2093 St. 1. V Gorlei, due 2. o&fcobra 1919. Letnik II.. Izhaja v Gorici vsak četrtek opoludr.e. Yelja do konca leta L. 3. Posamezne številke se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgo- vinah po 15 slot. ¦y B^H Ban Hi BBS mbh BBm MH , MSs> ' SHH «BBSs fl^R ' ^HLL^^H Naročnina naj se poSilja na upravništvo „Gori- Ške Straže" v Gorici, ulica Vettiirini 9, dopisi pa na uredništvo ravno- tam. Oglasi sc rnčtinajo v širini ene^a stolpiča 1 mm visokosti za cakrat 50 st., za večkrat po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. „Goriška Straža". Ni zmiraj tako hudö, kakor se misli. Takö v naravi, takö v domačem, takö v političnein življcnju. Po težkih dneh pride zmiraj kaj bolj- šega. Morebiti ste vi, predragi Slovenci, mislili, da ne ugledate več svojega slovenskega lista v sedanjih riovih razmerah, in tožili ste in hudö Yiim je bilo, pa vendar, prižel je vendar dan, ko je zopet stopil v vašo hišo slovenski list, ki je vaš list, „Goriška Straža*. — Slovenci, mi smo in hocemo biti tn oslati kulturen narod, Vsak kuUuren narod ima in mora imeü svoje liste, kf ga poučujejo, iz- obraznjejo in zmiraj boij dvigajo do visje sto- pinje kullure. Ternu se tudi mi nočemo in ne moremo nikdar odpovedati. Saj verno, kaj po- meni pouk in izobrazba za vsak narod. Do živ- Ijcnja ima pravico vsako ljudstvo, tudi vsak del Ijudstva, zato zahleva in hoce imeti to prayico do življcnja tudi ta naš del slovenskega prebi- valstva, ki danes prebiva v zasedenem ozemlju. Zato slopa danes „Goriška Straza" pred vss; kot-vaša prijateljica, vaša učiteljica. V kul- turnih, gospodarskih in narodnih zadevah vain hoče zmiraj zvesto stati ob strani, stare sveti- Kje naše sv. vere in našega jezika hoče zmiraj neustrašeno braniti, zalo ji v vsaki hiši odprete vrata na stežaj in zakiičite ji — dobro dožla! Danes je na vsem zasedenem ozemlju slo- venski narod e d i n, z e d i n j e n, pri rias na Gorlškem se je ves : zclružil okoli ednega slo- venskega lista, ki prihaja danes med vas, in se imenuje — „Goriska Straža". Da se rszumemo. V Trstu obstoja polilično-društvo „Edinost", ki ima že v svojem prvolnem progvamu, da de- Juje med Slovenci v obsegu vsega ozemlja na Primorskem, to je v Trslu, na Goriskem in v Islri. Program je bil zelo obsežen, in ker se je narod po vseh teh ozemljih začel nagloma pro- bujali in dvigali, zato so po vseh slovenskih ozemljih nastala posamezna politična vodstva, ki so s svojirni društvi in s svojimi listi vsako posamezno vodila sovj del naroda. ZciJij ko so se razmere spremenile, je bilo v narodnem intercsu polrebno, da se je vse narodno delovanje združilo zopet okoli druaLva „Edinosti", katero ima že od začeLka v smislu svojih pravil pravico delovati, tudi po vsem Pri- morskem. V ta namen se je sklicala v Trstu letos 3. augusta glavna skupščina političnega drušlva ,.Edinest", kjer so ?e zopet ^vsi Slovenci zdru- žili in izvolili za vsa svoja. ^zemlja en'skupen odbor. Tu je torej skupno -narodno voclstvo, ki ima danes vza svoje delovanje tri liste: „Edi- nost" kot dnevntk, „Pučkega Prijalelja" in „Go- riško Stražo" kot pokrajinski glasili. Vsak naj ve, da sb. danes na Coriškem vse stranke združene, to je. Slovenska Ljudska Stranka, jugoslovanska demokratična in agrarna stranka. Socialui demokrati hodijo še zmiraj svo- ja strankarska pota, mislijo tudi izdajati svoj list, potem ko so se v svojih strankarskihzade- vah združili z Italijani. „Goriška Slraža" je torej danes edin skupen slovenski list na Gbriškem. Hvafa tebi — sloveosko ljudstvo! Mnogo si prestalo v tem voj.nern času ti, drago sloyensko ljudstvo na Primorskem. Zgu- bilo si svoje domove, zapustilo si jih in šlo po svetu, moško si prenašalo povsod trpko besedo — begunec in še trpkejšo nsodo begunca. Tr- pelo si po svetu, a ne omagalo, koprnelo si po svoji domovini, a nikdar n^, obupalo. Niso se izpolnile tvoje nade, a vend.ir si se vrnilo na svojo zemljo, kjer si zaköp&io svoje moči, ka- mor si zarisalo s svojim polom svojo podobo. Kepa domače zemlje ti je dražja kakor cel svet. Zakaj? Zato, ker je tvoja! Oa, tyoja je in zato drži se je! Ne pusti je, ne loči se od nje. am- pak obdeluj jo in dihaj vanjo, rodila ti bo še evet in sad, ki ga boš vesel. — Narod goriš- kih Slovencev se je v dobi (rpljenja skazal kot narod junakov, in naše dobre malere in žene, kot junakinje, yrediie spoŠtovanja in spome- nikov. Narod slovenski, vajen trpeti, trpi moško, saj veš, saj si slišal ali bral, da nobeno trplje- nje ni zastonj; upaj, ne obupaj, bodi sreen in gbivo drži po konci! Hvala ti, slovensko ljud- stvo, ki nisi onemoglo v svojem trpljenju, in ne omagaj nikdar! Č8 m&re5 — moraš! „Goriška Straža" stopa