Novomeška f Krka dobila * | nagrado AVNOJ I
 ;
Med 17 dobitniki naj- r višjega priznanja *    ;
* Med 9 posamezniki in 8 de- l lovnimi organizacijami iz vse države, ki jih je odbor za nagrado AVNOJ izbral za letošnje dobitnike te najvišje državne nagrade, je novomeška tovarna zdravil Krka. V obrazložitvi je med drugim rečeno:
„Krko so ustanovili leta 1954. Takrat je imela samo 9 delavcev, danes po 26 letih uspešnega dela pa sodi med največje farmacevtske tovarne v državi. V njej je zaposlenih več kot 3.000 de-* lavcev.
Z lastnim razvojno-raziskovalnim programom si je zagotovila vrsto tehnoloških rešitev, ki so ji omogočile postavitev obratov za bazično farma-- cevtske in organskokemične proizvode. Večina Krkine predelovalne proizvodnje temelji na domačih surovinskih virih, z izvozom svojih surovin pa si v precejšnji meri zagotavlja racionalen uvoz tistih surovin, ki jih sama ne izdeluje. Večina proizvodnih postopkov, ki so jih razvili v Krkinem institutu, je paten-
* tiranih v državi in v svetu. Pri-
* znanih imajo 197 patentov.
Na področju bazične proizvodnje je največji uspeh kolektiva v tem, da je z lastnimi kadri in lastno tehnologijo organiziral tako zapleteno proizvodnjo, kakršna je na primer izdelava antibiotikov, vitaminov in encimov pa tudi drugih sintetičnih farmacevtskih suro-
* vin.	*
Poleg novomeške Krke, ki je ena od dveh dobitnikov letošnje -nagrade AVNOJ v Sloveniji, je* tako priznanje v naši republiki dobil se akademik prof. dr. Ivan Vidav za svoje delo na področju ,* matematičnih ved.	★
* *
JANA URAN PRAVOBRANILKA
Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje 26. novembra so sprejeli sklep, da z 31. decembrom letos razrešijo dolžnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica Janeza Picka. Na njegovo mesto so imenovali Jano Uran.
V Brežicah nova polnilnica
Delavci Slovina so avtomatsko vinsko polnilnico prevzeli v upravljanje 28. novembra — za 30-letnico DO — Na slovesnosti je govoril Franc Šetinc
PRAZNIČNO V PIŠECAH — Posnetek je s sobotne slovesnosti pred novim domom krajevne skupnosti, zgrajenem po načrtih inž. arh. Franca Filipčiča. V kulturnem programu se je domačim šolaijem in moškemu pevskemu oktetu pridružil igralec Miha Baloh, k veselemu vzdušju pa je pripomogla kapelska godba. Goste so pišečke gospodinje prijetno presenetile z razstavo domačih jedi v osnovni šoli. (Foto: Jožica Teppey)
V Slovinovi kleti v Šentlenar-tu v Brežicah se je v petek popoldne zbralo nekaj sto zaposlenih iz tozda Vinarstvo ter kooperantov in TOK Vinogradništvo, da bi na jubilejnem zboru proslavili 30-letnico delovne organizacije Slovin Brežice — Bizeljsko.
S srečanjem so počastili tudi praznik republike in se s priznanji oddolžili jubilantom. Ob tej priložnosti so prevzeli v upravljanje novo avtomatsko vinsko polnilnico in tri rezervoarje. S to investicijo zaključujejo izgradnjo objektov v Šentlenartu. Uresničili so naložbe, sprejete za srednjeročno obdobje 1976 - 1980. Manjka jim sicer še predelovalna linija za belo grozdje, s
Z velikimi koraki med razvite
Več kot tretjina prebivalcev metliške občine je zaposlenih — Ob prazniku plakete Častno občanstvo Ivanu Mačku—Matiji, Jožetu Borštnarju in Francu Kočevarju
Ob prazniku občine Metlika, 26. novembru, ki ga vsako leto metliški občani združijo s praznovanjem dneva republike, so se razne prireditve vrstile že od sredine novembra. Tako je bilo več športnih in kulturnih prireditev, ob tej priložnosti pa so obeležili tudi več delovnih zmag.
Na slavnostni seji delegatov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij na dan praznika v metliškem domu Edvarda* Kardelja je govoril predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar, ki je med drugim dejal: „Iz nekdaj revne in agrarne občine smo ustvai ili industrijsko dokaj razvito. Zgradili smo tovarne, katerih imena in izdelki niso znani samo doma, ampak tudi v svetu. Več kot 3.500 ljudi je zaposlenih, kar je glede na nekaj manj kot 8.000 prebivalcev dokaj ugodno. Hkrati smo se trudili tudi za izboljšanje življenjskih razmer v kmetijstvu; tako smo uspeli obnoviti vinogradništvo, imamo sodobno Vinsko klet z lastno predelavo.
Med drugim smo v letošnjem letu zaključili in začeli nekaj del in investicij, ki bodo pripomogle k še boljšemu življenju občanov. Posodo-
bili smo 9,4 km cest, skupaj z občino Ozalj pričeli graditi most čez Kolpo pri Krasincu, zgradili
vodovod v KS Podzemelj in Božako-vo, ki bo s pitno vodo oskrboval 900 ljudi. Dogradili smo otroški vrtec in zaključili adaptacijo doma počitka v Metliki, ki je dobila slikarsko galerijo.”
Na slavnostni seji so Ivanu Mačku -Matiji, Jožetu Borštnarju in Francu Kočevarju-Cirilu izročili listine o častnem občanstvu, plaketo občine Metlika pa so dobili: metliška folklorna skupina Ivan Navratil, Franc Kobe in Jože Jankovič.
A. B.
katero bodo morali nekoliko počakati. Vrednost polnilnice je 330 tisočakov, skupna investidja pa je veljala 480 tisoč dinarjev. Obe investiciji zagotavljata hitrejše polnjenje ter sprostitev tehnološke kleti za jesenski prevzem pridelka.
Med govorniki so se zvrstili direktor DO Ivan Živič, direktor tozda Vinarstvo inž. Bezjak ter generalni direktor SOZD Slovin inž. Rado Dvoršak. Povabilu na slovesnost se je odzval tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je pozval delavce in kooperante, naj poživijo delo samoupravnih organov, kajti le resnično samoupravljanje lahko zagotovi, da se napake iz nedavne preteklosti ne bodo mogle ponoviti. Kolektivu, ki je v bistvu zdrav, je izrazil polno zaupanje.
Iz podatkov, ki so jih našteli Slovinovi predstavniki, lahko povzamemo, da je najhujša kriza za DO v Brežicah mimo, ne le tista, ki jo je povzročila nedavna afera znotraj kolektiva, ampak tudi tista, ki je nastala zaradi oteženega odkupa spričo rekordnega lanskega pridelka. Inž.
POSVETI PO OBČINAH
Društvo ekonomistov Dolenjske, ki je nedavno tega oživilo dejavnost, namerava decembra v vseh štirih občinah dolenjske regije organizirati posvete oziroma strokovne razprave o gospodarskih rezultatih v letošnjem letu in hkrati o občinskih resolucijah za prihodnje leto. Za celotno regijo pa načrtujejo skupen posvet o osnutku republiške resolucije za leto 1982.
Štrena za vec gospodarjev
V Pišecah so 28. novembra odprli nov družbeni dom in odkrili plaketo profesorju Maksu Pleteršniku
ČASTNI OBČANI - Predsednik občine Franc Vrviščar izroča listino Ivanu Mačku— Matiji.
Ceniti lastno ustvarjalnost
Na četrti podelitvi nagrad in diplom za inovacijsko dejavnost je novomeška raziskovalna skupnost nagradila 27 posameznikov in delovno organizacijo Krko
Svečane podelitve letošnjih nagrad in priznanj občinske raziskovalne skupnosti v Novem mestu se je 27. novembra v prostorih Muzeja NOB poleg nagrajencev udeležilo še veliko predstavnikov združenega dela in družbenopolitičnega življenja. Med gosti je bil tudi Franci Šali, izvršni sekretar CK ZKS.
V svečanem nagovoru je prof. dr.
Miha Japelj, predsednik občinske • raziskovalne skupnosti, poudaril po-Wen raziskovalne in inovacijske dejavnosti za nadaljnji razvoj, ob tem Pa dejal, da bo v prihodnje potrebnih več inovacij, zlasti na kmetij-*kem in družboslovnem področju, od koder doslej ni bilo nagrajencev.
Ostali govorniki, med katerimi je bil tudi Franci Šali, so izrecno naglašali, da je nujno v sedanjem družbenopolitičnem in razvojnem trenutku dajati lastni ustvarjalnosti večjo ceno, pri tem pa pohvaliti prizadevanja, ki so zlasti v novomeški občini
Stramič iz Novomontaže, Jovo Gro-bovšek z Zavoda za družbeno planiranje ter Jože Zupančič iz Cestnega podjetja Novo mesto.	r	g.
Dan republike so v brežiški občini počastili s proslavami po krajevnih skupnostih, program za občinsko proslavo v Brežicah pa so tokrat pripravili dijaki šolskega centra. Najpomembnejši dogodek v teh dneh je bila otvoritev večnamenskega doma v Pišecah, s katerim so prebivalci dobili zdravstveno postajo in pošto, z dvorano in knjižnico pa tudi družbeno in kulturno središče.
Dom je odprl predsednik občinske skupščine Stanko Rebernik. Preden so se gostje in domače občinstvo zgrnili na proslavo v dvorani, je profesor dr. Jože Toporišič odkril plaketo jezikoslovcu Maksu Pleter-
šniku, več o njem v Prilogi. Pozdravil je odločitev krajanov, da so se svojemu slavnemu rojaku oddolžili na tak način in mu v domu odstopih tudi kotiček za stalno razstavo.
Dom, ki so ga izročili namenu za dan republike, lepo zaokrožuje povojni razvoj na Pišečkem. Napredek teh krajev se je začel z elektrifikacijo leta 1959. Pet let pozneje so Pišečani dobili cestno povezavo z Bizeljskim, nakar so razpeljali 42 km vodovodnih cevi po vaseh. Vodo ima zdaj vsaka hiša. 1971. so si utrli tudi cesto proti Sromljam, ki sicer še ni dokončana, je pa prevozna in močno zbližuje oba kraja. Vas Pišece je pred petimi leti dobila sodobno trgovino, lani pa asfaltno prevleko na cesti do Brežic. Zaradi vseh teh pridobitev se domačini nadejajo, da mladi ljudje ne bodo več zapuščali teh krajev.
J.T.
BLOUDKOVE PLAKETE TUDI NAŠIM ŠPORTNIKOM
V Novi Gorici so prejšnji teden podelili Bloudkove nagrade |n plakete za dosežke na področju telesne kulture v naši republiki. Med dobitniki plaket so tudi telesnokulturni delavci in dru-šlva z našega območja. Bloudkove plakete so prejeli: Trimski klub Krka iz Novega mesta, Ffanc Moljk iz Črnomlja, Tone Prelesnik iz Kočevja in Marjan Sonc iz Novega mesta. Bloudko-Va Priznanja, ki jih podeljujejo sedemnajst let, je do zdaj prejelo 555 dobitnikov.
med najvidnejšimi ne le v Sloveniji, marveč tudi v državi.
Letos so nagrade prejeli: Svet sklada Krkinih nagrad, med posamezniki pa: Franc Nose, Jože Šiško, Janko Bradica, Peter Košak, Janko Medved, Slavko Drab iz tovarne IMV. Iz tovarne Krka so bili nagrajeni: Alenka Jakovljevič, Peter Lenardič, Jože Gubina, Janez Majzelj, Dubravka Bulič in Vesna Flego. Iz Iskre Šentjernej: Rezka Šušteršič, Milena Bizjak, Jelko Kuzmin in Alojz Retelj.
Iz Novolesa: Jože Simonič, Ivan Peperko, Alojz Knafelj, iz Iskre Ela: Slavko Luzar. Posamezni nagrajenci so še: Jože Teršar iz Novega mesta, Slobodan Bejo iz Novega mesta, Karel Željko iz Novega mesta, Stojan Jakovljevič z Dvora, Robert
ZA PRAZNIK „DUMA”
Na proslavi, posvečeni dnevu republike, ki je bila 26. novembra v Kočevju, je o pomenu praznika in nalogah v sedanjem obdobju govoril predsednik občinske skupščine Jože Novak. Predsednik Novak je podelil v imenu predsedstva SFRJ Francu Ožboltu red republike s srebrnim vencem. V kulturnem delu svečanosti so nastopile rccitatorke kočevske gimnazije z Zupančičevo „Dumo” in moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja.
DOMOVINA JE PRAZNIK SLAVILA - Praznik socialistične Jugoslavije so delovni ljudje širom po domovini proslavili z vrsto delovnih zmag. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo letos posvečene prazniku več pozornosti tudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ob pripravljanju kulturnih programov so največ sodelovala kulturna društva in osnovnošolci. Tako je izzvenela tudi proslava v četrtek popoldan v krajevni skupnosti Prečna. Pred polno dvorano so republiki v čast zaplesali, zapeli in zaigrali pioniiji „XILSNOUB“ iz Bršljina, mladinci in vojaki. (Foto: J. Pavlin)
Dvoršak je omenil, da si tolikšne investicijske zagnanosti niti v Brežicah niti v drugih DO ne bodo mogli več privoščiti.
MI I) /R I V VMI \ \ KORZIKI
\ nujhujši katastrofi v zgodo \ini jugoslovanskega potniškega letalstva, v kateri je v torek. I decembra, super i)C 9 Inev Adrie treščil v goro San Pietm na Korziki in \ kateri je umrlo vseh ISO potnikov in članov posadke, so našli smrt tudi naslednji izletniki z našega območja: Amalija Fabiani in Elizabeta Koprivnik iz Sevnice. Andrej Gazvoda iz Kočevja. Metod in Slavica Flajs ter Matevž in Silva Podobnik iz Ribnice (imena so vzeta iz nedokončnega seznama prijavljenih potnikov).
Za praznik so v Kočevju odprli čistilno napravo
Nič več smrdeča Rinža? Uvesti bo treba dodatno predčiščenje
Osrednjo čistilno napravo za mesto Kočevje so odprli v sredo,
25.	novembra. Otvoritev so organizirale KS Kočeyje—mesto, SIS za komunalno in cestno dejavnost ter Komunala Kočevje. Na otvoritvi so jo prvič dali v pogon, z rednim delom pa bo začela te dni, ko bodo opravili vse preizkuse.
Čistilno napravo so gradili že od leta 1974, se pravi kar 7 let. Njena gradnja je veljala blizu 28 milijonov dinarjev. Zgrajena je v treh fazah:	predčiščenje za
50.000 enot, čistilni blok za
20.000 enot (dograditi je treba še en čistilni blok za 30.000 enot) in gnilišče s plinohramom za 50.000 enot. Taka zmogljivost bo zadoščala tudi še za bližnjo prihodnost. Za dobro de-
• Razen osrednje čistilne naprave imajo v kočevski občini že dve na Kolpi, ki delujeta (Osilnica in obrat Itasa v Pirčah), tretjo, za območje Vas—Fare, pa gradijo. Kolpa je namreč ena redkih čistih slovenskih rek in potrebni so veliki napori, da bi čisto tudi ohranili.
lovanje osrednje čistilne naprave pa bo potrebno v posameznih delovnih organizacijah, ki so velike onesnaževalke, urediti še nekatere postopke grobega pred-čiščenja.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek je v govoru ob otvoritvi dejal, da je čistilna naprava velika pridobitev ne le za mesto Kočevje, ampak za vse vasi južno od Kočevja, ki so imele doslej zaradi smrdeče Rinže močno onesnažen zrak in vodo. Nova čistilna naprava bo izrednega pomena za čistost Rinže in Kolpe.
Na svečanosti so podelili priznanji za izredne zasluge pri izgradnji čistilnih naprav: zlati grb mesta Kočevje je dobila Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, plaketo mesta Kočevje pa Igor Kos, glavni in odgovorni projektant.
			
L v F3 mm	ul	■LaJ	mmmam Jlj
Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho in razmeroma hladno vreme z jutranjo meglo po kotlinah.
I
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416 -2242
Št. 49(1586) Leto XXXII NOVO MESTO	četrtek,
3. decembra 1981
Cena: 10 din
O strateških načrtih z zmernim optimizmom
Dolenjska razprava o osnutku resolucije družbenega plana SFRJ
27. novembra je medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko v sodelovanju z Društvom ekonomistov pripravila za dolenjske vodilne delavce in odgovorne kadre s področja planiranja razpravo o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v prihodnjem letu. O bistvenih točkah resolucije je udeležencem govoril Jurij Levičnik, član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Razprava se je, razumljivo, vrtela predvsem okrog izvoza oz. trgovinskih odnosov s tujino, ki jim je v resoluciji namenjenega veliko prostora. Očitno ne kar tako, saj je ena bistvenih naših nalog v prihodnjem letu zmanjšati velik plačilnobilančni primanjkljaj v trgovinskih odnosih s tujino. Temu bomo morali podrediti večino prizadevanj. Izvoz naj bi realno povečali za 8,5 odstotka, na konvertibilno tržišče pa kar za 12 odstotkov, vse seveda ob zmanjšanem uvozu. Repromaterial iz uvoza bo nujno uporabiti za povečanje proizvodnje predvsem za izvoz, razen prioritetnih nalog (energetika, proizvodnja hrane, itd.). Z večjimi izvoznimi stimulacijami naj bi povečali predvsem izvoz končnih izdelkov, zaključenih poslov in dolgoročnih sporazumov. Obstaja celo predlog, naj bi velikim izvoznikom (ki niso hkrati tudi veliki uvozniki) odpisali večino prispevkov iz dohodka. Nasploh pa je predvideno omejevanje splošne in skupne porabe ter zmanjšanje investicij, zaradi česar bodo morale gradbene delovne organizacije iskati delo v večji meri v tujini, za kar naj bi bile prav tako posebej stimulirane. Varčevanju z energijo se ne bo dalo izogniti, saj že sedaj z izredno težavo zagotavljamo devize za nakup nafte. Kot temeljne naloge ostajajo tudi boljše gospodarjenje, boljše izkoriščanje kapacitet, povečanje proizvodnje itd. Plane in naloge naj bi uskladili do konca leta, najkasneje do srede januarja pa sprejeli ukrepe za nemoteno proizvodnjo.
