12. *tev. Poštnina plačana ˇ ffotovini. Celje, pondeljek II. februarja «929 Leto XI. Ixnala « pondejeBc In četrtek. Stane mesečno Din 7*— ea ioozemstvo Din 20'—. Potiameina &ievilka I uin. Račun poStno-čekovnega javoda štev. IÜ.606 ^m^ Jlffl B JC JHfl Ur«dni'«t«o In uprs« ilötvo 1 -lie Strossmayerjeva ulica 1. pritr-ie Rokopisov ne vračamo Ogtaal po tarifu. Telefon int. štev. 65. Izpolnitev davčnih prijav za pridobnino. Režijski strokki, čisti dohodek. K-o je bil po navudilu v zadnji šte- vilki »Nove Dobe« ugotovljen kosmati dohodek, ki se vpiše v prijavi v vstre- zen razprodelek: »brutto-dohodek, do- sežen v 1. 1928«, jie ugotoviti stroške, kateri so smejio ocVsteti od kosmatega dohodka. Od kosmatega dolnodka se smejio od- števati stroški, potrebni. da sc doseže, vzdrži in zavaruje kosmati doliodek. Kaj je zakonodajaJec pod to definicijo mislil, si najlažje predočimo, ako si »opet pomaga.mo z racnnom izgube in dobička. Kar se in>ore izkazati pri knji- govodsko pravilnem raeunu iz/gube in dobiöka kot izguba, upošteva se tudii pri ugotovitvi davka zaveza.niih dohod- k-ov kot odbitek, odnosno kakor na.vaja prijava saima, kot režijske stroško. Sprieo znaeaja režijskib stroškov jih zakon sam ne more navajati taksativ- no, ampak samo primeroina. Mod to stroške šteje zakon med drugini siede- te: 1. najeminina za lokale v tuji zgrad- bi, odriosno najemna vrednost v lastni zgradbi, ako ni, kolikor je zavezana davku na dohodek od zigmdb, daljo kur.ja.va. raizsvetljava in podobno; 2. katastrski eisti donos z-eml.jisč pri njihovem trajnem izrednem eksploati- ranju, na primer pri kamenolomih, apnenicah, kopanju peska, kuhanjo losnega ogl ja itd.: 3. place in dnevne mezde pomožno- ga osobja in služabništva v donarju ali v naravi. — Zakon ne določa, kako naj so bcenijo pvejemki nameščeTica v naravi. Broz dvoina ne bo zadržkov, da se ti prejemki ooenijo onako kakor za uslužbenski davek, tore.i za ponrof*- nike (hrana in stanovanije) 4200 Pin in za vajence (hrana in stanovanjo) 1500 Din — utemeljiti pa -so da ravno vsled tega. kor zakon no dajo za oceno nikakih navoclil, tudi odbitek v iznieri dejanskih stroškov za prehrano in sta- 110 in sta.novam.ia ako ti prosogajo gor- nji znesek; 4. odpisi za amortizaicijo zgradb, ki niso zavezane d'ai\'ku na zgradlw, kor se pri onih, za katere se pla^uje zgra- darina. amoi-tizacijo upošteva žc pri odmOTi zgraidaiino; ödste ti so sine da- lje üdpis za stroje in za- ostali mrtvi invontar; 5. obresti dolgov, ki obi'oiiioiijajo po- sol, toda samo v toliko. koJikor so po- saniozno in i)oiincnoma izkazane in dokazaxie; med to vrsto obresti spada- jo obresti najetega obratnega kapitala; (5. dojansko plaoani d'i'zarvni in sa- iivovi]>ra.vni in posrednl davki, takse, car ine, davek na poslovni prcmet, pri- .spevki za zavaravan.ie lniiiešoencev v mejah zakonske obveznosti, premije za zavar'ovanjo zgradbe in obrata, blaga in strojov; 7. prispevki za pokojninske fondo namoseoncov. cv jim je davčni zaveza- riec zavezan z zaikonom ali z oblastn.o odobi'ieni-mi pravilj. Predavanje g. Za-A'arj'a. se.je bavilo na to s |)olrebo knjigovodstva in ä raz- nimi način ugotavljanja davčne osno- ve. Na to so \o baivilo s i>ri.jac(uni rfavkoplmevalcev, ki nima- :jn -popolnefja knjiyovodstva. Zakonodajalec: reflektira na da.včno lirijavo tudi pri davkoplačevalcih, ki nimajo i)opolnoga knjigovodstva, od- nosno imaio na razpolago samo za1- pisko, na kojili lwdstavi morej.o z vecr- jo ali manjiso sigurnostjo zbrati po^ datko za, vračunanje kosmatega dohod- ka in rožijskih stroškov. Rofloktira pa tudi na davtno jirijave onili davko- plačevalce.v.. ki so pri izpoilnjoivanju davrno prija.ve glede kosmatega. do- had ka in gjc4(i rozijiskih stroskov na- rozani izkljnfno na svobodno oceno. Zakon iv.ieeno določa: Davčni zavezanec mora tof-no in dolorao odigovoriti na vsa vprašanja., postavljona v prijavi. Če se doliodek ne niiore ugotoviti niti z ocenitvijo, za- došča,. ako navede davčni zavezanec v j>rijcivi sainiio dejanske ali druig« j)o- datke. ki so potrebni za ocenitev. Ti podaiki so: višina vložene gia.v- niee, višina opravljenega prcxmeta in možni dohodek. Najmanj to podatke niora torej vsak davko^'liawvailec navesti v pri- iavi. V zniislu teJi izvaijanj se izkažejo v razprodolku brutto-dniliodek. rezlijski strnški in čisti dohodek: a) pri podjetjih z redn im i knjigami in pravilno invonturo: podatki po teh knjigaih; b) pri ]K>[ljetjih, ki riimajo rednega knjigovodstva: pcdatki po svobodni oconi na ]>odlagi omj&nk:, ki so dado vorodostojno dokazati. Vsak davko])la.cevalec:, ki jiima rocl- nega knjigovodstva, naj torej oceni po svojih zapiskiih ali drugih pripomoč- kih k'OsmaU dohodek in režijske stroš*- ke, da s tem olajša tlelo davčneiniu od- horu, ki bo na podlagi podatkov iažjo dognal objektivno resnico nego sa.nio na ])odlaigi podatkov, katere mu pri- pravi davčno oblastvo. Pri])oroeljivo je, da taki d-avkop'IacevaJci prilože pri- javi