danes med sloven- sko ljudstvo, ki si je lako srčno želelo svojega lista. In riašemu ljudstvu je treba dobrega lista. Vodstvo lista ima najboljži namen storiti svojo dolžnost, a prosi in pozivlja obenem vse izo- bražence v deželi, da po svojih močeh pripo- morejo k temu eilju. Kdor je izobražen, nikar ne misli, da oslane izobražen lahko sam zase; ne, če si učen in izobražen, če si se po šolah dvignii do visje omike in izobrazbe, tedaj vedi, da si dolžan od te izobrazbe dati tudi svojemu narodu, kulturen narod ima obslanek in ima svoj pomen in svoje. jastno mesto v zboru na- rod ov. Če ljubiš svoje ljudstvo, uči ga, primi za pero in piši; kar dobrega znns in veš, povej, da bo to tudi drugi znal in vedel. Vsak i-zobraženec bodi učitclj svojemu ljudstvu, povsod in zmiraj, z besedo in speresom. Ljudstvo toži in hrepeni pp^zobrazbi, kador lačni po kruhu. Dajle mu i Je, redilne hrane in ono se nasiti in pokrepi; ¦pa podate odpadke, se pač tudi naj6, a učinek, je drugi, nasprötni. Tako je to tudi z branjem. Zdravo hrano, dobro izobrazbo dajmo i^ašemu ljudktvu, da ostane zdravo |in da bo izobraženo. Kdor kaj v glavi ima in zna, naj to drugim da! —• Če moreš, moraš! To je dolžnost vsakega izobraženca in vsakega rodoljuba! Zato podpi- rajle z dopisi in članki „Goriško Stražo". To je pa — tvoja dofžnost! Dragi slovenski rojak, kakor je vsakega slovenskega izobraženca dolžnost, da "zale piše in te poačuje, tako je tvoja dolžnost, da ti to bereš in poslušaš. Zato naj' vsak Slovenec na- roči'„Goriško Stražo", v vsaki slovenski hiši naii.se here ta list. V slovcnskem domačem je- ziku, ki te ga je inati učila, te bo ta list pou- čeval in ti kazal pota do Iepžih diW; iz'ljubez- ni do tebe, slovensko ljudstvo, bo pisano vse, kar boš tukaj, bralo, zato se tudi v ljubezni o- kleni tega Jista, kakor ljubis svoj lepi slovenski jezik. — • Starirn in novim narcčnikom. „G o r i š k a S t r až au bo izhajala vsak teden enkrat in sicer vsak č e t r t ek ; do kon- ca tekočega leta bo stala 3 L. List smo odpo- slali vsem, ki so bili do zadnjega naročniki „Goriške Slražett, in ne dvomimo, da list obdrže, saj je edini naš slovenski list na Goriškem. Ob enern smo v zavojih odposlali list tudi raznim tojakom na deželi in jih prosimo, da list raz- širijo in nam pridobc novih naročnikov. V Gorici se bo list dobival v raznih tralikah in v proda- jalni Kat. tisk. društva. Na tem mestu pošiljamo do svojih prejšnjih naročnikov sledečo prošnjo: Kateri ste bili lani plačali naročnino za „Gorižko Stražo" in potcm niste prejeli več lista zaradi dogodkov, ki so vam znani, spreglejle to svoto upravi „Cioriške Straže", ki je itak imela velike izdatke tudi po- tem do zdaj, ko je vzdržavala svoje prostore. S tem, .da spregledate to svoto, prihranite veli- kansko dela in truda upravi, in opomoretc ne- koliko listn, ki mora pri sedanjih razmerah pre- Konec pesni.. • „Ne, Lizika, verjemi mi, to opravilo je pre nevarno, lahko bi to bila tvoja poguba. Ali se ne spominjaš besed naze uboge matere, ki je vedno trdila, da se treba varovati ncvarnosti in takih pn- ložnosti, ki vodijo samo v nesrečo." — Te beseele je ponavljala dobra Adela stokrat svojl sesrri Liziki, toda zmiraj brez uspeha. Ta lahkoživa in svojeglavna deklsca, si je bila dela v giavo, da postane cvetličarica, da bo po kavarnah, gosiiinah in javnih prostorih prodajala cvetlice, in na noben način je ni bilo mogoče premakni.ti od njenega sklcpa. Obe sestri, Adela in Lizika, sia bili siroti/brez očeta in brcz matere, prepuščeni samim sebi. — Lizika je torej ravnala po svoji glavi; nekega ^epega dne, ne da bi upoštevala opomine svoje sestre, se je praznično oblekla v ternnozelen svilnat jopič, v.belo svilnato krilo, in z elegantnimi čevcljčki, s kitico cvetja v laseh in z Jerbasčkom cvetic v roki je nastopila svojo prvo pot v svet, prodajat cvetice... Prešla sta komaj dva tedna, odkar nastopa Lizika kot cvetličarica, in že je njena mladost in «jena lepcta, njena zgovornost in eiegantnost v krasni obleki, obrnila oči vseh pa njo. Vedno jo obdaja krog lahkoživih mladeničev, ki jo občudu- jejo. hvalijo. ji govore najslajSe besede in sc trgajo med sabo, kdo bö največ kupil od nje.- In uboga Lizika se veseli, je od besedi tega zbora vsa omam- ljena, v veselju se ji zdi, da se s prstom dotika nebes, in ponosna govori sama pri sebi: naj se le doma kuja moja uboga sestra. to življence je vendar lepo, krasno! — Bilo je nekega večcra jeseni, in Adela je slo- nela doma na oknu vsa v skrbeh, k.tjti četudi je bila že odbila polnoč, Lizike še vedno ni bi!o doir.ov. Dobra Adeica se vedno boji za svojo sestro. 