Vprašanje je namreč, ali nam bo v letu 1982 uspelo zagotoviti (marsikje vlada mnenje, da so cilji preveč optimistični) rast industrijske proizvodnje za 3,5 odstotka, kmetijske za 4 odstotke in družbenega proizvoda za 2,5 odstotka, če nam ne bo uspelo odpraviti težav v preskrbi s surovinami in repromaterialom, s kakršnimi se srečujemo sedaj.
Z. LINDlC-DRAGAŠ
Ze nad deset tisoč občanov
Toliko so jih na Dolenjskem doslej evidentirali za možne kandidate za delegatske volitve — Opora so dozdajšnje izkušnje — Manj članov občinskih konferenc ZK
Podatki o dozdajšnji fazi evidentiranja možnih kandidatov za delegatske volitve, ki bodo marca 1982, govorijo, da so se tega odgovornega posla v štirih . dolenjskih občinah lotili z vso resnostjo. Doslej so evidentirali že nad 10.000 občanov, med njimi ustrezno število žensk, mladih in komunistov, upoštevano je tudi sorazmerje med poklicno in izobrazbeno sestavo. Nesporno je, da bo med evidentiranimi moč izbrati pravšnje kandidate za delegatska mesta v zborih občinskih skupščin in sisov.
Taka podoba predvolilne dejavnosti se je kazala na novinarski konferenci, ki jo je prejšnji teden pripravil medobčinski svet SZDL za Dolenjsko. Predstavniki občinskih konferenc Socialistične zveze so podrobno razčlenili potek evidentiranja v
• Na novinarski konferenci je Boris Gabrič, predsednik medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, podal poročilo, kako tečejo priprave na volilno-pro-gramske seje osnovnih organizacij in občinskih konferenc ZK. Poudariti velja, da bo število članov občinskih konferenc poslej manjše, štele bodo le do 30 članov in tako kot najvišji partijski organ v občini postale operativnejše.
posameznih občinah. Skladno z ustavnimi določili, sploh pa demokratično teče evidentiranje možnih kandidatov, nikakršna tabu tema pa tudi ni izbira kandidatov za vodilne funkcije, pri zadnjem velja ugotovitev, da so ponekod predvideli malce preveč možnih kandidatov in bo izbor najbrž otežkočen. Primerilo se je tudi, da v nekaterih okoljih evidentiranja niso opravili s primerno zavzetostjo, izluščiti pa bi bilo treba odgovornost tistih, ki so prihajali na
BEOGRAJSKA BANKA V RIBNICI?
Beograjska banka je zaprosila, če bi lahko v Ribnici odprla svojo podružnico, podobno, kot je to storila že v nekaterih slovenskih mestih. Izvršni svet - ki se je prej posvetoval z domačimi OZD - se je s predlogom banke strinjal. Beograjčani so že nameravali kupiti prostore, kjer je bilo včasih gostišče „Pirkerjev hram", vendar jih je prehitela ljubljanska banka, ki ima v Ribnici izpostavo, in je že najela te prostore za 10 let. Toda gotovo se bo v Ribnici našel prostor tudi za Beograjčane, saj bo z otvoritvijo novega zdravstvenega doma sproščenih precej prostorov in v enem izmed njih (morda v sedanji lekarni) bi lahko odprla svojo poslovalnico tudi Beograjska banka.
TREGRAD DOGRADIL POSTAJO MILICE - V okviru praznovanja dneva republike so v Trebnjem predali namenu novo postajo milice. Kot je rekel predsednik trebanjske občinske skupščine Tone Žibert, bo novi objekt, s katerim se bodo precej izboljšale delovne razmere delavcev milice v Trebnjem, služil tudi potrebam družbene samozaščite. (Foto: J. Simčič)
V odkritosti velik napredek
Komunisti iz IMV so na skupni konferenci ocenili uresničevanje sanacijskega programa — Tokrat je bila kritika veliko bolj obrnjena navznoter kot navzven
26. novembra so komunisti iz IMV na skupni konferenci obravnavali uresničevanje sanacijskega programa. V razpravi sta tvorno sodelovala tudi Franci Šali, izvršni sekretar CK ZKS in Ludvik Golob, podpredsednik skupščine SRS.
Na skupnem sestanku so bili tokrat komunisti iz IMV tretjič in očitno je, da se razmere tudi v delovanju ZK popravljajo. V kolektivu je 460 komunistov, žal pa so ti vse do zdaj imeli pred seboj lanski akcijski program, ki pa sploh ni več aktualen, ponekod celo v nasprotju s smernicami in delom, ki ga opravljajo danes. Da ni prej prišlo do novega sklica konference, je bil v razpravi očitek vodstvu organizacije. Predlagali so, naj bodo poslej konference komunistov pogostejše in problemsko naravnane. Menili so, da bi bilo najprej obravnavati poslovanje IMV
v tujini, češ da je to delavcem eno najbolj odtujenih področij.
Številni razpravljalci so govorili o konkretnih težavah, ki se kažejo v posameznih tozdih in delovnih okoljih pri uresničevanju sanacije, in pri tem odkrito navajali vrsto slabosti, ki bi jih bilo možno brez večjih težav odpraviti. Sploh je bila tokrat kritika izrazito obrnjena navznoter in mnogo manj v razmere navzven.
Med slabosti v delu ZK so šteli zlasti to, da so v vrstah komunistov še različni pogledi tako na realno oceno stanja v tovarni, kot na vzroke izgube in odgovornost zanjo ter
na sanacijo in njen uspeh. Iz več razprav je bilo zaznati, da se v razvojni dejavnosti in sodelovanju s kooperanti in dobavitelji začenja novo obdobje in da poslušnost med delavstvom zamenjuje odgovornost.
Navzlic temu da so brez olepšav govorili o izredno težkem položaju, v katerem se IMV nahaja zaradi izgub, in da so napovedovali še več sušnih let, dokler bo trajala sanacija, pa v vrstah komunistov ni bilo malodušja. Nasprotno: čutiti je bilo pripravljenost za kakršno koli akcijo, da bi se razmere čimprej uredile.
R. BACER
dan z očitki, češ da je bil (zlasti pri kandidatih za vodilne funkcije) odločilni dejavnik to, ali je kdo komunist ali ne. Podatki govorijo o nasprotnem.
Da bi bilo delegatsko odločanje v bodoče še boljše, so se pri evidentiranju (npr. v Črnomlju) opirali na izkušnje, ki jih daje dozdajšnje delo delegacij.
D. RUSTJA
KOČEVJE: VEČ ZA OBVEŠČANJE
Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje so med drugim razpravljali tudi o predlogu za povečanje sofinanciranja Dolenjskega lista. Ugotovili so, da bodo v prihodnjem letu lahko zvišali sofinansiranje iz občinskega proračuna v takšnem odstotku, za kakšnega se bo ta proračun lahko zvišal. Preostali manjkajoči znesek bodo skušali zagotoviti tako, da bodo k sofinansiranju povabili SIS in krajevne skupnosti,
ZBOR KRAJANOV
Krajevna konferenca SZDL Drska vabi svoje krajane na redno letno programsko-volilno konferenco, ki bo 10. decembra ob 18. uri v dvorani Dolenjskega zdravstvenega centra (III. nadstropje). Ker so na dnevnem redu pomembni krajevni problemi, prosijo za polnoštevilno udeležbo.
Pol hrane »izvozijo”
Jubilej Kmetijske zadruge Trebnje, ki združuje 1.170 kmetov - V kmetijstvo vložili 200 milijonov
din
S slavnostno sejo zadružnega sveta in podelitvijo priznanj najbolj uspešnim zadružnikom so v Trebnjem proslavili 20-letnico Kmetijske zadruge Trebnje.
Kot je povedal direktor zadruge Drago Kotar, je zadruga v minulih dvajsetih letih dosegla precejšnje uspehe. V tem času se nista povečevala samo število zaposlenih in obseg obdelovalne zemlje, ampak tudi pridelek. S kooperacijskimi odnosi med zadrugo in individualnimi kmetijskimi proizvajalci so povečali količine mleka od 675 tisoč litrov mleka v letu 1965 na preko pet milijonov litrov mleka v lanskem letu. Prav tako so se iz leta
vemje. Vendar pa v trebanjski kmetijski zadrugi ne nameravajo ostati pri doseženih rezultatih. V tem srednjeročnem obdobju bodo povečali proizvodnjo mleka na 7,3 milijona litrov, prirejo
govejega ve če vali
mesa
za
bodo
3,5
letno po-odstotka,
v leto povečevali število pitancev in količine krompirja. Vsi ti uspehi so bili doseženi s precej-
šnjim vlaganjem denarja v tp dejavnost in ustanavljanjem skupnosti za pridelovanje icrompiija, za silažo in podobno. Od leta 1972 do leta 1980 so v trebanjski občini vložili v razvoj kmetijstva preko 100 milijonov dinaijev družbenih sredstev in ravno toliko še lastne udeležbe kmetov. Da je bil ta denar zbran in tudi vložen v kmetijstvo, ima
erecejšnje zasluge tudi hranilno reditna služba kmetijske zadruge.
Zdaj je v Temeljni zadružni organizaciji Kmetijska proizvodnja vključenih 1.170 kmetov. Mednje se prištevajo tako tekoč najmočnejši tržni proizvrgalci. Kar 50 odstotkov tržnih viškov pa gre za potrebe ostale Slo-
krompirja pa naj bi leta 1985 pridelali že 8.000 ton.
J. S.
• Ob 20-letnici Kmetijske zadruge Trebnje so na slavnostni seji zadružnega sveta podelili priznanja najbolj prizadevnim zadružnikom. V zadružni enoti Trd)nje so priznanja prejeli Franc Jev-nikar, Anton Kukenberger in Danijel Potokar. V zadružnih enotah Mokronog, Mima in Sela Šumberk so prejeli priznanja Marija Berce, Polde Višček in Jože Perko. V zadružni enoti Veliki Gaber sta prejela priznanje Anton Sever in Alojz Koporc, v dob miški enoti Franc Hočevar in Janez Šktjanc, v trebeljanski Anton Grabnar in Anton Žagar, v zadmžni enoti Velika Loka pa sta priznanje prejela Alojz Mežan in Slavko Zorc.
Stvarno v leto preizkušenj
Trebnje: visoka rast dohodka v veliki meri posledica rasti cen - Monopolni položaj domačih dobaviteljev — Delno izpolnjene izvozne naloge — Manjše zaposlovanje
Trebanjsko gospodarstvo je v preteklih mesecih letošnjega leta celo preseglo plane za rast dohodka. Vendar pa ni mogoče reči, da je stanje rožnato, sq je tako visoka rast dohodka v veliki meri posledica rasti cen. Tudi drugi kazalci gospodarjenja niso spodbudni, saj niso bile izpolnjene naloge na področju izvoza, produktivnost ni naraščala v skladu z načrti.
Na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti niso podrobneje razčlenjevali, zakaj je do tega prišlo. Že iz analize o uresničevanju letošnje resolucije je namreč videti, da fizični obseg proizvodnje v veliki meri ni rastel zaradi težav pri nabavi materiala. Medtem ko material iz
SEVNICA:
S STEKLINO NI ŠALE
Komisija za zatiranje kužnih bolezni pri izvršnem svetu občinske skupščine v Sevnici je poslala v analizo 14 lisic, osumljenih stekline. Predsednik komisije, dipl. veterinar Alojz Mihev, je o tej kužni bolezni predaval 24. novembra v prepolni jedilnici sevniške osnovne šole zbranim staršem na roditeljskem sestanku. Še naprej je nujna opreznost. Posebne terenske ekipe pokon-čujejo vse neprivezane pse in klateče se mačke. „Še tako ljubek pes ali mačka ne odtehta človeškega življenja," je dejal veterinar Mihev, sicer velik ljubitelj živali. Žal je skrbna bi svoje štirinožne prijatelje imeli na varnem, najslabša ravno v Sevnici. Kmečki gospodaiji so bili opozorjeni, naj vestno zapirajo hleve, saj bi stekla lisica lahko v njih povzročila pravo katastrofo, ko bi morali zažgati vse živali.
uvoza ni prihajal zaradi pomanjkanja deviz, so se domači
dobavitelji pogosto zapirali v lokalne okvire, nekateri pa so izkoriščali svoj monopolni položaj in navijali
KRVODAJALCI V SEVNICI
Ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane je bila prijetno presenečena ob zadnji krvodajalski akciji 25. novembra v Sevnici. Kar na šestih posteljah za odvzem krvi so se vrstili novi in novi darovalci krvi. Do večera je bilo vseh v tej letošnji drugi akciji 403. Lepo so se odrezale osnovne organizacije RK z Bučke, iz Krmelja in Loke, odkoder so pripeljali krvodajalce z avtobusi. Vinko Leskošek iz Zabukovja je sam organiziral za cel avtobus krvodajalcev.
USPOSABLJANJE ČLANOV DELAVSKE KONTROLE
V Krmelju je bil zaključen seminar za člane organov delavske kontrole 25. novembra, dan poprej pa v Sevnici. Prihajali so dosedanji in komaj evidentirani delavci za delo v teh organih. Predaval jim je Franc Ernesti, dipl. pravnik iz Lisce. O delu in nalogah so zastavili več vprašanj. Sindikati v sevniški občini nameravajo s takim delom nadaljevati spomladi. Takrat bodo povabili člane disciplinskih komisij.
g
Kdo je kriv za devizno stisko?
Iz tehtne razprave o republiški in občinski resoluciji v Krškem — Dva hleva s 400 stojišči za govedo — „Metalna" prodaja v Sloveniji le en žerjav!
Ob razpravi o osnutku republiške in občinske resolucije za leto 1982 so delegati zbora združenega dela krške občinske skupščine in drugi 24. novembra dali več tehtnih pripomb.
NOVI PROSTORI SKLADIŠČA - V počastitev Dneva republike in ob 10-letnici obstoja TOZD Skladišča v Novem mestu so 26. novembra ob Ljubljanski cesti slovesno odprli novo skladišče ,,B“. Novozgrajeni skladiščni objekt ima skoraj 4000 m2 pokritega prostora in 7000 m2 asfaltiranih zunanjih površin. Naložba bo več kot podvojila kapacitete. Na sliki: trak na vhodu v novo skladišče je prerezal najstarejši član kolektiva Stane Pevec. (Foto: J. Pavlin)
Mirko Avsenak je povedal, da je občinski komite za družbene dejavnosti pohvalil predvideno zadržano rast cen (za 15 odstotkov), čeprav so hkrati malce podvomili o uresničljivosti tako zmerne rasti. V občinski resoluciji je premalo pojasnjena organiziranost Šolskega centra in to, da gospodarstvo na usmerjeno izobraževanje ni bilo dovolj pripravljeno. Nespodbudno je, da občinska raziskovalna skupnost ni omenjena ob dejstvu, da je v letošnjih mesecih namesto nekaj sto komaj peščica inovacij.
Silvo Gorenc je dejal, da ni dovolj, če je resolucija lepo napisana,
ne vsebuje pa ukrepov, ki naj prispevajo k uresničevanju načrtovanih ciljev. Delovni kolektivi morajo na začetku leta vedeti, kakšni bodo pogoji gospodarjenja v letu 1982. „V tovarni ,Djuro Salaj’ se vsak dan ubadamo s problemom, ali bomo dobili devize za kroglične ležaje in podobne .malenkosti’, čeprav to niso malenkosti za redno obratovanje. Pokazati je treba, kdo so prebili devizno kvoto in so krivi za neš devizni bankrot,” je poudaril Gorenc in povedal, da v krški občini plačujejo strahovito ceho, ker so se naši trgi zaprli v republiške, regijske in celo občinske meje.
Spodbudno za kmetijstvo in sploh večjo pridelavo hrane doma je, da bodo v krški občini v prvi polovici prihodnjega leta le pričeli gradnjo farme bekonov, saj je Agrokombinatu uspelo s pomočjo sozda Mercator zagotoviti 15 odstotkov lastnih sredstev. „Postali bomo še večji izvoznik sadja in vina, preuredili pa bomo tudi dva hleva za govedo v Zadovinku s 400 stojišči,” je dejal Albin Potisk. Franc Gračp iz senovske Metalne pa je pripon: i, da so pogoji kreditiranja serijske opreme v drugih republikah boljši kot v Sloveniji. Tudi zato so v. naši republiki letos prodali en sam žerjav.
P. PERC
cene preko vsake mere. Zaradi tega je prišlo do neljubih posledic, kot so manjša produktivnost in le z 80 do 90 odstotki izpolnjene naloge na po dročju izvoza. Vse druge naloge so bile vsaj deloma izpolnjene, saj so v trebanjski občini stiskali z denarjem za skupno porabo in naložbe, prav tako pa so se držali dogovorov o manjšem zaposlovanju.
