THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF! AMERICA.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 126.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. JULIJA — THURSDAY, JULY 1, 1926.
Sporazum na Ijslm-Biis seje prevrnil; 10 mrtvil
LETNIK XXXV.
VODITELJI KITAJSKE NA K ONFERENCI ZA SESTAVO STALNE VLADE. — CH ANG BO NAJBRŽE DOBIL NALOGO ZA FORMIRA NJE VLADE, KATERA BO , * SPREJETA OD OSTALIH VODITELJEV.
Peking, Kitajsko. — Danes Vlada v Pekingu veselo razpoloženje, kakor že dolgo ne. Na Kitajskem kakor znano se je bila dolgo časa državljanska vojna — brat je ubijal brata, revščina je vladala po mestih in vaseh, tolovajstvo se je širilo. Uvideli so voditelji Kitajske, kateri so držali v svojih rokah usodo obubožane dežele, da tako ne more iti dalje, sicer zna poseči vmes tuja roka, ki bo z železno pestjo vzpostavila red in zavladala Kitajcem.
Wu Pei-fu in Chang Tso-lin, največja voditelja Kitajske sta '.se sedaj sestala skupaj v Pekingu, da se vdeležita konference, katere namen je vzpostaviti v deželi red in sestaviti novo vlado, ki bi na j. bila stalna. Wu-ja so sprejeli v mestu z veliko vojaško častjo, sprejema so se vdeležili zastopniki Changa.
Deset let je trajalo sovraštvo med Wujem in Changom, katero je prineslo Kitajski veliko Igorja. Sedaj sta se sestala kot
j fvorila skupaj ter napravila na-Ičrt z.a konferenco.
Sodi še, da pri konferenci najbrže ne bo šlo tako gladko, kakor si nekateri mislijo. To pa zato, ker sta Wu in Chang v srcih še vedno velika nasprotnika, politični nazori obeh mož se vseh ozirih križajo.
Nalogo za sestavo nove vlade bo najbrže dobil Chang. Poročilo tudi pravi, da glede na to, da se pride že enkrat do reda v deželi, bodo ostali voditelji in politikarji vlado sprejeli.
Poleg veselja, ki vlada v mestu, ker upajo prebivalci, da se bodo voditelji sporazumeli i in pričeli z resnim delom, ne- j katere tudi tare skrb, da bo prišlo do novih sovražnosti.' Chang ima vse polno vojaštva 1 v Pekingu, nekateri si to tako J tolmačijo, da namerava diktirati politično smer na konfe- j frenci.
VELIKA NESREČA Z . j BUSOM.
Belgrad, Jugoslavija. — Motorni bus, ki prevaža potnike iz Dejegovča v Cetinje se je pre-i
JENKINS ODSTAVLJEN?
Organizacije so si nadele nalogo počistiti s politiki v državnem department!!, tudi nasprotujejo ker se nastavljajo politiki v službe drž. ječe.
—o—	i
Chicago, 111. — V spominu je še vsem parolni škandal v jo-lietski ječi. Takih škandalov je mnogo, za katere pa posamezni davkoplačevavci ne vedo. Voditelji nekaterih organizacij so si pa nadeli nalogo, da bodo počistili državni department vseh uradnikov, ki povzročajo škandale — to so politiki, ki jim ni na temu, da bi vršili svo-
jo službo kakor to' predpisuje zakon — temveč kako bodo napolnili svoje žepe.
Težka, najbrže neizvedljiva naloga bo to. Vendar je dobro, da se vsaj nekdo zgane in pokaže, da ni vsem tajnost, da vlada vsepovsod le — graft.
Prvo, kar mislijo voditelji
norAivj+i	rn.
' ' '	' '' •> • r i-
slati peticijo guvernerju Smal-lu, naj postavi n.a čelu jolietske jetnišnice moža, ki bo kos svoji nalogi, ne pa politika. Poleg tega tudi bodo zahtevali, da se odstavi Chauncey H. Jen-kinsfi, za katerega se ve, da je le politik in ne vrši svoje službe po predpisih zakona.
Vse kar se je dogajalo v jo-lietski ječi, javnosti ne bo nikoli znano. Tudi sedaj še ni kakor bi moglo biti, zato so se pa dobili nekateri, ki hočejo napraviti temu konec. Znano je, da je bilo izdano $75,000 za prizidavo in popravilo ječe v Stateville, ni se pa ničesar prizidalo, tudi ničesar popravilo. Prav bi bilo, da bi davkoplačevavci bili obveščeni o temu, kam je ta denar izginil. -o-
durkin dobil pijačo v
ječo.
Chicago, 111. — Martin J. Durkin, o katerem se je že veliko poročalo, ko je usmrtil de-tektiv.a in za nos vodil policijo dolgo časa, a konečno vendar prišel v roke pravici v St. Loui-su, nakar je bil pripeljan v Chicago, kjer se vrši proti njemu obravnava, dobiva v ječo žganje. Zopet dokaz, kako vestno vršijo državni organi svoje službe. Kako je prišel Durkin do pijače, bo seveda ostalo nepojasnjeno, k£jti nihče ne ve kako je to mogoče. Pa naj že ostan'e to tajnost, a nastalo je drugo vprašanje. Kakor je dobil nepostavnim potom žganje, tako tudi lahko dobi revolver, s katerim si bo skušal priboriti pot do svobode.
-o--
iz new yorka v pariz z letalom.
New York, N. Y. — Pilot Homer M. Berry bo spremljal kapitana Rane D. Foncka, francoskiga letalca, ki se je posebno v svetovni vojni odlikoval, na poletu iz New Yorka v Pariz. Polet se ima podvzeti to poletje, letalca nameravata imenovano razdaljo preleteti, ne da bi kje preje pristala.
ŠVEDSKI PRESTOLONASLEDNIK, DOKTOR PRAVA.
Iz Jugoslavije
PODROBNOSTI O POŽARU V PRIGORICI, KJER JE UNIČENO VELIKO ŠTEVILO POSLOPIJ; LEPE VASICE VEČ NI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Švedski prestolonaslednik princ Gustavus Adolphus je bil verzi doktorjem prava. Slika nam kaže tozadevne ceremonije.
imenovan v Princeton uni-
ZA STABILIZACIJO FRANKA.
ik.
Ameriški bankirji bodo najbrže pomagali Franciji v finančni krizi, da se frank stabilizira, kar bi postavilo zopet deželo na noge.
Washington, D. C. — Francija se oprijemlje zadnje bilke za rešitev finančne krize — ta je kredit. Kdo drugi bo pa dal ta kredit, ako ne ameriški bankirji, zato se Francozi zatekajo semkaj in prosijo pomoči. Sliši se, da so ameriški bankirji pripravljeni pomagati Franciji, da se stabilizira frank, čim bodo videli, da je njih denar varno naložen. Gotovo pa bo varno naložen, kakor hitro se dežela, ki je prestala med vojno in kar naprej še po vojni tako veliko gorja, toliko opomore, da se postavi na noge in z vztrajnim delom ter umnim gospodarstvom pride do na-
KRIŽEM SVETA.
—	Rheims, Francija. — Tu-kajšni fašisti so imeli neko zborovanje na katerega so pa tudi prišli komunisti, začelo se je prerekanja kateremu je sledil pretep, tri osebe so bile težko in dve lahko poškodovane.
—	Chicago ,111. _ V tukaj-šnem mestu je umrl čistilec čevljev, ki je imel najdaljše ime med svojimi tovariši. Pisal se je, Joe Friandafilasutouslos, živel je na 956 Harrison cesti. Umrl j p rn Jnhp
—	Nashville, Tenn. •— Mrs. Myrtle Burris, stara 23 let, se ni mogla razumeti s svojo taščo, Mrs. M.aggie Weeks,, pograbila je revolver in taščo u-strelila, ki je bila na mestu mrtva. Mrs. Burris ima dva mala otroka.
—	Edwardsville, 111. — Richard J..Marstiller, star 21 let, je bil na mestu mrtev in njegova mati težko ranjena ko se
ŽRTVE LJUBOSUMNOSTI 1 MRTEV.
vrnil s ceste v jarek, pri čemer je prišlo deset potnikov ob življenje, deset oseb je pa bilo težko ranjenih. Podrobnosti o nesreči poročilo ne pove.
pet kardinalov pri po-svetitvi katedrale v st. louisu.
St. Louis, Mo. — V torek in sredo je bil dan v St. Louisu, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Vršila se je posvetitev velike katedrale, ki je stala $3,-000,000. Posvetitve se je udeležilo pet kardinalov, med njimi tudi papeški legat kardinal Bonzano. Drugi kardinali so, Hayes iz New Yorka, DuBois iz Pariza, Faulhaber iz Muni-cha in O'Donnell iz Irske.
Širite "amer. slovenca"
predka. Za to doseči, je pa potreba kapitala.
Pariz, Francija. — Briandov kabinet namerava v kratkem odpreti boj za potrditev francoskega vojnega dolga Ameriki. Ta boj pa ne bo lahak, kajti veliko jih je, ki temu nasprotujejo. Je pa izid tega boj.a tudi odvisen-za nadaljnje kredite, čigar se Briand dobro zaveda, zato se pa poteguje, da bi se dolg ratificiralo.
ZAGONETNI UMOR V TAM-PA.
Tampa, Fla. 1— Le par blokov od trgovskega dela mesta, so našli v neki mali hiši trupla štirih oseb, ki so bile ubite s sekiro. Med žrtvami je tudi 102 leti stara Mrs. Adelije Rowell, ostale so člani družine.
Oblast še ni na jasnem kdo bi bili zločinci. Na sumu ima so. rodnike žrtev, kajti dva sta neznanokam odpotovala, katera iščejo.
-o--
GROZNI.ČIN BLAZNEŽA.
Baltimore, Md. — Vance Lee, črnec, kateremu se je o-mračil um, se je oborožil s puško in revolverjem, streljal je vse navprek in težko ranil devet oseb, predno je on padel smrtno zadet od kroglje policista. Dva izmed ranjenih sta policista, ena je sedemletna deklica, za katero ni upanja, d.a bi okrevala.
Zaročenec streljal na svojo iz-voljenko in jo težko ranil, tako tudi lastnika hiše, policija ga je hotela aretirati in ga ranila ,nakar si je sam končal življenje.
Chicago, 111. — Raje v smrt kakor V ječo, tako si je mislil Stanley Sliwa, ko je streljal na svqjo zaročenko Agnes Putea Igiclski in jo težko ranil, pa tudi lastnika hiše kjer je stanoval je močno ranil; ko so ga policisti hoteli aretirati, ši je sam končal življenje.
