niujje v Gorici, Nuu*k• Mi V At- li&— .ihm s«* *<| mmm spcejeu^ o^^ iW ,M»-. KHUiibMMmVii U*hwa. vsiilvi i , ip.,in fit)., dan v mesecu. C«-Jnb' ža cdlo leto I gr: 50 n', »a /#bi let a 75 n. Posamezne številke vse. dobivajo v labukaruali: Nunske uli« in šolske Trlice po 'J nov. <§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem, Vse za vero, dom, cesarja Tiska: II i 1 a r i j a n s k a *;ijs Jjc j, .................... ttt !^r-rgg mBgtapu— Lastnik: Konsorcij „ Primorskega Lista Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič Dr, JAKOB M1SS1A, * knez in nadškof goriški ta nosoi o . 4„;0 slovenskem posojilništvu se je že V.eliko govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo, se je veliko o njem ; z besedo, z živo besedo so se pa slovenski posojilničarji še vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Ees sklicujejo posamezne slovenske posojilnice vsako leto svoje ude na občni zbor; toda na tem se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti je vsako leto občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic11 v Celji. Toda tudi ta shod slovenskih posojilni-čarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno še le po zimi. Širše važnosti bi bili lehko sčasoma tudi občui zbori „Zveze kranjskih posojilnic" in „ Gospodarske Zveze." Tudi občni zbori „centralne posojilnice11 slovenske niso bili dozdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine, in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojilničarjih večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotilo je „Centralno posojilnico slovensko, na letošnjem občnem zboru, da skliče leta 1898 v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil nekakošen splošen shod slovenkih posojilnicarjev, ali prvi „ veli ki zbor slovenskega posojilništva". Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva, kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže z nova vzeti Raitfeisenova in Schulze-Dellitisch-eva načela in odobriti kaže naš slovenski posojilniški sistem. Prerešetati kaže na javnem shodu z ene strani prednosti, z druge strani pa neugodnosti zakona z dne 1. junija 1898. Posebno temeljito bi bilo potreba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi znabiti kazati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi se utegnilo znabiti tudi še o knjigovodstvu naših posojilnic. Glede organizacije posameznih posojilnic in njih razmerja do sosednih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže ; kjer je več posojilnic skupno v enem kraju ali blizu skupaj v enem okraju, bi 8e nasvetovati utegnilo, kako bi se one zdi užile ali približevale, oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se »podtikala niti ena ne, nad delovanjem druge. Najvei^e važnosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera So vzela-v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva, oziroma zadruge so: 1. „Zveza slovenskih posojilnic11 (v Celji) 2. „Zveza kranjskih posojilnic11, 3. ^Gospodarska zveza11 (obe v Ljubljani) in 4. „Centralna posojilnica slovenska11 (v Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lahko sega eno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo v tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi nilj enemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsem obstanek in kako naj bi ta društva- s ^Centralno posojilnico" vred med seboj se . podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam n. pr. na ta način, da bi izdajala skupno svoj časnik pri-rejela učne tečaje in tako dalje. — Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikoga ne sumničilo, nič ne politikovalo. Shod naj bi namreč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah. Celi shod naj bi imel v lesnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojilnistvo v svoji skupnosti praznovalo letos jo letni jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč dosedaj naše posojilnice še ničesar ukreniti mogle. Nekatere so še preslabotne, druge so pa za narodne namene že veliko žrtovale. Podpisana „Centralna posojilnica slovenska" torej namerava resno sklicati: prvi shod slovenskih posojilnicarjev, in to V belo Ljubljano prve dni meseca avgusta. Pred-no pa stori potrebne korake v to svrlio, mora vendar v smislu sklepa občnega zbora za mnenje poprašati prvič 8yoje zadružnice, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovole. Ali žele takov shod ? Ali naj se skliče v Ljubljano ? S kakošnim dnevnim redom ? Koliko zastopnikov utegnejo odposlati i. t. d. fiaUlstvo nC'etilr.Joscjiltriceslovenske". Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor še vedno ubija čas s jezikovno razpravo. Jezikovna je v vseh pomenih, najbolj pa zato, ker se o nji jezika brez konca in kraja. Uspeha itak ne bode, ker hočejo nemški razsajači zopet razsajati radi razpusta graškega mestnega zbora. Vlada je predložila nekatere res potrebne in koristne zakonske predloge. Načrte zakonov, „da se odpravi časniški in koledarski kolek, da se znižajo pre-pisninske pristojbine pri kmečkih in sploh pri malik posestvih, da sd odpravijo mitnice z državnih cest, da se ustanovi poseben statistiški urad za delavce," mora vsaki pravi prijatelj ljudstva z veseljem pozdraviti. Da pa se nadomesti, kar bi vsled teh zakonov državni blagajni izpadlo, hoče vlada uvesti davek na prodajo sladkorja, in sicer 6 gld. od 100 kg. S tem, kakor sploh z davki na živila, ne moremo biti zadovoljni. Zakaj naj bi ravno nižji sloji nosili vso težo davkov. Ko bi vlada uvedla borzni davek, dobila bi država 15-17 milionov gld. na leto, in ne bi bilo treba obdače-vati najbolj potrebnih vsakdanjih rečij. Bogati kapitalisti bi ne poginili vsled borznega davka. Predsedstvo državnega zbora je sklenilo, da se mejklici (opazke poslušalcev med govorom) ne bodo več bilježili v hitropisnih zapisnikih. To je hud udarec za „vnete“ poslance, katerih delovanju za zatirani nemški narod višek so bili razni škandalozni mejklici. Sedaj vo-lilci o marsikaterem svojih zastopnikov ne bodo nič več čuli. Ogerska vlada je zopet pričela prepir s papeževim nuncijem na Dunaju. Povod jim je dalo imenovanje kanonika Voršaka pomožnim škofom in vikarijem škofa Strossmayerja. Banffyjeva vlada ima pravico vtikati se v zadeve, ki so strogo cerkvenega značaja. Pa vendar zastonj. Prosluli Wolf je na najsuroveji način napadel tridentinskega knezoškofa, ker je svojim škofljanom prepovedal brat, liberalno ,^zener Zeituug". Grozil je tudi z Nemčijo, ter je njegov govor jasno dokazal, da je vse obstrucijsko gibanje veleizdajskega značaja, ker računa na pomoč od zunaj. Vnanje države. Slovenci v Italiji obrnili so se • spomenico, pisano na slovenskem'Jj'£ziku, do italijanske prestolonaslednik Jelene’. Prosili So jo, naj bi zagovaVjala pravice tei‘ jiii ščitila. A v, T '■ i'i. Volitv« v Belgiji so dovršene zmagali so katoličani, ki imajo 2 glasova J več, kakor v prejšnji zbornici. Liberalci in socijalisti delovali šo združeni, toda < brezuspešno. Vojska med Španijo in Ameriko, Ameriško brodpvje je res streljalo na utrdbe v Santiago.. Ne ve se nič goto vega, je li Španjsko brodovje bilo v zalivu. Gotovo je, da so Španjci z torpedi potopili ameriško ladijo nMerrimac% ter so se Ainerikanci morali umakniti. Španjci se nepopisno radujejo zmage nad Ainerikanci, katerim so .poškodovali še tri drage ladije. Ainerikanci pa nasprotno hvalijo prekanjenost Schleyevo, ki je z razbito ladijo popolnoma zaprl pot Španjcem, da ne morejo iz zaliva. Kdo ima tu prav, seveda nihče ne more uganiti. Admiral Schley ima pred zalivom 20 vojnih ladij. To brodovje je zopet pričelo streljati na španjske utrdbe, a po-polnomk brez uspeha. Ker so uvideli, da na morju Španjcem ne morejo do živega, odredil je admiral Sampson, da se poda kar največ moštva na suho in v zvezi s vstaškimi četami napade Španjce od nasprotne strani. Posrečilo se je že Amer rikancem dovesti na suho 5000 mož pri : Punta Caprera. Na suho so dovedli tudi nekaj topov. Če le ni kaka i^merikanska raca. Novejša amerikanska poročila poročajo neugodno za Španjce, Admiral Scliley je zopet začel bombardovati utrdbe ob zaliva Santiago. Ameriški topovi so razbiti vse španjske utrdbe. Jedna španjska ladija je poškodovana. Osem Španjcev je ubitih, 32 ranjenih. Po daljšem boju je ameriško brodovje prodrlo do mesta Santiago. Bolje gre Španjcem na [suhem. Pri Pinar del Rio premagali so večjo ustaško četo. Dopisi, Iz Šempetra pri Gbrici. Lepo je bilo, lepo včeraj v Šempetru. Cerkev je bila okrašena, kakor še , nikdar poprej ne; pa tudi zunaj cerkve Šempeter ob procesiji še