tudi pojasnilo, kako so pnM'aiC'U- nali kosmate dohodke in. režijske stroske, da s tem svojo oceiio })odpro in so morebiti ubranijo pred nadalj- nirni ]toizvedbaini davcnih oblastev. Taka lwjasnila naj bi vsebovala tu- di podatke o vi«ini o^pra.vljenega pro- jii'eta in naja;la vse posebne moinente, ki vplivajo na pronietne, pridobitne in dohodninske prilike dotičnega dav- koplat'ova.lca, na ])rimer podatke o konjunkturi itd. Trgovec ali obrtnik oceni -v tem pri- meru najpreje opra.vljeni promet, po- tßin kosmaü doliodek, to je izkupiček za blago po odbitku nabavnih stros- kov, izka/.e detajlno režijske stroško in })rerai'uni poteni cisti dohodek, za- sö pa obenejn preračuni, koliko bo plačal davka na napovedani dohodek, da ga ne bo se le višina predpisane1- ga davka poucila, da je svojo do.hodko napacno proračunil. Ako je na.pravil v letu 1928 približ- 110 500.000 Din prometa in je zaslužil pri tem promotu brutto 10%, izkaže imitto-dobodek s 50.000 Din. odstoje režijsko stroške in navede ostanek kot cisti döhode-k. Poleg prometa, ki mora soiülacati s četrtletnimi izkazi o plača- nein da.vkn na poslovni promet, je na- vesti tudi druge ])oda.tke, iz katerih so K'.w rfclcpati na vižino prometa, na vri- nier pvi goistilničarju mmožin.o ])otoče- nili pijač, pri mesarjih število zakla- nih živali itd. — Vse po-Ma>ge o prera- L-unanju kosmatega ali čistoga. dohod- ka morajio biti za.nesljive. Pred oemi mora imeti davkoplai&ovalec, da so dolžne dajati davenemu oblastva 0 njegoviih pridobitnih razmera.h pojctR- nila obeine. pošta cariua.rnice in vsi drugi državni uradi in državna ob- lastva. Tako izpolnjena prijava se izroči pristojnomu ol>činskomu uradu, od- nosno davenemu oblastvu proti potr- dilu. Predloži jo in jo obeneni obvezno podpi.šojo davčni zavezanoc, pri prav- aiii osebaJi pa njih predstavnik. Ne- pismeni ali ne dovolj pismeni davko- placevalei smejio podati prijavo, če ni- so zavoz/ani vooditi knji/g, tudi ustno na zapisnik pri obeinskwn ,aiü pri davenem oblastvu. Staro strankarsko gospodarstvo v oeljskem obcinskem svetu. V petek zvecer se je znova vršila se- ja celjskega obeinskega sveta. Pred prohotlom na, dnevni red je stavil ob- činski svetnik Posavec predlog, naj se vse seje obcinskega sveta proglase za tajne. Proti temu predlogu je nastopil obo. svetnik Leskovšek, naglasajw-, da bi to i'zzvalo splosno nezadovoljstvo med cMani. Ko se je na>to priglasil k besedi še obč. svetnik dr. Kalan, mu župan ni hotel podeiliti besetle, češ da je 0 tem pred-logu debata nedopustna. Nato jo stavil predlog na glasovainje. Z glasoA'i bivše večine razpuščenega obcinskega sveta. je bil predlog sprojet. Zasto))niki tiska so morali z ostalim obcinstvoiin na poziv zupana /.apustiti sejno dvoran0. Na poznejši tajni seji jo prišlo do Imrnih nastopov med pristasi veeine in bivšo oipozieije, ki je ooitala župa- nu, da je s svojim postopanjem krsil ('len 37 obcinskega staituta, ki dolooa. da morajio predloig 0 izkljucitvi jav- n'osti staviti. najmanji trije obcinski svetniki. To^ndovna opozoritev obrin- sk-ega svetnika dr. Kalana je obtain hre/. upoštevanja. Nato je bivša veči- 11a1 proti stvarn.im, lo.ialni.rn in iskre- niin a^olom obf. svetnikov dr. Kala- na, Prolc.orška in dr. TTvasovca izvoli- la odseko po starem stvankarskem k'liüeu.. tako da iimajo stir je nemski bbfinski vetniki v edsekih tri referen- ts, 10 obi'inskih svotnikov bivse STiS pa nol>pnoifra! Yolitov odsokov so tudi ni vivsila no do'lorbah statuta. ki pred- nisuita volitve z listki. Tako se nada- Ijujio strankarsfvo, ki je vladalo v proišnje-m občinskom svetu. toda na t<\. način so ne spostujoio nacela kralje- vo^.a manifosta. Železniška npsreČa v Rimskih tool:cah. V Celju, 11. feibruarja. Danes zjutraj ob pol 3. uri se je zgo- dila na postajii Rimske toplice težka žpilezniška nesreca. koje žrtev bi sko- raj postala. trža&ki brzoviak in ljul)- Oče Kondelik in ženin Uejvara Oeški spisal I^nat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina 32 »Kaj jih jaz zbirain, Beti?« se je je- zil mojster. »Drugi nie zbirajo. Na«n- krat bi bila rada pri na.s cela Praga. No, sedaj pa ne povem nobenemu vec, dia bomo slavili rodbinskega Silvestra. sn mizo bodemio morali raztogniti . . .<¦< »No, dobro, stari!« je mirila gospa. ki ji jo bilo žal prvih ljesed takoj, k;o jih je spregovorila, »dobro, raztegne- mo mizo — denemo tarn desko, dve doski, ako bo potreba, to nie ne de: Toda a:ko ta gospod fiaropatka pölze — stari, prinesi jih n0 še trideset — za nie na svetu noöem, da bi jih zmanj- kalo — in zadnji čas jo,, aa kSi) skuha- jo in razsekajo.« »Zopet moram leteti, Beti? In zopet k Vondrac'ku v Perlovo ulico? Sedaj sem ravno od tarn pritekel? Naj gro Katinka!« Ne more — pogld, kako delo ima!« Katinka se'je smukala polunaga po sfrJjaih in jih je umivala s ščetjo. »Torej naj gre Popica!« je zaklicai 000 Kondelik. Poglej jo! Celo uro bi se morala na- liravljati — in pölze seka. Kdo bo pa delal to naniesto nje?