Ko so delegati razpravljali o osnutku resolucije o izvajanju družbene-' ga plana trebanjske občine v prihodnjem letu, so posebej poudarili, dal bi morali biti plani realni, prav tako| pa bi morali biti plani delovnih orga-1 nizacij in občine usklajeni. V resoluciji pa bi morale biti naloge bolj konkretno opredeljene in določeni njihovi nosilci. Naslednje leto bo namreč ne samo za trebanjsko, ampak tudi za slovensko gospodarstvo leto preizkušenj.
Na seji trebanjske občinske skup-, ščine so delegati razpravljali še o predlogu družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOB, poročilu o združevanju vzgojnovarstvenih organizacij in o stanju vzgoje in izobraževanja v trebanjski občini.
J. SIMČIČ
ZRVS: Titov trg
23. novembra je bila v novomeškem Domu JLA programsko-volilna konferenca ZRVS občine Novo mesto. Člani so pretehtali preteklo obdobje in sprejeli delovni plan za prihodnje leto.
Ugotovljeno je bilo, da se mnogo njihovih članov izmika vojaškemu izpopolnjevanju. Za take primer« bodo pri občinski konferenci sestavili častno razsodišče, ki bo primerno ukrepalo. Občinska zveza se bo v bodoče prizadevala ustanoviti več aktivov ZRVS v krajevnih skupnostih. Enote se ne bodo usposabljale samo za oborožen boj proti vsakršnemu sovražniku, temveč morajo najti svoje mesto tudi v organizacijah združenega dela, v krajevni skupnosti in drugje. Novost, ki smo jo v našem listu že zapisali in jo ponovno poudarjamo, bo v mnogo-čem pripomogla k podružabljanju te organizacije. V svoje vrste bi V ZRVS radi sprejeli tudi člane, ki nimajo čina in ne glede na spol-Izkušnje kažejo, da nekateri zelo uspešno vodijo odbore SLO. N* konferenci so se pogovorili o izvedbi volitev v krajevnih organizacijah i# za vodstvo občinske konference-Vsak izvoljeni naj bi ne bil obremenjen še z drugimi funkcijami, saj delo v ZRVS zahteva celega človeka.
Pomemben sklep so sprejeli n* koncu: OK ZRVS bo OK SZDt predlagala, naj se novomeški Glavni trg preimenuje v Titov trg.
J. P*
2
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1686) 3. decembra 1981
Irmi m m KAzflemoo
mm
\mm4-
Zdravila zoper potrošniško mrzlico
Oskrba z živili se je v Črnomlju v zadnjem času izboljšala, tako da imajo sedaj osnovnih živil za 10 do 20 dni Ker pa je to še vedno premalo, saj se je v zadnjem času večkrat dogajalo, da je potrošniška mrzlica tako rekoč v hipu spraznila police v trgovinah, se v Črnomlju pripravljajo na gradnjo skladišča, ki naj bi omogočilo, da bi imeli za tri mesece rezerv osnovnih živil.
Poleg tega so iz proračuna namenili denar za privez telet in si s tem zagotovili pomembno rezervo mesa. Izvršni svet si prizadeva, da bi v okviru kmetijske proizvodnje vzpostavili prave dohodkovne odnose, za združevanje dela in sredstev in da bi v kmetijstvu imeli dovolj sposobnih strokovnjakov, saj le tako lahko računajo na močno in uspešno pridelovanje domače hrane.
Pri oskrbi z materiali in surovinami se uporabniki pritožujejo, da so izpostavljeni raznim izsiljevanjem v obliki tako imenovanih samoupravnih sporazumov. Izvršni svet je že večkrat skušal, da bi javno povedali imena teh izsiljevalcev, vendar se prizadeti izgovarjajo, da potem še tistega, kolikor dobijo sedaj, ne bodo imeli
Slabe napovedi za prihodnje leto
Gospodarstveniki Dolenjske menijo, da je v osnutku republiške resolucije za leto 1982 še vse preveč neznank, da bi lahko resno planirali in sklepali pogodbe
Izvršni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je 24. novembra v navzočnosti predstavnikov izvršnih svetov dolenjskih občin strni! pripombe gospodarstva k osnutku republiške resolucije za prihodnje leto in hkrati ocenil, kakšen vpliv bo imela resolucija na razmere v regiji.
Iz vseh obči:; v regiji so prišle enotne pripombe, da v osnutku resolucije kar mrgoli neznank, ki onemogočajo združenemu delu planiranje. To pa je naloga, ki bi morala biti že zdaj točno znana, kajti pogodbe s kupci se za prihodnje leto sklepajo že letos. Prav tako menijo na Doienjskem, da resolucija ne deluje dovolj mobilizacijsko, saj je v njej zaslediti celo priokus stagnacije. Gospodarstvo se je odločilo energično vztrajati pri zahtevi, naj bodo vnaprej sistemske rešitve, kakršne že bodo, v veljavi najmanj leto dni, ker ni mogoče poslovati po dosedanji praksi, ko se je zlasti na področju blagovne menjave s tujino nekajkrat v letu režim menjal
V regiji je čutiti zaskrbljenost glede hudih omejitev uvoza in investiranja, kajti nekaj let industrija ni obnavljala strojnega parka. Prav tako se že kažejo resne težave zaradi pomanjkanja surovin.
Zelo kritično so ocenili tudi medrepubliška dogovarjanja po panogah, kjer je veliko sestankov, pa skoro nič uspehov, „reproverige” pa se trgajo še naprej. Da je bilo doslej
i
Kmetijski
* ' ' ' " prepreči smrt
Milo proseč je bil ženski glas na junijskem IX. rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, ki je rotil zbrani avditorij, naj vendarle kaj ukrene. Pod traktorji umirajo kmetovalci v najboljših letih, zapuščajo vdove in nepreskrbljene otroke. Za kmeta ni invalidskega zavarovanja, ni družinske pokojnine, kar poznamo pri delavcu. Delavčeva družina je v primeru nesreče vsaj za silo preskrbljena, kmetova ni.
Zares krut in zaenkrat skoraj neustavljiv je krvni davek, ki ga bira traktor. Kakih 60 ljudi je že pokopal samo v letošnjem letu. V traktorskih nesrečah smo si prislužili žalostni sloves rekorderja. Tisoč slovenskih traktorjev terja po eno smrtno žrtev na leto, enako število avstrijskih ali švicarskih „se zadovolji” s trikrat manjšim številom žrtev. Avstrija in Švica nista maqj gorati od Slovenije.
Koliko opominov jc bilo že izrečenih in zapisanih, koliko žrtev pokopanih, vendar — ob drugih pomanjkljivostih — še vedno nimamo zakona, ki bi dosledno zahteval varnostno opremo pri traktorju. V drugih evropskih državah so varnostne kabine obvezne, pri nas kmetovalci vozijo večinoma brez njih. Imamo traktorjev, da bi preorali Balkanski polotok, če bi delali zahtevanih 1.500 in ne le 200 ali 300 ur na leto, ..zmanjka” pa nam za njihovo dobro opremo. Okoli 450.000 traktorjev je v rokah jugoslovanskih kmetovalcev ta čas. Koliko nevarnosti preži po nepotrebnem vsak dan na ljudi, obnašamo pa se, kot da to nikogar posebno ne prizadene. Slišati je, da bomo v začetku prihodnjega leta končno menda le dobili zakon o obvezni traktorski opremi...
Na srečo ne držijo vsi rok križem. Na letošnjem kmetijskem sšjmu v Gornji Radgoni so prikazali strokovno preizkušen kovinski varnostni lok, izum Antona Zupanca iz Latkove vasi pri Preboldu, ki preprečuje prevračanje traktorja ter tako obvaruje življenje. Novost je vredno priporočiti.
Inž. M. L.
premalo uspešnih dolgoročnih razmišljanj in naložb, priča podatek, da večina industrije, ki je imela v preteklosti prednost, danes posluje z izgubo, tisti del industrije, ki pa je bil podcenjevan, dobro posluje. V regiji nameravajo zbrati mlajši intelektualni kader v organizirano delo za dolgoročno planiranje na raznih področjih, pri čemer nedavno oživljeno Društvo ekonomistov že daje spodbudne obete.	r. BAGER
I
I
5
s s
i
*
*
*
*
*
s
J
*
*
*
*
*
*
*
*
*
■
Dolenjske izgube
Skupaj 839 milijonov dinarjev izgub — Levji delež IMV
Metliška občina je v dolenjski regiji edina, ki ob tričetrtletju ni imela nobene delovne organizacije v izgubi prvenstvo pa pripada Novo-meščanom, ki so predvsem zaradi IMV v primanjkljaju za 766 milijonov dinarjev.
Medtem ko je v novomeški občini na listi izgubarjev 9 delovnih organizacij in 7 od teh je tozdov IMV, ostala dva sta Komunala in zadružni tozd Hmeljnik, je v občini Trebnje izguba ugotovljena v 3 kolektivih, znaša pa 42,2 milijona dinarjev. Industrija gradbene keramike Trebnje ima 8,9 milijona izgube, Tovarna opreme IMV pa 35,8 milijona, ob teh dveh pa je Počitniški dom Rog v Strunjanu s 535 tisočaki primanjkljaja komaj omembe vreden.
Tri delovne organizacije z izgubo ima tudi črnomeljska občina, in sicer: IMV - tozd tovarna opreme 22,8 milijona dinarjev, Industrija gradbenega materiala Kanižarica 4 milijone in Komunala, ki je je imela za 35.000 din i^ub.
V štirih občinah je bilo sicer zaposlenih 32.834 ljudi, ki so ustva-
rili za 27 odst. večji dohodek kot v enakem obdobju lani, akumulacija je v poprečju za 81 odst. večja in prihodki, ustvarjeni na tujih tržiščih, so v primeri z lani večji za 39 odstotkov.
R. B.
Stiska z energijo
Upočasnimo tek električnih števcev — Težko pričakovana energija iz JE Krško
Prvih deset mesecev je bila letos oskrba z električno energijo v Sloveniji brez motenj. Z nastopom mrzlega vremena se je poraba elektrike povečala, s tem pa tudi skrb za nemoteno oskrbo. In slovensko ter jugoslovansko elektrogospodarstvo zdaj stoji pred težko nalogo, kako zaradi pomanjkanja deviz (kar povzroča motnje pri nabavi mazuta), nizke ravni vode v zbiralnikih in premajhnih zalog premoga na Kosovu zagotoviti dovolj elektrike za vse porabnike.
V stiski se je znašla tudi Slovenija, kjer je poraba v preteklem mesecu porasla za 11 odstotkov, hidroelektrarne pa so v tem obdobju delale le s 85-odstotno zmogljivostjo. Porabo lahko pokrivamo, ker s polno zmogljivostjo delajo vse termoelktrame, za katere smo zagotovili dovolj premoga, ki pa je pogosto slabe kvalitete, kar povzroča motnje v proizvodnji. Vendar tudi lastna proizvodnja v takem obsegu ne bi zadostovala, če bi nekaj električne energije ne dobivali iz Bosne, vsak dan pa uvozili iz Italije in Avstrije še 700 tisoč kilovatnih ur električne energije.
Zaradi takega stanja je tudi v Sloveniji nujno omejevati porabo. Za zdaj ni dovoljeno razsvetljevanje neonskih napisov, javna razsvetljava deluje le s polovično močjo, prepovedano je tudi dopolnilno ogrevanje javnih in delovnih prostorov. S temi ukrepi in pa z varčevanjem vsakega posameznika bi se morala poraba električne	energije v Sloveniji
zmanjšati	za najmanj deset
odstotkov.
Nemotena oskrba z elektriko je v Sloveniji v precejšnji meri odvisna tudi od jedrske elektrarne v Krškem, kjer so nedavno končali prvi servis po poskusnem obratovanju. Vendar pa slovensko elektrogospodarstvo še nekaj časa ne bo moglo računati na centralo v Krškem, ker bo poskusno obratovanje trajalo toliko časa, dokler ne bodo do kraja preizkušeni vsi sistemi.
J. S.
Več krompirja, vendar manj mleka in govedi
EN HRIBČEK BOM \ KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Pretakanje vina
je eno najvažnejših kletarskih opravil, kateremu že najstarejši pisci kletarskih knjig posvečajo veliko pozornost in pomen v nadaljnjem šolanju vina. Anton Kosi v knjigi „Umni kletar" (Celovec 1901) začenja poglavje o pretakanju vina s sledečimi verzi:
„Ce hočeš dobro vino piti, Večkrat ga moraš pretočiti,
O pravem času in pravilno,
Da imenitno bo in silno.”
V napisanih verzih je mnogo resnice, ki velja še danes.
Bohuslav Skalicky v knjigi ..Kletarstvo" (Ljubljana 1924) piše, da je pretakanje vina eno najvažnejših kletarskih opravil.
Droži
Vino pretakamo zato, da ga ločimo od usedline, ki se strjuje po vrenju mošta na dnu soda. Tej usedlini pravimo v kletarstvu „dioži“. Glavna sestavina drožev so odmirajoče in odmrle vinske kvasnice, ki so pomagale po vreti sladkov v alkohol Te kvasnice so za časa vrenja imele dovolj hrane v sladkorju. Po vrenju mošta kvasnice te hrane nimajo več, zato začnejo uporabljati rezervno hrano, ki jo jemljejo iz lastnih beljakovin. Pri tem izločajo smrdljive snovi, ki kvarno vplivajo na okus in vonj vina, obenem pa so te izločne snovi tudi hrana za bakterije, ki povzročajo bolezni vina. Ker kvasnice v drožeh niso vse mrtve, se v ugodnih pogojih ponovno dvignejo in povzročajo naknadno motnost vina. Del prostih beljakovin se spoji s taninom in se sesede na dno soda. Tudi ta usedlina se na pomlad rada dvigne v vinu, vino je ponovno motno in nagnjeno k počrnjenju. Poleg kvasnic, usedlih beljakovin in tanina je v drožeh še mnogo drugih usedlin iz materiala, kije prišel iz vinograda z grozdjem in moštom v vino. Med temi je mnogo ostankov škropiv, gnoja in zemlje. Zato se ne smemo čuditi, da ima večina nepretoče-nega vina okus in vonj po drožeh. Mnoga rdeča vina imajo tudi vonj in okus po gnilem grozdju, ker se nam ob trgatvi ni posrečilo popolnoma ločiti gnilo grozdje (jagode) od zdravega, in tako je del gnilega grozdja prišel v kipelne kadi, posledica pa je vonj po gnilobi. Zato je
namen pretakanja
naslednji:
1.	Da ločimo vino od drožev, to je od usedline na dno soda. S tem odstranimo nevarnost poja-
va mnogih bolezni in napak vina, iz vina odstranimo duh in okus po drožeh.
2. S pretakanjem in zračenjem vina ob pretoku poleg duha in okusa po drožeh odstranimo iz vina manjše druge napake vina, kot so okus in vonj po gnilobi in vonj po žveplenem dvokisu. S pretakanjem zdravimo vino, ki se vleče (vlačljivost vina), in vina ki so nagnjena k počrnitvi.
3. S pretakanjem in zračenjem vina ob pretoku dosežemo, da mlado vino prej in bolj zori. Šele po pretoku postane vino stanovitno, trajno čisto, prijetnega okusa in lepe barve.
Kolikokrat in kdaj vino pretakamo?
Odločilno za stalnost vina je prvo pretakanje, to je ločitev vina od največje nevarnosti, od drožev. To delo opravimo zgodaj, takoj, ko seje večina drožev že usedla na dno soda; čeprav je vino še malo kalno, pomeni, da s prvim pretokom vina ni treba čakati tako dolgo, da bi se vino popolnoma očistilo. Prepozno pretočeno vino iz drožev prevzame večkrat okus po drožeh, gnilobi in žveplu. Zato vino prvič pretočimo, ko se je začelo čistiti, to je konec novembra in v decembru. Tudi rdeča vina (cviček) bomo letos pretakali prej, saj imajo letošnja vina manj kisline.
Drugič pretakamo vino v drugi polovici marca, najpozneje v aprilu pred nastopom toplejšega vremena. Po prvem pretakanju se iz vina izloči (posebno' če je ob prvem pretoku bilo vino še malo motno) in pade na dno soda še naknadni kalež, sestoječ približno iz istih snovi kot droži; prevladujejo pa v tem kaležu beljakovine. Čeprav tega kaleža ni toliko kot drožev ob prvem pretoku, vendar se ob spomladanski toploti razkraja in kvari vino. Zato je treba vino pretočiti drugič, še preden nastane v kleti višja toplota. Ce se vino po drugem pretoku ne očisti, je treba vino očistiti s filtrom ali z enim izmed čistil.
Staro vino pretakamo tretjič v decembru, v naslednjem letu pa le enkrat, največ dvakrat letno.
(Opomba: Zaradi pomanjkanja prostora bom o načinu pretakanja vina, žveplanju vina ob pretoku in še o zdravljenju vina z okusom po žveplu pisal drugič).
DT
DOLENJSKI LIST
.Št hnoni b	1QQ1
KUUCl - SIMBOL ODGOVORNOSTI - Z izročitvijo ključev nove vinske polnilnice in kleti na jubilejnem zboru delavcev in kooperantov DO Slovin Brežice — Bizeljsko so delavci sprejeli v upravljanje investicijo, ki jim omogoča boljše in hitrejše delo. (Foto: Jožica Teppey)
ČETRT STOLETJA BETI - Največja delovna. organizacija v metliški občini, Beti, je v okviru praznovanj občinskega praznika proslavila svojo 25-letnico. Ker je Beti pretežno ženski kolektiv, je bilo tudi med jubilanti, ki so jim izročili nagrade in priznanja, največ žensk.