0 Bog, saj ona vidi veliko nevarnost, v kateri se nahaja to živo dekiefce! Ta večer pa je ona še po- sebno vznemirjena, in neka posebna temna slutnja napolnjuje njeno *srce. Moli in joče, in sama ne ve prav za prav zakaj. Ubožica! Ona čaka eno, dve, tri ure. vse zasloni, čaka do cneva, in Lizika, Lizika se ne vrne... 0 Bog, kaj sc je zgodilo!... Adela ni videla več svoje sestre; zvedela je o nji samo to, da je bila tisio noč zbežala z nekim miadeničem, kateri ji je bil ob'jubil, da jo vzame v zakon! — Nekaj let pozneje je neka usmiljena sestra sama stopala po neki boij samotni poti-v mestu, kjer se je nshajal njen samostan. Vse naenkrat zasliši neko kričanje ; se obrne in vidi neko ženo, ki npije proti njej: „Ah, piidite, za božjo voljo, pridite hitro, umira, umira!" — Usmiljena sestra pohiti, stopi v neko zakajeno kočo, in vidi na kupu slame mlado ženo, vso izžeto, umirajočo, s smrtno bledostjo na lieu. Oči ima udrte, licA upadla, težko sope. Usmiljena sestra se sklone nad njo, govcri ji besede tolažbe in jo osrčuje. Ob zvoku tega glasu se bolnica nagloma obrne, odprč svoje oči na stežaj, opazuje s predirljivim pogledom usmiljöno sestro, potem pa zbere svoje zadnje moČi in zakliče: „0 Bog, Adela 1". — Še enkrat globoko vzdiline, sklone glavo in zatisne svoje očil... Za- tisnila jih je za zmiraj. — Ona nesreCnica. kl je tako umrla, je bila Li- zika. Njen zapcljivec jo je bil zapustil, zavržena od vseh, pahnjena v skrajno revščino, je podlegla težki bolezni. Že šest mesecev je lažala v oni siromašni koči na kupu slame; in mučena od svoje vesti je bila tisočkrat preklela svojo prevzetnost in svoje- gJavnost, da ni postušala besed svoje seslre. Usmiljena sestra, ki ni bila nobena druga kakor njena sestra Adeia, je večkrat poljubila mrzlo obličje svoje sestre, ki je ležala pred njo na tleh, škropila [o je s solzami in na kolenih prosila Boga — za milost in usmiljenje zapeljani sestri. — Konec pesni... Kolikokrat je bila ta pesen ljubezni 2e takö Žalostno izpeta! In vendar! — magovati velike stroške. Upamo, da nam prejš- nji naročniki tisto malo naročnine dobrovoljrio odpuste" in se jim zato prisrčno zahvaljujemo. Vse naročnike prosimo, da nam pošljejo uaročnino naprej; kdor bi lista ne hotel, naj ga pošlje takoj nažaj. Brez uplačane naročnine se list ne bo pošiljal nobenemu. Tretja šte- vilka lista se bo ustavila vsem, ki niso poslali naročnine. Naročnikom treba plačati list naprej, ker je njegov obstoj €dino od naročnine odviscn. Drago slovensko ljudstvo, ki si komaj ča- kalo svojega lista, glej ga, tukaj je, sprejmi ga, l^eri ga, razširjaj ga! Kdo je zakrivil svetovno vojno. Dokler jc trajalo veliko medsebojno klanje, ki ga inienujemo svetovno vojno, sta Nernčija in Avstro- Ogrska svečano zatrjevali, da sta bili prisiljeni od svojih sovražnikov, pograbiti orožje, da si obvaru- jeta svoj obstoj. Zlasti se je trdilo, da je dala povod za vojno mala Srbija, ki je baje poiom svojih orga- nov organizirala umor avstrijskega prestolonasled- nika in njegove soproge, vsled Cesar jo je bilo treba kaznovati. Sedaj, ko je vojna zaključena s popolnim razpadom habsburške. monarhije, ko so zlasti(j2"»^ strijski Nemci z vrhunca svoje oholosti vržemct.vy prepad lakote in beraštva, se je začelo veliko izpra- ševanje vesti, ki naj dožene, kdo je pravzaprav pravi grešnik, kdo je zakrivil vse ono gorje, ki so ga evropski narodi pretrpeli in ga še trpijo. Sedanja dunajska vlada je obelodanila iz arhivov nekdanjega avstro-ogrskega ministerstva vse doku- mente, ki se nanašajo na izbruh vojne. Zbirka teh velevažnih dokumentov se imenuje (po rudečih platnicah) „rudeča knjiga« in nam dokazuje, da so edini krivci pravzaprav nekdanji voditelji avstro- ogrske monarhije, ki so nalašč povzročili vojno, ker so mislili, da je prišel pravi čas, za vedno dobiti premoč tarn, kamor je Avstrija od nekdaj imela uprte svoje oči — na Baikanu. Predvsem je dokazano, da toliko zasramo- vana Srbija in njeni voditelji niso prav nič krivi, da se je zvršil znani sarajevski umor. Takoj po umoru je poslala dunajska vlada sekcijskega svetnika Wieserja, nekdanjega drža\pega pravdnika, v Bosno preiskovat, ali in koltku je belgrajska vlada posredno ali neposredno vdeležena pri umoru. Ta uradnik je po natančni preiskavi poslal na Dunaj poročilo, ki je tudi obelodanjeno v Rudeči knjigi in ki dokazuje, da se mora izključiti vsak sum, da bi bila srbska vlada ali pa srbski funkcijonari, udeleženi pri zaroti proti prestolo- nasledniku. Obelodanjen je pa tudi uradni zapisnik seje skupnega ministdrstva z dne 7. julija 1914, na kaferi se je sklenila vojna proti Srbiji. lz izjav navzočih oseb je razvidno, s kakim namenom se je hotelo udariti na Srbijo. Ta mala, kvišku