Tragedija se je odigrala na 1541 West Chicago Ave. Sliwa in Mrs. Igielski, ločena od prejšnega moža, sta bila zaročena. Lastnik hiše, John Bielin-ski, je pa kazal veliko zanimanje za zaročenko, kar pa ni o-stalo prikrito Sliwatu, sklenil je, da se bo maščeval, kar je tudi storil. V pondeljek popoldan bi se imela zaročenca pogovoriti o podrobnosti za poroko. Mrs. Igielski je prišla k njemu, navzoč je bil tudi lastnik hiše, Bielinski in«prijatelj Angiewicz. Sliwa potegne revolver in začne streljati, ena krogla je pogodila zaročenko v ramo, druga Bielinskija v bližini srca, ni upanja, da bi okreval .Angiewicz naglo pokliče policiste. Sliwa se je zabarika-diral v svoji sobi, policisti so streljali skozi zaprta vrata in Sliwata ranili, ko so s silo vdrli v sobo, so ga našli mrtvega na tleh, končal si je sam življenje.
-o-
TATVINA NA GLAVNEM STANU POLICIJE.
New York, N. Y. — Newyor-ški rokamavharji prekašajo v spretnosti chikaške. To dokazuje dejstvo, da so neki nežna ni tatovi izmaknili iz policijskega glavnega stana morfija, v vrednosti $1000.
-o-
PRAZNIK SV. PETRA IN PAVLA V RIMU.
— Aberdeen, S. D. — Ogenj je izbruhnil v severnem delu Sherman hotela, ki je napravil $250,000 škode.
je avto v katerem sta se vozila prekucnil. Richard bi se imel v kratkem poročiti, nesreča sej je zgodila ko sta se z materjo peljala proti domu iz St. Loui- j sa, kjer sta obiskala bodočo Mrs. Marstiller.	I
—	Sanghaj, Kitajsko. — Vo-| diteljice kitajskih delavk so sprejemale od vodstva tovaren svilenih izdelkov podkupnino, j 14,000 delavk je radi tega na.j padlo unijsko pisarno kjer so vse razdejale ,ena voditeljic jc j bila težko ranjena. Močno de-; ževje je bojevite Kitajke raz-gnalo.
—	London, Anglija. — Lord Beatty, admiral, se je podvrgel operaciji, katero je srečno prestal.
—	Strasbourg, Francija. — En policist je bil ranjen in dva rojalista aretirana, ko se je vnel pretep na ulici kjer so hoteli rojalisti imeti pai-ado, ki pa jim ni bila dovoljena.
—	London, Anglija. — V Atlantiku se vidi zadnje čase neverjetno veliko ^število kitov. Ko se je vračal parnik Beren-garia iz New Yorka, so potniki videli na enkrat šest kitov,,parnik fje v enega zadel in ga ubil.
-o-
VLAK 70 MILJ NA URO.
Chicago, 111. — Mrs. Cyrus McCormick Jr. je prispela iz New Yorka v Chicago z brzo-vlakom, ki je dosegel rekord v hitrosti in'sicer 70 milj na uro. Bila je edina potnica na vlaku, za tiket je odštela $7000. -o——
S TEM, DA POŠLJEŠ naroč-I nino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu.
Rim, Italija. — Praznik sv. Petra in Pavla se praznuje v Rimu z veliko svečanostjo. Tako tudi letos se je vršila pro. cesij.a v spomin na ustanovlje-nje papeštva. Slovesnost se je začela s tem, da je sv. Oče Pij obiskal grob sv. Petra že na predvečer, drugo jutro je ob-no.vil, a tudi številna množica vernikov se je približevala kipu sv. Petra v procesiji, med katero so pobožno molili.
O požaru v Prigorici.
Lepe Prigorice pri Dolenji /asi zraven Ribnice polovico ni yeč! Sama osmojena groblja! Žrtev krutega zublja je postalo 22 hiš, 30 skednjev in približno toliko kozolcev, torej nad 80 poslopij. Požar je izbruhnil dne 1. junija, v torek zjutraj ob 1. uri. Vihar je bil silen, plamen je zajel naenkrat polovico vasi. Ogenj je poprijel hišo čez tri hiše, tako da je bila videti ponoči goreča vas kot ognjeno morje. Celo triče-trt ure oddaljeno Ribnico je I obsejal plamen.
Hitro so bila na mestu nesreče gasilna društva iz Dolenje vasi, Rakitnice, Prigorice, Ribnice, Jurjevice in Sušja, tudi ročna brizgalna iz Gorice vasi je dobro služila. Ogenj pogasiti je bilo izključeno; rešiti je bilo mogoče' samo ono, česar plamen še ni objel. V plamenih pa jok in vpitje ljudi, tulenje živali, frčanje gorečih golobov.
Ce slepiš'dixies na pogorišče, pa ne vidiš drugega, kot črno' proti nebu štrleče zidovje, okove voz in strojev; tuintam sežgano kokoš, ogljeno raco, tam stoji zdivjano govedo, ki se ne da vjeti, tam jokajoče družine, ki iščejo strehe sebi in živali, tam v vaški cerkvi polno različne ropotije, na črnih razva-. linah pa stoje nemi gospodarji, ki gledajo grobljo svoje domače sreče in celo do tal požgane vrtove. Tam zopet vidiš strto zalogo razbitih loncev — Pri-goričani so bili namreč najagil-nejši lončarji, — celo trava je zgorela prav do zemlje. Skoraj ne vidiš ožganega hloda, tako je vse do tal in v zemljo pogorelo. Mož pa ti kaže" 24 ožganih novčanic po 100 Din, ki so mu skoro v roki zgoreli. Celo kamen, na katerem so stale stavbe, je postal apno. Zdravnik je obvezal moža, ki se je opekel in drugega, ki si je prerezal roko, ko je pograbil slamorez-nico, pa je zadel klinje. Kmet, ki ljubi svojo domačijo, jo ljubi celo gorečo, zato so morali orožniki nekatere naravnost stran vleči, ker se niso hoteli ločiti od svoje sreče v plamenih.
Danes stoji pod milim nebom kopa družin brez strehe, brez hrane, rešili niso niti za eno kosilo, — brez obleke, brez vsega. V obokani shrambi se je raztopila mast in slanina skapala na tla. Vsi pogorelci nimajo niti ene kokoši. Kdo more preračuniti škodo? Nekateri nestrokovnjaki jo cenijo na 10 milijonov kron, a strokovnjak in čas bo pokazal vse drugačno škodo.
-o-
DROBNE VESTI IZ SLO-
26. maja v visoki starosti gospa Marija Osvald, mati univ. profesorja Osvalda.
Poročil se je g. Franjo Ko-čevar, poštni upravnik na Rakeku z gdč. Frani Ostankovo, bančno uradnico.
Poroka. Na Bi'eznici se je poročil 31. maja posestnik g. Anton Dolar z gdč. Katico V o 'k Oba sta doma iz uglednih krščanskih hiš z Vrbe. Nevesta je Prešernovega sorodstva. Poročil ju je nevestin brat, č. g. A. Vovk, kaplan v Metliki.
|	-o-
Grozen umor v Slovenskih goricah.
V	Št. Jurju v Slovenskih goricah je bil izvršen grozen dvojni umor. Kaj žar ja Josipa 'Kosa, ki je za mariborsko tvrd-
ko Bernhardt nakupoval, mleko, že par dni ni bilo na izpre-gled. Zato je šel sosed Eder v njegovo stanovanje pogledat. Nudil se mu je strašen prizor: oba zakonca, ki sta se nedavno poročiia, so nasi; strahovito razmesarjena na postelji. Glava žene je bila popolnoma raz-sekana. Tudi mož je : nel « sekiro presekano glavo in več težkih ran na truplu. Domneva se, da je umor bil izvršen iz maščevanja. Uvedeno je intenzivno izsledovanje morilca. -o-
Tragedija slovenske rodbine v Franciji.
V	slovenski naselbini Bruay v Franciji se je dne 25. maja odigrala grozna rodbinska tragedija. Rudar Feliks Kirn, rodom iz Trbovelj, je v duševni zmedenosti ustrelil svojo ženo Marijo in nato še samega sebe. Oba sta bila mrtva. Zapuščata štiri nedorasle otroke. 2e nekoliko časa so na Kirnu opazovali znake zmedenosti. Zaloigra je v tamkajšnji slovenski koloniji vzbudila globoko žalost in sočustvovanje za nesrečno rodbino.
-o-
To reach the best customers
advertise in Slovenec!"
"Amerikanski
VENIJE.
UmrJ je 26. maja v Dol. Brezovici blizu Šent Jerneja na Dolenjskem posestnik Jože Za-lokar, 65 let star, na posledicah poškodbe, ki jo je zadobil pred dvemi leti na Svečnico pri padcu po ledenih tleh. Svoje trpljenje je sklenil Bogu no.
Umrla je v Središču ob Dravi
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna požiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din _I 9.45
JI 18.60
1,000 * 2,500 ' 5,000 ' 10,000 1
V
100 lir 200 " 500 «
1,000 *
-t 46.25 -9 92.00 -1183.00
4.40 4 8.45
-120.25
.939.25
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina j« v teh cenah 2« vračunana.	'
Zaradi nestalnosti cen it nemogoč« vnaprej cen* določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se Izvršujejo po polti »11 pa brzojavno.	,<
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
Pisma in pošiljke naslovit« na: J
ZAKRAJSEK & CESark 455 W. 43nd ST.. NEW YORK, W, Y,
rv 51231 -
Amerikanski Slovenec
• . / *•'-.. • i
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.	(f .
Geslo: Z« rt o (n narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«!
GLASILO SLOV KATOII DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — 8. F DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
\
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slo-v Ameriki.	venian newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih.	day, and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	,	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	'Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.	'Phone: Canal 0098.
Naročnina:	Subscriptions:
Za cclo lcto ......................................$5.00 For one year .........................^..........$5.00
Za pol leta .......................................... 2.50 For half a year................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo lcto ................................ 6.00 For one year ................................... 6.00
Za pol leta .....'.................................... 3.00 J Fo half a year ............................. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredni^vo ne vrača._
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
A. K.:
Obnova ipo cerkvi.
Vseuč. prof. dr. Franc Griv.ec, znamenit učenjak za cerkveno zedinjenje, je napisal v majski številki "Socialne misli" zelo zajemljivo razpravo pod istoimenskim naslovom in poudariti hočemo nekatere glavne misli.
V	današnjih dneh, ko toliko čujemo o duhovnem prerodu, si velikokrat niti ne predstavljamo, kako naj se ta prerod izvrši. Temeljna misel dr. Grivčeva, ki v tako osebni zadevi kot je duhovna obnova posameznika in širših plasti, lahko ta ali oni zaide na stranpot, je: "Vodilne ideje verske obnove so v živi zvezi z idejo cerkve." Pravo krščanstvo je istovetno s cerkvijo. Edino pravi kažipot, ki ne more nikdar pokazati napačne smeri, je: cerkev.