ni videl kaj tajcega. Župljani so na prošnjo preč. g. dekana napravili štiri prekrasne oltarje, enega sam župan prevzv. grof Coroniui, drugega možje, tretjega žene in četrtega dekleta. Vsi so bili lepi, a najbolj pa je ugajal dekliški. Kdor bi se hotel prepričati, kako iznajdljivi so Šempeterci v svojem posebnem navdušenju za cerkev; pa naj; le pride se prepričat in pogledat h procesiji* /kji. bo ravno tiako. slovesno* na .praznik Petri in Pavla. * > '• Vse je bilo v zastavah in v prtih ter v zelenju. Pa še streljali so mej procesijo. Naš ognjar Dolj&k se je zopet obnesel š papirnatimi možnarji. Niti pevcev ne smem zabiti. Peli so nenavadno dobro, pa pobožno. — Kaj pa naši mladeniči ? Kaj mar so že soc. demokraije ? Ne tudi oni so storili svojo dolžnost. Postavili so bili veliko mlajev, po cesti, ki je bila prej grozno prašna, so poškropili. Bog plačaj vsem ! j— Ta praznik je združil skoraj celo faro. Vrtojbenci so prišli v lepem številu, pa šolska mladina vr-tojbenska polnoštevilna. To so še ostanki prastarih pravic matere fare. K sklepu še enkrat torej rečem : lepo, prav lepo je bilo v Šempetru. Bog živi za čast božjo vnete Šempeterce! Iz Zapotoka. Bivši gospod vikar Vidmar je vnet za božjo čast. Bodril nas je, da bi sezidali neizogibno potrebno novo cerkev. V istem zmisln nadaljuje tudi -naš sedanji vikar g. Blazij B#vk. Glede 'zi-danja nove viliarijske cerkve se je' občina zjedinila. Prozvani od cerkvenega oskerbništva v posvetovanje, smo izjavili zadevno privoljenje. Na posebnem zapisniku smo z lastnoročnimi podpisi priznali, 1) da je naša vikarijska cerkev v pomilovanja vrednem stanu; 2) da je skrajna in neizogibna potreba novo sezidati ali staro popraviti oziroma razširiti ; 3) ker sami ne moremo ogromnih žrtev prenašati, zato smo privolili in prosili naj cerkveno oskrbništvo zgradbo vpelje potom postavne skladovne obravnave. Zato smo volili istočasno tudi domačo stavbiusko komisijo (odbor) obstoječ iz šesterih udov. Vneti smo vsi le za novo cerkev na ravno istem prostoru, kjer se je določil prvotni načrt, kateri pa je bil kot pomankljiv iz lepo-tičnili obzirov glasom odloka vis. c. k. namestništva 3. novembra 1897 št. 12532 IX. ovržen in odklonjen ! Novo prošnjo smo vložili v pokritji stroškov bi utegnili dobiti postavno tretjino iz verskega zaloga, ostali izdatki pa bi se pokrili z robotaini in nakladami Občinarjev kakor tudi z preostanki cerkvenega imetja. Jedino rešitev pričakujemo od visoke vlade, v nadi, da nas bo ista blagodušno podpirala, ker smd na meji zvesti in vdani slavno vladajoči hiši Habsburški. V lievgodnem slučaju poskušali bomo potom milosti ali sploh na kak drugi način, da dosežemo. Naša občina je vsled vsporedno sliiy bih in nerodovitnih let obožala ;, Občinarji so večinoma siromašni in za.aotženu Vkljub temu da'jako skromno priprclstiii ih varčno živG. Zapravljivca tukaj ha r-rt 15 L IS T E K Moja doba in podoba. Spisal Andrej MaruSic. (Dalje.) Ravnatelj je bil še nekaj časa stari kanonik, mons. Peter Filley, za njim prof. III. leta („moralist“) g. Anton Caffou (Kafol) iz Cerknega. Spiritual je bil — tudi še-le kratek čas — dr. Dominik Castellani, mož resnega, asketičnega obraza in značaja. Z novembrom 1847 so vpeljali za eksterniste nekaj novega, namreč posebno ekshorto ob nedeljah (ob 11. uri dop.) in lat. večernice v zaprti semen, kapeli. To pa ni trajalo dolgo. Pretresla me je prva ekshorta po tekstu: „Quousque claudicabis inter Baal et Dominum Deum nostrum ?-1 ’) Videti bledega dr. Castellani-a podobo in slišati njegov tresoči se glas in pa vsebino govora — to je ostalo z&-me nekaj nepozabnega. > . Ali prišlo je „norow leto 1848., prišla je ..ustava* („konr stitucijon11). Kar se je tisto leto, kakor drugod, tudi v-naši .