa, ko prvič padem na izpitu. Stare bajte smo spraševali, kakšen je ta ali oni »pr-foks«, ali je v redu in kje so njegove slabe točke. Za enega izmed njih so pravili, da je izredno pobožen. Za vsakim odgovorom študenta je namreč dejal:
»O, ljubi Bog . . .«
v________________:____________________________
Ko so predavanja potekla, smo se pričeli pripravljati. Organizirali smo se v skupine in tako intenzivno študirali. Uporabljali smo vso literaturo, ki se je dala kje izvrtati, tudi knjige, pisane še v gotici. Lažje je bilo tistim, katerih oče ali mati sta že sedela v naših klopeh in sta znanje stresala kar »iz rokava«. Toda veliko znanja so starši pozabili (mi smo ga tudi že) tako da smo bili odvisni od svojega.
In prišel je tako obetajoči dan. Še preden smo šli v šolo, smo doma ponovili snov. Pred razredom je bilo že vse živo. Sošolci so vneto iskali »rezervne zapiske« — torej listke, kjer je bila snov napisana za primer, če se je ne bi spomnili. In nato je prišel.. . Profesor s slavnostnim obrazom in z nasmehom na ustih. Le noter, nas je povabil, le noter.
In smo šli. Z občutkom strahu in praznine v želodcu. In glavi.
Ko smo posedli, je profesorjev asistent razdelil papir, profesor pa je v popolni tišini pričel pisati naloge na tablo. Strašno! Takih nalog nismo nikoli videli, kaj šele, da bi jih znali rešiti. Vendar nismo vrgli puške v koruzo, naš up so ostali tisti, ki so bili v tem predmetu (beri: matematika) dobro podkovani.
Po dveh urah naprezanja smo končali. Rezultati bodo znani čez tri dni, nam je ob slovesu dejal »prfoks«. Tedaj se je pričelo; vprašanja so letala sem in tja, enako odgovori. Kakšen je bil tvoj rezultat, moj je bil drugačen itd.
Skupni rezultat je bil porazen. Le trije od petdesetih so napravili s pozititmim. Torej bomo izpit ponovili. In križev pot se je ponovil, le da smo bili to pot bolj pripravljeni in bolj resni. Sicer pa smo bili tako krščeni za študente. To pa je tudi nekaj.	M. V.
°krog koče. Pa ji je vendar zaenkrat še prizanesla, da je Prevala in da ji ni bilo treba umreti. Od Fortunovih so mi sPoročili, da je pustil gospod Jakob zame pismo in da ni rn°9el čakati, ker se mu je zaradi sobote mudilo domov.
Sel sem iskat to pismo.
Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja,
1 Se rad baha, bodisi z imetjem, bodisi s kako drugo stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik in °štir Fortuna, ki si je bil z vinsko kupčijo pridobil nekaj denarja. Kar sem spoznal to hišo, se je bahala: oče je °k Vsaki priliki metal svoje bogastvo na mizo, otroci so Pridno posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in e od tam prinesla nazaj novo ime. Prej je bila Katra, po oški šoli pa Katinka.
V gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, katero so mi Pisali iz Ljubljane ter me opozarjali, da bi pisarna ne ^°9la dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu je atinka prav sladko zagostolela: „Kako, da k nam nič ne Phhajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa tako zame-Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi
al- kar se mi je zdelo silno zoprno.
Dekle je bilo še dosti dobre podobe, ali tičalo je v a®kaki gosposki kočemajki, kateri se je kar videlo, da je 1 a za cenen denar kupljena pri Kajdetu v Loki. Tudi go-s r^a je nekako po knjigi, prav po „Danici“, na katero 0 bili Fortunovi naročeni.
. p°n°vila je: „Kaj smo se vam zamerili? Gospod sod-' °staja vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem - r' Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj, kdor pride k nam, nai je še tak gospod!"
^ Da jo potolažim: ..Prinesite mi polič vina, gospodična kinkal To vem, da točite dobro pijačo."
"Gospodična" se je urno zasukala ter odhitela s poli-111 P° vino. Ko je postavila polno steklenico predme na °’ je prisedla ter vprašala zadovoljno:
,,A hi fletno pri nas?"
■■Pletno," ji odgovorim,
„Če naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta pride daleč po svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav!"
„Dobro se vam godi, to je znano."
Z ljubeznivim smehom me je pogledala. Pri tem se je to zoprno ženšče nekako čudno sukalo s svojim gornjim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. — Vzkliknila je:
„Dobro pa že, dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico."
„Boste pa veliko dote imeli?"