« »Jaz ne grem nikamor!« se je bra- ii.il mojster. »No, torej pojdem pa jaz, Konde- lik«, je rekla gospa hladno in suho — toda vsaka baseda je bila ka-kor pu- ščica. »Bodemo pa večerjali šele ob devetih, ce ne ob desetih . . .« In je začela odvezovati predpasnik. Mojster je bil razorožen, premagan. »In koliko mora biti teh polžev, kaj?« je vj)ra»al. >Trideset, stari«, je od,govorila go- spa zopet prijazno. »In kako limono kupi zraven in cotrt sardel — tudi čaj nani je pošel, stari, in steklenico ru- 111a bi lahk'O i)rinesel, da ne bo-mo da- 3ali ostanek na mizo . . . tako čudno se potem vidi . . .« »Sliši«, Beti, ako potrebuješ še ka- kih trdih zomolj in presieeve masti — ali suhih čcšpelj in popra in kakih dišav — reci mi sedaj vse naenkrat, da me ne naženeš znova, ko se povr- nem-------«, je rekel mojster zbadljivo. »Ne, stari, nieesar voč — in če bo kaj manjkalo, skoči Katinka, ko po- mij.o tla.« Gospod Kondelik si je obrisal čelo, dal klobuk na glavo, odkašljal se in je šol iz kuhinje. Ko je bil ze na koncu stopnjic, se je spomnil, da bi moral obleci suho srajco. Bil je ves moker od potu in mraiz ga je tresel po hrbtu. Mrmraje je hitel po ulici in je jezno sikal skozi zobe: »Vi ste mi dali Silvestra! Zadosti Kern se naletal. Sedaj bo gotovo dovolj! Verujem, vse jim prinesti skupaj! Sar- in 0, da bi ne postal iz tega . . .« Niti pomisliti si ni upal. Neka grozna l)ošast se je pojavila pr-ed njim. »Ako bi niogel sedaj iti skozi predor — sicer ine se kdo sreča«, je nadalje- val. »Ne, sedaj ne povabim več niti mestnega župana.! Kdo ve, kam bi mo- i'al zopet leteti . . .« Gospa Kondelikova je nestrpno ča- kala celo uro. Slednjič je soprog pri- sel in vrgel na mizo zavitek, ki ga je prinesel od trgovea. Gospa nnu je hitro vzela iz žepa zimske suknje steklenico ruma. In mojster Kondelik je rekel: :>Anipak sedaj, Boti, hitro suho sraj- 00 — vzemi narnočeno brisalko — in mi malo »zmasiraj« hrbet — tak sem kakor miš . . . !« Boječe je pomaigala gospa Kondeli- ku sleči obleko, brisala mu hrbet, da se je sania spotiia, zvlekla je nanj sraj- co in mu pri tem ved.no prigovarjala*. »Le počasi, stari! Lepo sedi, ali pa lozi na divan, iimiri se, ne misli na to, nie ne bo . . .« Stresla se je, ko je pomislila, da bi danes . . . da bi moglo priti . . . Mojster ni odgovoril. — Komaj je imel na sebi srajco, je hitel k postelji., potgrabil je zajca, oprl se in si fcaöel sozuvati čevlje. Toda ko je zvlekel pr- vega in se je pripognil, da bi pomagal iizuti še drugega, je začutil, kakor bi ga nekdo udaril po križu. Hitro je ho- tel na divan — toda ni se mogel več zravnati. — Mojster je skromžil obraz in je z-akričal z groznim glasom: »Jezus, Mari ja, Beti — je že tu! »Houser« me trga!« In sključon, kakor kljuka ?)ri lajni, se jo opotekel po sobi in je padel v na- slonjač. Gospej Kondelikovi ste otrp- nili roki. »Beti«, je stokal miojster, »ti imas smrtni groh — takolo ravnati z menoj zadnji dan v letu! Vi ste mi dali Sil- vestra!« »Ampak stari«, so je branila. gospa in cudno, da ni zajokala, >>ali motrem jaz za to? Ugnal si se . . .« »Kdo pa nie je gxmil, Beti, kdo?« je ocital niogster. >^ Poglej, kako si nie po- h a bila —- za novo loto!« Ko je prišel Vejvara z gospodoin Hupnerjem, je sesdel mojster še vedno v naslanjaču in si ni upal ustati, da bi mu ne bilo šo hujše. Tiho je zdiho- val, kakor po udarci.h ure, pozdravil je oba gosta, ])okimal jinia je samo z glavo in joi je žalastno pogledal. Toda ko je pristopil k njemu Vejvara, da bi mu podal roko, se je povrnil gospodu Kondeliku zopet stari glas in je rekel trpko: -Glejte, Vejvara, kar se va-m ni po- srečilo z vsemi vasi.mi izleti, posrečilo se je danes našim ljudem! Tu ležim kakoir Lazar — ko sem se nalotal in jim vse znosel skupaj — in imam v liTbtu ^houserja«! — Stara je hot el a imeti rod.binskega Sih'estra — sedctj ga ima! To ste mi zopet dali, ljudje!« >Houserja?« je zaklicai gospod Hupn er. »Mazat, mazat, oce, s flni- d'om. i>a bodete ziopet dečko! Pašljite si po steklenico k Nevinemu . . .« Mojster je zamahnil z roko. kakor bi od.gia.njal muho. vDragw — to je vse za nie, to že poznani. Ta< kre me bo vil, dokler me 6tna2. »NOVA DOB At Stev 12 Ijianski osetbni vlak. Ljubljanski oseb- ni vlak, ki odhaja iz Ljubljane nor- maJno 23.08, je imel že v Ljubljami ra.