strmeča državica, katero so mnogi imenovali jugoslovanski Pijemont, se je zdela Dunaju prenevarna. Začela je močno privlačevati avstroogrske Jugoslovanc, zlasti v Bosni je bilo srbofilsko gibanje zelo mogočno. Bilo je torej potreba, ponižati to državo za vedno, napra- viti jo neškodljivo. Zlasti se je povdarjalo, da samo odličen vojaški vspeh mora imeti kake vred- nosti in sklenila se je vojna proti mnenju ogrskega ministerskega predsednika Tisze, kateri bi se zado- voljil z diplomatičnim vspehom. On je riam-' reč zahteval, da se res pošlje Srbijl ultimatum, čigar pogoji naj bodo sicer strogi, a ne nespre- jcmljivi. Drugi, zlasti zunanji minister grof Berchtold, avstrijski ministerski predsednik grof Stiirkh, vojni minister Krobatin, skupni finančni minister Bilinski so bili mnenja, da mora obsegati ultimatum take pogoje, kakršnih Srbija ne bi mogla sprejeti. Njihova je obveljala in res je odšel v Belgrad oni sloviti ultimatum, ki je povzrocil najprej vojno s Srbijo in potem s celim svetom! Zanimivo je tudi čitati, kako je grof Berchtold pridobil za vojno grofa Tiszo, ki se ji je, kakor zgoraj omenjeno, upiral. Pisal mu je namreč, dne 8. julija 1914, torej drugi dan po seji skupnega ministerskega sveta, pismo, da Nemčija sili na vojno in da bi smatraia vsako popustljivost proti Srbiji za slabost. Grof Tisza se je na to udal. Sedaj pa se jc izkazalo, da ga je grof Berchtold čisto navadno nalagal, ker pismo nernškega poslanika Tschirskega, ki ga je prejel v tistih dneh Berchtold, se glasi čisto drugače. Berchtold pa je nalagal tudi cesarja Franca Jožefa in ga z lažjo pripravil do tega, da je podpi- sal napoved vojne. Cesar vsled svoje visoke starosti ni več vedel, kaj se godi po svetu in Berchtold mu je nalvezal, da so Srbi pri Temes Kubinu napadli avstrijske čete, radi Cesar se obe državi pravzaprav nahajata že v vojnem stanju. Poročilo na cesarja se nahaja v Rudeči knjigi! Tudi napoved vojne je Berchtold sestavil tako, da sc napoveduje vojna, ker so srbske čele napadle Avstrijce. Ko pa je cesar to vojno napoved podpisal, je Berchtold iz nje stavek o napaduSrbov črtal in takö falzificirano vojno napoved odposlal. Ccsarju pa je pozneje sporočil, da so se poročila o napadu Srbov skazala kot netočna, radi Cesar si je on dovolil, črtati tozadevni stavek iz vojne napovedi. Iz rudeče knjige je svet izvedel tudi presenet- Ijivo novico, da je bil eden glavnih zagovornikov vojne tudi Bilinski, sedanji ministerski predsednik poljske republike, katero je, kakor znano, po svoji zmagi ustvarila ententa. Mož je kot Poljak Slovan, a bil je tako brezvesten, da je hujskal na vojno proti Slovanom. Baje ga zadene za to pravična kazen, ker ga nameravajo zavezniki pokticati pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati. Kdor čita Rudečo knjigo, mora strmeti nad brezvestnostjo, nad hudodelsko nepremišljenostjo, s katero so odgovorni činitelji na Dunaju tirali Bvropo v morilno vojno. Cel svet je vedel, da se vojna s Srbijo ne bo dala omejiti. Že julija, ko so po drugih državah začeli slutiti, da se na Dunaju nekaj kuha, so poznavalci razmer opažali pri vseh drugih vladah neko nervoznsst, ki je dokazovala, da gremo na- sproti velikim nevarnostim. Samo na Dunaju so bili slepi in gluhi, samo sovraštvo do Srbov in nas drugih Jugoslovanov jim je odvzelo vsak vpogled; — Bog jih je hotel pogubiti —zato jih je o slepi I. S]ovenske( sole v Gorici, Sfariši, ki bi radi pošiljali svoje otroke v slo- venske Sole v rnestu, naj se priglase v „Malem Do- mu". Prigiasitve se bodo sprejerfiale vsaki dan od jutri (3.vokt.) dalje in sicer od 9 — 12 predp. Želeti je, naj bi se jutri dne 3. o k t o b ra pr i g 1 as i 1 i vsi! To sporočamo sta- rišem v zmislu naročila civilnega generalnega Ko- misirijata v Trstu. Naznanjamo slovenskemu občinstvu v okupa- cijskem ozemlju, da so zastopniki šolskega društva „Šolski Dom" in goriški člaui društva „Hdinost" sto- rili vse mogoče korake, da bi zagotovili otvoritev Ijudskih šol v Gorici. Prav tako so vse storili, da bi zagotovili otvoritev vseh sloveriskih srednjih sol t. j. gimnazije, realke, moškega in ženskega učiteljišča. Deputacija je bila v Trstu in v Gorici na pristopnih mestih dvakrat. Slovenski siariši v Gorici so odpo- slali skupno z drtištvoiti „Šolski Dom''štirikrat prošnjo za pristopno oblast. Poleg tega so tudi ravnateiji naših šol, kakor smo zvedeli, obširno in natančno poročali oblastim o stanju naših šol. 0 vspehu našega truda bodo govorila dejstva in le po delstvih bomo sodili obljube okupacijskih oblasti in tudi besede ministra Tittoni-ja, ki je v parlamentu v Riinu dne 27. sept. t. I. izrekel slovesne besede: „Italija ponuia