še primitivni, blagodušni stari Gorici Uganjalo, tega bi mlajši rod skor ne verjel. Gorica je bila do dna srca. zvesta in vdana Avštriji in cesarju. Beseda konstitucija11 je bila od marcija naprej noč in dan na vsakem jeziku, ali razumeli so jo le nek-teri starejši in izobraženi gospodje, drugi so znali le tj e v en dan vpiti „Viva la costituzion11 ’ — Kakor hitro smo bili izvedeli, kaj se je od 13. marcija naprej na Dunaji godilo, napravili so tukaj sijajno bakljado z godbo, ki je — dasi je bilo vreme deževno in ulice blatne — vse mesto prehodila; kdor je le mogel iz hiše, udeležil se je tega velikanskega obhoda; vsa okna so bila razsvetljena. Tik mojega stanovanja „via Macelli“ — zdaj „Morelli11 — štev. 7 je bilo eno stanovanje nerazsvetljeno; množica se ustavi in žačne tuliti: „Fuora i lurni11 ! Jez posežem vmes in zavpijem na ves glas: „Non v’ abita nessuno11! iu zdajci so se te besede ponavljale čedalje v širjili krogih, če ne, bili bi okna pobili. Pred škofijo se vsa ogromna množica zopet ustavi; knez-nadškof Frauc Ksav. Lušin, preblagi ljubljenec vseh Goričanov, je stal na mostovžu; kar naenkrat zaženejo : „Altezza, benedizione11 ! Ko premilost-Ijivi in prečastitljivi knez roko za blagoslov povzdigne, klečalo je znabiti kakih 6000 ljudi v — blatu! Ta prizor je eden naj veličastnejših in ginljivšili v mojem življenji. Ko smo se pomikali mimo centraln. bogoslov. semenišča, pozdravljali so nas z oken semeniščani z robci, brisavkami in prestrali; ves navdušen zavpijem jez: „Evviva il giovane clero* I „Evviva“ se,je od- ‘) Menda prosto po III. bukvah kraljtv (18, 21.) „ . . . Elias . . . ait: Usquequo claudicati* iu duas pivrtes 1 Si JL-Ouiijiua est D e U8, 8eu>iui emu j si autein Baal, eejujiuiui iJliun“ J mevalo iž tisuč grl. Mislil, sem si: „No, saj vendar nisem tako slab claqUeur“. — Ko je bil kresijskemu glavarju uradno- došel konstitucijo zadevajoči cesarjev manifest, prebral ga je 22. marcija z mbstovža kresijskega, — zdaj glavarstvenega — poslopja. Trešle so *se mu roke, nekaj zarad slovesnosti t,re-notka, nekaj, ker je videi ves Travnik natlačen ljudi. —- Ves Čas „usiavriega“ veselja in lir upa smo nosili „kokarde“,‘) iz-prva belo-ruaeče, potlej rudeče, nazadnje bele — vse na neko skrivno povelje. Hodili smo .tudi v kollegij s kokardami; nekega dne pa spregovori prof. Stibiel: „Ich bemerke bei einigen Herren Cocarden; das, dna ist uusere Cocarde11 (dotaknil se je svojeg^ ovratnika). t } Stara goriška meščanska straža — „cittadini“ — se je prelevila v novouniformljeno »narodno stražo11 („Nationalgarde", „guardia riazionale11), ki je imela svoje posebno Stražišče v kosarnskem poslopji tik cerkve sv. Ignacija in opravljala ponočno patrouljsko službo po mestu. Poveljnik tej straži je Uil stotnije v pokoji Jak.- grof Mels-Colloredo. Vojaške vaje— jako sriiešne - je imela nova „gardau na Rdjicah. Jj?prva so sp narodni stra^piki! veselili svojega „DienstaH, ali ž& v kratkem sb se ga jiaVeliičali. Ostalo jim je pa vendar še eno veselje ; da so. hodili , ob nedeljah y unjiformi v Solkan, Št. Andrež i. dr. po^tari goriški šegi na dobro južino (spomladi: „quar-tuzza cui, spargs4 — jagnje s špargeljni). Največi „jux* leta 1848 za nas vse je bila „dijaška akademična 16gija“ na mo-drosloviščjv.Na magištratu so dobili dijaki stare rjave ncitta-dinske11 puSe in ugaiijali vojaške vaje na šolskem dvorišči; „filozof11 prof. Viktorin je bil stotnik akad. legije. Toda zadosti o rogoviljenji 1. 184dkar je dobrega in stalnega prineslo, kazalo se je še le pozneje, ko so se bili ljudje streznili. Po mojem površnem opisu zgodovinskega 1. 1843 je vsak čitatelj že lahko sam sodil, da so novi vtisi kolikor toliko v kot potisnili vtise prve dr. Castellani-eve ekphorte, pameti pa vendar nismo izgubili in poklica tudi ne vsi; vendar pa je ena tretjina mojih goriških kollegov v I. ali II. letu odpadla. — Vkljub vsem homatijam smo obeli semestrov preskušnje redno in dobro opravili. — V nedeljo 6. avg. je bila velikanska patriotična slavnost na grof Attems-ovem dvorišči v Podgori v veseli spomin vseli naših avstrijskih zmag v Italiji- Tisti dan — česar pa mi v Gorici nismo še vedeli — je bil po 5 hudih mesecih slovesni vhod fm. Radecki-ga in naše zmagonosne vojske v Milan. — Drugi dan je imela biti za-me preskušuja iz cerkv. zgodovine, ktere debelega IV. zvezka nisem bil še prebral. Eno vprašanje ma zadene res iz IV. zvezka; pomagala mi je dr. Scliwab-ova zgodovina, ki sem jo imel še živo v spominu. (Šlo je za Napoleona I. in papeža). ‘) Na gimnaziji in luodroBlovisii »mo go učili zgodoviuo frauo. revolucije, v Utr; se jititfOBteu) omenja „kokanU“, ali uikdo uain ni povedal, k»j je to. najdete’! — Pa kdo bi si tudi drznil zapravljati, ko Vidi krog ‘sebe bedo in siromaštvo,- propadanje posestev. Ob nedeljah in praznikih je vse tiho in mirno. Po