- di zamrzlih koles 15 minut zamude. Ko je prispel na Zidani most, jie mo- ral čakati na potniški vlak iz Zagreba, ki je imel nad eno uro zainude. V tern ga jo prebitel tržaški brzovlak, kar so nonnalno dogaja. na kolodvoru v Ri.m- skili toplicah. Ko jo sLednjič osebni vlak po 2. uri zjiutraj odvozil z Zida,- liega mtoista in prispeil do Rimskih to- pi ic, se je na signal promotneiga urad- nika tik pred postajio sunkomia usta- vil. Potnikov, ki so bedeli, se je po- lastila razburjanost, ker so slutiline- srečo. Kretnieo na severni strani ko- lodvora jie inalo poprej pasiral tržaški brzovlak, v tern pa je priliajal iz Laš- kega zbiralni. tovorni vlak. Kretnioar je čakal v svoji utici na odredbo pro- metnega uradnika, ki je kretniearjia še pred pribodom Ijiubljanskega oseb- nega vlaka teles onično vprašal, a:li že vidi hiiči pribajajoöega tovornega vla- ka. Ker je kretničar odffovoril, da to- vornega vlaka so no vidi, mu jie dal prometni uradnik nalog, naj prestavi kretnico na stranski tir, na katoraga naj bi zavozil tovorni vlak. V trenut- ku prestave je bila lokomotiva tovor- neitfa vlaka že na kretnici. Posledica '\eči — kakor hitro bo- (Jp gotovi, ti jih prinesem in ostanem tu pri tebi. .stari — odnrpmo vrata na- etežaj — vse boš slišal, kakor bi bil z njimi pri mizi . . .!« »Tirpan« se je prijel, mojster se je oprezno obrnil, gospa ga je pokrila z odeio in je bitela zopet v kuhinjo. Medtom sta prišla tudi Koomib in Šaranalka in predno so sedli k mizi, je bil pri gospo^n KondoHku cirVus. Gospodio so so zbrali okoli y>osk'l:e, pomilovali boln'ka. svetovali. toda ve- selo raznolo/onie jim ni prr^lo. Polži so dišali iz kuhinje tako vabljivo, ne- promiatrljivo. »Ena stvar je (rotova, Kondolik«, je rekel gospod Konjetop s prepricanjem, vse priznanje. »Lokailanzeigerjev« čla- nek., ki sin« ga priobeili })i'ed kratkim. kaže dovolj jasno, kake naniene imajo aeniskuiai'jii s takimi aigitacijami. d Zelo umesten odlok je izdalo te tlni ministrstvo za not ran je zadeve. Odre- dilo je, da naji nase politicne in upra,v- ne oblasti pazijo do.sledno na to, da so bodo povsod in dosledno rabila imena na.ših krajev, gorai, rek itd. dosledno v pravilnem shwanskem nazivu. Tako bodo izgimle nemske spctkedranke zlasti iz onih nwn-skib listov, ki izbaja- jo v Mariboru. Gelju in Zagrebu. Pa tudi jiavne napise je treba revidirati, Kdor opazuje n. pr. naše Gelje, vidi, kako skušajo Nemci v tern oziru gre- šiti, ne po nevednosti, ternveč nameno- lna in demonstrativno. Primeren pod- uk bo tu zelo na inestu. d »Politischer und wirtschaftlicher Verein der Deutschen Sloweniens in Marburg« sklicuje v .Cillierci' neženi- rano svoj redni letni obrni zbor, da»si jtö to društvo, kot smo čitali, kot jioli- tična organizacija razpusceno in dasi ni v Sloveniji nobenega »Marburga« več. d Olepševalno in tujsko-prometno drustvo v Celju sporoca, da bode na lnaskeradi na pustni torek v Geljskem domu izredno dobro zakurjeno. Dru- stvo je poßtaivjlo v mali dvorani poseb- no pec. ki se kuri z žagovino. Central- na kurjava se jg začela že danes ku- riti. Ta pleena prireditev je bila doslej še vsako leto zelo dobro obiskana in bode nedvomno tudi lelOvS. Opozarjamo na dragocena darila za najlepše mas- ke! d Sokolska maskerada, ki se je vrši- la na pustno soboto v prostorih »Gelj- skega Doma«, je znova potrdila sloves. ki jio ta tradicijonelna celjwka. priredi- tev uživa med vsemi sloji občinstva. V prelepo okrašeniih prostorih so je zbralo voliko štovilo lepih mask, ki so v živahni ra:zposajenosti rajale vso noč, Tudi ostalo občinstvo. ki je v ve- likein številu prireditev o'biskalo, se je izvrstno zaibavalo. Pri tekmovaniu mask so bile po oddanih glasovih pri- znanio slodore cene: 1 da.rilo skupini tolovad.k celjfike.üa Sokola »Kozaki«, 2. darilo gdč. Ani'eli Kovačevi, Gelie, 3. darilo ffd.c. Lidiji l^eroaniievi.. Gel^e 4. darilo gdč. Bezenšekovi iz Frankolove- fiia. V šotorih so stro^Lo s priznano ljiubkost.io in pu.4rezljivost.io Sokolstvu naklonjene gospo in gosT)odi'čn-e. Za lep uspehi pri.reditve imajo razun teh največ zaslug oni. ki so v mrazu delali ve?. dni in veselične prostore snreme- liili v pravljirno dvoirano kraliostva Kurentovega. Plese je vodil s prizna- no rutino plesovodja g. Öerne iz Ljub- ljane. d Umrla je v soboto po doki, silno murni bolozni trospa Mari ja Ve/oonik. zasobnira,. v 73. letu starovSti. Pokojmi- ca je tašoa g.^-Al. Mastnaka. veletržca \' Gelju. Naše sožaljie! »da te letos ne bo več mučil »hiöuser« — in tega se labko veseliš . . .« M-ojster je zamrmral nekoliko besed, katere je raizumel samo Koir>top. Ta se je glasno zasmejaJ in rekel: »Kaj m\ da ti je takoj bolje, slikaT. kaj ne?« Ob pol OvSmih je sklioaJa gospa 'Kon- delikova goste k mizi, in je nesla spo- toma sonroiru krožnik izbranih poI- žev. Razkrojiila jih je in jih dajala mojstru na žlicici v usta. Iz obednice se je oglasilo trkanje na kji-ožnike. srkanje soka iz lupin in glasna pahvala. Tu se gospod Konde: lik ni moeel več zdržati, obrisal si je usta po desetem polžu in je mrmrail v pernico: »Meni se zdi, banda! Požrite, kar sem vara nanosil, a iaz ležim tu kakor svetopisemski Lazar.« In ko je opolnoči gosnod Hupnev pozdr.avil novo leto z daljšo nanitnico in je oela družba burno odobravala n:egove besede. in ko se je takoj na to napivalo na z/dravje cospo^a Konde- lika, na kar je Koniotop pristavil, da je na vsn.k nacin bnlja imeti »hous^r- ja« od Silvestra do novetra ]efa kakor masprotii'O. je znmoniljial ubogi gosti- telj v vseobčem hirupu: »Menežarijia! Sedaj se bonvio del at i še norria iz mene — za pölze in za ka- vijar! Da bi si vsaj pokvarili zeloflce!