manjšinam roko in bo spo- štovala njih narodnost in njih pravice". Zdi se, ka- kor da bi bili na visokih mestih nam naklonjeni Reka. Pred izbruhom vojne je svaril najtreznejši po- litik Gjolitti ltaljane, naj se zadovoljijo s teritorijal- nimi koncesijami, ki jih lahko pridobijo od Dunaja brez prelitja krvi. Že lakrat je uiolitti prerokoval, da bode trajala vojna najmanj dve leti in da ji bode sledil gosporarski poiom. Ali zaman. Vojna stranka je dobüa premoč in üiolitti je moral bežati pred ljudsko jezo v pijemontske kribe.,. Zadivjala je vojna in je zahtcvalav tekom treh let in pol eden miijon človeških žrlev. Žrtve na go- spodarskem polju so pa še grožnejše, evo dokazov: Leta 1913 je uvozila Italije za 3.600 miljonov lir blaga, izvozila pa za 2.500 miljonov; primanj- kljaja je bilo toraj 1.100 miljonov lir, ki se je pa ves kril s prihranki, ki so jih pošiljali Italjani v tujini domov (pol miljarde povprečno) in s tujskim prometom, ki je zavzel v zadnjih letih pred vcjno ogromne dimenzije. Med vojno in po vojni sta ve- činoma izginila ta dva vira. V letih 1915, 1916, 1917 in 1918 je pa Italija uvozila skupno za 41 miljard lir blaga, izvozila ga je le za 11 miljard. Primanjkljaj znaša toraj že te štiri leta celih 30.000 miljonov lir; z drugirni bese- dami: Za to svoto je kupila Itahja blago od ino- zernstva, ki ga ni mogla izplačiti. Itaüja mora uva- žati osobito oglje, Žito in bombaž. Leta 1913 je ku- pila Italija 1,080.000 vagonov oglja za* 390 miljonov lir, I. 1918 je pa dala za 584.000 vagonov 1.100 mi- ljonov ! Leta 1913 je kupila Italija. v inozemstvu 181.009 vagonov pšenice za 406 miljonov lir, a I. 1918 je morala dati za le 154.000 vagonov celih 2005 mi- ljonov. Ravno tako je z bombažem. Do decembra 1918 je znašal dolg Italije skupno okolu sto miljard lir, a od 31. decembra 1918 do 31. avgusta 1919 se je zvišal ta dolg za novih 20 miljard, z drugimi besedarni: Italija zapravlja sedaj razmeroma več kot med vüjno. Še nekaj: od 38 mi- ljonov prebivalcev Italije morajo preživljati pred vsem Zedinjene Države nič manj kot-polovico. Na podlagi londonske pegodbe, ki jo je sklenil takratni minister zunanjih zadev Sonnino z Anglijo, Rusijo in Francijo,L'bi moralo pripast; Italiji celo Pri- morje, del Koroške do Trbiža, Južna Tirolska, velik del Daimacije, a Rekast* je prepustila Mrvatski. — Amerika je rešila zaveznike po dolgoletnem brez- tipnern bujevanju s tem, da je vstopila tudi ona v vojno, a le pod pogojem, da sewse dotedanje po- godbe razveljavijo, toraj tudi londonska pogodba. Wilson je razglasil onih slavnih 14 točk, med kate- rimi žari kot up narodov — samo odločba narodov Morda je imel Wilson s tern svojim programoni na boljše narnene, a ukloniti je moral svojo dobro voljo pred kompromisi.... Ker je zahtevala Jugoslavia zase celo Prlmorje s Trstom vred in je hotela vrhu vsega tega imeti še Reko, je hotel Wilson razvozljati ta gordijski vozel tako, da je prisodil Italiji Trst in Pulo z zaledji,, Reko z zaledjem pa Jugoslaviji. Zaledje Trsta in Pule tvori cela Goriska in dve tretjimi Istre. zaledje Rcke pa tretjina Istre z železniško progo St. Peter- Reka. Poleg tega bi izgubila Italija naravno tudi Dal- macijo. Ko se je doznalo za Wilsonov načrt, začel se je biti neenak diplomatičen boj med Ameriko- in — Italijo. Anglija in Francija ste se med tem že pri- pravljali na prebavo Nemčije in Turčije. F3oiagoma, korak za korakom jn odjenjala Italija od svojih zahtev. Nato se je začel tudi Wilson „glihat* :l na- mesto da bi se Kvarnersko republiko po petih letih prisodilo z Reko vred na podlagi samoodločbo Jugo- slaviji, je Wilson sedaj rumenja, da ostane ta repu- blika brez Albone trajno samostojna in pod kontrolo Zveze Narodov. Na drtigi strani je izjavil Tittoni v soboto v italjanski poslanski zbornici, da je Italija pripravljena sprejeti sledeče pogoje: me sto Reka naj se prisodi Italiji, v ostalem naj ostane kvarner- ska republika po Wilsonovem načrtu, aH za te Žrtve naj ostane Zadar Italiji in naj se prisodi Italiji AI- banijo. Za Jugoslavijo je seveda rešitev tega problem», naj se zgodi kar hoče, le provizorična, a za italjanske nacijonaliste je tudi Tittonijev prcd'og nesprejemliiv. Tako vsaj pravijo oni; Reški dogodki. Dogodki na Rekl tvorijo v zadnjih časih pred- met svetovne senzačije. Po londovski pogodbi bi mo- rala Reka pripadati Jugoslaviji, ali majhna italjanska večina v mestu je znala vzbuditi takoj po polomu v Italiji zanimanje za okupacijo, karse je tudi zgodilo s tem, da je raztegnila Italija demarkacijsko črto čez Reko do Bakra. V mestu samem se je nastavilo tudi par sto Francozov in Angležev in v luki je bilo usi- dranih vedno