Kristus, ki je oznanjal vero notranje prenovitve, je ustanovil cerkev kot vidno socialno kraljestvo, ki je živ organizem in prejema življenjsko moč in silo iz Kristusa, kakor mladika iz trte.
Najbistroumnejši teolog, apostol Pavel, je istovetil cerkev s Kristusom: da je torej preganjal Kristusa, ko je preganjal cerkev. Takšno je bilo pojmovanje v prvih krščanskih stoletjih. Kraljestvo božje (cerkev) je mistično telo Kristusovo, kristjani so udje Kristusovega telesa — cerkve. Vse to pojmovanje je bilo lastno cerkvenim očetom, potrjevali so ga cerkveni zbori in je najodličnejši izraz cerkvene liturgije.
Prvi kristjani so se žiyo zavedali, da so kot člani cerkve, eno s Kristusom. Zavedali so se, da cerkev ni samo pravno urejena družba, marveč tudi nadnaravno živ organizem, nadnaravna vzajemnost, solidarnost, skupnost, občestvo. Apostol Pavel pravi, da so bili vsi enega srca in enega duha; med njimi ni bilo ubožnih, ker so bogatejši prinašali prispevek "k nogam apostolov in se je delilo vsakemu, kakor je kdo potreboval."
Prvi kristjani so se živo zavedali cerkvene občestvenosti. Središče cerkvenega življenja je evharistična liturgija. Tu smo vsi ena družina v Kristusu, bratje in sestre., kakor lepo na-zivlje duhovnik pri sveti maši vernike..
Cerkev pa ni samo voditeljica, marveč zlasti mati vernikov. Ne odločujejo naravne vezi podložnikov, marveč nadna- ] ravne žive vezi otrok božjih, po sv. zakramentih, po milosti, ki poteka iz teh najbogatejših, vsem dostopnih virov.
V	cerkvi je najidealnejša enakost, bratstvo, svoboda! Najpreprostejši vernik more pQstati visok zastopnik cerkvene oblasti in more tako vplivati na vso cerkev in jo poživljati v »zvezi s Kristusom. O tem izpričuje zgodovina- Lepo pravi na tem mestu prof. Grivec: "Čim bolj so posamezne osebnosti združene z Bogom in čim čistejše so, tem večja je moč in veličina cerkve."
Vsa nadčloveška moč cerkve izvira ravno v tej tesni zvezi s Kristusom. Zato je globlje umevanje cerkve in življenja s cerkvijo vodilna ideja verske in nravstvene obnove današnjega človeštva. Vsa ra'Zna narodna in socialna nasprotstva bi morala izlečiti katoliška in krščanska internacionala ob pravem pojmovanju cerkvenega življenja.
To so tudi že poudarjali papeži Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. in Pij XI. Kristusova cerkev je edina, ki uči vse ljudi en nauk ljubezni in le kadar bodo vsi ljudje sprejeli ta nauk in ga spolnovali, samo tedaj bo mogoče govoriti o boljši in pravičnejši' Človeški družbi..
Na teh principih temelji danes zlasti mladinsko gibanje v Belgiji, Franciji in Italiji. Vodivne ideje so:
1.	Verska obnova in poglobitev v Kristusu po Kristusu, po cerkvi in po življenju s cerkvijo.	#
2.	Delovanje za izravnavo velikih socialnih nasprotij med delavstvom in med drugimi stanovi.
3.	Bratski sporazum in edinost med narodi, pred vsem med katoličani, med kristjani in naposled med vsemi narodi.
Te vodivne ideje mednarodnega mladinskega gibanja prihajajo tudi med slovensko akademsko in dijaško mladino v Sloveniji in le želeti je, da bi dobilo čimprej določnejše oblike in delo.
Do tu dr. Grivec. Naj zlasti naše delavsko mladinsko gibanje zajame ta idejni tok, da bo idejno bogato moglo ustvariti močno črto proti socializmu, ki je brez cerkve, oziroma proti cerkvi.	w
Dal Bog, da bi XXVIII. mednarodni evharistični kongres rodil obile uspehe V tem oziru, da bi sleherni človek spoznal, da smo vsi otroci božji ter dolžni pomagati eden drugemu kot brat bratu, sestra sestri itd. Samo Kristusova ljubezen je tisti edini tek, ki bo ozdravil človeško družbo medsebojnega sovraštva in zavisti. Vse druge je prazna prevara.
Ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič in skopelj. škof dr. Gnidovec y Sheboygan.
Sheboygan, Wis.
V nedeljo, 27. junija, smo imeli čast pozdraviti v svoji sredini slovenskega škofa Ivana Gnidovca. Pri 8. sv. maši, ki jo je daroval prevzvišeni, so bili odlikovani posebno naši letošnji graduantje in prvoobhajanci, ki so imeli priliko prejeti sv. obhajilo iz rok onega, ki se je še v svojih starih letih žrtvoval, da obišče svoje rojake daleč proč od domovine. To je bil za nas izvanreden dan, ki bo ostal vsem v živem spominu, kajti tako visokega gosta naše krvi še nikdar nismo imeli v naši sredini.
Zvečer istega dne je prevzvišeni blagoslovil dva kipa v naši cerkvi: kip presvetega Srca Jezusovega in kip presv. Srca Marijine«^ Prvega je poklonilohrvatsko društvo sv. Trojstva, drugega naše slovenske žene društva katoliških mater. — Pri predstavi, ki so jo priredili graduantje, je prevzvišeni le-tem razdelil diplome, nakar jim je v živih besedah podal nekaj lepih, jedrnatih naukov na pot v življenje. Ob 9. uri je šel naš g. župnik s prevzvišenim v Marquette, kjer bodo slovenski škofje in duhovniki iz domovine in več slovenskih duhovnikov iz Amerike šli na grob blaženega škofa Barage.
LJUBLJANSKI ŠKOF BIRMUJE V SHEBOYGANU DNE i 5. JULIJA, NA DRŽAVNI PRAZNIK.
Naši rojaki bodo šli v nedeljo z avtomobili v Waukegan, in cela župnija bo priredila škofu in duhovnikom iz domovine slovesen sprejem zvečer ob 7. uri. Sv. birma bo v pondeljek pri sv. maši, tfjer bodo birmanci, botri in botre skupno pristopili k mizi Gospodovi.
JAVEN SHOD V ZELENI DOLINI.
Tega shoda se bo udeležila cela naselbina z našimi slavnimi gosti iz domovine, kakor tudi z našimi sosedi iz Milwaukee in West Allis. Na programu imamo sledeče govornike:
1.	Rev. Francis Mažir, vojaški kurat iz Springfielda. Njegov govor: "Pozdrav ameriški zastavi," v slovenskem in angleškem jeziku.
2.	Father Alojz Markeš, ekonom na škofovih zavodih: "Poklic za duhovski stan."
3.	Rev. Viktor Kragl, župnik iz Frama pri Mariboru: "Življenje v katoliških župnijah v domovini."
4.	Rev. Bogovič, profesor na realki v Mariboru: "O so-cijalnih organizacijah."
5.	Dr. Mihael Opeka, kanonik in vsenčiliški profesor: "Slovenska inteligenca in vera."
6.	Dr. A. B. Jeglič: "Njegovi vtisi o katoliškem življenju V Ameriki."
Upam, da se boste tega shoda udeležili v prav obilnem številu.	Rev. J. Cherne.
nili. Recimo, da vzamete deset delnic po 256. To pride po $2.50 na teden. Ko po šestih letih in nekaj tednov izplačate delnice, vam stavbinsko društvo Slovenski^ Dom izplača $1000.00. Mislite si, ko bi bili vi začeli pred šestimi leti plačevati na delnice stavbinskega društva, zdaj-le bi imeli $1000, in vendar, kaj bi se vam poznalo $2.50 na teden? Razume se pač, da vsak lahko vzame toliko delnic, kolikor hoče in kolikor jih more plačevati.
Ko si enkrat prihranite nekaj, lahko vzamete prihranjeno svoto, in si še nekaj vzamete posojila iz ravno tega stavbinskega in posojilnega društva ter si kupite lastni dom. Dolg na hišo potem odplačujete zopet tedensko in ko poteče rok
Veseli smo sicer vsi, da imamo v naselbini svojo cerkev, u-vidimo pa tudi vsi, da je ta cerkev veliko premajhna, kakor tudi, da bi morala biti bolje o-skrbovana. Izbrati bi morali kak dober, trden cerkveni odbor, katerega zdaj zelo pogrešamo, in ki bi imel tudi nalogo, da bi skrbel za povečanje cerkve. Sicer se pa tudi zdaj skrbi za to in prirejajo se razne veselice v ta namen. Tako je priredila cerkev prvi letošnji piknik v parku Vencel Kocihut na Beloit in Woodlawn Corn, na katerepi smo se izvrstno zabavali in res pošteno razveselili. Udeležba je bila velika in tudi glede čistega dobička je ugodno izpadlo.
Rojakom se zahvaljujemo za udeležbo in se priporočamo še za prihodnjič, kajti,cerkev namerava prirediti še en piknik na istem prostoru, in sicer dne 15. avgusta. — V S.T.D. dvorani pa se bodo v korist cerkve vršile letos dve prireditve, in sicer 3. oktobra bo veselica, 25. novembra pa bazar. Že zdaj vabimo rojake, da se v obilnem številu udeleže teh prireditev.
Tudi društvo sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ. bo priredilo letos na^lan, ki se bo objavil pozneje,' v parku Vencel Kocmut na Beloit in Woodlawn Corn, velik piknik s prosto zabavo.
Pozdravljam vse čitatelje lista A. S., kateremu želim obilo
VSEM KATOLIŠKIM PREKMURSKIM SLOVENCEM V CHICAGI IN OSTALIM SLOVENCEM.
Kakor Vam je že znano] priredite v nedeljo, 4. julija v Le-montu slavnost dve prekmurski društvi, to ste društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 Družbe sv. Družine, in društvo sv. Ane št. 170 KSKJ. Ti dve društvi ste si postavile lep spomenik pri naše/Mariji Pomagaj. Društvo Ivana Krstitela je kupilo dva angela, ki držita posodo z blagoslovljeno vodo, tako, da se bo lahko vsak, ki stopi v cerkvico in se pokropi z blagoslovljeno vodo, spomnil na sv. Ivana Krstitela, ki je krstil Jezuša Kristuša v reki Jordanu. Društvo sv. Ane pa je zbralo potrebno svoto in kiipilo korono Mariji Pomagaj, s čemer si je tiidi postavilo trajen spomenik.