« Tola tu se je vsula cela družba v Kondolikovo spalnico, nji na čelu go- spod Hupner, ki je nosel na cinastem krozniku viso-ko, ozko ca.so zlate pija- če, in vsi so trkali z mojstrom. Maskerada Olepševalnega in tujsko-prometnega drušfva je v tor*»!/ 1?. H. 1929 Fotograf PELIKAN je ta veöer na ra^po'ago maskam v posebni sobi na galeriji v veliki dvoranj Celjskega doma. Cenj. maskam je dana pribka, da se dsjo med zabavo fotoprafrati in so te vrste slike gotO'O intfresantne in vsakemu lep spomin; v svrhi) fotog'af ran)a se ni potrebno še kak drugt dan obteči v kostum, k^r se lahko opiavi vse na en večer. Za obilen poset se priporoöa Jos. Pelikan. N- prezrite to priliko ! Slike bodo, kakor žf od lan- skega l^t« /n>inn, nrvovrstne. d V Celju so umrii: 8. t. ni. v bolnici : Marija Stolekar, 72-letna kočarica iz ; Vrbja pri Žalcu in Antonija Altzieb- j ler, 79-letna zasebnica iz Caberja. — j 10. t. in. v bolnici Ivan Šket, posestnik iz Čačevasi, obč. Kostrivnioa., star 50 let. Zapusča ženo in (5 otrok, (1 Zaključek autogeničnega tečaja Zhornice TOI so vrši v sredo 13. febru- ! arja ob 3. uri pop. v hotelu »bell vol«. Zaključka se oficijelno udeležijo za- stopniki Zibornice TOI in Slov. obrtne- ga društva v Celju. Obrtniki, uddežite se to male slavnosti! d Ljudsko vseučilišče v Celju. 6. t. m. je predaval vseue. prof. dr. Jelačic i.'z Skoplja o tragediji ruske revoluci- }G. Snov je bila razdeljena na tri po- giavja: 1. pad dinastij>e; 2. revolucija; 3. bcljiševiki. Frcdavatelj je |)odal po- sluäalcem jawno sliko o grozotab, ki jib jie pretrepl ruski narod. Močan aplavz koncem govora je l>il dokaz priznanja s post ova neinu g. predava- telju. d Mraz. iieograjiska vremenska opa- zovalnica poroča;, da so ini-eli ^•oeraj zjutraj v Beogradu 30 stopinj G, v Petrovaradinu 24, v Zagrebu 12, v Ljubljani IG, v Sarajevu 1*5, v Splitu 3, v Nisu 20 in v Skoplju 18 stop in j pod ničlo. Opazovalnica pravi, da je za danes pricakovati omiljenjie rnraza, vendar bo v nokaj dnevih zopet buda zima, ker piibaja iz Rusije nov val mraza. — V Oolju sino imeli daiK\s in včeraj 18—19 stopinj G, izven mesta l>a je bilo nedvomno voč. Včeraj po- poldno in zvecer je pihal ledenamrzel veter, ki je povzročil skoraj neznosen mraz. Moeno pa se čuti pomanjkanjie premoga in vode, ker so vodovodi po ininogih bišab za,mrznili. Mestna vo- dovodna uprava ni izdala tudi nika- | k'Oga navodila, kako je ravnati z vo- dovodi v mrzlein času. d Iz celjske policijske kronike. A r e - tiran je bil A. C, delavec pri West- nu, ker je smatral Razlagovo ulico za javno strankšče. Pri aretaciji je povrh toga navedoil napacno ime. — Radi n e p o s i p a n i h it r e t o a r j e v je prijavljeinih devet hišnih posestnikov. ¦— U k r a d e n je bil mesarskemu po- mocniku Petru Kajbi v klavnici nov predpasnik. — Na varno so s p r a v i 1 i dve potepuhinji radi taj- ne prostitucije. Pri zdravniškem pre- gledu se je ugotovilo, da ima jedna, neka T. H. sisi-lis. — Tri p r i j a. v e se bavijo s prekoračenjem policijiske ure, s stresanjem prahu s stanovanja na ulico in z nedovoljeno prodajio umetnih cvetlic. — Z g u b 1 j e n i h je bilo na poti iz Celja do Škofjevasi 1.300 dinarjev. il Iz wlske službe. Prestavijena je LH'iteljioa. Terezija Pirnat iz Blance v pisarno okr. šolsk. nadzornika v Smarju pri Jelšab. d JJmrl je na Ločici pri Vranskem gostilnicar in posestnik Ivan Blatnik. Pos-rob se je vr&il danes. d Ogromen pritisk xpeharjev na ma- riborski trg. Na mariborski trg je do- šlo v soboto nu: manj1 ko 326 sani in vozov s svinjskim mesom in špebom. Kljub temu ni bilo zaznamovati po- sebnftga rsa-doa cen za speb. d Vcliko eksplozijo so imeli v stro- jarni mestne plinarnn v Solitu. Eks- plozija je bila tako silna, da so popo- kale vse šipe v okolici. K srwi se v stroiiarni ni nikdo naibajal ob oasu eksplozije. i d PavnaU'ij^vo drz. rudnikn v Za- i bukovici pri Celju spreiema do 21. fe- j }>ru,arja ponudbe glede dol>ave 140 ; kub. metrov ia.msVega lesa in 10.000 komadov zidne opcke. ! d Volkovi pri GuHanm? »Marbur- ger Zeitung« poroca. da je sl;?.al nre- teklo soboto posestnik Franc Šunko v Muistanjski okolici Kumljiiv neinir pri svoji ovčji staji. VzeJ je debelo palico in sei gl edat, kaji bi bilo. Pred sta jo so pa bili volkovi, ki so se vrgli na kme- ta, vrgli ga na tla in razmesarili. Že- na in otroci mu niso nioigli pomagati. d Aeroklub »Naša krila* v Celju. l)ne 4. fobruarja 1929 se je vršil občn>i zbor Aerokluba. »Naäa krila«. Radi presla.be udeležbe in preanJacnega za- nimanja se isti jirelozi v smislu pravil na pondeljek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijski sobi Narodne- ga doniM. Ponovno prosimo vse člane in interesente, da se sigurno udeleže tega obmega zliora, ker se vrse volitye novoga odbora, kateri se mora pove- čati, da bode v bodoöe omogoceno uspešno delovanje tudi v tern pokretu. Osebna vabila se ne bodo ra.zpošiljala. d K nasemu Hančiču o »Wasser- drucku« naim piše nek gospod iz Ma- ribora: »Lahko bi Vam napisal celo knjigo takih recil Ravnokar je rekla gosposko oblecena gospa (v kavarni) mladeinu gospodu znancu: »Kdaj ste pa bli i)ri »stelungi?