PESEM O NAŠI ZASTAVI - ,Naša zastava je modra tako, kot je modro motje in modro nebo.” To je prvi verz pesmi o naši zastavi, ki so jo povedali učenci OŠ Grm na proslavi za dan republike. Poleg recitacijske skupine je nastopil še odličen pevski zbor te šole.
ŠE PRAVI ČAS — Člani TVD Partizan iz Krškega so	pripravili delovno akcijo na
smučarski dcakalnici v Rorah. Uredili so iztek skakalnice, s katerim so imeli težave. Delovne akcije seje udeležilo 20 članov smučarske sekcije TVD Partizan. (Franc Bračun, foto: IGM SAVA)
Osamljeni v skrbi za
okolje
Delavofjni te posamezniki v odboru sevniškega turističnega društva
Kljub nezavidljivim razmeram je odbor sevniškega turističnega društva — pravzaprav je edino na območju občine - na čelu s predsednikom inž. Stanetom Kočevarjem sklenil delovati naprej.
Bilo pa je nadvse mučno na seji odbora 23. novembra. Na sklic so prišli vsega štirje. Da odborniki izgubljajo voljo, je očitno, čeprav je pred časom, ko je sklicala razširjen sestanek sevniška organizacija SZDL, bilo videti, daje vse urejeno. Hudo je, tako pripoveduje predsednik, da društvo že dve leti ni prejelo dinarja pomoči. Še za znamke in kakšen lepak ni denarja.
Vseeno so poskušali tudi s širšimi akcijami. Tako so javno in s posebnimi dopisi razglasili tekmovanje za najlepše urejeni kraj. Odziv je bil klavrn. Odgovorila je namreč le krajevna skupnost Loka, ki že sicer slavi po urejenosti, in sevniška osnovna šola „Ana Gale", kjer je tudi lepo. Drugi so se naredili, kot da ni nič.
V Sevnici je že nekaj časa govor o parku 88 dreves. Pri turističnem društvu so se zarotili, da to akcijo vendarle še izpeljejo. Ponujene lokacije so se druga za drugo omajale. Menijo, da bi lahko uspeli, če bi uredili vsaj nekdanji drevored ob Savi v starem delu mesta. Potrebno bo tudi udarniško delo in pripravljenost, da se nekaj naposled naredi. Upajo, da jim bo priskočil na pomoč ulični odbor SZDL starega dela mesta. Z nekaj dobre volje bi lahko medili tudi poti na grajskem hribu.
r
V kleščah stroškov
Izdajateljski svet Dolenjskega lista podprl predloge za povečanje družbene pomoči in dvig naročnine
Vse ostrejše razmere današnjega trenutka so tako stisnile časopis Dolenjski list, da letos prvič v svoji zgodovini ni izšel v predvidenem obsegu, ki se giblje okoli 1.500 časopisnih strani na leto. V kleščah hitro rastočih cen časopisnega papirja, tiskarskih stroškov, poštnine in grafične priprave bi pri izdajanju časopisa zašli v izgubo, ko bi ne poiskali rezerv v zmanjševanju obsega, vendar pa je to ob nezmanjšanem deležu oglasov in ekonomske propagande pomenilo dejansko krčenje obveščanja. Rešitev iz podobnega položaja v prihodnjem letu je v dvigu družbene pomoči, ki jo s sofinanciranjem zagotavljajo občine ustanoviteljice, in v sprejemljivem dvigu letne naročnine.
S takim položajem našega tednika sta glavni in odgovorni urednik Marjan Legan in v.d. direktorja tozd Časopis Dolenjski list Bojan Budja seznanila
izdajateljski svet, ki se je sestal
26.	novembra v Novem mestu. Člani sveta so podprli predlog o povečanju družbene pomoči na 20-odstotni delež v celotnem prihodku časopisa, strinjali pa so se tudi s 26-odstotnim dvigom letne naročnine, ki bo tako znašala 480 din, kar bo še zmeraj manj od naročnine nekaterih drugih tednikov v Sloveniji. Pri tem so člani sveta opozorili, naj tako obseg kot k vadi teta obveščanja ne nazadujeta, saj je navsezadnje „v slabih časih dobra informacija še bolj potrebna," kot je v razpravi omenil M. Jakopec.
Izdajateljski svet je na osnovi analize predsedstva OK SZDL Sevnica, poročila s sestanka aktiva novinarjev v uredništvu Dolenjskega lista ter pretehtane in dolge razprave kritično ocenil novinarsko delo Alfreda Železnika, urednika sevniške komunske strani.	MiM
Kulturno dramljenje podeželja
Razpravo o kulturi, začeto na seji OK SZDL Metlika, nadaljevati v okviru vseh nosilcev j
Zadnja seja občinske konference SZDL v Metliki je bila v celoti posvečena vprašanjem kulture v tej belokranjski občini, točneje, uresničevanju kulturne politike. Ena od ugotovitev te seje je, da mora biti skrb za kulturno življenje prav tako v središču politične pozornosti kot politično, samoupravno in drugo dogo valjanje, saj tudi kultura bogati našo socialistično samoupravno družbo. In prav tu lahko in mora Socialistična zveza veliko narediti.
Ker je v metliški občini le Belo-	na ustanova, ima ljubiteljska kultur-
kranjski muzej profesionalna kultur-	na dejavnost še poseben pomen. Na
tem področju pa so z redkimi iz-
jemami vaške krajevne skupnosti
prave bele lise. Ne samo da ne gojijo . nobene kulturne dejavnosti, tudi če j pride ta ali ona skupina nastopat v .1 vas, poje, igra, recitira v glavnem !
Običajno samo o denarju
Igra, lamu v giavnciu t pred maloštevilnimi gledalci. Torej : je najprej potrebno ta okolja kulturno vzdramiti, da bo ljubiteljska dejavnost zaživela tudi zunaj občinske- } ga središča. Prav zato se je metliška j Zveza kulturnih organizacij odloči- ; la, da bo poslej več raznih kulturnih J
V novomeški zdravstveni skupnosti bo kljub valoriziranemu programu manjkalo čez 20 milijonov dinarjev
26. novembra so delegati občinske zdravstvene skupščine v Novem mestu obravnavali 9-mesečno poslovanje in valorizacijski program hkrati pa sprejeli osnutek finalnega plana za prihodnje leto.
Ob tem, ko v zdravstvu novomeške občine še ni krita lanska izguba nekaj nad 8 milijonov dinarjev, sta ob tričetrtletju letos novomeška bolnišnica ^zdravstveni dom izkazala novo izgubo. Kljub temu da
Ocena mladinskega delovanja
Dokaj kritične ugotovitve na programsko-volilni seji O K ZSMS Črnomelj
Pri ocenjevanju dela v prejšnjem mandatnem obdobju so bili na nedavni programsko-volilni seji občinske konference mladinske organizacije v Črnomlju dokty' kritični. Zlasti delo v področnih konferencah ni bilo tako, kot bi moralo biti, kar je, so poudarili, tudi nasledek slabega kadrovanja v mladinskih osnovnih organizacijah.
Zatreti izsiljevanje
Obisk delovne skupine CK ZKS v črnomaljski občini — V Kanižarici premalo rudarjev
Prejšnji torek je delovna sku-CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Boris Bavdek, obiskala črnomaljsko občino in se pogovarjala s komunisti v kanižar-skem rudniku, Beltu, Centru srednjih šol in v krajevni skupnosti Dragatuš. Drugi del obiska bo v torek,'8. decembra, ko bodo pogovori tekli v črnomaljskem Goku in semiški Iskri, popoldne pa bo razsrjena seja komiteja občinske konference.
V Kanižarici so rudarji člane delovne skupine seznanili s težavami, s katerimi se otepajo tako rekoč že vseskozi po vdoru vode v jamo: takrat je precej delavcev zapustilo kolektiv, zaposliti so morali nove, posledica pa je velika flnktuacga. Poleg tega jih pestjo še številni neupravičeni izostanki z dela in visok bolniški stalež, manjka jim kakih 50 jamskih delavcev. Največja težava,
ki pesti kolektiv črnomaljskega Belta, je že kar kronično pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Enkrat ni koksa, drugič železa, tretjič furanskih smol ali kar vsega hkrati. Dobavitelji na razne načine izsiljujejo višje cene, devizno soudeležbo ali velika vlaganja v njihov razvoj. Za trajnejšo rešitev teh vprašanj bi se bilo vsekakor treba dogovarjati v okviru celotne in povezane slovenske motorne industrije, kamor spada tudi Belt.
V črnomaljskem Centru srednjih šol so največ pozornosti posvetili kadrovskim težavam, v Dragatušu pa je beseda med drugim tekla o vplivu kmetov kooperantov v okviru črnomaljske kmetijske zadruge, slabi pospeševalni službi, kar je gotovo ovira za večje in kvalitetnejše
pridelovanje hrane v tej izrazito kmetijski krajevni skupnosti.
A. BARTELJ
PRVI DAN V ČRNOMALJSKI OBČINI - Prvi dan obiska v čnranljdti občini se je delovna skupina CK ZKS pod vodstvo* Borisa Bavdka pogovaijala s komunisti v Kanižarici, Bete, Centru srednjih šol in v Dragatušu. V torek, 8. pa bodo obiskali Gok in semiško Iskro.
Tako ni zaživelo delo v konferenci mladih delavcev. Kako pomembno bi bilo, da bi ta področna konferenca bolje delovala, pa pove že podatek, da konferenca združuje
2.000	mladih črnomaljskih občanov, organiziranih v 20 osnovnih organizacijah. Bolje ni bilo tudi v konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju ter konferenci mladih iz krajevnih skupnosti.
Precej pa je bilo narejenega na področju idejnopolitičnega izobraževanja; tako je 24 mladih obiskovalo mladinsko politično šolo, precej pa se jih je izobraževalo tudi v okviru idejnopolitičnega izobraževanja v okviru Zveze komunistov, sindikata in kluba samoupravljalcev.
Centru za mladinske delovne akcije je uspelo, da so se mladi po daljšem času lotili številnih koristnih del v krajevnih Skupnostih, ni pa opravil svoje usklajevalne naloge v okWu republiške MDA Bela kraji-
na 81; zaradi slabe povezave z ustreznimi organi v metliški občini je na akciji prihajalo do težav in zastojev pri delu.
Zadovoljni so z delom na področju SLO in družbene samozaščite, od usposabljanja mladih do praktičnega preveijanja znanj in veščin. Prav tako se lahko z dobrim delom pohvali center za obveščanje in propagando, ki je dokaj redno izdajal glasilo Tiri, za katere skušajo čim bolj razširiti krog dopisnikov, saj bodo Tiri le tako postali list večina mladih v občini.
Ena glavnih nalog mladih v tem času pa je vsekakor evidentiranje kandidatov za volitve v prihodnjem letu. Ne bojo pa se zadovoljili le z ugodnim številčnim deležem mladih evidentiranih kandidatov, ampak bodo gledali tudi, kakšni so ti kandidati. Skratka: ne gre le za količino, marveč predvsem za kakovost. Le z dobrim delom si lahko mladi priborijo svoje mesto v družbi. S svojo nedejavnostjo so si zaprli že marsikatera vrata, kar pa ni dobro ne za mlade ne za družbo kot celoto, saj so vprašanja mladih tudi vprašanje družbe in obratno.
A. B.
je bil na tej seji sprejet program valofizacije, ki bo zdravstveni dejavnosti v občini navrgla dodatnih 32 milijonov dinarjev, pa to ne bo dovolj, da bi ob koncu leta lahko krili vse planirane izdatke. Predstavniki iz vrst zdravstva so opozarjali na težave, če ne bo možno zagotoviti še nekaj nad 20 milijonov dinarjev, kolikor cenijo končni primanjkljaj.
Predstavnik bolnišnice je poudaril, da so z vrsto varčevalnih ukrepov precej prihranili, da pa so po uradnih ugotovitvah ostgle bolnišnice v Sloveniji ob polletju letos dobile poprečno 33 odstotkov sredstev več kot lani, v novomeškem primeru pa je šlo samo za 21-odstotno povečanje stroškov.
Medtem ko delegatom iz vrst uporabnikov navadno očitajo molčečnost in premajhno aktivnost, je bilo tokrat več razprav. Povsem odkrito so se zanimali za osebne dohodke v zdravstvu in dobili tudi odgovore, razen tega so menili, da bi morali v zdravstveni skupščini razpravljati še o čem drugem kot o denarju. Prav to je zadnja leta stalna tema razprav, ob tem pa je po njihovem mnenju premalo govora in narejenega v prid manjši čakalni dobi, predolgim malicam v ordinacijah in podobnim malenkostim, zaradi katerih se delovni ljudje največkrat jezijo.
Delegacija Krke je že na začetku seje dala načelno pripombo, da ni pooblaščena glasovati za gradiva, ki bodo delegatom dana šele na seji. Izkazalo se je, da je eno takih gradiv osnutek finančnega plana in določitev prispevne stopnje za leto 1982. Niti številke v gradivu, ki so ga lahko dali delegatom na seji, niso držale, saj so bili izračuni po usmeritvah dan poprej sklicane republiške skupščine narejeni kar sproti. In tudi v sproti izračunanih številkah je še možna sprememba, kajti dogovarjanje glede višine stopenj med občinskimi interesnimi skupnostmi še teče. Ce bo obveljalo, kar so delegati sklenili na tej seji, potem bo v letu 1982 prispevna stopnja za zdravstvo za 0,86 višja od letošnje in bo znašala 9,9 odst.
R. B.
prireditev in nastopov pripravila v krajevnih središčih. Želijo in upajo, da bodo ti nastopi spodbudili ustanavljanje kulturnih skupin v teh krajih.
Ena od razpravljalk se je zavzela, da bi želja po kulturni dejavnosti v delovnih organizacijah našla mesto v planih tako kot načrtovanje gospodarskega razvoja. Razpravo, j začeto na osnovi obsežnega gradiva, je treba nadaljevati v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v okviru vseh ostalih nosilcev kulturne, j dejavnosti v občini.	A.	B.	j
Emil Škabar
Ostali smo brez prekaljenega borca in dobrega človeka Emila Škaba-
rja. Rodil se je na Primorskem in že v mladih letih okusil trdo življenje. Leta 1929 je pred fašističnim tero- \ rjem pobegnil v Jugoslavijo. Bil je kamnolomec. V Gradacu v Beli krajini si je ustvaril družino. Med NOB je bil borec 15. divizije. Mlajši borci še niso pozabili, kako jim je pozimi v snegu delal ležišča iz vej. Vedno je -najprej poskrbel za tovariše in šele na koncu za sebe.
Po vojni se je z veliko voljo do dela vključil v gradnjo dvorane in spomenika NOB v Gradacu, kije bil prvi v Beli krajini zgrajen s prostovoljnim delom. Pomagal je pri gradnji vodovoda in zbiranju sredstev za nakup gasilske opreme. Bil je prvi predsednik krajevne skupnosti Gradac in to delo je uspešno opravljal 10 let. S svojim delom in nasveti je bil prisoten povsod. Vedno je pomagal sosedom, vsakemu je znal prisluhniti. Izgubili smo predanega komunista in človeka, ki je vedno pomagal v stiski.
Družbenopolitične organizacije iz Gradaca
Stane Lajkovič
V Krškem je nabito polna šola
Razredi polni od zore do mraka — Bo do leta 1985 zgrajen nov šolski center?
Število učencev v krškem Šolskem centru nezadržno raste. V nekaj letih se je povečalo od 500 na 800 učencev, čez tri do štiri leta pa pričakujejo, da bodo presegli visoko število — 1000
učencev.
Prav zavoljo takega razvoja je potrebno nuditi učencem ustreznejše pogoje za izobraževanje, kot zdaj dopušča stara šola. Pri več kot 30 učencih v razredih je nedvomno težko vzpostaviti primerno vzdušje v zahtevnem usmerjenem izobraževanju. Učbeniki so sicer letos prišli začuda - pravočasno, a direktor šolskega centra Lojze Štih meni, da je v pjih pristop zelo različen, saj se pozna, da so jih sestavljali številni avtorji. Učenci jih zelo težko dojemajo, v strahotni prostorski stiski pa
se seveda problem le še stopnjuje. Od 15 prostorov so štirje popolnoma neustrezni, ostali pa so vsak dan od zore do mraka (natanko - od 6.40 do 19. ure) nabito polni.
Krčani sodijo, da se bodo gospodarske razmere v dveh ali treh letih vendarle izboljšale, da bodo lahko pričeli z novo gradnjo. Ob teh prizadevanjih ne gre zanemariti podatka, da so v šolski center v sedmih letih vložili okrog 2 stari milijardi, a vendar iz starega ni mogoče narediti
novo, kot je tudi dejstvo, da je že sama sedanja lokacija omejitveni dejavnik. Ob nič kaj rožnatem gmotnem položaju pa je šolski center vseeno zmogel, da je za vzor drugim sodobnejšim šolam pri pedagoških prijemih. So namreč ena zelo redkih šol, pravijo, da so celo edini, ki so uvedli počitniško prakso za učitelje - inženirje, da obdržijo stik s proizvodnim delom. pavel pERc
Dokončno slovo od Staneta Laj-koviča je bilo 23. novembra na pokopališču v Ločhi. Zadnjič so ga pospremili prijatelji, znanci, sodelavci m vsi, ki jim je bil njegov prerani odhod boleč. Njegova vedrina, volja do dela, poštenost, marljivost in pripravljenost pomagati vsakemu je bila izredna. Vso svojo sposobnost je pokazal kot monter v delovni organizaciji za PTT promet pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah, kjer je bil vseskozi aktiven.