par francoskih in angleških bojnih la- dij. Vrhovni poveljnik na Reki je bil italjanski ge- neral Grazioli. Prijazno razmerje med Francozi in Italjani ni trajalo mnogo časa. Baje radi tega, ker sta dva fran- coska vojaka strgala dvem -gospodičnam na Korzu italjanske znake, je prišlo do krvavega spopada, ki je zahteval mnogo žrtev. Nato je vrhovni svet mi- rovne konference v Parizu poslal na Reko štiri za- vezniške generate, ki naj bi preiskali zadevo. Na podiagi te preiskave je sklenil vrhovni svet, da se reški Narodni svet in reški bataljon prostovoljcev razpustita, da prevzame policijo in mestno poveljstvo Anglija, kakor tudi da se skrči število italjanskih čet na !e eden bataljon. Te ostre odredbe bi morale sto- piti v veljavo 12. septembra. Izvršitev tega načrta je preprečil znanl italjan- ski pisatelj D'Annunzio. To je bil pred izbruhom vojne glavni vojni agitator, med vojno se je povzpel do podpolkovnika in si je znal pridobiti slavo s svojimi poleti nad Dunajem in Kotorjem. D'Annunzio je zbral v Ronkarh pri Tržiču par sto vojakov in jih je pripeljal na vojaških avtomobilih na Reko. Med potjo so se mu pridružili tisoči vojakov - prestovo- ljcev. Predno je dospela ekspedicija na Reko, je skušal komandant na Reki, italjanski general Pitta- luga, preprečiti na vsak način njen pohod v mesto. Vrgel ji je naproti dva bataljona reške posadke, ali zgodilo se je, da so se mu izneverili vsi njegovi vo- jaki in ko se je srečal on sam z D'Annunziom pred vhodom v mesto, je moral siednjemu hote ali ne- hote izročiti mestno poveljstvo. Ko je zvedel ministerski predsednik Nitti /a D'Annunzijev čin, je sedel ravno v poslanski zbor- nici. Udanl je jezno po mizi in izjavil je, da bode proti tem pustolovcem in kršiteljem vojaške discipline, ki lahko spravijo eel narod v nesrečo. najstrožje po- stopal. Vlada je poslala takoj admirala Casanuovo na Reko z ukazom, naj prevzame takoj poveljstvo nad bojnimi ladjami, vsidranimi v reški luki. Ali / posadka teh slednjih, ki se je pridružila ustašem, je smatraia le D'Annunzija ze poveljnika, in ko je stopil admiral na oklopmco „Dante Alighieri," so ga obkolili arditi, odpeljali k D'Annunziju in ta ga je poslal takoj nazaj v — Italijo. Šesu generalnega štaba. generalu Bodogliju, se je poveriia naloga, naj odpokliče z Reke vse vojake — vstaše, ali to se tudi njemu ni povrečilo. Načrt, obkoliti Reko z zve- stimi četami, izstradati mesto z blokado na suhem in na morju, se je tudi izjalovil. D'Annunzio je slo- vesno izjavil, da Niftijeve vlade ne priznava in da raje žrtvuje življenje z vsemi pristaši kot bi se umaknil, dokle: ne bode priznala pariška konferenca Reke z luko brez nebenih pridržkov Italiji. V nasprot- nem slučaju poženejo mesto z luko v zrak... Kaj sedaj ? Kdo zmaga, Reka ali Rim? Rim se nahaja v groznih škripcih. Rszne uesti iz Jugoslavije. Beguncev je v Sloveniji po približni cenitvi okroglo 25.000. Za visokošolce - begunce. V Belgrad so prišli zastopniki Zveze jugoslovanskih akademikov - be- guncev. Minister za prosveto je sprejel deputacijo in izjavil, da ugodi željam, ki jih stavi njih spomenica. ¦Minister je nakazal za akademike - begunce svoto K 500.00Ü. * Zakon o omejityi alkoholizma v Jugoslaviji. V Zedinjenih Državah se ne sme točiti od 1. julija t. I. pijač, ki bi vsebovale več kot dva grada in pol alkohola. Hudomušneži pravijo, da je bila dan prej, predno je stopil ta zakon v veljavo, vsa ...Amerika pijana. — To je pač pnstno amerikansko - energično rešitev vprašanja, ki beli glave že desefletja cvropej- skim državnikorn. V Jugoslaviji je poverjeništvo za socijalno skrb izdelalo načrt državnega zakona o omejitvi uživanja alkohola, čigar najvažnejše določbe so sledeče : Kdor je vsled svoje pijanosti v javuosti drugim v spod- tiko, se kaznujc z globo do K 500.— oziroma z za- Porom do 14 dnij. Kdor je bil radi tega prestopka tekom enega leta že dvakrat kaznovan, mu sme po- licijska oblast v tretjem slučaju prepovedati za dobo do enega leta obisk gostilen in kavaren. Za dobo te kazni izgubi dotični aktivno in pasivno volilno pra- vico. Prepovedano je, jemati otroke pod 14. letom v gostilne. Mladostne osebe do 17. leta smejo obisko- Vati gostilne in kavarne le v spremstvu starišev va- Tuhov in bližnjih sorodnikov. Pivski dolgovi za alkoholne pijače so neiztirljivi. ^bčinska pisarua se ne sme nahajati v hiši, kjer je gostilna. uostilničar sme biti župan Ie s privo- Ijenjem višje politične instance. Crgovska pogodba Jugoslavije z Nemško flvstrijo. Razni so vzroki, ki so pnsilili obe državi do sklepa te pogodbe, pred vsem jednako slaba valuta pri obeli, majhni prevozni stroški in na strani Jugosla- vija tako ogromne