Na to vprašanje je komaj čakala: „Lahko rečem, da bo večja, ko dota Presečnikovega dekleta." Bila je prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: „Večjo pa že, ko jo bo imela Presečnikova Meta!"
Zinem tjavdan:
„Se boste pa lahko omožili."
„ Lah ko pa, lahko! So že vprašali, ta in oni! Se ve, kar tako pa tudi ne grem!"
Na to baharijo nisem ničesar odgovoril. Ali Katra je dalje predla.
„Oče je že dobro storil, da me je pustil dve leti pri nunah. Tam sem se veliko naučila. Če bi prišla danes v mesto, bi me prav nič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo teslo z Jelovega brda v Ljubljano, pa bo ko miš v mleku, ki si pomagati ne ve."
Poglejte, poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavijo v mesto! Tedaj dvignem slučajno oči. Prav nič nisem čul, kdaj so se odprla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo se mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav posebne strele spuščala na gospodično Katinko.
Oglasila se je kratko in ostro:
„Mati pravi, da pridi domov!"
Mehko se je vmešala Katinka: „Do večerje je še dosti časa."
„Le pojdi!" Katri niti odgovora ni dala. Odšla je in, če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo. Katinka se je smejala: „Tako hodijo pri nas žene po svoje može!"
Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa sva molče hodila, nato se je pa kar izlilo iz nje:
„Torej tako! Doma te čakamo! Večerja že stoji, in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla. Ves dan se pehamo ko živa živina, ti pa postopaš tukaj pri tem kolovratu" — to je veljalo gospodični Katinki — „in do Pre-seničnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! In če češ vedeti, ti povem: tako se sramujem in za tebe! Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kaj bi dejal, ko bi vedel! Tako sem huda!"
Lilo je naprej in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Izkušal sem jo pomiriti:
„Delal sem ves dan."
„Nič!“
„Pismo mi je prinesel gospod Jakob."
„Nič!“
„Če hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendar tudi jaz tja."
„Nič!“
„Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pisarni."
„Nič!“
„Ce pa ni nič, pa naj bo nič!"
„Nič!“
Tako me je prignala do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo.
Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem, da je imela rutico na glavi tako zvezano, da je zakrivala polovico obraza. Imeli smo „raševino“ in največja skleda je bila napolnjena z njo.
(Dalje prihodnjič)
Ob dnevu človekovih pravic
„JUSTITIA REGNORUM FUNDAMENTUM"
• »PRAVIČNOST JE TEMELJ DRŽAVE"
® — ta svareči izrek avstrijskega cesarja ® Franca L, ki še danes stoji na zunanjih 0 vratih dvorca našega zveznega glavne-® ga mesta, imenuje PRAVIČNOST kot # predpogoj za uspevanje slehernega dr-® žavništva.
Kot vsi narodi, tako je tudi Avstrija poklicana, da naj bi preverila ob dnevu človekovih pravic, če se v naši državi spoštujejo tista načela, ki so jih razglasili Združeni narodi 10. decembra 1948 kot »SPLOŠNO LISTINO ČLOVEKOVIH PRAVIC".
V primerjavi z marsikatero sosedno državo, se naša 2. republika lahko pohvali, da spoštuje našo osebno svobodo in da se trudi za našo socialno gotovost. Samovoljnost nekaterih oblasti pa predstavlja le izjemo, ki jo lahko po pravni poti odstranimo ter sega celo do »Evropske komisije za človekove pravice".
Na tistih področjih, pri katerih preidejo naše narodne »osnovne in svobodne pravice,, (za slehernega veljavne) v »človekove pravice", zlasti še, kar se tiče naše miselnosti napram drugačnogovorečim domačinom in tujcem, smo na žalost še na ravni, katero so druge države na isti civilizacijski stopnji že zdavnaj dosegle.
Tako na primer smatramo tuje sezonske delavce, ki z nami vred doprinašajo k ohranitvi našega gospodarskega in socialnega blagostanja, kot nekaj manjvrednega.
Mnogo bolj usodno pa je ponižujoče dejstvo, da marsikateri odgovorni politiki pri reševanju domačih narodnostnih vprašanj klonejo negativnemu pritisku nemškonacio-nalnih krogov, ki so našo domovino že leta 1918 in 1938 pahnili v nesrečo. Namesto da bi velikopotezno izpolnili po devetnajstih letih še zmerom nerešene točke, ki po državni pogodbi jamčijo za varstvo naših narodnih skupnosti, se zaradi stalnega odlašanja nemškonacionalnim narodnim ščuvalcem na Koroškem in neodgovornim zagovornikom asimilacije na Gradiščanskem, daje priložnost raznolike diskriminacije drugačnogo-vorečih narodnostnih skupnosti.