Tak dragi mi prekmurski in ostali Slovenci, ne pozabite nas prijti pogledat dne 4. julija na našo slavnost, da se pozdravimo pri naši Materi Mariji, in da si obliibimo zvestobo ltibezni med seboj, da bomo roko v roki kot bratje in sestre za naprej delali za naš slovenski narod.
Sv. meša bo ob 10. vori po starem času, po ehicaškem času pa ob 11. vori. Meša se bo služila za žive in mrtve člane driištva sv. Ivana Krstitela. — Predgo bodo imeli naš preč. g. Mažir iz Springfielda, šteri so že dobro poznafni vsem našim sobratom in sosestram v Chica-gi in okolici.
Po sv. meši pa se bomo veselili tam okoli po vrtu. Ni se treba bati, da ne bi imeli kaj za pod zobe djati, ker bodo naše sosestre imele vse najboljše pripravljeno, in tudi možje so-brati do meli zadosti pripravljeno za suhe gute, da bomo si je lahko pomočili, tak da b6 se-
ga zadosti.
Naj torej nikdo ne pozabi priti 4. julija v Lemont. kjer vas bomo prav presrčno sprejeli. Že naprej se vam zahvali Pripravni odbor obeh društev.
——o-
"ZRNO PRI ZRNU POGAČA
— KAMEN NA KAMNU PALAČA."
Chicago, 111.
Naslov, ki sem ga napisal nad ta dopis, razlaga slehernemu velik nauk, ki je potreben vsakemu, posebno pa še delavcem in njih družinam, ki žive od dela svojih rok.
Veliko ljudi se na stara leta pritožuje nad okoliščinami, v katerih žive. Res je, da je veliko slučajev, da ljudje sami niso krivi, da so v takih razmerah. A veliko slučajev pa je tudi, v katerih so ljudje sami krivi, da so v takih razmerah in okoliščinah kakor so. Ko so bili mladi, ko so lahko delali, tedaj niso skrbeli -za bodočnost, na svoja stara leta. Brezbrižno so svoj zaslužek porabili — na stara leta pa nič nimajo. Kako težko je za nje življenje, ko so potrebni počitka in pokoja, pa morajo trdo garati. Marsikateri izmed teh bi si lahko olajšal življenje s tem, da bi bil hranil v mladih letih, da bi bil dajal na stran tedaj, ko je bil mlad, ko je lahko delal.
Za Slovence v Chicagi ga tii boljšega načina za hraniti svoje zaslužke, kakor je posojilno in stavbinsko društvo "Slovenski Dom." Tu lahko začnete hraniti, kakor vam pač dopuščajo razmere. Kolikor pač lahko denete na teden na stran od svojega zaslužka. Vzamete si delnice, ki je vsaka od 25c naprej na teden. To potem plačujete tedensko in po dobi šestih let se vam izplača lepa svota, ki ste si jo na ta način prihra-
plačevanja, je hiša vaša in na tak način pridete do lastnega doma,.,.do lastnega ognjišča, katerega je gotovo vsaka družina najbolj vesela.
Dne 6. julija se bo izdala nova, 72. serija delnic. Pridite v cerkveno dvorano sv. Štefana, kjer zboruje direktorij stavbinskega društva Slovenski Dom in kjer se tudi vsak torek pobira tedenska vplačevanja na delnice ter vzemite kolikor delnic pač morete. Začnite hraniti na ta način in bodite tudi Vi eden ali ena izmed tistih, ki so ravno potom hranjenja V stav-binskem društvli prišli do lastnega doma, ali pka do prihrankov.
Med Poljaki, CeV^ in Nemci je hranjenje potom stavbinskih društev zelo razširjeno. Lepa domovanja, ki jih imajo češki, poljski ali nemški delavci so kupili potom stavbinskih društev. Nekaj so naj prvo na ta način prihranili, potem so kupili hišo, ostanek so si izposodili iz stavbinskega društva jn dolg potem so zopet odplačali po gori navedenem sistemu. —; Tudi med nami Slovenci v Chicagi ima naše slovensko stavbinsko društvo v tem oziru velike zasluge. Vprašajte tega aH onega, kako je prišel do lastnega doma ali trgovine, pa Vam bo povedal, da mu je pomagalo s posojilom ravno stavbinsko društvo Slovenski Dom.
Zato apeliram dobrohotno na vse rojake ali rojakinje, ki še niso delničarji tega preko-ristnega stavbinskega društva, da naj pridejo v cerkveno dvorano prihodnji torek 6. julija ob 7. uri zvečer, ali pa čez dan k tajniku Mr. J. Zupančiču na 1824 W. 22nd Place ter naj kupijo kolikor delnic pač morejo. Zapomnite si vsi, da to kar si bote prihranili, bo vam vedno prav prišlo!
Pozdrav vserfi!
Martin Kremesec.
-o-
SLOVENSKA NASELBINA V MILWAUKEE.
Milwaukee, Wis.
Ker se od vseh strani čujejo odmevi po evharističnem kongresu, naj omenim, da je bila tudi naša naselbina zastopana tiste dni v Chicago, in sicer na shodu v dvorani Kolumbovih Vitezov, kjer smo slišali mnogo prav lepih besedi iz ust naših izvrstnih govornikov. Dolžni smo vsem iskreno zahvalo.
Orisati želim nekoliko cerkvene razmere v naši naselbini. Pred leti tu sploh^nismo imeli nikake slovenske cerkve, ampak smo morali hoditi k službi božji v West Allis, Wis. Ker pa je to precejšna razdalja, je u-mevno, da je mnogo ljudi zanemarjalo svoje verske dolžnosti. Imeli pa smo dobrega župnika, ki nam je 1. 1916. kupil tu v Milwaukee malo cerkvico, katera je bila preje v judovskih rokah. Ker je obstojalo tisti čas tukaj le eno katoliško društvo, in sicer z imenom dr.. sv. Janeza Evangelista, smo izbrali tudi tej cerkvici istega patrom. Blagoslovljena je bila 14. maja 1916. Določena je bila za podružnico župniji West Allis, in kot taka obstoja še danes.
uspeha v prihodnosti.
Joseph Koren, zastop. -o-
SLOVO STAROKRAJSKIH ROMARJEV.
Chicago, 111.
S težkim srcem se poslavljamo od prijaznega Chicago, ki je postalo še bolj svetovno znano in slavno po veličastnem 28. evharističnem kongresu.
Nam, slov. romarjem, ostanejo dnevi, ki smo jih preživeli v Chicagi, nepozabni. Zahvaljujemo se še enkrat tem potom »s,, prisrčni si>"gjem, gostoljubnost in vso veliko ljubezen in naklonjenost, ki smo jo uživali v Chicagi.
Zahvaljujemo se posebno Rev. P. Kazimirju Zakrajšeku in njegovim sobratom, častitim sestram in vsem slov. soroja-kom za s^rb in gostoljubnost, ki so nam jo izkazovali.
V stari domovini bomo povedali, koliko lepega in prisrčnega smo doživeli med njimi. Vse prebivalstvo Chicage, posebno še javne oblasti so nam pokazale, da biva tukaj gentleman-sko kulturno ljudstvo, katerega naj Bog čuva in vodi pri njegovem velikem stremljenju in delu do vedno večjih vsestranskih uspehov.
Bog plačaj, Bog Vas čuvaj! Z Bogom'-
Za slov. romarje: Prof. Bogovič, svetnik Markeš, župnik Kragelj.
-o-
ROJAKOM!
Chicago, 111.
Rojakom v Chicagi naznanjam, da sprejemam razna naročila in pozdrave za domače v domovini. Odpotujem čez par dni. Kdor bi rad poslal kaka naročila svojim domačim po meni, to lahko stori. Dobiti me je na naslovu 1852 W. 22d Pl. Jože Grošelj, slov. romar
--o-
GRADUACIJA FARNE ŠOLE SV. ŠTEFANA.
Chicago, 111.
Dne 25. junija zvečer je obhajala šentštefanska šola svoje graduantsko slavje. Tihe so bile te ure, za štirimi stenami so nam potekle, a bile so ure polne veselja. Polne veselja otrokom in starišem, potne veselja vzgojiteljem: g. župniku in sestram. Mnogokdaj že mi je bilo težko, ko sem gledal razvaline našega Jeruzalema, v Ameriki, Jeruzalema — slovenskega življa: saj je vse naše teženje in nehanje usmerjeno le v eno misel: postati čimpreje mogoče -— Amerikanec z dušo in s telesom, z jezikom in udej-stvo van jem.— Ko pa pride člo-
vek na tak-le večer kot je bil v petek, mora pa popraviti svoje mnenje: Slovenci smo, dasi svojega slovenstva vedno ne nosimo na glavni trg,; pride ura, pridejo tihi trenotki in takrat se razvname v nas ogenj, ki ga nam je ukresila v duši slovenska mati: slovenstva nam živ krst ne bo odvz|l, tudi dolar ne ' in Amerika.
To smo pokazali tudi v petek. Žalostni so bili otroci, ko so zvedeli, da ne bo apostola na slavje: našega Jegliča, kot je bilo preje rečeno.
Ko pa je stopil v dvorano mesto njega — škof skopeljski dr. Gnidovec, je pa zaorilo po dvorani. Tako smo mu nazdravljali, kakor smo časih nazdravljali svojim velikanom-v srebrni dvorani ljubljanskega Uniona. In potem so nastopile deklice. V uvod pesem: "Slovenka sem, Slovenka čem ostati," zateni so pa zarajale v narodnih nošah: Blejke, Dolenjke, Gorenjke. Pozabil bi bil človek, da je v tujini, ko bi ne bilo pristriženih glavic in drugih ameriških posebnosti. Kolo so izvajale tako lepo kakor naše devojke in naše orlice tam za vodami, zlasti rajalni pohodi so nas živo spominjali na or-liške prireditve v stari domovini. Koliko več gracijoznosti in umetniške lepote je v takem rajanju, kakor pa v naših plesih, ki iščejo časih vse drugo, samo lepote ne in duhovnega užitka. Častite sestre bi storile veliko delo, če bi navajale svojo deco na taka rajanja in simbolične vaje še bolj, kakor doslej. V deci pri v? go je s tem čut za duhovno lepoto in čedno kretanje.
Po rajanju je stopil na oder g. župnik in je v vznešenih besedah govoril o pomenu katoliške šole. Opomnil pa je tudi stariše na veliko napako, da dajo svoje ptroke koj v tovarne in delavnice mesto, da bi jim dali prilike za nadaljno izo-i brazbo. Zato nima ameriška] Slovenija prave"inteligence'. — Vsa. čast delavskemu stanu, tudi delavec je lahko inteligenten mož in poln duha, živimo
pa na svetu, ki hoče tudi višjih šol in izobražence. Zato naj stariši poskrbe, da se otroci nadarjenosti primerno izobrazijo."