množine živil, ki jih s^.ma ne rabi, da bi segnil od teh velik del, ako bi se takoj «e uporabil... Ta nova pogodba je izmenjevalna pogodba, na podlagi katcre dobi Nemška Avstrija sledeča Živila : 2000 vagonov moke, 2800 vagonov rži pšenice ali ječmena, 2400 vagonov turšice iz letine 1918 (!), 8000 vagonov krompnja, 600 pitanih prešičev, 5000 ovac, 1000 glav klavne živine, 25 vagonov kuretine, 20 vagonov svinjske mesti, 250 vagonov prekajenega Jnesa in 35 vagonov jajc. Za te živila mora dati Nemške Avstrija Jugo- slaviji : Za 105 miljonov kron strojev, poljedelskih strojev, koles, železnih pečij itd., za 14 miljonov ^lektro tehničnih izdelkov, za 60 miljonov avtomo- bilov in vagonov, za 15 miljonov kemikalij, 47 mi- ljonov kron papirja, 10 miljonov mobilje itd. Skupna svota znaša 350 miljonov kron.— Uvoz iz Jugosla- vije v Nemško Avstrijo je prost za sledeče blago : svinec, živo srebro, cink, strojarske snovi, smolo, vino, .^ganje, sadje, sočivje, papriko, marmelado itd.; iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo pa za sledeče iz- dpore za vojne invalide. Bivši avstrijski vojaki, ki se nahajajo v Rusiji kot vojni vjetniki, se odpravljajo iz vjetništva črez I^tvanik) domov.'Ceni se« da je v sovjetski Rusiji še okoli 50.000, v Turkestaru okoli 35.000 in v Sibi- riji mill 350.000 avstr. vjetuiko.v. Vlada sporazumar so Sim vrnitcv v doniacij'o dovolile. Scve preteklo bo že miiogo mcsccev, predno sc jili posreči spraviti domov. Bolezei! - iiamreč krvava griža - razsaja po ne- "katerih vaschnaToiminskem. Ljudstvu se priporoča d(a pazi na snago in hrano. Tople obkladke na že- ¦lodec zlasti prvi dan nekteri zelo hvalijo in pripo- ročajo. Tragična smrt 3(etne deklice. V Trstu se je zgo- dila včeraj grozna ncsreča. lvanka Sancin, stanujoča v ul. Molin grande 32, je peljala okoli poldne svoje majhno sestrico Ido po ulici Carducci. Ida je imeia v roki krogljo in kavčuka, ki ji je na vogalu ul. S. Francesco padla iz rok. Deklica se je iztrgala svoji sestri iz roke in tekla za iyrac'o, toda v tern hipu je zavil v ulico S. Francesco težak voz s promogom in... preden je kdo zapazil grozečo nesrečo, je bila deküca pod konjskimi kopiti in kolcsi težkega voza. Koio ji je šlo čez vrat in ji skoraj odlrgalo glavico cd tclesa. Vse vpitje, ves jok je bil zastonj: zdravnik rešilne postaje je s solzami v očeh ugotovil smrt... ZanimivosH. Veiikanska kad. V Tacnu pod Šmarno goro pri Ljubijatii izdelujejo sodarski mojstri za tvornico celuloze v Rebrci na Koroškem velikansko kadj ki je 5 metrov visoka in v sredini 6 metrov in pol široka. Meccsnove doge so debele 12 cm. Kad drži ceiih 1763 hektolitrov. Ako bi zabili v to zAjW° na~ polnjene kad cev, katera bi dala vsakoVa^lKundo po en liter vö'de, bi tekla voda nekaj nad 20 dnij! Svetcvni Sahovski turnir na Bledu. Meseca junija prihodnjega leta se vrši na liledu svetovni žahovski lurnir, katerega se bodo udeležili najslavnejši šahov- ski mojstri, iried njirni naš Vidmar, ki je leta 1911 dcbil driigo darilo v San Sebastianu na Španskem, Cspablanca iz Kube, Rubinstein, Lasker, Marscliall i. dr. Protižidcvsko gibanje na Qunaju. Na Dunaju se v zadnjih časili opaža snniljivo protižidovsko gibanje Mcra jeze proti tern pijavkam človeštva je dosegla vrhunec. Jako zanimivo je dejstvo, da so zdruzili v visokošolskem odseku Iiberalni nemško-nacijonalni in katoliski visokošolci svoje kandidate v skupno listo. Nastopili bodo najstrožje proti poCifularenju dunajske univerze, ki je prišla ined vojr.o popoinoma v judovske roke. Župan na F^eki dr. Vio je pravzaprav lirvat. Njegov brat je vc-dja hrvatske posojilnice in njegov oče je voditelj hrvatske stranke! Prcdsednik famoš- njega „Consiglio Nazionale" (Narodnega Sveta) je dr. Grbssich. Ta je dcrna iz Kastva in bil je svoj Čas navdušen Hrvat. Ubog: d'Annunrio! Kruppove tvornice. Slavne Kruppove i'vornice v Essenu na Neinskäm, ki so pred vojno izdelovale pred vsem topove za polovico sveta, izdelujejo. sedaj dnevno 40 loknmotiv in vagonov, ker je tern tvor- ntcam v smislu mirovne pogodbe z NemČijo prepo- vedano liti topove. Osebno razmerje med Oriandom, Sonninom in Wllsonom. Ko je dospel Orlando v Pariz in se sezna- nil tarn z Wilsonom, se je javno hvalil v hotelu „Edvard .VII*, da je napravil s svojim južnim tcmpe- ramentom in govorom na predsednika Zedinjenih držav silovit vtis. To so prinesli Wilsonu na uho in je ta razdražen izrekei na Orlandov naslov be- sede, ki niso ravno kompliment... Ko se je Sonnino sestal z Wilsonom in to se \e zgodilo neštetokrat. je vedno molčal in stal ob sfrani kot da bi bil mutast in kot da bi imel osebno mržnjo do profesorja Wilsona. Seveda ni pozabil