dovršeni službi božji gle vsak na svoj d''mi. Vikariat Za potok šteje 340 duš prebivalcev biVajočih v 45 hišah ali kočah. Občina je “raztresena, posestva so nerodovitna ležeča na trdili Skalnatih tleli. Za to ne dado niti toliko vžitka, da bi lastniki mogli pošteno in dostojno ^preživeti sebe in otroke, marveč so prisiljeni gojzde trebiti. Prežive se skoraj izključljivo vsi le z prevažanjem oglja in drv v tjljižnja mesta Čedad, Videm, Krmili. Kaj pa potem ko se uničijo gojzdi ? Že sedaj se golijo meje in solnce že na več krajih obseva kraškemu slični teren. Tostran Judrije do Mernika bi bila tudi potrebna cestna zveza! O ti nesrečni Judrijo, da si postal naš mejnik ! Pa naj bomo.H mi vedno trpini radi mejo ? ; Saj , je v mnogoterih-; krajih po svetu na obeh stfaneh kake reke ozir. do meje že izpeljana ali prevdarjena cesta. Pomagajte nam ! i .: Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem- — Dolenjski sadjarji so zborovaji dne Q. t. m. v Novem Mestu. — V Zgornji Besnici je gorelo pri „Jurcu“. , Zgorela je tudi živina. — V Kamni Gorici so osnovali izobraževalno bralno in pevsko društvo. —. V Idriji zgrade bolnico, za nalezljive bolezni. — V ribnjaku pod Rakovnikom v Ljubljani je utonil 10 letni E meri h Dežman. — Izgubila se je iz -Gradišča pri Lukovici 18 letna Uršula Česen, ki je zmešane pameti, -r- Vrla kat. delavska 'družba v Idriji je napravila na binkoštui ponedeljek svoj majnikov izlet v Orni Vrh. Posebno se je odlikoval pevski zbor pod vodstvom preč. g. dekana. — jStrolwvno-na4n 70 vin., zaupana glavnica v hranilnih vlogah 120.708 kron GB vin. Društvo poštarjev in poštnih opraviteJjcv iz Kranjskega. Primorske-£4 in Dalmacije je zborovalo 6. t in. jni „treh kronah11 v Gorici. Razgovarjalo se je posebno reorganizaciji deželnih po« štarjev. Županom v Medani jo bil izvoljen enoglasno g. Ant. Zucchiatti, veleposestnik v Medaui. ' “ Treščilo je dne 1. t. m. v neko hišo v Ročinju in jo vžgalo. V hiši k sreči ni bilo nikogar. Škoda ni velika, ker so sosedje takoj prihiteli ter ogenj udušili. Iz Ročinja se nam poroča, da je neprestano deževje naredilo prav mnogo škode. Sadja letos ne bode, drugi pridelki se pri ugodnem vremenu morebiti še popravijo. Izlet v Kanal. Goriški slovenski dramatični in pevski diletant.je izlet6 prihodnjo nedeljo dne 12. 1.111. ob 2. uri popoldnč v Kanal in priredč tam v veži županišča, v ta namen blagovoljno odstopljeni, besedo ob 6. uri zvečer. —• Spored: 1. Pozdrav. — 2. „Pjevajmo“ moški zbor vgl. A. Forster. — 3. „Moji rožici* čveterospev vgl. A. Nedved. — 4. „Narodne pesmi1* harmoniz. M. Hubad. — 5. .Zgubljeni raj“ Koseski, deklamacija. — 6. „Danici" mešani zbor z baritoni solo vgl. Dr. Gust. Ipavec. — 7. „Za dom v bojni grom“ vgl. Suttner. — 8. „Oče so rekli, da le.“ Veseloigra V enem dejanju. — Po besedi prosta zabava na dvorišču, pri zlatem levu. — Vstopnina k besedi 24) kr.; sedež 10l/t. Kdor se želi deležiti izleta, naj se oglasi pri čitalničnem čuvaju. — Zbirališče izletnikov na Goriščeku pred Ka-tarinijevo pivovarno. Odhod točno o 2. uri popoldne. — K obilni -- deležbi uljud-110 vabi: Veselični odbor. Sv. Lucija na Mostu. Amalija Lepušček mlada žena, gospodinja in mati je na dan Sv. R. T. zjutraj okoli sedme ure trgala cvetice na vrtu na desnem bregu Jdrijce. Ker se je preveč čez rob pripognila, omahaila je v globočino kakih 20 m. ter našla naglo smrt se deročih valovih Idrijce. Ubogi otroci, ubogi mož! — Bila je dobra, vrla iu od vseli spoštovana žena. Vsem je milo po njej. Bog se jej duše usmilil . S ,Kneže. Popravili smo torej Kne-žani svojo cerkvico! Na binkoštni ponedeljek se je v njej zopet darovala sv. maša — zopet po dolgem času : o kako smo težko čakali tega dne! Zato moram naše veselje tudi Tebi naznaniti, dragi „Pr. List*1, kakor sem Ti obljubil po zimi (10. febr.) Pa ne bomo se hvalili, ker res je, da smo svojo cerkev prav lepo ozaljšali : streha in strop je ves nov vsa cerkev pa, zlasti prfesbiterij, Okusno preslikana; za to bodi vsa čast domačemu slikarju, 'g. Fr. Seljaku. Žrtovali smo se res in trudili zelo, a vse — za čast božjo in naše soseske! Cesto iz Soče v Trento so minnle dni pričeli nadaljevati. V Rupi se je vtopila Jožefa Pavletič, učenka 1 razreda v Mirnu. Padla je v vodo, ko je v šolo grede šla čez brv. ' / V Sočo je skočila pri Stračicah žena Antona Milost z Grada.’ Vzrok so baje slabe družinske razmerev Koperčani nočejo škofa. -Več tisoč Koperčanov jo podpisalo prošnjo do župana, na.) stori vse mogoče* da škof Šterk ne pride v Koper n^ .^elike cer« kvene slavnosti ^njihovega patrona. In vse to radi „poslovenjevanjaf mil.žkofa. Postajajo pač že smešni! Previdnost z orožjem. V Sergasili pri Pomjanu je bilo zbranih več mladeničev. Jeden njih je imel saatokggs, ka« terega je hotel razkazati mh^ničem. Toda samokres se je sprožil' hk. krogla je prodrla v rebra nekega mladeniča. Oblak se je utrgal v kanalskih gorah (Lom, Kal.) ter je nalivje napravila prav mnogo škode. Na oglas tvrdke Konjedic in Zajec opazarjamo bralce uašega list. Slovenci poskusite, in prepričali se bodete kako izvrstno postreže imenovana tvrdka. Vsakdo naj kupi potrebno železnino pri tej tvrdki. Društvo »Šolski dom11 (XIX. izkaz od 28. maja do 5. junija.) Kot pokrovitelj oglasil se je gospod Kornelij Gorup, veletržec v Trstu. Kot ustanovniki z doneskom 100 gld. oglasili so se: Slavno županstvo v Vrtojbi; sl. županstvo v Šmarijah; g. Andrej Konjedic, župan in veleposestnik v Plaveli; g. Andrej Drašček, vpokojen nadučitelj v Vrtojbi in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Prvačini. Vplačali so : gld. Visokorohi gosp. grof Alfred Co-'ionini-Cr,pnberg, drž. in dež. poslanec in graščak v Gorici, zopet 1500.— G. Gorup Kornelij, veletržec v Trstih izplačal pokrovit.. „ . 1000.— G. Konjedic Andrej, župan in veleposestnik v Plaval), izplačal .ifištanovnino ....... 100.— Ženska podružnica sv. Cirila in ^Metoda v Prvačiui na račun u- stauovnine 1. obrok .... 25.— 'Gospodje iz Podgore po g. Edy. •Prinčiču ..............................'3i — ‘Podporno in braluo društvo v G. ‘na-račun ustanovnine 2. obrok 25.— Po upravništvu »Soče" v št. 41 iz dne 24. maja izkazanih . . 54.81 •Pd upravništvu .,,Soče" v št. 42 iz dne 27. maja izkazanih . . 58.55 'Občina Prvačina na račun ustanovnine še.............................. 10.— Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani, na račun ustanovnine '7. obrok ..........................10.— Gospa Rein v Vipavi podarila dohodek veselice v bivši vipavski čitalnici.......................6.— Semčlič Ivan, posest, v Podragi 2.— Dr. Josip Kenda, zdrav, v Vipavi, na račun ustanovnine . . 40.— 'Po ■ upravništvu »Soče", kakor v ^44. št. izkazano...................59.10 'Kšteličiii klub pri Zajcu . . . 10.--V* ■Reki duhovnik iz naših gora na račun ustanovnine 3. obvdk . . 90.— , skupaj gld. 2.923-46‘/j. Vsted prej.šmh izkazov . . 11.905 06 ‘Do- 5. jun. torej došlo v.gotov. 14.828 527* Odbor društva »Šolski dom". »fflovder, hovder, hovdei,“ ali šaljiva slovnica. (D a 1 j e; sp. A. M.) Tudi danes moram važni »*e“ odlomiti. Od fcSv. Lueije na Mostu" (glej ■ štev. 16 ,^Pr. 1. ;) piše neki razumnik — •toma-brž vidi — nekaj tako zanimivega, •da bi. jez ne'bil nikdar veroval, da še ■kaj ‘ tacega doživim. ‘Odkar so naši »hovdravci" vpeljali (hrvaško konstrukcijo : »imenovati koga »u&telj«/Mur'»fno se jez in marsikteri drugi paznavec našega jezika že dokaj smejali, pa tudi;jezili zarad te neumne novotarije, ki pristoja naši krasni slovenščini, kakor aia&ki sedlo. Ko sem bil jez še deček, nisem slišal nikdar drugače reči, ko: „so ga 'zbrali za župana", „so ga lož’li za župana", »so ga uar’dili za župana" ; torej ■ zmeraj le „za župana". Pozneje, ko sem '•-začel.gojiti slovstveno slovenščino, smo efrišali: ,,»imenovali so ga sodnika" ali „»a. sodnik«." Je še le kakik 10 let, odkar »e je po,, .slepih in brezmiselnih posne- onaTcih tujščine vtihotapila nesrečna kon,- • strukcija : ,,imenovati koga -g«duikm»“.; pa je to »sodnikom" ? Šesti sklon ,— ; prodnik A? y »dnini je. Napinjgjte zdaj možgene in logiko, kakor in kolikor ho- ■ čete, nikdar vam ena ne pritrdi, da je. 'to — pametno; naj rečejo Hrvati in naši novotarji, kar hočejo. Prav čudno >še .mi zdi, • da je Sket-eva slovnica (7. izdaja l. 1894,27-3) oroduiknom“ (m“) sjrfoli sprejela ; piše namreč: »imenovali so ga za učitelja, ali tudi - učiteljem". 