Ponovno moramo opozoriti, da bi realizacija na temelju jezikovnega štetja iz leta 1951 (kot zadnje ljudsko štetje pred podpisom avstrijske državne pogodbe leta 1955) verjetno vzdržala vsako objektivno (in zato tudi mednarodno) preizkušnjo in ne bi po-
ATENE. — Parlament, ki ga je 17. novembra izvolilo grško ljudstvo, je v ponedeljek prisegel republiki, za katero se je grški narod odločil dan poprej, to je v nedeljo, 8. decembra, na ljudskem glasovanju. Grki so se z veliko večino 69,2 odstotka proti 30,8 odstotka odločili za ..demokracijo brez kra-
stavitev dvojezičnih tabel v uradih in v krajih in na hišah oblasti »ogrožala" niti naših državnih meja niti našega lastnega materinega jezika (nemškega). Odločno pa moramo obsoditi vsak poskus, da bi razvpili in označili tiste slovenske in hrvaške deželane enostavno kot »izdajalce domovine", ki iščejo zaradi naše lastne nemarnosti podpore pri njihovih bratskih narodih v Ljubljani ali Zagrebu, kot to delajo naši južni Tirolci v Innsbrucku oziroma na Dunaju. Taki poskusi nasprotujejo čisto jasno tudi krščansko-človeškobratskim ali mednarodnim socialističnim načelom.
Kot je dve in dve zmerom le štiri, in nič drugače, prav tako se ne dajo tudi nedeljive človekove pravice nikjer omejiti oziroma utesniti ali sicer ponarediti brez tehtnih posledic!
Avstrijska liga za človekove pravice:
prof. dr. jur. Erich Komer, I. r.
dež. glavar v p. Ferdinand Wedenig
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
lja“, proti vrnitvi 34-letnega kralja Konstantina II. Volilna udeležba je znašala 75,5 odstotka.
Od 30C poslancev, ki so v ponedeljek prisegli republiki pred pravoslavnim nadškofom Serafinom, jih ima „nova demokracija" predsednika Karamanlisa 220, 60 poslancev ima „centristična unija" nekdanjega zunanjega ministra Mavrosa, dvanajst jih ima ..socialistično gibanje" in osem grška »partija".
Nedeljski referendum pomeni temelj za novo razvojno obdobje Grčije, kot so poudarili vsi voditelji strank.
Po ljudskem glasovanju, na katerem se je velika večina Grkov izrekla za republiko, je ministrski predsednik Karamanlis vzkliknil: »Negotovosti o obliki vladavine je naposled konec!" V svoji izjavi je poudaril, da je bilo ljudsko glasovanje neoporečno in da je grški narod prvič svoboden glasoval o tem vprašanju. Sklep referenduma morajo zdaj Grki združeno gledati v prihodnost, ker to zahtevajo interesi naroda.
Kar zadeva možnosti za vrnitev kralja Konstantina II., je ministrski predsednik Karamanlis izjavil, da sedaj še ne bi bilo pametno, ko bi se Konstantin vrnil v domovino.
Vljudno vas vabimo na
6. Koroške kulturne dni
ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1974 v Delavski zbornici v Celovcu
V	plenarnih predavanjih in v sekcijah bodo referenti iz Koroške in Slovenije obravnavali narodnostna, pravna, gospodarska in zgodovinska vprašanja.
V	okviru letošnjih koroških kulturnih dni bomo priredili tudi zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko ekskurzijo po delu Koroške.
V	času 6. Koroških kulturnih dni bo razstavljal Gustav Janusch svoja novejša slikarska dela v Delavski zbornici.
V	petek, dne 27. decembra, se bodo v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu predstavili sodelavci mladja s filmom, referatom in naj novejšo številko mladja. Nato bo sledila diskusija z mladjevci.
S sporedom bodo začeli v petek, ob pol deveti uri.
Za pripravljalni odbor:
dr. Gustl M ali e, I. r.; dr. Janko Zerzer, I. r.
Nakarios se je vrnil na Ciper
V bistvu dosežen sporazum med Brežnjevom in D‘Estaingom
PARIZ. — V francoskem glavnem mestu sta B rež n jev in Giscard D’Estaing podpisala sovjetsko-francoski gospodarski protokol o petletnem sodelovanju.