Pozdravil je še graduante in jim iz srca častital, nato je pa škof Gnidovec razdelil diplome. Graduantom so žareli o-brazi veselega pričakovanja in razpoloženja, stariši so obsipali svoje ljubljence z rožami, zatem je pozval vse Slovence v Ameriki škof sam, naj se z vso dušo oklenejo, katoliške šoje, šola katoliška je katoliško tudi življenje, če pa nima katoličan prave izobrazbe, to je izobrazbe v duhu Cerkve, bo mrtvo tudi njegovo življenje in strem-
ljenje, prej ali slej bo v nasprotnem taboru.
Za škofom Gnidovcem so govorili še P. provincial Regalat, Rev. Zupan in duhovnik iz sta-re'domovine, Rev. Kragelj. — Najbolj jedrnate je povedal p. provincijal. Odgovoril je obenem tudi na jalove očitke nasprotnikov iz tabora Prosvete.
Fant od fare.
-o-
Italijansko časopisje.
O govoru poslanca Besednjaka je italijansko časopisje pisalo zelo obširno, ako pomislimo, da so govori vladnih poslancev in bivših ministrov večkrat o-menieni v deset vrsticah. Iz govora našega . poslanca so pa priobčili veliki dnevniki po več\ kolon s posebnimi podnaslovi, tako največji italijanski dnevnik "Corriere della Sera," list "11 Messaggero," Giolittijevo glasilo "La Stampa," "Gazzet-tino di Venezia" itd. "Stampa" prinaša na prvi strani naslov čez tri kolone: "Slovanski poslanec Besednjak govori med burnim truščem o šolskem proračunu." ,
-o--
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC 1
Iz življenja in sveta.

KAKO JE BIL PRZEMYSL IZROČEN RUSOM.
Dunajske novine so prinesle pred kratkim natančen popis o predaji trdnjave Przemysla ruski armadi. Bilo je v noči med 16. in 17. marcem 1. 1915., ko je prejel major Figi, šef sta-stističnega urada v dunajskem vojnem ministrstvu ukaz, da mora takoj oditi v dvor. — Iz Przemysla, katerega so bili Rusi popolnoma obkolili, je namreč prišel radiogram, naslovljen naravnost na starega cesarja Franca Jožefa in tako zamotano šifriran, da so ga oficirji v cesarjevem kabinetu več ur zastonj skušali razčleniti in zapopasti. Preostal je edino še major Figi, da točno prevede tekst, ki je bil, kakor se je pozneje doznalo, zelo usoden.
General Kusmanek, poveljnik Przemysla, je namreč sporočil cesarju na Dunaj, da je P°stala situacija nevzdržna, ^'dnjava je bila založena s hi'ano še za nekaj dni, vojaki so se hrabro branili, a niso mogli vztrajati, število sovražnika Pa je bilo od ure do ure večje. Kusmanek je trdil, da bi se samo na en način dalo prebiti železni ruski obroč; za tak izpad Pa so bile čete premalo odporne. Hotel je izvesti sunek v smeri proti Lvovu, toda ta poskus je bil tako riskanten, da je prosil zanj posebnega dovoljenja. Ko je Franc Jožef ob Figlovem tolmačenju brzojava 1 spoznal dejanski položaj, je bil j ganjen in je v takojšnem odgo- i voru najprej bodril vojake, naj se še dalje žrtvujejo zanj in za ] domovino . 1 . na koncu pa je pristal na Kusmanekov pred-log, ki se je glasil na predajo. \ Radiogram je prišel v Prze- j m-ys in Kusmanek ga je preči-tal pred svojimi četami. Vse vojaštvo je uvidevalo, da je ne- [ mogoče prehiti ruski obroč. Ru- ' ska artiljerije je sipala na av- ( strijsko posadko na tisoče granat in šrapnelov. Razvila se je ! obupna borba, ki je trajala deset ur ter je končala s porazom ' Kusmanekovih čet. Branitelj i trdnjave je moral priznati, da ; je vsak izhod izključen in je dne 19- marca zjutraj poslal drugi radiogram, v katerem je priznal, da je popolnoma premagan in da se mora umakniti v trdnjavo. Franc Jožef je odgovoril : "Z žalostjo v srcu doznavam vest, da se je idealno zasnovani načrt ponesrečil in da so bile vse žrtve zaman." Nato je general Kusmanek' vztrajal še par dni, slednjič pa izobesil belo zastavo, nakar so Rusi vkorakali v trdnjavo, razorožili čete in jih odpeljali globoko v Rusijo.
, -o-
PILSUDSKI V BLAZNICI.
Veliki ljudje imajo včasih za
vek, ki ogroža s svojimi političnimi koncepcijami rusko državo. Treba ga je torej bilo najstrožje čuvati in zapreti v izolirano celico. Med zdravniki v blaznici pa je bil tedaj tudi neki dr. Mašurkovič, ki je često-krat ostajal po cele dneve v svoji sobi in v laboratoriju, kjer je čital in delal eksperimente. Vsak večer se je odstranil iz kabineta z debelo torbo pod pazduho. Koncem maja je bila nadzorniška služba nad pacijenti poverjena njemu. — Mož je točno ob napovedani uri nastopil službo ter proti vsakdanji navadi bil zelo zgovoren in prijazen s tovariši in asistenti. Ko so zdravniki odšli k počitku, je začel pregledovati bolnišnico. V celici, kjer je bil interniran Pilsudski, se je zadr-
žal zdravnik precej dolgo časa in ko je zapustil pacijenta, je dejal stražniku, da je ta primer zelo čuden ter je ukazal, da mora pripeljati "blaznika" nemudoma v njegov kabinet.
Tako je prišel Pilsudski v sobo zdravnika Mašurkoviča, kjer sta oba ostala sama. Stre-žaj je še slišal, kako je ukazal/ zdravnik pacijentu, naj se sle. če. Nato je nastopila grobna tišina. Strežaj je čakal pred vrati, hotel je celo potrkati, ^oda se ni upal položiti prsta na vrata in tako je prečepel v&o noč pred durmi. Slednjič je zjutraj prijavil slučaj ravnateljstvu. V navzočnosti dveh zdravnikov so strežaji vdrli v sobo, ki pa je bila prazna. Poznejša preiskava je pokazala, da so par ur prej odšle tri osebe iz umobolnice, med katerimi je bil tudi Pilsudski. Vsi tri/e moški so sedli v avtomobil in oddrdrali .v m.v sik o -Vjwm. "#asl e do van j e je bilo nemogoče in brezuspešno. Avtomobil se je, kakor se je doznalo pozneje, odpeljal v smeri proti finski obali, kjer je begunce čakala jahta, na kateri so se vkrcali ter odplavali ž njo v inozemstvo. Tako je rešil zdravnik Mašurkovič današnjega maršala Pilsudskega žalostnega hiranja in pogina. Zato pa je dobil pozneje mesto vseučiliškega profesorja v Lvovu, kjer poučuje še danes,
-o-
DIREKTNI TELEFON STOCK-HOLM-PALERMO.
Svet Društva narodov je Avstriji odobril kredit v znesku 25 milijonov šilingov za izpopolnitev podzemskega kabla med Dunajem in ostalimi glavnimi mesti Evrope. Kabel Du-naj-Passau je že skoraj gotov in bo 1.. januarja 1927 izročen javnemu prometu. S tem dnem bo omogočena obenem direktna telefonska zveza Dunaja s Stockholmom, Kodanjem, Amsterdamom in Londonom. Nem
Laroline. Vzrok katastrofe je najbrž zločinski napad. Neznani napadalci so odstranili del tračnic tako, da je skočil osebni vlak v petek ponoči s tira. Prvi trije vagoni so se prevrnili in padli pod nasip. K sreči je bilo malo potnikov. Vsi potniki v prvih treh vagonih so zado-bili težke telesne poškodbe.
Iz Berlina poročajo o strašnem samomoru nekega brezposelnega inženjerja, ki je zažgal v Charlottenburgu pod seboj štiri kilograme eksplozivnih snovi. Eksplozija je bila tako močna, da so se prebudili vsi stanovalci sosednih hiš. Zjutraj so našli 500 metrov naokrog raztrgane kose človeškega telesa. Samomorilec je pred svojim činom obvestil policijo, da namerava izvršiti samomor.
Na progi Češke Budjejovice-Linz je opazil te dni železniški uslužbenec Jirička svojega 80-letnega gluhega očeta, ki je gnal čez progo gosi. Ker se je bližal tisti hip tovorni vlak, je skočil sin na progo in potegnil očeta nazaj. Pri tem je pa ravnal tako neprevidno, da ga je vlak prehitel in mu odrezal obe nogi. Mož je v bolnici umrl.
FAŠIZEM SE ŠIRI PO VSEJ EVROPI.
Nešteto je že bilo prilik kon-statirati, kako se vedno bolj u-veljavlja nezadovoljstvo s sodobnim evropskim parlamentarizmom ter z delom političnih
gičneje pokazal vse svoje cilje in metode. Razširil pa se jc daleč po Evropi in malo je še danes evropskih držav, ki še nimajo svojih fašistov. Napačno pa bi bilo precenjevati v tem pogledu pomen Italije, zakaj da ni vojna s svojim globoko segajočim preobratom ustvarila ri£vo pojmovanje o učinkovitosti raznih akcij političnega udejstvovanja, bi fašizem kot evropski pojav ne bil mogoč.
Gotovo je značilno, da se je fašizem razširil celo v Češkoslovaško, ki spada brez dv >ma> med najbolj trezno in preudarno misleče dežele v Evropi. Pi i -čele so se pripravljati or ganizacije s fašističnim pi'ogramom, fašizem se je širil v legij onar-ske vrste in pričel s propagando tudi v armadi. V časopisju so se množili napadi na fašiste in imenoval se je eelo general Gajda v zelo dalekosežnih kombinacijah. Stvar je šla že tako daleč, da je moral Gajda objaviti v listih posebno izjavo, s katero izreka, da je same vojak in da ne pripada nobeni politični stranki ali frakciji ter da smatra za nezdružljivo z vojaškim poklicom udeleževati se aktivno političnega boja. Ta izjava je vzbudila precejšnjo pozornost, osobito, ko je prišla baš v času vojaškega prevrata v Poljski. Toda politična javnost se ni mogla popolnoma zadovoljiti z njo in vojni minister Syrovy jo je moral pospremiti ; podrobnim komentarjem na
vsak tak poskus. Pri tem je izrekel general Syrovy tudi pripombo glede Poljske, ki pri sedanjih vladnih možeh v Varšavi ne bo vzbudila najboljšega odziva. Dejal je: ako bi kdo zavedel armado v politiziranje in jo potem zavedel v slične korake, kakor se je to zgodilo v Poljski, bi jaz smatral to za največjo nesrečo v naši državi.