ie«a Wilson in tudi ne „Secolov" dopisnik, ki po- i Toča o vsem tern v številki od 28, septembra t. 1. NcVe države. Po razsulu Avstro-O^rske in od- cepitvi raznili pokrajiu cd Nemčije so nastalc raznc iTianjšc države, kot Poljska, Čehoslovaška, Jugosla- vs?», Nomsks-AvstrIJa in Ogr?ka. — Minister za zu- nanje zadeve č. Tittoni je izjavil v svojem govoru dne 27. septembra t. 1. v italijanski zbornici, da pri «stanovitvi teh noviH držav ni bila mcjjoča točiia raizdelitev po narognosti. Tako bo imela: Poljska 3 milijonc Nemcev, polčctrti milijon Malorusov, 750 iisoč Rusov in 'C tisoč Litvinov; — Cehovslovaška polčctrti milijon Ncinccv, 850 tisoč Madžarov, 140 tiscč Malorusov in 80 tisoč Poljakov; Jugoslavija 530-590 tisoč Madžarjcv, 650 tisoč Albancev, 590 tisoč Bolffaricv in 165 tiscč Turkov; I^Äiun?lat 120 tisoč Buigarov« 750 tisoč Nemcev, enrmiison in 750' tiyoc Madžarjcv in 70 tisoč :Srm>v, .taSija 180 tisoč Nelcev, Slovenccv bi prišlo le malo Števiio -* razmeroma z fforajšnjimi v poštcv. Plemstvo so odpravili v nemški Avstriji za vse svoje državljanc. Dovoljeno pa je inozemeem tudi v uradnem postopanju nositi sveje doniače naslovc pleinstva. Bankrct Aysfrije. Listi so prinesli iz Dunaja vest^ da misli ncmška Avstrija napovedati bankro-t in poyeriti svojo upravo dunajski misiii sporazurna. Te vesti so v Parizu dementirali. Belni dclavci imajo po zakonu z d;:*: 20. nov. 1917; št. 45"* pravico, da-jim bclniska blagatna sc-le za iretji dan bclezni in riadaiie izplačuje boiiiiško podroro. Pq premenjenem par. 1154 b obenega zt- konika pa tice obolelemu delavcu, ki jc bil vsaj 14 dni v službi pri istem gosporiarju, popolna plača za prvih 7 dni bolezni. To mu je uolžan gospodar pla- aati, ki sine samo prispevek za bolniško blugajno odbiti. Viadna krlza v Jugoslaviji se bliz'a — kot fcaže — svojemu koncu. Kot smo v zadnjem trenutku doznali je poverjena sestava vlade g. Prctič u. Italüänska zbcrnfca razpuščena. Due 29. sept. je italijanski krali izdai odbredbo, s katcro se raz- pušča pošlanska zbornica. Nove volitve poslancev za državni zbor bodo 16. novenibra,, senat kralje- stva in poslani'ka zbornica se pa sklicujeta za dan 1. decembra t. 1. Rekvizacija živine v Nemški Avstriji obstoja še vedno in je zelo stroga. Velike stroske ima Italija pc izjavi ministra Tittonija tekece leto. >gamo od 1. jaiiuaria do 31. avgusta smo zviSali nase doloove za 20 nulijard«. Na mescc pride 2 milijardi in pol. Polagoma gre. Gcneralni civilni komisar za Tridentinsko g. Cre- Ncniškc Avstrije) in doseday prepovedanih italijan- daro je odpravil cenzuro, dovolil uvoz ncmškili (iz skih časopisov.______________________ ._____ Izdaja konsorcij .Goriške Straže". Odgovorni urednik : Jot'ip Yimpolsck. Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. Tedenski koiedar. Oktober. 2. četrtek, Leodegar, Teofil. 3. petek, Kandid. Evald. 4. sobota, FrančiSek Serafskf, Edvin. 5. nedelja, 17. pobink., r^ožnega venca. 6. ponedeljek, Bruno. 7. torelc, Ju-siina. 8. sreda, Brigita, Sinieon. Y Solske zvezke in vse drujje šolske potrebščine prodaja na drobno in na debeio Trgovina z jestvlnami STANK0 RUSTJA Gorica — priporoča sl. občinstvu svojo bogato zalog-o. Knjigarna it. 11SK. DrUElYd Enako prodaja razae lepo- | slovne knjige, razglednice, črnila, podobe, križe ltd. Montova Mša Anton Brešcak velika trgovina s pohištvcm vssh vrst OqfIco, yio CsrdiiGGi Gorica — Prodajalna stekla, potrebščin za kuhinjo. Velika ^aloga reset, škafov, kadij ia raznovrstne suhe robe. x Zaloga šip, porcelanastega in sieklenega blaga, okvirjev za podobe ia zrcala f Gorica, Via Carducci 4 Jpodna Tlslnroa" B,iEa AJHfL. priporoča I i 1 teti» L 1-20. Če se naroči 25 iztisov 20 °/o popusta. „ „ ,50 „ 25% O D V E T N i K EL* ALOJZIJ FRANKO naznanja, da zopet uraduje v Gorici in sicer (Corso Verdi) št. 33 ===== (nasproti Trgovskemu .domu). ¦. PBTEE GRUDEN Gorica- -Gorica Priporoča svojo zalogo najboIŠihvin in kolonijalnega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. OPVETNIK V siORKI D.R FR. GABRŠČEK so je preselil na Corso Verdi ŠL 28 Potrtim sreem naznanjamo vsem drsgim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče in tast gospod veleposestnJk v Rihenberku, hišni posestnik in velctržec z vinoni v Gorici, po dolgi in mučni bolezni, v 73. letu svoje starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. danes, dne 1. okt. ob 12. uri, mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika se pripeljejo v peiek, dne 3. oktobra ob 11. uri iz hiše žalosti Corso Verdi 26 po bUigoslovljenju v stohü cerkvi na tukajšno mestno pokopališčc. CORICA, dne 1. oktobra 1919. Žalujoči rodbini: Pečenko-va in MaSero-va.