Vse kaže, da je francoski predsednik G. D Estaing sprejel predlog vodje sovjetske partije Leonida Brežnjeva, naj bi prihodnjo spomlad, takoj po zaključku ženevske konference o sodelovanju in varnosti v Evropi, sklicali v Helsinkih »vrh petintridesetih", se pravi sestanek državnikov vseh evropskih držav, ki naj bi kronal napore sovjetske diplomacije za uspeh te konference. Razumljivo je, da je dejstvo, da se že omenja datum »vrh 35 državnikov"" (pomlad 1975), spodbudno, kajti dokazovalo bi, da je med razgovori bila premeščena glavna zapreka, zaradi katere je potek konference v Ženevi zašel v nizke vode: vprašanje »svobodnega kroženja ljudi in idej", čemur so Sovjeti po svoje nasprotovali, ker jim ni bilo do ideoloških »diverzij", kot imenujejo kremeljski voditelji širjenje tiska in knjig, ki bi ne bile v celoti na »liniji", kakor tudi vprašanje »svobodnega kroženja" ljudi, kar naj bi omejevalo varnost Sovjetske zveze.
Sovjetski vodja partije Brežnjev je bil tri
® NIKOZIJA. — Grško prebivalstvo na # Cipru je v nedeljo v Nikoziji pripravilo ® veličasten sprejem izvoljenemu pred-® sedniku ciprske republike nadškofu Ma-® kariesu, ki se je vrnil na otok skoraj pet ® mesecev po državnem udaru, naperje-® nemu proti njemu in ustavni vladi.
Makarios je dopotoval s posebnim letalom iz Aten. Ko je stopil na balkon podrte nadškofije, ga je navdušeno pozdravilo 200.000 čakajočih grških Ciprčanov. Predsednik Makarios je velikanski množici dejal: »Mislili so, da sem mrtev, a danes stojim tu pred vami živ in zdrav. Bog me je rešil pred državnim udarom in smrtjo in hvaležen sem ljudstvu, da imam spet priložnost, biti tu.“
V govoru, ki je trajal 45 minut, je Makarios obsodil hunto in njene pomagače, ki so izvedli državni udar, kar je privedlo do današnje drame na otoku. Ko je govoril o turški invaziji, ki je sledila državnemu udaru, je izjavil: »Nikoli se ne bomo sprijaznili z dejanskim stanjem, vsiljenim z vojaškimi o-peracijami."
dni (od 4.—6. decembra) na uradnem obisku v Franciji. To je bil že sedmi franco-sko-sovjetski sestanek. Prvi je bil leta 1966, ko je obiskal Moskvo general De Gaulle.
»Želimo se pogajati s ciprskimi Turki, da bi odpravili razlike in našli izhod za ciprski problem," je še dejal Makarios in poudaril, da se ob tej priložnosti ne želi spuščati v podrobnosti, hkrati pa je dal jasno vedeti, da ne privoli v spremenjeno podobo števila prebivalstva otoka ali v kakršnokoli delitev.
Zadnja vest
Član predsedstva CK ZKJ in predsednik mestne konference SZDL Ljubljana Jože Smole je na proslavi ob dnevu človekovih pravic v Društvu za Združene narode SR Slovenije govoril o pomenu deklaracije ter o odnosu do nje pri nas in v svetu. Posebno je ob tem razčlenil odnos Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem.
»Ob priznanju avstrijske vlade, da zares še ni izpolnila obveznosti dvojezičnih napisov, se velja malo zaustaviti, kajti to se neposredno tiče vzdušja, ki so ga ustvarile prav nacionalistične šovinistične sile, katerim so avstrijske oblasti dovolile neomejeno delovanje," je dejal Smole. Nadalje je izvajal: »Najbolj jasen dokaz za to, da Avstrija še vedno ne namerava storiti ničesar resnega v prid pripadnikom manjšine, dokaz, da se ne samo izmika uresničevanju določil, temveč da skuša tudi enostransko revidirati osnovna določila državne pogodbe, pa je zamisel o nekakšnem posebnem ugotavljanju, posebnem štetju manjšine. Avstrijska vlada se sklicuje na to, da državna pogodba izrecno ne prepoveduje štetja manjšine. Že takšen argument je sam po sebi zelo indikativen. Iz njega jasno sledi, da je avstrijska vlada proti vsebini državne pogodbe, ki jasno opredeljuje obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine."
RUTAR-CENTER
® ugodno dobavi ® in hitro na dom dostavi RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
Avstrijski parlament...
(Nadaljevanje s 1. strani)
je nato v repliki izrazil upanje, da vsaka prihodnja rešitev ne bi postala tako draga kot leta 1972.