Izjavi generala Syrovega mora pritrditi vsakdo, kdor objektivno premotriva politični raz-ivoj. Ako se kdo poda na po-
skus, po fašističnem načinu preurediti državo, je to — teoretično vzeto — možen eksperiment. Toda kdor si želi olajšati dela na tako lahek način, da hoče porabiti v fašistične svrhe redno armado in jo vplesti v politično borbo, se s tem loti metod, ki se mora prej ali slej maščevati nad državo. Vojaška revolucija je najefekt-nejše sredstvo politične borbe, tudi najriskantnejše z državnega stališča, zato se jo bodo preudarni politiki poslužili samo v zares skrajni sili, kadar so za to dovolj tehtne moralne osnove. Zato je izjava češkoslovaškega vojnega ministra glede politiziranja v armadi odgo. vor, ki bi ga moral dati vsakdo, komur je na srcu skrb za po-mirjenje in stabilizacijo razmer v Evropi.
IZ URADA DRUŠTVA SLO-VAN ŠT. 3 Z.S.Z.
Pueblo, Colo.
Tem potom se naznanja vsem članom, da se udeleže parade v pondeljek, dne 5. julija, katera bo zaradi 1501etnice ameriške neodvisnosti. Kateri se hoče udeležiti, naj pride v dvorano sv. Jožefa ob 9. uri dopoldne, to je v pondeljek 5. julija. Naša dolžnost je, da se udele-žimo\v polnem številu, da pokažemo Amerikancem, da smo živi in da se ne sramujemo dežele, v kateri si življenje delamo in katero smo prostovoljno vzeli za svojo mačeho.
Obenem se opominja tiste, kateri še niste volili za gl. tajnika, da sporočite svoje volilnice tajniku do 8. julija. " Z bratskim pozdravom
John Merhar, predsed., Jos. Pritekel, tajnik, 322 W. Northern Ave.
seboj čudno preteklost. Pilsudski, najizrazitejša osebnost današnje poljske republike, se ponaša lahko z raznovrstnimi doživljaji, med katerimi je pač najzanimivejši ta-le:
Ruska carska vlada je dala 1. 1901. internirati Pilsudskega v petrograjski blaznici. Stvar se je izvršila tako natihoma, da niso vedeli zanjo niti nljožji prijatelji razkričanega socijali-sta. Cenzura je previdno pazila, da niso listi prišli z novico na dan in tako. je ostala stvar tajna tudi v inozemstvu. Pilsudski je bil namreč ruski caristič-ni vladi trn v peti, ker se je neustrašeno boril zoper rusko go-spodstvo na poljskih tleh. Radi tega ga je vlada dala ujeti, zapreti in internirati v blaznico. Na ta način ga je hotela onemogočiti in zbrisati s karte življenja.	/
Ravnateljstvo blaznice je prejelo, še preden je bil Pilsudski prepeljan v internacijo, poročilo, da je mož nevaren člo-
čija je že izdelala popolnoma svojo podzemsko telefonsko mrežo, ravnotako Francija in tudi Švica. Omogočena bo nato direktna telefonska zveza z vsemi srednjeevropskimi mesti. Na vsakih 60 km bodo zgrajene postaje za ojačenje toka. — Popolno izvršitev programa glede podzemske evropske telefonske mreže bo končana 1. januarja 1928. Na ta način bo dana možnost' telefonsko govoriti na največje oddaljenosti Tako bo n. pr. mogoče direktno govoriti med Palermom in Stockholmom. torej med skrajnim jugom in skrajnim severom evropske celine. Tudi iz Belgrada bodo, ko bodo kabli
položeni tudi v Jugoslaviji, mogoči direktni telefonski razgovori z vsemi večjimi mesti v Evropi, izvzemši Rusije, ki zaenkrat na to omrežje še ne bo priključena.
-o-
USODA INTELIGENCE POD SOVJETSKO VLADO.
Moskovski radio je poslal nedavno v svet kratko brzojavko, ki jasno kaže, v kakšnih razmerah živi inteligenca sovjetske Rusije. "V zadnjem času" — pravi brzojavka, "so se pripetili v mnogih krajih slučaji surovega vedenja bolnikov napram zdravnikom. Bolniki so že opetovano pretepli zdravnike. O teh žalostnih pojavih je poročal ljudski komisar narodnega zdravja Serna-ško na kongresu bolniškega o-sobja, ki se je sestal te dni v Moskvi. Semaško je izjavil med drugim, da bolniki pozabljajo, da lekarstvo ni vsemogočno sredstvo proti boleznim. Mnogi bolniki zahtevajo, naj zdravniki ozdravijo neozdravljive bolezni. In tako nastanejo med bolniki in zdravniki pogosto konflikti."
Semaško je zelo skromno kritiziral razmere v sovjetski Rusiji. Jasno je, da so dejanski napadi bolnikov na zdravnike že običajni, ker sovjetska vla-dr1. uradno priznava, da bolniki pretepajo zdravnike. Škoda, da ljudski komisar Semaško ni povedal, kaj mislijo državiie oblasti ukreniti, da te konflikte preprečijo. Sovjetska vlada je dosiedno zatirala in preganjala inteligenco. S-tem je oborožila proti nji elemente, ki so bolni ne le na telesu, marveč tudi na duhu. Lunačarski je hotel v desetih letih odstraniti nepismenost, vendar pa vidimo, da ruske mase še vedno niso pozabile prvih dni revolucije, ko je veljalo pobijanje inteligence za največje junaštvo. — Uradno priznanje, da je življenje zdravnikov v Rusiji često ogroženo, je najboljši dokaz, kako obupen je položaj sovjetske inteligence.
-o-
POPLAVE, NESREČE IN KA-TASTROFE. V gruzinski republiki (glavno mesto Tiflis) je divjal te dni strašen vihar. V okolici Batu-ma je padala tri ure debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. V guberniji Nižnji Novgorod je uničila voda nad 9000 oralov ovsa. Poplave v nižjem toku Volge so bile tako katastrofalne, da je voda podrla velik jez, ki je bil zgrajen, da ščiti mesto Astrahan. — Del Astrahana je zdaj pod vodo, ki stoji 16 metrov nad normalo. Škoda je ogromna. — V Taš-kentu se je vršil te dni sestanek strokovnjakov, na katerem se je razpravljalo o tem, kako preprečiti elementarno nesrečo, ki preti na gornjem toku reke Bartange, , pritoke reke Amu-Darja. Leta 1910. se je zavalila v strugo reke Bartange Ussijska gora, ki je zasula veliko vas in napravila naravno pregrado. Za to pregrado je nastalo veliko jezero, dolgo nad 3 kilometre in 200 sežnjev globoko. Jezero se imenuje Serjez. Voda je počasi razjedala skale in tako je nastal predor, ki se zdaj naglo širi. Velika je nevarnost, da prodre jezero v dolino in uniči- vse bližnje vasi. V nevarnosti je tudi velik železniški most.
Iz Varšave poročajo o veliki železniški nesreči blizu postaje
strank, kar je stvarno eno in isto. To nezadovoljstvo se opaža domala v vseh držaVah, dasi seveda ne povsod v enaki intenzivnosti. Organizirajo se skupine s fašističnimi stremljenji, naperjene zoper obstoječi u-stavni red, s ciljem, .i&domesti-ti ga z novim, z odločnejšim, tako da si bo preko težav, ki jih povzročajo politične stranke .ali opozicija, pomagal z dik-tatom močnih mož. Fašistične organizacije hočejo same izvesti prevrat ali hočejo biti vsaj rezerva za-slae&tb^tia nastopi potreba po njihovem nastopu, ali pa skušajo dobiti vpliv v armadi, da bi jo mogli uporabiti ob zaželjenem momentu za svoje namene. '	k
Ne da se tajiti, da je postal fašizem označba naše dobe. — Italija služi za vzgled; tu se je razvil najprej in do največje popolnosti ter je tudi najener-
seji parlamentarnega obrambnega odseka.
General Syrovy se je z izredno odločnostjo izjavil proti zanašanju politike v armado in povdaril trdno voljo državne oblasti, za vsako ceno in z največjo brezobzirnostjo zatreti
PRODA SE
zidana hiša z dvema stanovanjema, eno s 6 sobami, drugo's 4 sobami. V hiši so vse udobnosti kot električna razsvetljava, kopalna banji, boj.lor za toplo, vodo in drugo. Proda se po u-godni ceni. Za podrobnosti se zglasite pri lastniku na 2004 W. Coulter Street, ali pa v u-pravništvu tega lista. C,p,S
70 LET STARI TROJČKI.
Trojčki so že saminasebi prav redki. Da pa dosežejo vsi trije tako visoko starost, se pač le enkrat pripeti. In to se je zgodilo v Linkepingu na Švedskem, ko so tri sestre trojčke praznovale skupaj svojo 701et-nico.
-o--
"Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča!
POTRESI.
V zadnjih 50 letih so zaznamovali okoli 50,000 potresov, po 25,000 v Italiji in na Japonskem, dalje na Javi, na Grškem itd. Na Japonskem jih je gotovo več kot v Italiji, a niso imeli prej dobro urejenih potresnih opazovalnic.
-o--
Na postaji.
Farmar železniškemu uslužbencu, ki naznanja vlake: Kaj pa vi delate tukaj ?
"Kličem vlake," odvrne u-službenec.
"Pokličite, prosim, meni e-neg.a, se mi mudi domov." -o-
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
BUNGALOW, nov, vse moderno, nizka cena, na 5649 S. Albany Ave.
,	764-č do č
Internationalna od ministr. za trg. in obrt konces. Krojna Akademija Ljubljana išče v svrho ustanovitve filiale v A-meriki družabnika ki je krojaškega poklica lahko tudi pomočnik ali mojster in poseduje mali kapital, ter zna slovensko in amerikansko. Krojna A-kademija nudi družabniku vse ugodnosti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni | zastopal mesto ravnatelja v, Ameriki. Ponudbe z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana.