'Lep ta : „ali tudi4, kaj ne ? Zakaj neki: AtSteljrfm'? ‘Jez, ko bi bil resen in ne šaljiv slovničar, bi rfekel: Za voljo božjo, samo »hČiteJjem ne! Pustimo torej za VS^lšj nerOdni in izredni Orodnik : učite-Hjkm, sodtdkom ter pišimo: »imenovali so 'jgfi dčithljo ali M učitelj*". — Toliko, kar prodnika v ednini. — Neverjetno ttii‘zdi, da bi bil kdo pisal namesti edninskiga Prodnika — 3. Skledi t. j. tfmainfle —"ti 'množini; ‘Znabiti je tu kaka j>otadta“v: prepisu. Sicer je dandanašnji L :l'mo|ofte. Če fli p. h. g. dopisnik »od v: Luc‘ijft“ 'dOtfčnfka, s kterim je govoril, ^ftppačiro razumel, mčram misliti, da ima • flbtlčntk idninski moSki srodnilc »učiteljem" "fca množihtiki dajalnik, ker imata oba "kklMa isto‘ končnico; zato je naredil za iensko — mnOiinsko konstrucijo : „okr. š. '8V&tv Vas je'imenoval začasnim učitelji-"ijttm". Tako je 1; "če hoče kdo ustreči modi, "toota ubogo nčitbljhio,. ktera je gotovo Dna sama oseba, popred razcepiti na "tteč ' kosov,1 da naredi iž lij e več oseb, . n«/ • iintlni ca lim frvvilanra mnn. poslopje ali prostor, kjer je »sodnija". To le mimogrede. Dajalnik : »polnoletnim" je nastal, kakor zgorej ad a. Po slovenski bi se reklo: »Sodnija je razsodila, izrekla, potrdila, .... da je M. Š. polnoletna," .... ali: »sodnija je spoznala M. Š. za polnoletno". Ko bi imel jez zakon in dotični nemški formular pred seboj, našel bi gotovo deset rekov za enega, s kterimi bi se dala M. S-i in komur koli polnoletnost prav čisto Slovensko prisoditi. Ad c. Da bi bil dotični govornik-lepo po domače rekel: »cesta .... ni še spoznana (priznana) za skladovno", v čem bi bila razlika med njim in nevednimi pošlušavci ? Govornik mora biti učen, originalem, interesanten, mora zabeliti svoj govor tako, da poslučavcem vsak hip kak neslovenski ocvirek zadiši, da postanejo hovdravci tudi oni. Kdor že hoče imeti lepodoneči dajalnik mnužinski, naj se posluži glagola »prišteti" ter reče : »ta ... cesta ni še prišteta.sklavdovniur cestam". Sicer pa ljuba preprostost! Govorimo in pišimo: »ta cesta ni Se skladovim". Slednjič želi g. dopisnik »od Sv.' Lucije" tudi še razsodbe glede mehkužnega „eljevanja“ po naših šolah. Ne zamerite, tega vprašanja ne razumem. Mislite li na izgovarjanje »("-a na koncu besed, da se namreč ,J“v izgovarja kot „l“, in ne kot »v (u)“ i Če mislite to, je moj odgovor: In dubiis libertas. Za slovnično in pravopisno vajo ima izrekanje „l" - a, kakor je pisan, nekaj zč-se. »Čisto treba govoriti" 1 Da, ali to »čisto" mora biti res čisto. Jez ' poznam osebe in šole, v kterili je »čisto" govorjenje nekak turški jezik. Če je : Bog — bok, lepo — lapo; sneg — snftk'; prišel '= prišu; namesti: nasprotoval ~' nasprotvou itd. je tak jezik čist? Neko moderno govorjenje {v šoli jezik ib otroke pači Tako šolsko slovenščino brnijo učenci po pravici za nekaj od donuiče materinščine popolnoma različnega ; šča-' soma zanesejo znabiti naj hujše šolske napake v družino; in, ker berejo pozneje tndi že časnike, ki dandanašnji v jezikovnem oriru navadno preveč »liov-drajo", t. j. tujščino slepo posnemajo, kako žlobudranje mora po t^m takem nastati? ! Saj je slišimo žalibog. vsakdan pri naših polovičarskih ali če-trtinskih omikaucih. ’ Pa kaj bi zmeraj le. gSdfernjal ! Saj imam danes vendar tpdp nekaj veselja, ker vidim, dd se Judi dimgi zanimajo za lepoto in čast našega jezika, n, "pr: p.' n'.* opisni k »od Sjbucje". ^'Kakor so ggč (liihovniki po Svojem poklicu nsmnskiu čuvaji, da valujejo liaiiirdČ vero, tako naj _ bodi) vsak v svbjem kraji tudi jeiikovni čnvaji. Oni so vedno med ljudstvom, njim se neprecenljivi zakladi naših sta-rih naravnih narečij sami v oceno 'In (hiv rabo ponujajo. -Ne zanemarjajte jih ! Naša stara .domača „ rasni ca "je .vtič vredna, ko vse tuje »istinh" ; iiaš vsakdanji »zapisati", zaznamiti" (-ovati) velja več kot tuji »zabiležiti"; tudi stari sosed in znanec »goldinar" je boljši, ko novi, dvourni prijatelj »forint" itd. itd. — Mene veseli, torej da je dopisnik »od Sv. Lucije"*(v 16. št. »Pr. 1.") *) premišljiv čuvaj mile slovenščine,'kakor tudi tisti gospod •' (y.< isti štev.), kteremu je m ir za to, kako naj se cerkvene uraduije imenujejo. (Dalje prih.): ; Živinorejci pozor! ■t i • * -*• • "glede sklona‘(orčdnika) pa še zmeraj ne; saj ženski množinski oroduik se glasi : '‘Učrteljcami. S tem Sem čdgovpril ng, vprašanje ftd a). —‘Ad h).' Ker se v pbeh naslednjih 'konstrhkcijah (ad l in ad ^ nahaja »mo-'^lagbl ^roblašati," naj povem, '*fta se je' Hudi ptedpona „prou vrinila v •‘ilftrtnrtfeifto -po jAoVflrhvcih. ‘Berite, kar piše .gospod M. Plfetei-šrffk v slovensko-neihškem idbvavji, II. delu, na strani 346 Tedaj proč s jiroglašunjem, propovedo-vVanjem itd. I— Zdaj pa naj pojasnim stilVieik t* pru^laSa ... sčdišče^M.tS. pol-nnOletnim in samostojnim“. »Sodišče" je ®) Dopisniro '4. jun. t. 1. prejel. j’is. Štev. 301 3—3 ! op* c Z .1 ■•. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev , januvarja, februvarja in marča 1897. začne v ponedeljek, dne 13. junija 1898. in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 5. maja 1898. Zalogo piva je moje pivovarne v Laškem trgu oddal sem gosp. Jožeta Štolfa v Sežani. Priporočam se slav. občinstvu, da nas počaste z obilim naročilom, ker jamčim za točno in dobro postrežbo. Podpirajte narodna podjetja! Simon Kukec,, ■pivovar.- V Lokavcu pri gospodu Josipu Vidmarju dne 19. junija ob 9 uri žjutraj .se odda v najem za eno .ali več let košnja velike senožeti »Kosi" y katast. občini Lokavec. Sena daje senožet nad 200 centov. Kdor- hoče kaj več zvedeti o tein naj se obrne ustmeno ali pismeno do podpisanega. Andrej Lasič v Gorici ulica sv. Petra 5. ZALOGA PIVA iz prve kranjske ekspoi tne pivovarne T. FROHL-ICH-A . .; — na Vrhniki pri Ljubljani —, K priporoča svojo izborno pivo v sodčekih in stekleničnih; ktere so jilombavane, ter' že v pivovarni‘z najbolje ifležanim pivom napolnjene. Obetajoč p. n: častitim odjemalcem iz mesta in dežele v vsakem obziru solidno1 in točno postrežbo priporoča1 s<; za blagohotna naročila udaui J o š k o Ji o v a n zaloga vrhniškega piva GORICA — Rabatišč.e št. r8. H pfZXZX=XZX=XZ3CZ« K H v PodtrunuŠempeterška .cesta ‘; K y TOBAKARNA ( j | ;| priporoča se p. oa. slovenskojmi M občinstvu v 'Podturnu in v oko-II lici za obilno kupovanje raznih r| jestvin. Vse po skromni ceni. • < i tCXDCXDCXI)C4 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiHUHninHugmunuiu v\gošpoški uliqi št- 23; v; hiši g1, dr. Lisjaka; , i • j i 1* 1 - .* * .priporoča čast. duhojvščiiji in ..slav,.‘občinstvu v mestu in na deželi 'svojo trgovino raznih potrebščin n. pr. :-Kavo : -Santos, Sando mi n go, Java, Cejlon, Portoriko in dimge. — Olja :.jLupci^;St, Angelo, Kotfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, .2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po ‘/» kila in od .enega tnnta. Razpošilja blago na vse kraje — Cena‘ primerna. — Postrežba točna. iiiiiiiiiiiimiiijmimmiimiiiiiiiiiiiimniiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiii Stolne - ulice št. £ ir -. i /, .v . ■-! i • n oaitri-b pr.odaja ; r . I 1 M šivalne stroj e vsake in najnovejše vrste tudi na obroke .in po- jako nizki ceni. i '7' . * • • >. ■ Naručila sprejema ‘poznani narodni pro-. .dajalec jestvin ut i at®«*; * & si«?«* JUc‘^ 1 ": : • ;! rstotniU'-! - .vraiurss ■ - '-t v UfiJ -.•; .rt'U,' i ti. id sj. »btiv.K Jf? .• aUH .• -.S.lsmenskisi; tvrd’k-a:i(K3t«n©.vkjenla-speit *£f. --'••• ((!»'-• 1:;.. a -. "7 ,čo ičf -ril', - a'#I ^ S 1 ; • • - .- ; m v/ 1.1>■ f ■• ,.r "•“* o .-.v r Klc.jriofj oj pint/ .mod* A C ; :r.••;••• v.•,<; r-; mi":' V**4»i • i .»vots • ' ■'■’ & ‘ ' : i 'i*r.*-;V 7 — .r»( «ho2Ž g ima veliko nalogo m /proda.ia le na deb sjo s' : - i n ' t --':i if»!.*o'f ■■■;. /a i::.’:teog r v o >E kavo, riž, južno sadje, o|je "'Vrst ža Kdtj«, za stroji*, rik j o mast za st roj ar j e itd. : . . ' ■ : , ' v , ■ •*-1 oi.ci 7- 7. —- . , > Priporoča se trgorcejli v Gorici in aa; K. It It i za obilne naračl).e;...±' .a o« , •> / - ■ ■ ■ • ■ • ■ > Ulr.tilik .,a (grva slovenska trgovina z železje,m -V .: KONJEDiG Sc ZAJE C .prej li. Dar b o GOBICA — pred nadškofijo št. 0. — GORICA Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajer-m skega železa in pioščevine ra?nega'obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja.. Glavna zaloga za Gorico in Okolico .izdelkov c. kr.' priv. tovarne; pri-poznano najboljih. kotlov od ,;g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarnj-..škili cenah. ; , - . Edina zaloga najboljega koi oškega acalon in terescian jekla', --j- Zaloga Portland in roman cemeilta. — Česar ni v zalogi priskrbi .se nemudoma. Kupujeta stavo železo in kovine po naj višji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma in'vestno 1- 'T ,r • • | -,J ... ■ ■ ' v -A-4