Njegova življenjska pot je bila že od vsega začetka težka. V vojni je izgubil mamo, a ga to ni toliko strlo, da ne bi kljub mladosti pomagal v NOB. Po osvoboditvi pa je nadaljeval svoje delo v številnih organizacijah. Posebno aktiven je bil v mladinski organizaciji. S preselitvijo v Novo mesto je nadaljeval delo v novoustanovljenih hišnih svetih; bilje zelo marljiv in s skromnostjo vedno priljubljen in dobrodošel. Težko je verjeti, da Staneta ni več. Za njim bo ostala velika vrzel.
MARJAN GREGORČIČ
Zidarske žlice na oblačilni šoli
»Dolenjski list« v vsako družino
V Sevnici za usmerjeno izobraževanje gradi Beton nove prostore „na ključ" - Vrednost naložbe ocenjena na 43,8 milijona dinarjev
Ob paeobnzbi poklicnih in srednjih šol v usmerjeno izobraževanje je hfl ■tajen program tekstilno-tehnološke smeri v Sevnici. Delo je do nedavnega potekalo v 75 let stari šolski zgradbi, kjer je v ■rejenih podstrešnih prostorih tudi dom za učenke iz bolj ■ftknjev.
oddnfrnatl
Dotrajam stavba, ki že dolgo ni bila več kos osnovnošolskemu pouku, je ie tem manj ustrezala novemu namma Takšna šola kljub sicer-šnjemn razumevanju vseh od republiške izobraževalne in posebne izo-btaievalne skupnosti v letu 1983 zanesišvo ne bi dobila verifikacije.
V Sevnici so se zato že lep čas zavzemali a gradnjo. Konec oktobra so pri sevni&em šolskem centru podpisali pogodbo z domačim tozdom Gradbeništva zasavskega Betona. Gradbinci že podirajo prizidek, od ostalega starejšega jedra stavbe do večinoma ostal le obod. Na novo bo prizidanih za okrog
1.500 kvadratnih metrov prostorov, preureditev stare šolske zgradbe bo navrgla nadaljnih 1.000 kvadratnih metrov. Za investitorja ugodno določilo pogodbe obvezuje gradbince, da izročijo šolnikom „ključ v roke" 15. avgusta prihodnje leto.
In kako je Sevničanom uspelo začeti zidavo v zato nič kaj hvaležnem času? Direktor Šolskega centra Jelko Stojs omenja v prvi vrsti razumevanje republiških skupnosti: posebne izobraževalne skupnosti za tekstil in republiške izobraževalne skupnosti. Prva daje 8,4 milijona dinarjev, druga pa 14,4 milijona tako imenovanih nepo-
vratnih sredstev. Preostalih 18 milijonov zagotavlja sklad za gradnjo šol sevniške občine. To ne bo le denar, zbran s samoprispevkom, temveč tudi denar združenega dela, ki ga zbirajo za te namene. Ko se bodo zidarji in ostali delavci umaknili, bo šola lahko na novo zadihala. Končno bodo imeli na voljo vse učilnice, kabinete, pritikline, delavnico za praktično pouk. Urejen bo tudi dom s 50 posteljami
Ce so zidarji pri hiši, v istih prostorih ne more potekati strokovno vzgojno in izobraževalno delo. Znotraj šolskega centra so se dogovorili, da gostujejo z vsemi oddelki v novih prostorih osnovne šole Sava Kladinika. Zato bo to šolsko leto potekal ves pouk popoldne od 13. do 19. ure.
alfred Železnik
ŠIROKO ZALEDJE SOLE
Sevniška srednja oblačilna šola - v teku je preimenovanje v tekstilno - tehnološko šolo -zajema učenke (prijavljajo se že tudi fantje) s širokega območja: iz vseh treh zasavskih in posavskih občin, občine Šentjur in Šmarja pri Jelšah, Novega mesta in Trebnjega. Vrsta šol je ob letošnjih vpisih tarnala zaradi premajhnega zanimanja učencev. V Sevnici je bil vpis celo 103-odstoten. In kakšne profile daje ta šola? Tako imenovani srednji program usposobi v dveh letih tekstilne konfekcionarje I, v treh letih pa tekstilne kon-fekcionaije II, po skrajšanem programu pa pomočnike teh smeri. Učenci te šole imajo možnost nadaljnjega šolanja.
Ugotavljamo le napake, na krivce pa ne pokažemo
Ukrep družbenega varstva za ZKGP sprejet -Občinsko gospodarstvo nazaduje — Izguba zdravstva
Občinska skupščina Kočevje je na seji 26. novembra sprejela sklep o uvedbi družbenega varstva v Združenem KGP Kočevje. V začasni kolegijski organ, ki bo vodil to OZD največ leto dni, so imenovali Vlada Prebiliča (za predsednika), Alojza Petka in Marijo Abramovič.
Zoper sklep je mogoča pritožba v 15 dneh. V razpravi pred sprejetjem sklepa so nekateri delegati med drugim poudarili, da veliko govorimo o odgovornosti, ko pa pride do napak oz. težkega položaja, ne vemo, kdo je za to kriv. Ugotavljamo napake, ne imenujemo pa krivcev zanje.
Med razpravo o gospodarjenju letos in o načrtu za prihodnje leto so ugotovili, da bo stvarni družbeni proizvod letos padel za 7 odst. (v primerjavi z lani), namesto da bi porasel za načrtovane 4 odstotke. Za prihodnje
leto je načrtovana 2-odstotna rast. Kočevska občina bo tako po gospodarskih dosežkih v republiki „na repu”.
Med razpravo o pregledu sredstev SIS za letos so ugotovili, da bodo vse SIS spoštovale dogovorjene okvire, izjema pa bo spet zdravstvo, ki bo imelo precejšnjo izgubo. Imam pač tako zdravstveno varstvo (pri tem je bil omenjen Klinični center), ki ga tako nizek narodni dohodek ni sposoben financirati. Zanimiv je bil predlog, naj bi se od ljubljanskega Kliničnega centra in tudi ljubljanske regionalne zdravstvene skupnosti preusmerili k Novemu mestu, s katerim bomo po posodobitvi ceste imeli tudi ugodne prometne zveze.
Na dnevnem redu je bilo še nekaj zanimivih točk, o tem pa kaj več v prihodnjih številkah.
J. PRIMCy
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1686) 3. decembra 1981
kultura
in
izobra-
ževanje
Kovačnice humanosti
Delavnice za duševno prizadete v Šmihelu — Petnajst delovnih mest za nezahtevne operacije
osnovi izkušenj v Sloveniji. Mnogo so pri izvedbi z nasveti pomagali delavci Varstveno-delovne-ga centra za dušeno prizadete obdane iz Ljubljane in delavnic pod posebnimi pogoji iz Krškega. Ureditev delavnic v domu je samo začasna, čez dve leti naj bi se namreč preselili v izpraznjene prostore stare Posebne osnovne šole. Ob pridobitvi večjih prostorov pa bodo morali najti prostore tudi za internat, saj je analiza pokazala, da so mnogi delavci oddaljeni od Novega mesta in se vozijo z avtobusi ali pa jih vozijo oskrbniki. Delavnice bodo enota Centra za socialno delo Novo mesto.
Ob slovesni otvoritvi, ki so ji prisostvovali mnogi predstavniki občine in drugi gostje, so prisrčen kulturni program pripravili gojenci osnovne šole s prilagojenim programom iz Šmihela.
J. PAVLIN J
V kletnih prostorih Doma starejših občanov v Šmihelu so 26. novembra odprli težko pričakovane delavnice pod posebnimi pogoji za duševno prizadete osebe novomeške občine.
Želja po ustanovitvi delavnic je stara že nekaj let in se je zanje najbolj ogrevalo Društvo za pomoč duševno prizadetim, ki v novomeški občini šteje več kot 800 članov. Ob veliki pomoči varovancev Doma starejših občanov, ki so v ta namen opravili skoraj 200 prostovoljnih ur, so iz nekdanjih prostorov ropotarnice zrasli prostori za delavnice. V dveh sobah skromne kvadrature je prostora za petnajst varovancev, ki bodo pod strokovnim nadzorstvom izdelovali razna ročna in kooperantska dela, ki jih bodo zagotavljale OZD in zasgbni obrtniki. Oba prostora sta zgrajena in opremljena na
Vsak peti izdelek v izvoz
„Ela" bo letos kljub težavam s surovinami in rezervnimi deli ustvarila s prodajo na tuje petino dohodka
Iskrina temeljna organizacija Tovarna elektrospojnih vezij Ela Novo mesto bo letos prodala na tuja tržišča okrog 20 odstotkov svoje celotne proizvodnje. Nekaj izvoza je neposrednega, nekaj pa posrednega, saj so njihovi izdelki vgrajeni v izdelke bele tehnike Gorenja, v izdelke drugih Iskrinih temeljnih organizacij, v telefonske
Vinko Kastelic
Težko smo sprejeli vest, da je neizprosna smrt iztrgala izmed nas komaj 44-letnega sodelavca Vinka Kastelca z Vrha nad Mokronogom, “zi nas je bil od leta 1961, torej Polnih dvajset let. Ves čas je delal kot traktorist na posestvu v Mokronogu. Nenadna smrt ga je doletela skoraj na delu, ki ga je imel tako fad. Kot delavec je bil vesten, priden m prizadeven. Ob vsakem času je bil Pripravljen za delo. Bil je skromen, nevsiljiv in vedno nasmejan. Veselil se je slavja ob dvajsetletnici zadruge, ker je bil to tudi njegov jubilej. V zadrugi je preživel, skupaj z nami, težke in svetle trenutke.
Kolektiv KZ Trebnje
centrale, industrijsko avtomatizacijo, avtomobile itd.
Ela izvaža predvsem na zahodno tržišče (največ v Švico in ZRN), in sicer konektorje in spojne elemente, ki so za zdaj izvozno najbolj zanimivi. Veliko povpraševanje po obeh vrstah izdelkov je tudi v Veliki Britaniji, Franciji, Sovjetski zvezi in na Madžarskem in v Eli računajo na precejšnje povečanje proizvodnje iizvoza, posebno po dokončanju načrtovane investicije na Cikavi. Za granjo le-te je že prižgana zelena luč in se bodo dela začela še v letošnjem letu.
Prihodnje leto računajo tudi na večji izvoz elektrospojnih elementov, za katere jim je letos uspelo zagotoviti kvalitetno domačo surovino, kar je bilo še pred kraktim zelo problematično. Možnosti izvoza bo Ela izkoristila tudi v Egiptu, kamor bo prodala za 450 tisoč dolarjev priključnih kablov. Večji devizni prihodek pričakujejo tudi s proizvodnjo vtičnih panelov ter termo in elektronsko regulacijskih spaj-kal, ki so plod lastnega razvojnega dela in kvalitetno na ravni svetovnih proizvajalcev. Tako naj bi v prihodnjem letu prodali na tuja tržišča za okrog 1,5 milijona dolarjev izdelkov oz. okrog 250 tisoč dolarjev več kot letos.
Seveda pa brez težav ne gre. Največji problemi so okrog zagotavljanja kvalitetnih surovin doma (celo tiste, ki se, morajo kupovati za devize), tako da jih precejšen delež uvažajo, kjer seveda tudi ne gre brez problemov. Ubadajo se tudi z nekaterimi domačimi problemi, ki so bolj ali manj trenutni. Tako so npr. težave s carinskimi dokumenti in trenutno proizvodnja skoraj v celoti stoji, ker nimajo rezervnih delov za stroje, ki plačani čakajo na carini. Zaradi tega imajo precejšen izpad proizvodnje in izvoza. To bodo skušali nadoknaditi do konca leta, vendar je vprašanje, če jim bo uspelo.
Z. L. D.
Borci 15. udarne divizije
Vabimo borce Gubčeve, Cankarjeve, 12. in 15. SNOUB, 1. artilerijske brigade, jurišnega bataljona in borce štabnih enot na tovariško srečanje, ki bo v Ljubljani
V SOBOTO, 12. DECEMBRA, OB 15. URI V DOMU JLA
Odbor
skupnosti borcev 15. udarne div.
Zakon zahteva nov način dela
V Novem mestu je bil medregijski posvet o uresničevanju zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti — Skladnejši razvoj le deklarirana pravica?
Na četrtkovem posvetu v Novem mestu so se navzoči predstavniki iz dolenj&e in posavske regije spraševali, kaj bo pravzaprav tisto novo, kar bo spremenilo odnose med republiško in občinskimi kulturnimi skupnostmi in kakšne bodo sploh možnosti slednjih, da bodo lahko bolj kot do zdaj vplivali na skupni kulturni program v okviru Kulturne skupnosti Slovenije.
V razpravi so poudarili, da samo- vi dela na področju kulturnih de-
upravm sporazum o ustanovitvi republiške kulturne skupnosti, kot eden temeljnih dokumentov za uskladitev organiziranosti te skupnosti z določili pred slabim letom sprejetega zakona o svobodni menja-
javnosti, nove odnose sicer nakazuje, da pa dosedanja praksa ne daje skoraj nikakršnega jamstva, da tako tudi bo. Tako se jim zdi tudi načelo o skladnem razvoju kulture za zdaj bolj papirnata kot uresničljiva nalo-
K
Janez Kebe: LETO 2000 II, barvni tuši, 1980 — Slika, ki jo objavljamo, je delo brežiškega veterinaija Janeza Kebeta, člana likovne skupine pri ZKO Brežice. Z njo sodeluje slikar na razstavi v okviru S. revije likovnih skupin Slovenije, odprte v mariborskem razstavišču Sinagoga in v tamkajšnjem likovnem salonu Rotovž.
»»j****************************,«.******)«.******.*
Čast rešujejo osnovnošolci
Na srednjih šolah se tekmovanje za bralne značke težko uveljavlja — Darilni knjižni boni spodbujajo
Bralne navade v Sloveniji niso razširjene tako, kakor bi se spodobilo za to gospodarsko in kulturno razvito republiko. Komaj dobrih 10 odstotkov njenih prebivalcev jemlje v roke knjige.
Čast slovenskega bralstva rešujejo osnovnošolci. „V tekmovanje za 29 bralnih značk je po številnih šolah v Sloveniji in zamejstvu vključenih kar 130.000 učencev”, je prejšnji teden na 13. zboru delegatov Zveze bralnih značk Slovenije povedal predsednik njenega sveta prof. Jože Zupan iz osnovne šole v Šentrupertu.
Seveda so k takšnemu uspehu in zlasti k popularizaciji umetniške besede svoj delež prispevali mnogi zagnani mentorji, knjižničarji, založniki pa tudi knjigarnarji in kajpak mladinski pisatelji, ki so obiskovali šole.
V zadnjem času se je knjiga znašla v zanjo ne preveč ugodnih gospodarskih mlinih. Postala je draga in manj dostopna. Da bi mladina zanjo vendarle ne bila prikrajšana, so lani na pobudo Zveze bralnih značk Slovenije poskusili s tako imenovanimi darilnimi knjižnimi boni za najmarljivejše bralce. Poskus na 36 šolah se je lepo obnesel. Značkarji namreč ob zaključku tekmovanja prejmejo nagradni bon za 500 dinarjev, s katerim lahko kupijo knjige s 15-odstotnim popustom.
Uvajanje tekmovanja za bralne značke na srednjih šolah, predvsem v usmerjenem izobraževanju, ni zadovoljivo. Odrekli so mnogi dejavniki, med temi še posebej območna slavistična društva. Kaže, da uspeha
BRE2IŠKI MOTIVI
V brežiškem domu upokojencev so prejšnji teden odprli slikarsko razstavo oljnatih slik z motivi iz brežiške okolice avtorja Jožefa Tavčarja. Slikar ima za seboj že več skupinskih razstav, prvič pa se je občinstvu predstavil že 1933 v Beogradu. Samostojno je razstavljal v Slovenskem domu v Zagrebu.
ni moč pričakovati brez sodelovanja ZKO in vrste pedagogov na šolah, kjer bralnih značk še ne poznajo.
Ob koncu naj omenimo še dogovor, da bo delo v svetu Zveze bralnih značk Slovenije, ki ga vodi prof. Jože Zupan, razdeljeno na tri delovne skupine. Te bodo skrbele za bralne značke v usmerjenem izobraževanju med zamejci in zdomci ter seveda v osnovnih šolah.
ga, saj je tu poleg vsega še vrsta težav gospodarske narave, ki zadevajo v živo zlasti možnosti kulturnega napredovanja v manj premožnih občinah.
Razpravljala iz Novega mesta so menili, da jih razreševanje tekoče denarne problematike, na katero zadevajo tako pri uresničevanju letošnjega plana kot pri iskanju poti za zagotavljanje sredstev za prihodnje leto, nekako odvrača od tega, da bi se poglabljali v organiziranost republiške kulturne skupnosti. Dodali pa so, da bo nujno nekatere zadeve urejati na regijski ravni, v okviru tega pa poiskati ustrezen model za financiranje ustanov, ki so po obsegu in vsebini dela medobčinskega pomena (n. pr. študijska knjižnica v Novem mestu).
Na posvetu so ostali razpravljalci opozorili, da bi morali čimprej dobiti tako imenovane normativne standarde in kriterije za posamezne zvrsti kulturne dejavnosti, saj si je brez teh težko zamisliti uresničevanje načel o skladnejšem razvoju in drugih reči, ki jih uveljavlja zakon o svobodni menjavi dela.