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi £>ri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine Izdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
DVE LOTI in hiša, garaža za 2 kari, na 3155 S. Lawndale Ave. 766-č,p,s
HIŠA TRI NADSTR., 2 nadstr. st»-novanjc'tudi zadaj .4430 Shields Av., Boulevard 9821.	767-č do č
SLOVENSKI ORGANIST
dobi službo na slovenski župniji v Waukegan, 111. Za vse podrobnosti in za nadaljni dogovor se je obrniti na: Rev. F. J. Ažbe .župnik, 520—10th St., Waukegan, 111.	t,sr,č
PRODA SE
v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, stara, dobro idoča trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Eventuelno se proda tudi manjša hiša s\tr-|govskim lokalom. Pojasnila dalje iz prijaznosti uprava tega lista pod št. 100.	sr,č
Nekoliko spominkov
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
ROJAKOM V WEST ALLIS
naznanjam, da imam v zalogi razne molitvenike in knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Vabim Vas, da me obiščete in si sami izberete, kar Vas bo zanimalo.
John Kovačič, 2025 Sheridan Avenue, West Allis, Wis.
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? ~ Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali "kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNJCA.
<<217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
OB ČIKAŠKEGA EVHARI5TIČNEGA SKODA imamo še v zalogi.
Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne.
V zalogi imamo še:
Oficijelni znak s spominsko svetinjo ................50
Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00
Slovenska spominska knjiga, s slikami.............. .25
Evharistične dopisnice .........................................05
" zastavice, 12 X 18 ...........................15
" svetinje, v podobi križa.................15
Evharistični srebrni znak, z zaponko .................25
Evharistična spominska kovinasta ploščica za
na steno ,navadne koviaaste barve.............60
—	posrebrena .....................................................75 [j|
—	motno zlato .................................................... 1.00 fe
Evharistična slika, v okvirju, 6x9, posebno fi-
no delo na steklo.......................................... 2.50 fil
Rožni venec z evhar. svetinjico, bele perle,
zlata ali srebrna verižica ...........................75
Evharistični rožni venec, s spominskim križcem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni verižici, črne, podolgovate jagode.........:.. .75
Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naročite takoj!
"AMERIKANSKI SLOVENEC'' 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
BUNGALOW 6 sob na lepem kraju. Cena $7000 v gotovini ali na lahka
odplačila. 5318 S. California Ave., Crane & Moreland, Phone Prospect 9590.	768-č do č
BUNGALOW 5 sob, garaža, moderno, $9200.-4815 No.. Keystone Ave., zvečer.	755-sr,č,p
12—4 SOB poslopja na 7310-14 Morton Ave., kopalne sobe, 5 garaž, vse moderno. Harry A. Kalin, 139 N. Clark St.	758-sr,č,p
BUNGALOW 6 sob, porči za spati, garaža za 2 kari. 7803 S. Hermitage Ave.	761-sr,č,p
FARME NA PROD AJ_
OBDELANA ZEMLJA, 15-do 20 milj severno-vzhodno od Spokane, ob tlakovani cesti, živinoreja, zemlja prvovrstna, studenec in potok, raste vsakovrstno žito, zelenjava, sadje. Od $6 do $20 za aker, 10 let za plačevati po 6 odstotkov. Pišite za podrobnosti. Edwards & Bradford Lbr. Co.. Desk E.. Elk. Wash.
____740-čdop
$20.00 DO $50.00 za aker dobre zemlje kakor v Illinois. Geo. R. Cleveland, Dumas, Ark.	772-sr,č.p
27 AKROV najboljše zemlje za čebulo v Indiana ob lepi cesti, 1 miljo od R.R. postaje. 65 milj do Chicago. $175.00 za aker, na obroke. A. Lind, Kankakee. 111._771-č do č
60 AKROV in hiša. hlev ter kokoš-njak, razgled na Higgins Lake, letovišče. Pišite po podrobnosti na W. T. Wagner, 7302 Aberdeen St. ___770-č do č
ZAPADNO OD ELGIN limits 25 ak-rov. hiša 6 sob, kopalna soba, hlev, velik kokošnjak, garaža, sadna drevesa in dr. Cena $12,500 na obroke. Wyatt & Coons, 127 N. Dearborn St. Phone Central 3921. 765-č do č
POPOLNOMA OPREMLJENA PLANTAŽA. 1467 akrov, 1200 lepo obdelanega sveta. Najboljša zemlja za "citrus" in krompir. Ima tudi napravo za irigacir jo. Železnica poleg, vsa potrebna gospodarska poslopja in stroji. Lahko se tudi razdeli. Vprašajte: Hallam Investment Co. Realtors, edini zastopnik v Brownsville, Tex.	762-sr do sr
MODERNE HIŠICE za zelenjavo -----------—_
23x70 in 25x50, dobro založefno. gotovo dobičkonosno, 60 »lilj od Cincinnati na B. & O. 7 sob hiša, garaža in druga poslopja, $3500 takoj, ostalo na lahke obroke. Radi slabega zdravja proda. Mamma's Greenhouses, Lessburg, O. 763-sr,č,p
___UGODNA PRILIKA.
POHIŠTVA za 30 sob. nizka cena: takoj mora prodati. 121 E. Grand Ave.	694-č do č
RESTAVRANT proda nasproti Lincoln parka, in muzeja, 2022 N. Clark St.	752-sdos
t
ft ft
IZDAJAVEC H
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL
F. V.
SLEMENIK
S |
t-

Demosten, največji govornik vseh časov, je gromel nad in med nje ter rotil svoje rojake, naj se složijo, naj se Zedinijo, naj se združijo in združeni premagajo nevarnega sovražnika! Vse zastonj! Razkosano, oslabljeno Grško, ki se še ob času sovražnikove zmage prepira med seboj, igraje podjarmi močni sosed in izginila je slava, izginila je svoboda grške dežele.
In tako je dolgotrajni čafe neslavne zgodovine in sužnosti zakrivila notranja nesloga in razkosanost grškega naroda! Vsakovrstni mogočniki so se od zdaj trgali za ubogo Grško.
Ko so pridrli Turki v Evropo, so tudi skušali kolikor mogoče, lepe grške kraje izpuliti Benečanom, kar se jim naposled tako posreči, da so gospodovali čez vso Grško.
In kako so ti divjaki ravnali po ubogi deželi! Kar je ustvarila zlata doba grške zgodovine, kar je še umetnosti ostalo iz minulih vekov, vse pomandrajo in razrušijo in raztrgajo, hujše ocl divje zverine. Prebivavci so morali v sužnost, ali pa so doma živeli solzepol-no življenje. Mesta in sela so bila podrta in Grška je morala trpeti hudo ubožnost in še hujše poniževanje. Padle so v razvaline slavne Atene, padel tudi bogati Korint, ki je bil prej središče trgovstva y zahodnje kraje.
Pri Korintu so Turki posebno grozovito ravnali. Kp se ni bilo več mogoče ustavljati turškim trumam, ki so se kakor silni valovi valili proti Korintu, zbeži tristo meščanov v bližnjo tako.zvano ostro goro; pa to je bila njih smrt. Turki jih obkolijo in do zadnjega pomorijo. Korint se ne more več braniti, ker so branitelji popadali in obnemogli. Turki razdero že na pol razdejano mesto ter naberejo šeststo drugih meščanov, katere grozo-vitniki krvoločno pomorijo, če^, da morajo umreti kot žrtev za padle Turke. Kar je ostalo prebivalstva, moralo je v-sužnost na vse strani sveta.
Med zadnjimi, ki so še poskušali braniti Korint, je bil spoštovan meščan, z imenom Melant. Ta Grk je izgubil, kakor tudi mnogi drugi, vse, kar človeka veže na svet. Videl je domovino pasti, v grozne roke tul-ških divjakov, videl je pasti v razvaline svoj dragi Korint, videl tudi svoje hiše podrte na kup kamenja. V strašnih, časih turških navalov umrla mu je žena in' revež sam pride ob koncu boja v turško oblast in mora gledati, — zakaj mu srce ne poči? — kako mu pred njegovimi očmi'morijo razdivjani Turki otroke, ki zastonj od sužnega očeta prosijo pomoči!
Melant, čemu si še na svetu ?
Da izgubivši vse pozemeljsko okusiš sužnosti grenki kruh, da se navadiš trpljenja in nosiš potrpežljivo križ, katerega ti je naklonil Beg. On sam ve, kdaj ti pride zopet svoboda, kje najdeš svoboden dom, da se v svobodni zemlji vležeš k večnemu počitku.
Trpi torej Melant in upaj!
VRTNARJA.
!	Dežela ljuba, kje ležiš,
ki jezik moj mi govoriš, kjer znanci moji še žive, prijat'lji moji v grobih spe?
F. Strel.
Na levem bregu reke Marice, ki izvira na visokem Balkanu in se izteka v grško, tako imenovano Egejsko morje, leži lepo mesto Drenopolje. Pesniki so opisovali in opevali njegovo lepoto. Še dandanes je lepo Dreno-, polje, a lepše, mnogo lepše je bilo, ko so mogočni sultani stolovali v. njem. Odkar je pa Carigrad, štirideset ur od njega oddaljen, postal glavno mesto Turčije, je Drenopolje začelo izgubljati svoje sijajnosti, svoje poprejšnje krasote.
Ferat-beg je štel v Dren o polju mnogo bogastva. Čarobne sezidane palače so bile njegova lastnina; okoli palač pa so se razprostirali vrtovi, kakršni se mnogokrat vidijo le v jutrovih deželah, krasni, da se jih oko ne more nagledati. Vroče dneve hladijo vodometi, mična jezerca, cipresni logi. Tu gledaš vsakovrstne cvetlice, katerih vonjavo vetriči nosijo okoli. Tam se čudiš umetno postavljenim hišicam na gričih, na katerih se igrajo večerne sape s tankimi vejicami cipres. Menil bi, da si v raju, ako bi se ne spomnil, da je vsa ta čarobna lepota le delo ubogih sužnih rok, ako bi ti ne prišlo v misel, da so vsak kotiček tega prelepega kraja že rosile krvave solze sužnikov.
Tako zagledamo tam-le v Feratovem vrtu dva sužnja najboljših let. Dozdeva se nam, kakor da bi ju poznali. Prvi rahlja in trebi črno zemljo in njegov tovariš zasaja rožne grmiče. Rožni grmiči so na jutrovem na glasu, ker razširjajo prijeten duh in jih Turki posebno čislajo zavoljo imenitnega rožnega olja. Prostorni vrt je z visokim zidom ograjen in na zahodnji strani obzidja, kjer delata sužnika, teče proti jugu bistra Marica v Ar-kipel, kakor imenujejo to morje. Šumenje njenih valov se čuje črez obzidje daleč v vrt.
"Melant," izpregovori saduječi sužnik, "čuj, Melant, kako ljubko Marica šumlja! Milo se mi stori, kadar začujem njene valove udarjati na visoki zid, ki obdaja najino ječo. Zdi se mi, da njeni valovi šumljajo pesem o izgubljeni svobodi. Melant, suženj biti je hudo!"