Dokaj zadovoljni so bili — kot pričakovati — poslanci vseh barv nad avstrijskim odgovorom na jugoslovansko noto. Prav čudno naziranje o smislu manjšinske zaščite pa je izrazil zunanji minister Bielka-Karltreu, ko je dejal, da manjšina ne sme biti prisiljena, da se poslužuje svojih pravic.
Posebno bombo je socialistični poslanec Thalhammer pri poglavju »notranja politika" otvoril svoj diskusijski prispevek: člane parlamenta je z dejstvom, da se je »neodvisni" poslanec OVP Ermacora, (ki je tudi član komisije za dvojezične table), udeležil v Innsbrucku zborovanja neke »Volksbevvegung fiir Siidtirol" in tam bil sogovornik šefa NDR Burgerja. Na tej proslavi je Burger večkrat govoril o tisočletnem rajhu in njegovih mejah. Ko je Thalhammer vprašal, ali se GVP solidarizira z zadržanjem Ermacore, je nastal hrušč, med GVP pa zmeda. Pozneje je Ermacora pojasnil, da je dejansko imel predavanje, pač pa da ni slutil, kaj bo Burger govoril. Posebno luč na zagovor Ermacore pa meče dejstvo, da se ni distanciral od Burgerjevih izvajanj.
Nagrada za dr. Ogrisa
Med kulturnimi nagrajenci letošnjega leta je tudi dr. Alfred Ogris, rojen v Borovljah. Dr. Ogris, študiran zgodovinar in germanist, deluje v deželnem arhivu in se ukvarja najraje z naselitveno in socialno zgodovino. Tako je tudi dobil deželno nagrado za znanost. Leta 1972 pa je dr. Ogris bistveno pripomogel, da je prišlo v okviru zakona o dvojezičnih napisih do uradnih slovenskih o-znak. Kot germanist je tudi dr. Ogris bil poklican, da pomaga pri iskanju slovenskih oznak. Tako se je Globasnica potem uradno imenovala »Globasnitz — Klobasnica", Št. Vid pa je postal »St. Veit — Št. Fid“, Borovnica »Freibach — Frajbah". Takih uradnih spakedranščin je bilo še več.
Zanimalo bi nas, ali je dr. Ogris ravno s temi imeni postal aspirant za nagrado za znanost.
v
(Šport - Ipmi
Prva runda v tekmovanju za svetovni pokal v alpskem smučanju v francoskem smučarskem letovišču Val dlseru, v kateri so tekmovali moški in ženske, je končana. Lahko rečemo, da so avstrijski športniki odnesli sijajno zmago.
V	sredo, 4. decembra, je zmagala v smuku Avstrijka VViltrud D r e x e I. Favoritinja Annemarie Proll-Moser je bila šele sedma.
V	četrtek, 5. decembra, je bil na sporedu veleslalom za moške, pri katerem je zmagal Italijan Piero Gross. Presenetljivo dobro se je uvrstil naš koroški smučar Franz KI a m m e r — na 5. mesto.
V	soboto, 7. decembra, so tekmovale v veleslalomu ženske. Avstrijka Annemarie Proll-Moser je sicer specialistka v smuku, toda tokrat je dokazala, da je uspešna tudi v veleslalomu, v katerem je na »Kriteriju prvega snega" osvojila prvo mesto in se tudi povzpela na čelo skupne lestvice za svetovno prvenstvo.
Prvi moški smuk v sezoni za svetovni pokal je bil v nedeljo popolno zmagoslavje Avstrijcev, saj so pobrali prvo, drugo in četrto mesto, poleg tega pa še dve uvrstitvi med prvo deseterico.
V	lepem vremenu je bila 3293 m dolga proga z 915 m višinske razlike in kar 45 kontrolnimi vratci trdna in hitra, tako da je bi' zmagovalec Franz K I a m m e r kar za štirj sekunde hitrejši kot pred štirimi leti Kar Schranz, ki je bil doslej rekorder proge. Korošec Franz Klammer vodi sedaj tudi za svetovni pokal. Eden poglavitnih favoritov Švicar Collombin je padel in si laže poškodoval hrbtenico.
Svetovni pokal v številkah: moški (po dve*1 tekmovanjih): 1. Franz Klammer 33 točk, 2-Gross 25, 3. Grissmann in Stenmark po 2 točk itd.
Ženske: 1. Moser-Proll 29 točk, 2. Dreke1 26, 3. Kaserer in Zurbriggen po 20 točk ito-
Skupna ocena (moški in ženske) po štiri*1 tekmovanjih: 1. Avstrija 162 točk, 2. Zvezn3 republika Nemčija 46, 3. Italija 39, 4. švica 38 in 5. Francija 37 točk.