»Dolenjski list«
Uspešen foto lov
V Kočevju na ogled razstava »lovske" fotografije
Od minulega četrtka so v Likovnem salonu v Kočevju na ogled čmo-bele fotografije Janeza Černača, Matka Figarja, Janeza Konečnika, Konrada Lampeta, Staneta Lavriča, Stanka Lavriča in Janeza Papeža, članov kočevske sekcije fotokluba Diana iz Ljubljane.
Janez Černač, med kočevskim občinstvom znan tudi kot slikar, je v katalog, izdan ob razstavi, katere pokrovitelj je Zveza lovskih družin Kočevje, med drugim zapisal: ..Fotografije divjadi v naši krajini so ujeti in ohranjeni trenutki življenja v naravi. Razstavljena dela naj zato predvsem spodbudijo razmišljanja o življenju in o našem vsakdanjem odnosu do narave, katere otroci smo in hlapci, le navidezni gospodarji.” Posebna žirija, ki so jo sestavljali Miško Kranjec (M. F.), Iztok Geister in Anton Brancelj, je podelila nagrade za najuspešnejša dela, ki so razstavljena tudi v Kočevju. Zlato plaketo je dodelila Janezu Papežu za „Raco z mladiči”, srebrno Janezu Černaču za ..Portret teleta” in bronasto Konradu Lampetu za „Ponir-ko na gnezdu”. Posebno priznanje (zlato plaketo) je dobil Janez Ko-nečnik za „ Jelenji ruk”.
Razstava dokazuje, da je lahko lov uspešen tudi brez smodnika, torej zgolj s fotografskim objektivom, in bo odprta do 13. decembra.
Zamisel, ki pa Se ni uresničlpva.
Stabilizacija je knjigi bolj slabo naklonjena. Zmanjkuje denarja za izdajo in papirja za natis. Kar kljub temu izide, je drago kot žafran. Povprečna cena se približuje tisočaku. Za mnoge kupce je knjiga odločno predraga. Ker pa hočejo bralci na vsak način priti do „obro-kov” svoje duhovne hrane, se zatekajo v javne knjižnice. Često ne dobijo, kar iščejo: tudi knjižnicam je denar za nakup novih knjig skopo odmerjen.
Kaj storiti, da bi bile bralne navade vseeno zadovoljene? To je vprašanje, na katero išče odgovor vse več pristojnih na Slovenskem, kjer je ta problematika še posebej pereča. Mnogi vidijo rešitev v ustanavljanju tako imenovanih vzajemnih knjižnic. Knjižni fond za to vrsto knjižnic nabavijo delovni kolektivi na podlagi samoupravnega sporazuma. Knjige potujejo iz podjetja v podjetje, fond se nenehno obnavlja, celotna „precedura” pa poteka pod strokovnim vodstvom najbližje matične knjižnice.
V Mariboru so z vzajemno knjižnico prvi poskusili. Njihove izkušnje so presenetljivo dobre, uporabne še kje. Omenili so jih tudi na nedavnem novomeškem posvetu. Menili so, da bi bila vzajemna knjižnica v Novem mestu nadvse dobrodošla, da pa za zdaj ne vidijo možnosti, kako jo urediti. Kulturna skupnost, denimo, nima denarja za plačilo strokovnjaka, ki bi delal v taki knjižnici, poleg tega zdaj, ko se delovni kolektivi bojujejo za dohodek, ni najprimernejši čas za poseganje v dodatna sredstva za kulturo.
Dobra zamisel o vzajemni knjižnici bo morala v Novem mestu očitno počakati. Koristno in potrebno pa bi bilo pogledati, kaj je z vrsto knjižnic v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, od katerih mnoge ne delajo. Strokovna pomoč Studijske knjižnice Mirana Jarca naj bi bila v prvi vrsti usmerjena v oživljanje opuščenih ali zanemarjenih knjižnic, zlasti knjižnic v delovnih kolektivih. Najbrž je v teh še veliko koristnega beriva za delavce. Slednjim je knjiga še posebno potrebna, kar dokazujejo analize o branju in še vedno nizki izobrazbeni stopnji zaposlenih.
I. ZORAN
Zdaj je na ogled v Trebnjem
Razstava »Slovenska partizanska saniteta in njeni likovni odmevi" je odprta v novi šoli Z njo so primerno počastili letošnji dan republike
Razstava ,Slovenska partizanska saniteta in njeni likovni odmevi”, ki je bila ves oktober pa še nekaj dni v novembru na ogled v mali dvorani novega oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu, je od minulega tedna v avli nove osnovne šole v Trebnjem. V petek, 27. novembra, jo je odprla Marija Vraničar, višja medicinska sestra iz t re b a n j skega	zdravstvenega
doma, soprireditelja te kulturne manifestacije.
Kot smo že zapisali po novomeški otvoritvi, predstavlja razstava del bogate likovne upodobitve partizanskih bolnišnic, njihove zunanje in notranje podobe ter življenja in dela v njih. Na njej so portretj partizanskih zdravnikov, ranjencev in druge-
JOŽE VRŠCAJ NA BIENALU V PADOVI
Jože Vrščaj, akademski kipar iz Črnomlja, razstavlja svoja dela na 13. mednarodnem bienalu malih bronastik plastik, ki so ga pred kratkim odprli v Padovi. Na bienalu sodeluje 93 kiparjev iz dvanajstih držav, med njimi pet iz naše države.
ga bolnišničnega osebja. Večji del teh likovnih zapisov je nastal oktobra 1944, ko sta slikarja Božidar Jakac in France Mihelič obiskala znane partizanske bolnišnice na roškem območju, zabeležila njihovo avtentično podobo in zarisala v svoje skicirke obilico najrazličnejših utripov iz življenja zdravniškega in drugega osebja v bolnišnicah. Raz-
stavi so dodana tudi dela drugih likovnikov, partizanskih slikarjev, ki jih je zamikal motiv ranjenega borca. Bogatijo pa jo tudi drugi eksponati, od sanitetne partizanske literature do lepakov in fotografij zdravnikov in medicincev, ki so v boju žrtvovali svoja življenja.
Z razstavo so v Trebnjem lepo počastili letošnji dan republike.
Poldruga stotnija društev
Več kot 5.700 ljudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je vključenih v ljubiteljsko kulturno dejavnost
Po podatkih, ki so jih poslale občinske kulturne skupnosti za plan Kulturne skupnosti Slovenije v obdobju 1981 - 1985, deluje na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniškem območju, torej v devetih občinah, več kot 140 kulturnih društev z blizu 5.700 aktivnimi člani.
Največ društev premore občina Brežice, in sicer 39, medtem ko ima Novo mesto le dve manj. Črnomaljska, krška in sevniška občina imajo po 13 društev, v trebanjski jih je 9,
ribniški 8, kočevski 6 in v metliški občini 4.
Po številu aktivnih članov v kulturnih društvih predjači novomeška občina z 2.165 člani, za njo je brežiška (1.148), sledijo pa: krška občina s 460, ribniška - 432, kočevska - 415, trebanjska - 395, črnomaljska - 376, sevniška - 131 in metliška občina, kjer so našteli vsega 91 (najmanj) aktivnih članov.
Današnje stanje se precej razlikuje od navedenega, saj so od leta 1979, kc so kulturne skupnosti poročale v Ljubljano, nastala marsikje nova društva, v zadnjem času tudi na nekaterih osnovnih in srednjih šolah.
[J\		pri		
.L	ii			
		Al.	i	tel
foto slišal: Milan Markelj
JAZ PA CENE . ..
dolenjski list pred 20 leti
Ne pozabimo na človeka!
Človek je naš najdragocenejši kapital — Konji se onesnažujejo pred spomenikom padlih borcev na Dvoru
HITER GOSPODARSKI RAZVOJ povzroča nekatere probleme, katere moramo hitreje reševati, kot smo jih doslej. Včasih nam je v vnemi za gospodarskim razvojem ostala skrb za delovnega človeka kot drugorazredni problem. Mislim pa, da na človeka ne smemo nikdar pozabiti. Skrbeti moramo za njega, saj je naš najdragocenejši kapital. Z razvojem industrije se selijo v industrijske centre novi delavci, za katere moramo skrbeti, da bi dostojno stanovali. Graditi moramo stanovanja, ustanavljati in graditi nove šole, razvijati zdravstveno šolo, skrbeti za kulturno in prosvetno življenje, skrbeti za zdravo razvedrilo delovnega človeka. Vse to zahteva od nas mnogo materialnih sredstev, ki jih moramo zbirati in vlagati za lepše in kultumejše življenje delovnega človeka.
TEŽAVE V DELU mladinske organizacije na vasi nastajajo zato, ker so mladinska vodstva kadrovsko šibka, ker je mladina premalo tesno povezana. Študentska mladina ima premalo stikov z domačim področjem in gospodarstvom, v katerem se bodo mladi ljudje po končanem študiju zaposlili, stiki pa so slabi z obeh strani. Razen skrajnosti, ki jih mladim ljudem kaj radi očitamo, so posledica tega, ker smo ideološko vzgojno delo pojmovali vse preozko, zgolj kot študij teorije marksizma in zunanje politike, socialistično ideologijo vse premalo povezovali s prakso.
TEHNIČNA OPREMA šol je skoraj povsod nezadostna, marsikaj pa bi se dalo nadomestiti s trudom, prizadevnostjo in iznajdljivostjo. Delovni kolektivi v gospodarstvu so še posebej letos našli vrsto materialnih rezerv, mnogo takšnih pa je v okolju vsake šole.
KULTURNEGA ČLOVEKA presune odnos nekaterih voznikov z vpregami, ki se pred spomenikom padlih borcev na Dvoru ustavljajo, tam krmijo živino in nastiljajo. Zgodi se celo, da se konji prav tu onesnažijo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. novembra 1961)
m
SVETU OKOLI
PRIJAZNI ROPAR - Stockholmske Svenska Handels Ban-ken se je lotil nenavaden tič. Potem ko mu je uspelo iz blagajne na silo dvigniti 84.400 dinarjev vreden plen, se gaje na nenavaden način znebil. Le nekaj deset metrov proč od banke, kjer je naropal denar, je začel med mimoidoče deliti plen. Preden ga je zagrabila milica, je bil dobrosrčnež že brez denarja. Izkazalo se je, da je bil možakar krepko nalit, zato tudi ni znal razložiti, čemu je oropal banko. Sklicevanje na dobro srce mu ne bo pomagalo kaj prida.
VARČNO Z ZEMLJO - Kako je treba delati s plodno zemljo, bi se lahko naučili od Nizozemcev. Ta mali, a podjetni narod ne pušča brezplodne niti tiste pedi zemlje, ki leži med pristajalnimi stezami na letališčih, marveč tudi te pasice zemlje pridno obdelajo.
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Prava dobrota za kmetijstvo
Tudi zanikerni gospodarji v zadrugo - Kako so osli naredili ljudstvo krepko in zdravo, blagostanje pa veselo — Največja gostilna na svetu v Berolinu
(Namen) zadružništva je po našem mnenju tako velikohlepen, da bi bila prava dobrota za kmetijstvo, ako se izvede v polnem obsegu. Tudi zanikerni gospodar, ki se mu doslej ni zdelo vredno pristopiti k dozdaj obstoječim prostovoljnim društvom in gosp. zadrugam, bo prisiljen spoznati in postati član zadruge in naj bi tudi zanaprej ostal brezbrižen, bo moral vsaj prispevati za dobro stvar. Kmetijstvo dobi s tem krepko, strogo organizacijo, s kakeršno se ne bo mogel postaviti noben drugi stan. Da s tem nastanejo novi izdatki? Dosedanje kmet. družbe zahtevajo tudi stroške, ki se sedaj samo preneso na zadruge. Bodimo brez strahu: saj plačamo to kmetje za se.
(Naj ve č j a) gostilna na svetu se nahaja v Berolinu v zoologiškem vrtu. Njen lastnik plača najemnine za 150.000 mark. V gostilni je 20.000 komadov kuhinjske posode, 25.000 kozarcev piva, 20.000 nožev in vilic in 18.000 žlic. V kuhinji dela preko 200 oseb, med njimi 36 kuharjev.
(Pred) kakimi 20 leti je živel v dolini župnik, kateremu je šla beda njegovih župljanov uprav do sredi srca. Izprevidel je, da je vzrok bolezni in bede pretežko delo po vinogradih, ko so se ljudem šibeli koši v kojih so nosili v gorice gnoj, doli pa brente. Da temu odpomore nakupi
(Ravnokar) smo dobili telefonično vest, da obišče letos ..Miklavž” v lastni osebi in v spremstvu svojih angeljčkov vse pridne otroke.
* *
* ** 9 *
.	,	•	*	-A	7	«•.-	*	•*	- «
. • ; *. y . v.v •' .* • • ;*v ••*
* . •*'Z	V• * •
i ..	.•	•.. •. -
. * •" .* .
*	.	**	,*	v	i,: »v , .	*■	•
±	#	*	4&,	•	M	♦-	*	«	»	«	j	*	*
’v -i* *" * V ' .
Četudi so govorili, da človek nikoli ne bo videl atomov, ker so pač premsghni, pa je vrhunskim strokovnjakom uspelo s posebnimi postopki narediti posnetke teh delcev snovi. Levo atomi v kristalu berila, desno atomi urana.
Vesolje spoznavajo v rudnikih
KORISTNI PLAYBOY - V
ječi v Montgomeriju sta dva zapornika pridno lepila stene svojega zapora z nagicami iz mesečnika Playboya. Vzdušje je bilo v jetniški celici tako prijetno, da je tudi čuvaj rad zavil k zapornikoma. Nekega dne pa se je po neprevidnosti naslonil na polepljeni zid in skoraj padel v luknjo, ki se je skrivala za po-
Fiziki so se podali v globoke rudniške rove, da bi tam dobili potrditev za nekatere teoretične predpostavke - Kaj iščejo v 10 milijonih litrih vode?
steiji. Tako je naključje izdalo vbovevd
oba ljubitelja Playboyevih nagic. Precej časa sta marljivo praskala luknjo v steno. Najbrž ne z namenom, da bi skočila v mesto po novo izdajo Playboya in se z njo hitro vrnila v jetniški „domek“.
PASJA ŠOLA — V Zahodni Nemčiji je ljubitelj in poznavalec plemenitih psov Jahannes Werner iz Wagenfelda odprl univerzo za aristokratske pse, v kateri je doslej vzgojil že preko 10.000 štirinožcev. Kosmatinci, ki končajo nenavadno pasjo univerzo, dobe diplomo, s katero lahko dokazujejo, da so podkovani v pasji izobrazbi in omiki. Vrli ljubitelj in pasji pedagog svoje gojence” med drugim poučuje tudi lepega vedenja v restavraciji, zglednega uživanja hrane, obnašanja na ulici ipd. Vsekakor nadvse pomembna šola, kajne?
V opuščenem rudniku soli blizu Clevelanda so uredili nenavaden prostor, kije še najbolj podoben grobnici. Osmerokot-na votlina, preurejena iz 600 metrov globoko ležečega rudniškega okna, je vsa obložena s črnimi izolacijskimi snovmi, tako da zagotavlja popolno temo, brez najmanjšega žarka svetlobe. V grobno temo bo oprezovalo le 2.400 merilnih instrumentov, ki bodo pošiljali podatke v osrednji računalnik, katerega so postavili v poseben bunker prav tako globoko pod zemljo. V opuščenem rudniku bodo imeli zgrajen tudi laboratorij. Ko bodo v črno jamo spustili 10 milijonov litrov kristalno čiste vode, večkrat prefiltrirane, se bo začela ena najbolj zanimivih in nenavadnih znanstvenih pustolovščin.
Znanstveniki bodo budno motrili s pomočjo izredno občutljivih merilnih naprav in računalnika, da bi v popolni temi podzemnega bazena ujeli kratkotrajne in zelo šibke bliske, ki naj bi tu in tam prešinili vodo v črni jami. Skrivnostni svetlobni bliski v globinah rudnika naj bi osvetlili tiste temačne kotičke podobe sveta, ki si jih sodobna fizikalna znanost še ne zna zadovoljivo razložiti. V končni posledici naj bi dobili odgovor na vprašanje, ki že tisočletja muči človeka, razrešili naj bi vprašanje rojstva in smrti vesolja, odgovorili na zagonetno
skrivnost, ali je snov v svojem
jedru večna ali pa minljiva kot človek.
Fiziki bodo v rudniku pravzaprav le strokovno proučevali razpai’ protonov, ki so po dosedanjih eksperimentih tista zadnja opeka snovi, ki naj bi ne bile več deljive. Seveda pa
teoretska fizika predvideva delce, ki so še manjši, kolikor o njih — kvarkih - sploh še lahko govorimo kot o delcih snovi.
Vsa zgodba se je začela že 1896, ko je francoski fizik Antoine Henri Becquerel odkril radioaktivnost, za katero se je kmalu izkazalo, da temelji na razpadanju atomskih jeder nekaterih nestabilnih elementov, kot sta radij in uran. Odkritje je spodbudilo razmišljanja, da je najbrž tudi navidezno stabilna snov podvržena podobnemu razpadu. Dokaze za to so zdran-stveniki začeli zbirati v ogromnih pospeševalnikih, v katerih bombardirajo atomska jedra z delci, nabitimi z visoko energijo. Pod točo teh „bomb“ razpadajo jedra vseh atomov ne samo v poznane nevtrone in protone, marveč v številne druge elementarne subatomske delce, ki so le kratkotrajno obstojni. V nekaj letih so odkrili pravi „zveri-njak“ najrazličnejših elementarnih delcev, ki so seveda dobili tudi svoja ustrezna imena. Le protoni so se upirali bombardiranju in so ostali granitne skale v atomski strukturi.