« V spom.inu so mi os tale besede, katere sem si i šal leta 1915 na parniku v Trstu: »kar eins- zwei bo vafenštilstand, pa bo fertig«. (Zelo se je motil dotični gospod!) — Pred par dni sta govorila dva gospoda (tudi v kavarni), oba doktorja pravde o Afganistanu in kralju Amanullahu. Neliote som slišal besede: »Jest sem pa mislu. da ga buda abmurksali«. — To so mi /xl.i vikek mrcvarenjia. Nikjer pa nisem slišal tako slabo govoriti, kakor v Vašem mestu. Ne vem, ali se nočejo učiti ali pa se norčujejo iz na- šega jezika! »Komu sliši?« je v Gelj.u navndna fraza.« d Za mizarska tečaja, ki ju priredi Trgovsko-obrtna zbornica v drugi pa- lovici ft'bruarja v Cclju, se je doslej priglatsilo že t-ez 90 udeležencev. d Mura zamrznila. Tz Murske 8obo- te porocajio, da je Mura med Prek- mui'jem in Slov. goricami me«staraa popolnoma zamrznila. d Iz železniske sluzbe. Ini'caiovan je Rudolf Verdorber za brzojavnega uradnika v Gelju. d Vitanjske novice. IT in r 1 a jo v Vi- tanju gospa Antonija Kuznuin v st$- rasti 70 let. — Autoomnibus vo- zi zopet red no v Celje in nazaj. d Razstava v Barceloni. Kakor smo že porocali v nia.šem listu. se nasa dr- žava ofic.ijelno udoloži svetovne ra.z- stave v Rarwlrrri, ki se otvori dne 15. maja t. 1. Ker bo za prevoz predmetov, ki se bodo zbrali do konca maroa t. 1. pri. Zibnrnici za treovino, olirt in in- dustrijo. skrbela država sama na svo- jo stro^ke in niso tflcle razstavnih prostorov združeni zia interefiente ni- kaki stroški, je pričakovati, d;i ne ba- dn naši izvozniki omistili utrodne pri- li-kc». k^itero jim nudi razstava za brez,- pla.rno rokl«imo in. da. so bo-do U'l^lezili razstave z blatfovnimi vr/.orci, slikami i. dr. v kar na'vecjem številu. d Iz Slovenjamdca. Pri nas se j*> tu- di letos vrsil sokolski pies, ki Je znviraj, ena izm^d najlopših prir^ditev v sezo- ni. Kakor vsaiko leto. je )vU. tudi lptos glavna točka veeera volitev najlepže damp, z;i katero je vladalo ppsebno za- nimfinie. Prvo nagrado je dobila ga. dr. Zeleznikarieva, dru^o pdc. Pavla Fiilipicova, tretjo .cos^a Sonica. Gmot- ni usreb je bil zadovolüv in iio zopet nokai priPOimoQpl k cilin tuVtMJ.snitPtya Sok-o^a, ki nainwrava s^omladi nrV'oti rr^aHif' sv'f>i Instni dom. -— Otroška maskeradn, katera je bHa prireiona v okviriu tnkn ii5r»Ip^a SoVoln. tp wlo do- bro nspela. Maske so bile iflko okusne in tako jo tudi nia^a doca Im^la ob ra- jnniii Vol,n svo^o TMistno vesplV — Ku- rrntov rpčer. Na pustni torek priredi tukajšnji salon ski orkestcr svoj vsako- itev 12 »NOYA DOE A« Strau 3. Bn !«*««•¦•* čaj za želodec in nODOrini čiščenjekrvi.uspešno sredstvo proti debeljenju, *labi prebavi, ha- bi uelne obstipaaje. Dobha se v vseh le- karnah. Proizvaja kkarna A R K 0, Z>grec\ Ilica br. 12. Runiuni stabilizirali svoio valuto tako, i da so svoj lei izjednaeili s 3.10 švic. I centinii ali 830 lejev za angleški funt. S tern je dobila Rumunija svojio stalno /,lato valuto. kilni nuuska radii i pies. T«a je znainenit posebno vsled tega,, ker izide ta veöer «lini slovenjgraški ca.sopis »Kurent«-, ki razkrije marsikateiro »javnio tajl- nost*. — Mraz. Kakor povsod, vlada fudi na nasi Severni mejii pra,va sibir- ska zima, kakoršne že dolgo ne pom- nijo. "Barometer kaže 25 do 30 stopinj pod ničlo. d Popravila yrainojonov izvrsuje Anton Lecnik, Gelje, Glavni trg. 83 d Namočeno polenovko ima v zalogi Ivrdka: Anton Fazarinc, Celje. dPred usmrčenjem Prpica »Male- ya« in tovarisev v Zayrebu. V petok je pri.spel akt s končno rešitvijo usode'na smrt obsojenih 7 cla.ii.ov razbojniske tolpe Prpica ^Malega«, zadnjih Ovstan- kov nekdaj glasovite tolpe Jovana. Ča- rugo in Prpica »Velikega«. Smrtmi obsodba je potrjejia: za Pa via Prpica MaJega«. Nikolo Budarica, Mijio Vt- Ixuica in Krmpotiča. Fran.io Smojver je poTniio&cen na 15, Krkič na 20 let, Nikoli Budaku je znižana kazen od 15 na 10, Prpicu Gi'gi pa od 5 na 4 le- la. Rabelj Hard! v Sarajevu je bil žo pozvan v Zagreb, da izvrši smrtno ob- .sodbo. Krmpoticova mati se jo odpe- Ijalct. v Beoigrad, da zaprosi kraljioo za posredovanje za pomilostitev svojega siiia. k Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednili davkih in dniyi predpi- s7, izdimi mi podsUwi teqa zakona. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna za- ilTuga-, strani 3(55. K neposrednim dav- kom, ki so na novo uvedeni z letošnjini letom, je izdaio finančno ministrstvo obsiren praviinik, ki ga je sedaj izdal;i v priročni o)>liki Tiskovna zadruga v Ijjubljani. Vsak, kdor morM plačevati >7gradarin(K pridohnino, ali davek od dclnLskih družb, rentnino. zemljarinoi, bo praviilnik nujno potreboval za pra- vilno napoved davka. V knjigi so tudi aredbe o odpisu davka od eloinentar- nih skod, uredba o ziivarovanju, pri- siJnern izterjevanju in neizterljivosti davkov ter uredba o postopanju glede kaznivil) davčnili dejanj. Praviilnik se luiroča pri Tiskovni zadniigi v Ljub- !jani. d Koliko .se v Zafpebu zidu. V Zia- •^riebu so v I. 1928 pozkhUi na novo 2.282 stanovanj h 4.265 sobami,. Med stariovaiiji jib je 1.078 z jedno sobo, til8 z dveraa sobama in 434 s tremi so- ijaiini. Druga stanovanja so večja; naj- vcK'je ijna 8 sol3. d Težka neareča v zaarebskem paro- miinu. V zagrebškem paromJinu se je atuMI velik kup pol nib vrw: na dva der- fcavca in jn je pokopal. Jeden jo bil pri prič.i rnrtev, drugi je pa dobiJ telke no- trapje poskodbe. Razne poltične novice. Mejni promet med JugosUwijo in Hulgarijo je od 7. t. in. zopet dovoljen. Otvoritev meje se smatra za prvi korak //b'lizanja med obema jugoslovanskima državama. Kakor znano je bila naša država po atontatu makedonstvujuščih .na. generala Kovačevica v Stipu in žu- panijskega pravn. referenta Prelica v Skopljai prisiljena zatvoriti mejo. Ka- kor se sliši se vrši še tä rnesec v Pirotu konferenca, ki bode uredila mejni pro- met med oberna državama. d '/jn ureditev naših državnih financ. Ni. Vel. kraJj je i)oklical v Beograd bivšega čehoslov. fin. ministra in vse- uciliškoga prof, v Brnu dr. Eagliša ra- di strokovnjaskih nasvetov pri ure- ditvi naših državnih financ. d Nova drzava »Citta di Vaticana*, po iiaše »Vatikanski grad« nastane vsled izmirjenja med Vatikanom in kraljevino ItaJijo. Nova drzava, ki bo- de obsegaJa v glavnem Vatikan in nje- ?ovo okolico, bcde popolnorna neodvis- ¦nas razun tega pa se izplača Italija pa- t>ežu 1.500 milijonov lir. S tern jo ko- nm jKipoiškega »vatikanskega jetni- .^tva«. Cuje se že tudi o raznih obiskib papeževib izven Vatikana. . d 0 novem proračunu se prične da- nce pouvetovati. fiiKimčni minister dr. Svorljuga in sicer z vsakim rezornim ministrom posebej. Pricakuje se, da bode novi prorac'un manjši od onega, j ki je bil žo predložen bivši Narodni skupš-čiiii. Humunska valuta stabilizirana. S p'rwnorjo inozemskega posojila so sedaj Sokolski riru-tvi v Št. Petru in Št. Pavlu. ¦Sokolsko dTUŠtvo v Št. Petru v Sav. dolini je imelo v soboto, 2. februarja dopoldne svoj prvi redni letni občni /bov. Na.vzočib je bilo 16 bratov in 4 sestre, izključno sfimi telovadci in telo- vadke, kar je gotovo razveseliiv j)ojav. Udeležlia bi bida še lepša, toda dopol- danski čas ni po&ebno prikladen za oljčne zbore. V odsotnasti obolelega staroste je vodil obeni zbor brat Re- bo] ji. Kot zastopnik župe ,ie prisostvo- val brat Cepin. Tz poročil društvenih funkoijonar- jev smo povzeli, da si je drustvo že v prvem letu svojega obstoja ]iosta,vilo čvrst tömeJj, saj je z lepim številom te- lovadcev nastopilo na sosednjiih pri- reditvah im je imelo tudi svoj dobro uspeli domači javni na«top. V krat- kem času svojega obstojia si je nabavi- lo najpotrebnej.se tölovadno orodje. preglavice mu dela pomanjkanje telo- vadnico. Za bodoče poslovno leto je bil izvo- Ijen naslednji odbor: starosta Edo Šribarr pod«t. Ivan Rebolj, nabelnik Dagian HinJco, naicelnica in prasvota- rica Mira Seifried, odborniki: Leo Lakner, Vilko Jugovic, Škrbar Franc, Kfirnovšok Peter, Šribar Stnnko, se- stra Opre.snik Loj|»ka^> naiin. Tavoer Matevž, Laninšek Ivan in Ušen Fi'anc. rat1, pregl. Ušen Vinko. Koliliar Zvon- ko. Dniištvo si je osnova'lo last no knjiiž- nic'o in se trudi, da jo v doglednem ča- su izpopolni. Da se vzbudi med na- rašcajm in deco Ijubezen do sokolske- ga deJa, je brat starosta naročil in po- klonil za leto 1929 društvu po (5 izvo- dov ¦«Sokoliiča« in > ¦¦Na&e radosti«. Naj bi našel tudi pri drugih drušfvrb posncjmovak:e. Sokolsk-o drustvo v Št. Pavlu je skli- (ralo n>a. soboto. 2. februarja popoldnc svoj l'edni občni zbor. Navzočih je bilo 27 bratov in 10 sester, za tainošnje lirilike gotovo lepa uddežba. Sicer opažanio, da se čJanstvo v St. Pavlu zaveda dolžnosti, ki jib nap ram sokol- ski organizaciji in rado poseča doma- če prireditve. Društvo šteje 47 clanov in elanic, moškega naTasčaja 7, žen- skega 8, moske dece 12, ženske 13. S telövadbo so prekinili wlino v zimskib mesecih, ker nimajio telovadnice. Toda tudi iz te zadrege si bodo znali poma- gati, tern lažje, ker ima društvo mar- Ijive vaditelje in vaditeljice na razpo- lago. Velik uspeb je izkazal knjižničar, ki razpolaga z bogato knjižnico. Blagaj- nik je seznanil članstvo s stanjem bla- gajne in dokazal, da se je z društveiio imovino vestno in varčno gospotlaxilo. Poročila vsoh bratov so bila sprejeta z odobravanjiem in priznanjem. Novoizvoljeni odbor sestoji iz bra- tov in sester: Staroste dr. Vinko Tajn- šek, podst. Sadnik, načelnik Jvotnik, načelnica sestra Jabornik, ])ro«vetar j Planer, odborniki (ce): Kašutnik, ] Senta, Skok, Blaznik, Zaveljčina^ Žgank, Cizej, Anči Zaveljcina in Lav- rie, rač. pregl. Derča in Kupec. Pri sluda,;nostih je govorilo članstvo ] o tern, kako bi delo v telovadnici