"Ej, dragi moj Vit, dobro te razumem. Ta Marica naju tudi ponese na svojih valovih v druge kraje, kjer je še svoboda doma. Kaj ti, ti si srečen, tvoja domovina je svobodna, tvoji rojaki se ne uklanjajo tujemu jarmu, ni se jim tr^ba pripogibati grdim mohamedancem, I kakor moja nesrečna Grška. —
Za prenovljenje duha.. |
V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kr.alja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito.
Knjigarna
"Amer. Slovenec"
nudi za to priliko sledeče knjige:
\ Na noge v sveti boj................?0.35
Prilike .............................35
Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 .
^ Več luči 2. zvezka.............20 M*
Koledar Moh. dr..................20 ^
£kupaj .......................... $2.10
VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA..................................................
z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1,50
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
|
I
i
S
Znižana cena cele zaloge.
Velika razprodaja naše zaloge. Pri nas dobite za najnižjo ceno najboljša oblačila za moške in dečke. Cisto volnene z dvojnimi hlačami. Ker j/4 neugodno vreme za kupčijo, nam je veliko ostalo še v zalogi, ker pa moramo razprodati, smo cene znižali neverjetno nizko. VI ste tisti, ki boste od tega imeli dobiček. Kupite ATLAS Standard Quality obleke z dvojnimi hlačami po zelo znižanih cenah.
Vredne $35 z dvojnimi hlačami samo
Vredne $45 z dvojnimi hlačami samo
$24.50. $39.00
Vredne $50 z dvojnimi hlačami samo
$34.50
SKUPINA ZA DEČKE I SKUPINA ZA DEČKE II
4 komade z dolgimi ali kratkimi hlačami, vredne $15.00, samo
Obleke za dijake, z dvojnimi dolgimi hlačami, vredne $25.00, samo
$9.85 $14.85
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE. ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
m&Smm ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ne kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	č Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe* ljam na dom. Prevažam pohi-itve eb času selitev in vse kar •pada ▼ to stroko.
Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.

Širite in agitirajte vsepovsod
za Amer. Slovenca!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni: ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
Največja in najstarejša banka v Joliet-U,
•......■■■laftft
i PISANO POLJE
®	J. M. Trunk.	^ ^^
M\ PRISTOPITE
ES£9| k našemu 1927
VACATION CLUB
ki se baš sedaj ustanovlja.
First National Bank
Premoženje to banke cna&a. $13,000.00000
WMmUBBBBi
l88s)
ČITATELJI!
Dr. H. Rosenbltth
iz Przemysla, Avstrija; špecijalist že 25 let'za
SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje.
DR. H. ROSENBLITH, zdravnik in ranocelnik. Office in Home	Uradne ure:
21.49 W. Division Street	8—11 A. M.; 2—S P. M.
Phone Humboldt 2429	7—9 zvečer.
Nekaj o primerah in še nekaj, k
Brisbane je rabil proti otro- jz čariji Sinclair Lewisa neko pri- b mero o mravlji in predsedniku s železniške družbe. G. Molek se 1 spotika nad tem, da sem jaz v imenoval primero dobro. On č pravi, da šepa, in me opomi- z nja, da sem jaz večkrat ome- 1< nil, da vsaka primera šepa. O- r stanem pri svojem. Vsaka pri- f mera ali prispodoba šepa, ker I je pač le pi-imera, to je gotovo, t a to nikakor ne izključuje, da 1> bi bila kaka primera res dobra, ako izraža resnico-na primeren i način, dasi pač le v prispodobi r in more z-ato šepati, ali pa -manj dobra, če resnice ne za- i dene.	I
Brisbanova primera more biti toraj dobra, a kljub temu i lahko šepa. Da šepa, navaja g. j Molek očitek nekega W. Ki- i dinga iz Los Angelesa in hoče i s tem ovreči mojo sodbo, da bi ' bila primera dobra.	]
Zopet ima tudi ta Kidingova j primera dvojno lice. Kot pri- i mera nekaj izraža, je toraj ne- : kaj na njej, a primera začne 1 zelo šepati, ako kdo iz take I primere hoče pobiti molitev, i kar je Kidling nameraval in n u g. Molek pritrdi. Tako sodi priiirosti razum, in ni treba na-migavati na Trunkovo "učenja-štvo,?t ker za tako sodbo je sposoben lahko vsak človek in ni ravno treba učenjaka. Sodbo nai-ekuje večinoma volja, ne toliko razum.
G. Molek se pa spotika tudi na tem, da sem zapisal: "Bog hodi svojo naravno pot." Besedo "naravno" vzame v dobe-■ sednem pomenu in "sklepa": "Tedaj dosledno ne dela ničesar protinaravnega in se ravno-tako ne zmeni ' "otročje prošnje Vernikov 7-S^fiarr&vno- tako , ni nikdar ustavil zemlje v njenem vrtenju, niti zakril solnca brez mrka, ker to bi ne bila na- , ravna pot." Ker je premisa na- ( pačna, ni prav nič "dosledne-, ga" v sklepih in izvajanjih.
Ako se zemlja vrti, hodi pač svojo naravno pot, ker tako je njena narava, a če je Bog ne ustavi v vrtenju, hodi tudi on svojo "naravno" pot, ne pot narave, ker na to ni nikakor navezan, kakor je zemlja, pač pa pot, ki je označena v prene-šenem pomenu besede.
Molitev je povsem nekaj naravnega, enako v večini slučajev tudi uslišanje molitve, in zato Bog zahteva molitev od človeka, ker hodi svojo naravno pot, kakor zahtevajo tudi starši od svoje dece, da jih prosijo kruha.
Naravna pot za Boga je, da pusti zemljo hoditi nji odločeno pot, se vrteti, a jo lahko tudi ustavi, in naravna pot za Boga je zopet, ako v desetih minutah ne pobije Lewisa, dasi bi ga lahko. -
Za koga in iz kakšnega namena Brisbane piše, in kako je pisal nekoč, me toliko ne briga, ker jaz bom vedno označil nekaj, da je pogruntal, če se to strinja tudi z mojim prepričanjem, in označil, da je "zafu-ral," ako to po mojem prepričanju ne odgovarja resnici. $ * *
Galerija "zgražarjev."
V številki 113. Prosvete so zopet trije. Michigan, Kansas in Ohio so sicer daleč druga od druge, a "odgovori" izgledajo, kakor bi se bili zgražarji med seboj zgovorili. Glede vsebine bo sodba opravičena: Vse glih po šestnajst — praznina!
at :|s *
Dobro? Morda lahko?
Dobro je tako, pravi g. Molek. Ako je za njega in za či-tatelje dobro, naj pa bo, saj ni najslabša stran človeka, ako je z malim zadovoljen.
Polno je pri meni kontradik-cij, razbobna g. Molek'. Jaz se spravim nad kontradikcije, in
konec jih je. Na g. Moleku bi zdaj bilo, da vzdrži svojo trditev o kontradikcijah, a on si stvar olajša. Malo šale, da Trunk brez prepira ne bi bil |več Trunk, in da on nebes no-jče, ker tam vlada mir, in tudi za Trunka tam ne bo prostora, ker niti en dan bi ne mogel mirovati. "Dobro je tako," ne, ni prav nič dobro, pač pa bi bilo LAHKO, če bi se kdo mogel na tak cen način zmazati iz vroče kaše.
Kar pa še ni prav dobrega po Molekovih pojmih, pa bo že naredil "vseznal," ki mu je ime
-	bodočnost. Na to stvarco ima g. Molek patent. "Ni še, pa bo," to je njegova veroizpoved.
"Drugo ostane, kakor je," pravi. "Večno na enem koncu" postane "Večnost na zadnjem (beseda lahko mnogo odkrije in še več zakrije) koncu," "enostavno bitje in neskončno popolno" tudi ni, kakor je, ker g. Molek tega ne kapira in uvrsti take pojme med budalo-sti, duša še vedno ima formo telesa, in še ni forma telesa, ker tudi taka stvarca bo budalost, in da vsaj nekaj ostane, kakor je, mora biti na mizi veleum in odličen učenjak s kapitalnimi absurdnostmi.
Ko bo tudi čitateljem pri takem dobrem vrlo dobro, bodo srečno na vse kontradikcije pozabili, in to bo pač za g. Mole-ka najbolje.
Znat se mora. Stvar je kakor jajce jajcu podobna nekim "argumentom," ki se prikažejo na polju žarkov, ko namreč argumentov zmanjka.
Če je človeku dobro, kakor v tem slučaju žarkometarju, potem lahko malo zadremlje, ko se mu s sitnimi argumenti
rii tt-febci ulivarjofl; IVljttvljrtti
se v takem štadiju začnejo sanje. In tako se je sanjalo gosp. tMoleku to-le: "Še nekaj je odkril naš gorostasni učenjak. Namreč to, da slikar, ki naslika razbojnika — n. pr. levega : razbojnika — je sam razboj-: nik. Človek — mravlja, daj, . pokloni se trikrat tej božanski i logiki." Če kdo sploh kaj take-t ga more o kom drugem misliti,
•	in naj bo ta drugi tudi le kak
•	."gorostasen učenjak," potem
-	mora tavati v perfektnem duševnem deliriju, kar ni sicer
. 'prav nič božansko, pač pa bo . v zvezi vsaj malo s peklenskim, t ker taka zlobnost mu je zelo i podobna. Vem, da nisem uče-
-	njak, a da bi bil tak gorosta-i sen učenjak in tako zarukan,
ne ... to bo pač le za gotove čitatelje, ki bodo pripravljeni požreti tudi novico, da je g. Molek napravil doktorat iz logike.
Oni ferdahtani skolastiki, s katerimi moderni logiki nočejo imeti nobene zveze, so imeli rek: "Qui nimis probat, nihil probat — kdor hoče preveč dokazati, prav ničesar ne dokaže." G. Molek je hotel prinesti dokaz za "gorostasno učenja-štvo," da imam jaz slikarja za razbojnika, ako slika kakega razbojnika, — nihil probat — ta "dokaz" potefta samo-le do-kazatelja. Lahko bi bilo tako, a dobro ni.
Smrtna nesreča.
V petek, 28. m. m. proti poldnevu se je vozil učenec 2. razreda ljudske šole Anton Rihar z malim vozičkom v Ljubljani po sv. Petra nasipu med frančiškanskim in Zmajevim mostom. Za njim je prišel neki drugi deček, ki je Riharja porinil navzdol. Voziček z Riharjem je zapeljal v Ljubljanico in Rihar je padel v vodo. Takoj nato je skočil v vodo za dečkom\gosp. Marjan Kune, za njim pa je prinesel rešilno lestev g. Ivan Breskvar. Obema se je posrečilo, da sta potegnila dečka iz vode. Rihar je umrl.