Seveda stvar fizikom ne gre v račun. Teoretiki so namreč izračunali, da bi moral tudi proton imeti svoj življenjski vek, po katerem bi razpadel. Izračuni govore o strahotno dolgi dobi 10 kvintilijonov let (za primerjavo: vesolje je staro „sa-mo“ 15 milijard let).
Fiziki hočejo s poskusi razjasniti sporno vprašanje, ali so njihovi izračuni točni in resnični ali pa je teorija nekaj drugega kot dejanskost. Če je življenjska doba protona res tako izjemno dolga, potem bi bil njegov spontani razpad tako izjemen pojav, da bi ga bilo praktično nemogo-
Vsaj za korak pred vsemi
Japonska avtomobilska industrija ne spi na lovorikah
župnik 6 oslov, enega obdrži zase, druge pa razdeli med vinogrdnike. In glej! Kmalu je imela vsaka hiša svojo tovorno žival, ljudstvo pa je postalo v 20 letih krepko in zdravo in blagostanje je veselo. Ali velja kaj podobnega tudi za marsikak kotiček vinorodne Dolenjske, posebno za bregovito in skalovito Suho krajino.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1901)
Japonci že dolgo obvladujejo avtomobilsko tržišče z dovolj poceni in ekonomičnimi vozili, ki se povrhu vsega še stalno izpopolnjujejo. Tudi zadnja japonska razstava njihovih avtomobilskih dosežkov je pokazala, da se niso odpovedali zdravim smerem razvoja.
V Tokiu so veliki avtomobilski proizvajalci prikazali najnovejše izume na tem področju. V avtomobile se je vsidrala elektronika in polprevodniška tehnologija, ki omogoča varčnejšo, varnejšo in lažjo vožnjo. Računalniki v japonskih avtomobilih uravnavajo vbrizg goriva, nadzorujejo delovanje prenosnega mehanizma, pomagajo vozniku, da se znajde na dolgih poteh ipd.
Toyota je prikazala avtomobil, v katerem računalnik uravnava lego voznikovega sedeža, naravnavo vzvratnega ogledalca in toploto v vozilu. Dovolj je, da voznik vtakne v avtomat plastično kartico, na kateri so za-bleženi vsi želeni podatki, računalnik potem sam uredi vse potrebno. Računalnik tudi poskrbi, da se vzmetenje na avtomobilu prilagodi .obremenitvi, prav tako pa elektronski možgani preko radarja nadzorujejo cesto pred vozilom in v primeru nepričakovane ovire vključijo zavorni mehanizem. Tudi nenadna ploha voznika ne bo presenetila. Računalnik prilagodi
hitrost vozila slabšim voznim razmeram.
Nissan je prikazala vozilo za invalide. Avto je mogoče upravljati tako rekoč brez vsakega giba, saj samodejni mehanizem reagira na zvočna povelja. Konstruktorji te poznane avtomobilske tovarne so šli še korak naprej. Računalnik uboga samo glas pravega lastnika avtomobila.
Posebno pozornost so na avtomobilskem sejmu pred dvema tednoma pritegnili mali avtomobili, ki so pravi čudeži varčnosti in učinkovitosti. In kar je najbolj presenetljivo -vsaj za nas - izjemno poceni.
če eksperimentalno dokazati. No, na srečo račun dopušča možnost, da je življenjski vek zagonetnega delca tudi krajši, toda zanesljivo ne krajši kot 10 let.
Prav to upanje spremlja raziskovalce, ki se odpravljajo na raziskave v opuščeni rudnik soli pri Clevelandu. Vedo, da bodo dolgo motrili podzemno črno jezero. Če pa v tem času njihove izredno občutljive naprave ne bodo zabeležile ničesar iskanega, potem „bo to vrhunec naše neumnosti”, kot pravi profesor fizike Peterson, ki se z drugimi ameriškimi znanstveniki odpravlja v podzemni laborat torij.
In kaj naj bi se dogajalo v rudniku? Teorija govori o tem, da naj bi v takšnem bazenu, ki je dobro zaščiten od vpliva kozmičnih žarkov, prišlo vsaj do dveh razpadov protona. Zabeležiti ta dogodek v 10 milijonih litrih vode ni samo podobno iskanju igle v senu, temveč iskanju igle v pesku vse Sahare. Pojav je za nameček še izjemno kratkotrajen, saj ga lahko merimo le v drobcih sekunde. Vendar početje znanstvenikov ni tako brezupno. Pri razpadu'protona pride do takoimenovanega Čerkovljevega bliska protonske svetlobe. Ker se ta giblje v vodi hitreje kot sončna svetloba, jo bo mogoče s super občutljivimi napravami zaznati.
S podobnimi raziskavami se dandanašnji ukvarja okoli 12 znanstvenih skupin po vsem svetu. V Indiji, na Japonskem, v Sovjetski zvezi in v Evropi so preuredili zapuščene rudnike zlata, premoga ali soli v začasne raziskovalne laboratorije. Nobena od teh skupin nima tako odličnih pogojev, kot jih bo imela ameriška, vendar je možno, da bodo prišli do odkritja tudi druge.
„To bo velik korak naprej, triumf eksperimentalnega genija, z daljnosežnimi posledicami za razumevanje zakonitosti vesolja,” trdi znani fizik Števen Weinberg.
y
Vse hitreje
Kako se je večalo število ljudi — Usodnih 10.000 let
Notranjost novega japonskega avtomobila v znamenju računalnika.
Skoraj polpeta milijarda ljudi, kolikor se jih danes stiska na svetu, se nam zdi nekaj nezaslišano velikega, pa vendar predstavlja le 9 odstotkov vsega človeštva v dosedanji zgodovini. Do te ugotovitve je prišel ekolog Arthur Westing v svoji študiji o zgodovini razvoja človeka.
Znanstvenik je izračunal, da je v 300.000 letih, kolikor naj bi bilo staro človeštvo, na Zemlji živelo okoli 50 milijard ljudi. Skozi dolgo obdobje 290.000 let se je človeštvo po malem večalo, tako da je bilo potrebno okoli 43.000 let, da seje število ljudi podvojilo.
Razvoj poljedelstva je povzročil hitro rast števila ljudi. Ta temeljiti preokret seje dogodil pred 10.000 leti. Od takrat naprej se človeštvo množi tako silovito, da je dandanes dovolj že 37 let, da se število prebivalcev Zemlje podvoji. In kot kaže, se rast ne bo zaustavila, marveč bo napredovala s še hitrejšim korakom.
wšmm
Čeprav je bil pri razvoju družbene prehrane v Sloveniji zadnja leta dosežen pomemben napredek, je upravičena tridtev, da ji glede na velik pomen še vedno marsikje posvečajo premalo pozornosti. Do tega področja se moramo obnašati čim bolj odgovorno in povezano, upoštevajoč potrebe, želje, življenjske in prehrambene, navade ljudi. Tudi racionalnosti ne gre zanemariti. Stroški za prehrano so namreč tudi v obratih družbene prehrane vse večji, na kar v novomeški občini in vsej dolenjski regiji ne nazadnje vpliva še splošno slaba preskrba s prehrambenimi artikli. Toda kakšna racionalizacija in zmanjšanje stroškov? Nikakor ne gre za poskus razvrednotenja pomena mnogih sodobnih obratov družbene prehrane, ki so ob povečani skrbi za prehrano delavcev rasli kot gobe po dežju. Ali niso stroški pri taki razdrobljenosti višji? Pametne rešitve in usmeritev za naprej se iz rokava, žal, ne da stresti, vendar se s temeljitim delom, proučitvijo stanja, potreb in možnosti da priti do njih.
V gospodarsko razvitejših državah, delno pa tudi že pri nas, se pojavlja vse večja težnja prehranjevanja ljudi zunaj domače kuhinje. Vzrokov za to je več, kot enega pomembnejših pa lahko izločimo delovni čas oz. delovne obveznosti posameznika. Prehrana izven doma je največkrat vezana na delovno mesto prek obrata družbene prehrane pa tudi prek gostinskih obratov. Kljub spreminjanju navad so pri nas mož-
nosti za prehranjevanje delavcev (še bolj pa vse družine) zunaj doma dejansko majhne. Tak način tudi ni najbolj poceni. O polni vrednosti družbene prehrane pa lahko govorimo šele takrat, ko je dostopna vsakemu in to na približno enaki kvalitetni ravni in po približno enakih cenah.
In kaj govore o stanju družbene prehrane pri nas številke? V Sloveniji ima od skoraj 771 tisoč zaposlenih dobre tri četrtine delavcev zagotovljeno prehrano med delom, večinoma topli obrok. Od tega je 90 odstotkov malic (predvsem dopoldanskih), 6 odstotkov kosil in le 2 odstotka večerij. Delovni kolektivi se za ostalo četrtino zaposlenih poslužujejo poenostavljene rešitve z boni za nakup živil v trgovini, z večine zato, ker prehrana ni organizirana, nekaj pa je tudi dietnih bonov. Podatki kažejo, da je topla prehrana med delom bolje organizirana za delavce v gospodarstvu kot pa v negospodarstvu, kjer kar vsak četrti delavec nima zagotovljenega toplega obroka, kar je celo precej slabše kot pred leti. Premalo pozornosti je posvečeno prehrani delavcev, ki delajo popoldne in ponoči, saj imajo večinoma na voljo le hladne obroke ali pa še tega ne. Veliko obratov družbene prehrane v Sloveniji je zastarelih, potrebnih prenove ob ostajanju na sedanjem načinu nudenja malic. Manjka tudi sistemskih rešitev za hitrejši in skladnejši razvoj na tem področju.
O stanju družbene prehrane v štirih dolenjskih občinah govori lanskoletna anketa med-
t 1	((>.)■	•. • . f. i ; -
občinske gospodarske zbornice, ki je zalela 91 temeljnih organizacij. 60 od teh jih ima obrat družbene prehrane, 30 ne. V obstoječih kuhinjah skupaj pripravljajo 19.680 obrokov na dan, od tega je 18.907 malic. Povprečno pride na eno kuhinjo 328 obrokov (največ 1.250, najmanj 35). Razmerje med toplimi in hladnimi obroki je v korist hladnih. Hrano v teh kuhinjah pripravlja 205 delavcev, od katerih je le polovica kvalificiranih. Na eno osebo pride od 92 do 96 obrokov dnevno, kar je v primerjavi z velikimi sodobnimi ..ljudskimi kuhinjami" po svetu izredno nizka storilnost. Stroški seveda niso majhni. Delovne organizacije jih krijejo različno, zato so različne tudi cene obrokov. Marsikje tudi ni na najbolj zavidljivi ravni raznolikost, ustreznost biokemijske sestave in hranilna vrednost obrokov. Sorazmerno nezadovoljivo stanje družbne prehrane na Dolenjskem gre delno pripisati tudi veliki razdrobljenosti na številne večje ali manjše obrate družbene prehrane.
Kako naprej, ob velikem pomenu družbene prehrane, da bi le—to izboljšali, pocenili in povečali možnosti družbeno organiziranega celodnevnega prehranjevanja delavcev in njihove družine?
Možnosti so seveda različne. Najbolj klasična in ena najdražjih oblik, ki pa smo ji mi najbližje, je priprava in izdaja hrane v istem obratu. Druga možnost je priprava hrane v osrednji kuhinji, izdaja pa v razdelilni kuhinji. Čeprav je tu potreben prevoz v primernih posodah, draga pa je tu-
di osnovna investicija, gre za dokaj enostavno in poceni možnost. Naslednja možnost je delna priprava hrane v osrednji, dokončanje in delitev pa v vmesni kuhinji. Izračuni dajejo prednost sistemu osrednje kuhinje. Odločitev o tem, kaj je gospodarsko najbolj upravičeno, pa je seveda mogoča ob presoji potreb in možnosti delovnih organizacij, željene kakovosti in izbire v družbeni prehrani.
Da bi vse to ugotovil za Novo mesto in širšo Dolenjsko, novomeški Šolski center za gostinstvo pripravlja predinvesticijsko študijo razvoja družbene prehrane na Dolenjskem. Prav gostinstvo lahko odigra pomembno vlogo pri ureditvi ekonomskih in dohodkovnih odnosov v družbeni prehrani, pri sklenitvi trdnejše reprodukcijske verige v prehranjevanju. Omenjena študija bo morala biti zares temeljita, pretehtane naj bi bile vse možnosti. Če se dejansko izkaže kot najboljša rešitev ..tovarna hrane" — osrednja kuhinja — in če bodo delovne organizacije pokazale interes za to, naj bi se posamezni obrati družbene prehrane postopno vključili v skupno delovno organizacijo za pripravo hrane. Ker pa je jasno, da najmanj do leta 1985 ne gre računati na tako investicijo v Novem mestu, bi bilo več kot pohvalno tesnejše sodelovanje sedanjih obratov z možnostjo nudenja kadrovske, predvsem pa strokovne pomoči s strani Šolskega centra za gostinstvo. Vse z enim samim ciljem: boljša družbena prehrana za delavca.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
model ..za babico
s
Ženske pri šestdesetih in več letih so danes mnogo bolj vitalne in še sredi življenja v družbi, kot je bila generacija v njihovih letih pred njimi. In zato so tudi one še vedno rade lepo, sodobno oblečene. Za vsakdanjo rabo jim bo zelo prav prišel dvodelni komplet iz krila in telovnika, ki ga krasi pletena obroba. Nič posebnega, ampak nadih sodobne mode je v drobnejšem karo vzorcu pa v modnih dodatkih. Ogrlica, torbica čez ramo in urejena pričeska bodo babici dali povsem sodoben videz.
cvetje pozimi
Brez cvetja je še tako lepa soba dolgočasna, kupovati pozimi šopke v cvetličarni pa je za večino predraga stvar. Med zimskim obdobjem si lahko cvetlični vrt v malem naredite sami. V enakih ličnih zabojčkih namestite trajnice, kot so: vresje, roža vodenka in podobno. Ne smete pa zabojčkov postaviti blizu radiatorjev, pa tudi ne v temen kot.
Kuha PETER BEVC
alkohol v kuhinji
Vinska kuhinja je stara kot sama kuharska umetnost. Pri uporabi alkoholnih pijač v kuhinji ne gre za to, da bi uživali alkohol preko hrane (pri flambiranju največji del alkohola tako zgori), temveč je važna predvsem aroma, ki naj, bi še poudarila svojski okus jedi. Pri uporabi vina in žganih pijač v kuhinji pa je treba poznati nekatere zakonitosti, da okus jedi res izboljšamo. Lahko belo vino uporabljamo za svetle goste juhe, za omake, perutnino in ribje jedi, prilega pa se tudi k mnogim sladicam. Z rdečim vinom izboljšamo temne goste juhe, omake iz divjačine, golaž in golaževo juho te omake k ribjim in perutninskim jedem. Sherry izboljša telečji in perutninski ragu in številne sladke jedi. Žganje uporabljamo v manjših količinah za izboljšanje sladic, sadnih solat, sladoleda in peciva, poleg tega pa tudi za flambiranje mesnih, divjačinskih in perutninskih jedi ter sadja.
ŽAREČA ZVEZDA
Vse se je začelo tistega dne, ko se je v glavah poveljnikov ameriških na novo osnovanih sil za hitre intervencije rodilo spoznanje, da niso (z bojne točke gledišča) preučili vseh aspektov morebitne bliskovite akcije v puščavskih pogojih. Ko se k tem vojaškim razlogom dodajo tudi politični, recimo Sadatova smrt in libijsko —sudanski obmejni prepiri, je bilo opravičil za veliko vojaško vajo več kot dovolj.
Po podatkih, ki so na voljo, so ameriške sile za hitro intervencijo (RDF) sestavljene iz teh divizij: zračno—desantne, zračno—jurišne in mehanizirane pehotne divizije. Tu so še ena mehanizirana pehotna brigada in trije bataljoni „rangerjev". Število ljudi v teh enotah znaša okoli 50.000. Poleg tega so v RDF vkljjučene tri brigade mornariške pehote z letalstvom in močnimi zalednimi enotami. Če vse skupaj seštejemo, gre za hitro in zelo premično armado 100.000 ljudi.
Za hitro premeščanje 100.000 vojakov ter opreme in orožja je bilo na voljo 70 težkih
transportnih letal tipa C-5 (galaxy), 234 srednjih transporterjev C-141 in 234 transporterjev tipa „hercules". Tej letalski armadi se lahko pridružijo jurišno—desantni nosilci helikopterjev, težave so samo s hitrim premeščanjem, večjega števila oklopnikov, saj orjaški transporter „galaxy" lahko pelje en sam tank M—60.
Naloga ameriških sil za hitro intervencijo je bil hiter doskok na puščavsko območje. Ozemlje branijo, oziroma drže v rokah v sodelovanju s silami prijateljskih držav vse do prihoda večjih rednih enot. Na evropskem bojišču v frontnem spopadu se te enote ne bi obnesle, Američani trdijo, da so formirane za bližnjevzhodno območje, kjer da bi v prvih dneh spopada prinesle veliko strateško prednost. Pogoj je seveda hiter prihod.
Po nekaterih računih je potrebno za premestitev armade 100.000 ljudi iz ameriških oporišč v Sredozemlju okoli 60 dni. Pentagono-vi strokovnjaki trdijo, da se prve jurišne enote te armade lahko pojavijo na ,.ogroženem območju" že v treh do sedmih dneh. To trditev pa je bilo treba med operacijo ..Žareča zvezda" dokazati. In še marsikaj drugega.