se bolj poglobili. Debata je bila stvarna in . vsak, ki je bil navzoč, je moral o delo- vanju društva dobiti le dobre utise. Župo je zastopai brat Čepin. * Kupim dobro ohranjeno pi<%arni^ko n'saino mizo s prfdali Ponudbe pod »Pisalna rniza« na uaravo lista. LISTNICA UREDNlSTVA. Slovenjqradec: Dopisi vedno dobro došli! Iskrena hvala za poslano. — »Dohri Janez*: Prisrčna hvala, pride! Elegantno damsko perilo zd.ue M ŠRIBAR, CELJE, Gosposka ul. 27. Stepa fyobaniia ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča- loodsnage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO MILO Porjavenje vina, Kako se porjavenje pojavlja? — Vino v redno zapolnjevanem sodu je pred pretakanjem lepe svetle barve in normalnega okusa; čim ga pretočimo s prezračevanjem, v gotovih slučajih bolj ali manj porjavi, dull in okus pa fie mu poslabšata. Vino v neprodukno zamaiseni steklenici ostane dolgo Kvetlo; ko ga načnemo, porjavi. Dokler mlado vino kipi, navadno ne porjavi, ker ga takorekoč odeva in zagrinja ogljikova kislina, ki je težja ko zrak, in le-ta ne more prodreti do vina. Vcasi pa mlado vino porjavi že v sodu, čim jie povrelo, ako ga nismo o pravem \ času in pravilno zažveplali ter soda nismo redno zapolnjevali. ali Co je vi- no dolgo na pi pi. Vino, ki nagiba k porjavenju, lahko porjavi tudi v sla- bo zamašeni steklenici. Bolj redkoma porjavi črnina, ki postane rdeckasto- rjava, starina pa prav malokdaj. Vino ' v napol napolnjeni, nepokriti čaši, kakor naj jemljemo vinske poskusnje pred vsakim pretakanjem, čez kak dan bolj ali manj porjavi, začenši z vrha — pa do dne. Prej porjavi, če tako mlado vino nekaterikrat prolijemo iz case; v čaišo, pri čemer se tudi prej po- razgnbi »konservirajoča« ogljikova kislina, ki je se v vinu in nekaj časa se leži (plava) na njem ter tako ovira pristop uc'inkujoeega kisika iz zraka. Isti pojav opažaš, ako olupiš ali raz- režeš swid in pustiš režnjc ali krhlje ležati: sečne ploskve kmalu porjave. Na zraku porjave tudi sadne in grozd- ne tropine, n. pr. pri prepočasnem zrešanju. Porjavelo vino je neugolne- ga duha. in okusa, da nas spominja na kruh nove peke ali na vlaino kruS- no skorjo, na suho sndje, južna vina, vca^i celo na seno. Bela starina, če- prav najboljše kvalitete, je zlatorume- na, kakor pravimo — zlata kapljica, ki kolikor toliko vsaj spominja na lah- no i)orjavenje vina, čeprav ne kvari okusii. Nekateri letniki so porjavenju bolj podvrženi nego drugi; tak »rjavi letnik« je v premnogih slučajib baš 1928-sček. Glovek z zdravim okusom odklanja rjava vina. Kaj povzroča porjavenje? — Ja- bolčne in grozdne tropine — pa tudi drozya — na zraku osobito ob toplej- šein vremeuu naglo rjavijo, kar opazis redno pri nečedni in prepočasni obde- lavi sadnega in grozdnega luaterijala. Tu je treba iskati početne vzroke za poznej.se porjavenje pijače! Porjavenje vina na zraku povzročajo v prvi vrsti čreslovinaste snovi in morda še drugo, doslej manj znane spojine s tako ime- novanirn fenolnim značajem. Porja- verie nas tan e radi sprejema kisika in zraka ali oksidacije teh spojin, ali pod vplivom posebnih oksidaz, odnosno en- cimov, ali brez teh Cavtoksidacija), ali, kar je najverjetnejše, ob sodelovanju oboh kemijskih proccsov. Da bo neko- liko lažje razumljivo, rečemo: takozva- na oksidaza nekako prenaša kisik zra- kn na organske snovi v vinu, Ki radi toga porjave in izlocajo n-eoednu used- lino, vcasi v obliki kar celih krpic. Vi- no iz Qnilcya grozdja por.iavi posebno rado in tern bolj, čim bolj gnilo je bilo p!'07,dje, ker je bilo že gnilo grozxlje take barve. Vendar pa gniloba gro'/xlja ni cdini vzrok iiorjavcnju. kakor so po Neasierju do m-davna ce]csa polstolet- in rnzlagali, kar si je treba zapomniti- Stran 4 »NOVA DOBA« _______Stev. 12. LJUBLJANSKA KREOITNA BA*KA I Del»t&ka gla^nica Din 5O9QQO.COO«— Rezervni vaklad okoli Din iO^OOO.OOO-— Centrala: Ljubljana, Dureajska c. PODRUŽNICE: Bf*ežicev Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logateo, EMari- bor, M-toovic, liovi Sad, Nowo me«to, Prevalie, Ptuj» ------Rakek, Sarajevo, Sfovenjgradec, Split, TVst. — — Brroi-trni naslovE Banka Ljubljana Telefon št. 261, 4t3,5u2,503in&04 i se priporoča za vse v baticno sfroko spadajoce posle. Tedaj tudi vino iz popolnoma zdrave- "ga vina lahko ])or,javi, ako nismo z njim pravilno ravnali, zlasti ča danes 9. februarja ob V4II. uri dop, po dolgotrajni muöni boieznj, previdena s sy. sakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti boguvdano preminula. Pogreb blagopokojne se bo vršil dne 11. februarja ob V24. uri pop. iz his'e žalosti Kralja Petra cesta 22 na okoliško pokopališoe. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 12. februarja ob V28. uri zj. v cerkvi sv. Daniela v Celju. CELJE, dne 9. februarja 1929. Rodbina Mastnak in vsi ostali sorodniki. Broz vsakega posebnega naznanila. Tiska in irdaja Zvezna tiakarna. — Odgovoren za izdÄJatelja, tiskarno in redalcijo Milan Cettna t? Celju.