Gledano z vojaškimi očmi, je bila ..Žareča zvezda" zelo pomembna bojna igra. Med dru-
gim so preskusili, kako se ameriški vojak, ki je vajen na zelo veliko vode, obnaša v puščavi s polovično količino te tekočine, preučevali so učinek peska na orožje in opremo, letenje nad puščavo je zaradi optičnih vragolij za pilote zelo zahtevna naloga itd. Ne nazadnje je bila ta vaja tudi velik izpit za zaledne enote. M^ne..! niso bili samo ameriški, pogojevala jih je naslonitev na ..prijateljske oborožene sile", preverjeno je bilo torej tudi zavezniško sodelovanje v pogojih vojne. Vsa zadeva je po neuradnih podatkih stala 100 milijonov dolarjev, kar bi vaji prineslo naziv najdražje po drugi svetovni vojni. Uradni krogi so izvajali samo, da gre za strošek ,,ekstravagantne višine".
Poglejmo, kaj se je dogajalo na vaji. Ameriški in egiptovski vojaki so imeli nalogo braniti neko bazo, ki je bila (mimogrede rečeno) oborožena tudi s sovjetskimi raketami tipa „sam". Kdo je bil sovražnik? Raketne cevi so bile naravnane proti libijski merji, iz te smeri so se pojavili tudi transporterji C—141, ki so prileteli naravnost iz oporišča v Karolini. Odvrgli so 866 padalcev in brez pristanka odleteli tja, od koder so prišli. Z gorivom so jih v zraku napolnili nad morjem. To operacijo sta nadzorovala dva „awacsa",
leteča radarja. Skupine padalcev so prihajale tudi iz evropskih baz NATO, egiptovski transporterji pa so odmetavali padala z opremo in strelivom. Pripravo za padalski desant so z več napadi opravili lovci A—10. Padalci so po pristanku skupaj z vojaki mehanizirane pehotne divizije in egiptovskimi vojaki krenili v napad, kar je pomenilo, da se je vaja, zamišljena kot desant izza sovražnikovih linij, uspešno končala. V resničnih okoliščinah je mogoče tak desant izvesti v štirih dneh(l), je bilo rečeno. V drugem delu manevrov ..Žareča zvezda" so preverili točnost zadevanja. V skorajda neverjetnih, vendar pazljivo načrtovanih spopadih letalstva, topništva, tankov in pešadije so številne cilje obstreljevali s pravo municijo. Tako na primer so so težki bombniki B—52 prileteli naravnost iz ZDA, odvrgli svoj smrtonosni tovor in se brez pristanka vrnili domov. Z gorivom so jih polnili v zraku.
O ..Žareči zvezdi" se bo še razpravljalo in pisalo. Nekateri trdijo celo, da taka operacija v primeru vojne ne bi hiia mogoča, da gre torej samo za generalsko ..otroško igro". Naj bo tako ali drugače, otroško ,,Žareča zvezda" zanesljivo ni žarela.
TELEČJE LEDVICE Z ŽGANJEM
Potrebujemo: 500 gramov telečjih ledvic, maslo, sol, 4 žlice kisle smetane, pol žličke gorčice, 1 kozarček vinskega žganja.
Ledvice namočimo v mrzli vodi, ki jo večkrat zamenjamo. Slečemo kožico in ledvice prelijemo z vrelo vodo, odcedimo in narežemo na ne preveč tanke rezine. 4 do 6 minut jih pečemo na maslu, a moramo paziti, da ne otrdijo. Vzamemo jih iz ponve in postavimo na toplo. Sok v ponvi premešamo s smetano ter začinimo z gorčico in žganjem, po potrebi pa tudi solimo. Ledvičke prelijemo z omako, ponudimo jih lahko z rižem.
KOKOŠ V OMAKI IZ RDEČEGA VINA
Potrebujemo: 1 kokoš, 65 gramov prekajene slanine, 1 kozarec rdečega vina, četrt litra mesne juhe, 2 do 3 majhne čebule, timijan, pol lovorovega lista, 5 gramov jedilnega škroba, sol, poper, limonin sok.
Pripravimo kokoš, jo razrežemo na 8 do 10 delov in popečemo z vseh strani na raztopljeni slanini, ki jo prej narežemo na drobne kocke. Zalijemo jo z juho in rdečim vinom, dodamo grobo narezano čebulo, timijan in lovor ter vse skupaj na majhnem ognju počasi dušimo do mehkega. Sok zgostimo z jedilnim škrobom, ki ga zmešamo z mrzlo vodo, ga prekuhamo, začinimo s soljo, poprom, limoninim sokom in z nekoliko rdečega vina.
KOKOŠ V BELEM VINU
Potrebujemo: 1 kokoš, 65 gramov mastne slanine, jušno zelenjavo, pol litra mesne juhe, osmino litra belega vina, 1 pločevinko šampijonov, 10 gramov jedilnega škroba, sol, poper.
Pripravimo kokoš in jo opečemo na drobno narezani raztopljeni slanini. Dodamo jušno zelenjavo, jo zarjavimo, zalijemo z juho in vinom ter kuhamo 70 do 90 minut. Medtem zrežemo šampijone, jih damo v omako in kuhamo 5 minut. Omako zgostimo s škrobom, solimo in popramo.
ZREZKI ROIRENE
Potrebujemo: 4 telečje zrezke, malo mesne juhe, mast za pečenje, 5 gramov jedilnega škoba, 3 žličke cointreauia. sol. oooer.
Zrezke potolčemo, natremo s soljo in poprom, jih na vroči masti po obeh straneh zlato rumeno zapečemo in odstavimo na vročo ploščo. Sok pečenke zalijemo z malo mesne juhe, ga zgostimo s škrobom in začinimo s cointreau-jem. Zrezke prelijemo z omako in okrasimo z limoninimi krhlji.
ŽELE IZ RDEČEGA VINA
Potrebujemo:	1 pločevinko
mandarin, rdeče vino, vodo, malo mletega ingverja, sladkor, 6 listov želatine.
Sok mandarin (lahko je tudi iz svežih mandarin) zalijemo z rdečim vinom in vodo, tako da dobimo okrog pol litra tekočine,e, ki jo začinimo z ingverjem in zavremo, nato pa še sladkamo. V mrzli vodi namočimo želatino, jo v vročem zavretku raztopimo in zlija-mo v visok modelček. Ko se strdi, jo razrežemo na rezine, ki jih še enkrat razpolovimo in obložimo z mandarinami.
VINSKA JABOLKA
Potrebujemo: 4 jabolka, sladkor, dobre 3 del . . belega vina, 2 žlici rozin.
Jabolka olupimo, jim izrežemo peške in jih napolnimo s poparjenimi rozinami. Nato jih položimo v model in polijemo z belim vinom. Pokrita jabolka počasi dušimo pri slabi vročini. Na koncu jih potresemo s sladkorjem in ponudimo kot sladico ali kot prilogo h gosji pečenki.
mm
VOJAŠKI	K
priloga	dolenjske
Če ste to ali preteklo jesen doma kisali zelje in repo, ste lahko povsem mirne vesti, saj vas zaradi te „popoldanske" obrti prav gotovo ne bodo obiskali nedavčni ne tržni nedelovni inšpektorji. Kajti ti imajo dovolj in menda preveč dela že z rednimi in popoldanskimi obrtniki, da ne govorimo o celih vojskah šušmarjev. V začetku smo se namenili razkriti, koliko je resnice v posameznih pripombah občanov, češ da imajo mnogi vodilni delavci v gospodarstvu doma še prave ,,male tovarne", kjer poleg kosa kruha, ki ga prislužijo z rednim delom na delovnem mestu, zamesijo še bogato nadevano potico. Že takoj na začetku akcije smo odkrili, da vsaj uradno noben izmed direktorjev na Dolenjskem in Posavju nima popoldanske obrti. Izjema je le dosedanji direktor Jugotanina iz Sevnice, ki je začel s popoldansko obrtjo konec letošnjega julija, ko je bila tovarna že pod družbenim varstvom.
Vendar naša akcija razkriva, da vprašanje redne in popoldanske obrti, še manj seveda šušmarstva, nikjer ni razrešeno. Družbeni dogovori o razvoju drobnega gospodarstva kasnijo, nihče se ne ukvarja s strukturo obrti, o tem, katere je preveč in katere premalo, kaj za delovno organizacijo pomeni, če se njihov delavec med rednim delovnim časom hrani za svoje popoldansko delo. Se manj je mogoče govoriti o nadzoru popoldanskih obrtnikov, preganjanje šušmarjev pa je docela potisnjeno na stranski tir. Da je tako, nam kaže že popolnoma samosvoj odnos vsake občine posebej do vprašanj obrtništva, iz tega pa izvira tudi nezadovoljstvo večine manj podjetnih občanov, ki vsak v svojem okolju vidijo, da obrtniki prijavljajo smešno nizke dohodke, hkrati pa si grade razkošne hiše in se vozijo v luksusnih avtomobilih. Ravnodušno ne morejo gledati tudi na številno druščino šušmarjev, ki nekaznovano opravljajo obrtniška dela, ne da bi od tako pridobljenega dohodka plačali en sam dinar davščin.
DELEGATI TERJALI ANALIZO
Da povsod le niso tako ravnodušni do popoldanske obrti, kaže primer krške občine, kjer so delegati občinske skupščine in konference ZK že terjali, naj se izdela analiza o popoldanski obrti. Zlasti prosvetni delavci menijo, da je popoldanske obrti veliko, s popoldanskim zaslužkarstvom pa zapirajo pota zaposlovanja mladih. Da gre za resen družbeni problem, kaže tudi odločenost medobčinskega inšpektorata za Posavje, da temu pojavu skupaj s skupnostjo za zaposlovanje pride do dna. Podobno je v novomeški občini, kjer na Upravi za družbene prihodke (bivši davkariji) trdijo, da v zadnjem času prihaja celo do odjavljanja popoldanskih obrti, a je po mnenju predsednika komisija za družbeni razvoj na tem področju le preveč stihije. Dovoljenje za opravljanje popoldanske obrti je dobil tako rekoč vsak, če je le imel delavnico in soglasje svoje delovne organizacije. Več jasnosti okoli obrti naj bi prinesel družbeni dogovor o drobnem gospodarstvu, ki ga bo-komite pripravil do decembra. V njem bo analizirano sedanje stanje, s pomočjo pripomb potrošniških svetov po krajevnih skupnostih pa naj bi ugotovili, katere obrti je premalo - tej naj bi dali prednost.
Precej drugače gledajo na popoldansko obrt v metliški in črnomaljski občini. To pot ne bi govorili o tem, da je v metliški občini izmed 399 obrtnikov, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, kar 322 avtoprevoznikov; to, za tako majhno občino nenormalno visoko število teh obrtnikov pa že dolga leta nikogar ne vznemirja dovolj, da bi prišel do dna javni skrivnosti fiktivnih prijav „občanov avtoprevoznikov", ki so v resnici doma iz daljnih krajev. Kot pravi avtor poročila iz metliške občine, je temu lahko vzrok nikoli dovolj polna občinska blagajna. Bolj kot veliko število avtoprevoznikov odgovorne v metliški občini moti to, da imajo veliko šušmarjev. Njih število se je menda še povečalo v zadnjem času, ko je metliški tozd Pionir vzel soglasja vsem popoldanskim obrtnikom, ki sojih dobili še v bivšem TGP Metlika. Ta ukrep je namreč naletel na različne reakcije. Od odobravanja do negodovanja in resnega opozarjanja na težave,	ki	jih prinaša.	V	metliški upravi za
družbene prihodke namreč menijo, da nikakor ne pomeni rešitve za vprašanje popoldanske obrti. Večina	teh	popoldanskih	obrtnikov z delom
verjetno ni prenehala, marveč se je preselila med že tako številne šušmarje. Medtem ko so prej plačevali pavšalni davek in je bilo njihovo dejavnost mogoče kontrolirali, delujejo zdaj mimo vseh zakonskih določil.
ŠUŠMARJE NA ZAKONITO POT!
Podobno	razmišljajo	v	črnomaljski občini.
Med popoldanske obrtnike bi radi spravili čimveč šušmarjev. Z dosedanjimi metodami in kadrovsko šibkimi	inšpekcijskimi	službami namreč šu-
šmarjem ne morejo priti do živega. Pred leti se je pri njih že zgodilo, da so z novim obrtnim zakonom, ki je bolj na široko odprl vrata za popoldansko obrt, legalizirali popoldansko delo stotnije šušmarjev.
Precej različno gledanje na popoldansko obrt zasledimo tudi v organizacijah združenega dela. Novoles in IMV dosledno ne dajeta soglasij za opravljanje obrtniških del v popoldanskem času, druge delovne organizacije pa.- Inšpekcije utemeljujejo svoje ravnanje z bojaznijo, 0a bi delavci potem odnašali domov orodje in material, se med rednim delovnim časom „šparali" za popoldansko delo. Podobno so menili v brežiškem Agrostroju, kjer delavcu niso dali soglasja za popoldansko popravljanje traktorjev. Trije de-
I
f
/
J
/
\
uradna resnica o popoldanski pagaii
V/'
I
STATISTIKA
Brežice: 65 popoldanskih obrtnikov Črnomelj: 195 popoldanskih obrtnikov Kočevje: 111 popoldanskih obrtnikov Krško: 44 popoldanskih obrtnikov, 70 šivilj, ki delajo za konfekcijske tovarne Metlika: 39 popoldanskih obrtnikov
Novo mesto: 182 popoldanskih obrtnikov Ribnica: 70 popoldanskih obrtnikov (številka je približna)
Sevnica: 135 popoldanskih obrtnikov, od tega 40 šivilj, ki doma delajo za Jutranjko in Lisco
Trebnje: 80 popoldanskih obrtnikov Število šušmarjev je v vseh občinah neznano.
lavci senovske Metalne pa so ustvarili z delom za svojo in druge tovarne 236 do 570 tisočakov bruto prometa. Iskrini delavci iz črnomaljske občine doma navijajo dušilke in in kovičijo ploščice, teh je 13, hkrati pa ima še 10 Iskrinih delavcev popoldansko obrt. Poseben primer je gradbeni referent sevniške občinske uprave, ki je z gradbenim nadzorom zaslužil 620 tisoč dinarjev. V trebanjski občini pa bodo imeli delegati zbora združenega dela letos zagotovljeno oskrbo s plinom, saj se njihov presednik popoldne ukvarja s tem poslom.
VSI LJUDJE VSE ZNAJO
Med popoldanskimi obrtniki je zaslediti vse profile. V črnomaljski občini imajo dva popoldanska obrtnika, ki se ukvarjata z mikro-filmanjem, obrtniki izdelujejo učila, odkupujejo zdravilna zelišča, trije imajo neobdavčeno domačo obrt. V Brežicah prevladujejo kovinarji in šivilje, precej je tudi avtomehanikov, kleparjev, strugarjev in strojnih galanteristov, v novomeški občini največ predelujejo kovine, obdelujejo tekstil, precej obrtnikov ustvarja dopolnilni zaslužek v stavbarstvu. V kočevski občini imajo med popoldanci dva dimnikarja, v ribniški občini so poleg kovinostrugarjev še suhorobarji. V krški občini poznajo tudi intelektualne popoldanske storitve. Skratka, v večini primerov skoraj ni najti med njimi storitvene obrti, tako da si v nekateih krajih človek že z veliko težavo najde čevlarja ali podobnega obrtnika. Največ je namreč kovinskih galanteristov, ki pa ustvarjajo s svojo dejavnostjo kar precejšnje dohodke. In vprašanje, ki se zastavlja samo po sebi, je: ali se da v popoldanskem času brez truda in brez pomoči zaslužiti toliko denarja? Če pa tak obrtnik doma vlaga veliko napora v delo, je vprašanje, kako zmore delo v tovarni ali ustanovi, kjer bi pričakovali od njega v sedanji situaciji maksimalne napore.
Kot pravijo v sevniškem Združenju samostojnih obrtnikov, ki šteje 250 članov, ninrugo nič proti dopolnilni obrti, če so ti obrtniki obravnavani enako kot redni. Vendar sodeč po njihovih besedah, v resnici ni tako. Nadzor inšpekcije je pomanjkljiv, zaradi plačevanja davka po pavšalu ne potrebujejo knjig, ni jim mar strokovna usposobljenost. Vendar ne gre vseh popoldancev metati v en koš. Mnogi popoldanski obrtniki so potrebni in koristni, vprašanje pa je, kaj z visoko produktivnimi obratovalnicami. Predsednik meni, da bi popoldance onemogočil že drugačen delovni čas, pa tudi bolj privit davčni vijak.
ŠIBEK NADZOR IN DAVČNA POLITIKA
Ob tolikšnem številu popoldanskih obrtnikov je težko govoriti o ostrejšem nadzoru, še posebej zaradi šibke inšpekcijske službe, ki že fizično ne more opraviti vsega dela. Inšpektorji sicer sodelujejo pri izdaji obrtnih dovoljenj, kontrolirajo cene, kvaliteto blaga in podobno. V praksi pa se dogaja, da rednega ali popoldanskega obrtnika davčni ali delovni inšpektor obišče le enkrat na leto, kar pa je premalo, da bi bil na tekočem o obsegu prometa, o tem, kdo vse dela v delavnici, kakšna je kvaliteta storitev. Resda je med popoldanskimi obrtniki velika večina pavšalistov, ki imajo dohodek le do 50.000 dinarjev, vprašanje pa je, če gre v večini primerov za tako nizek dohodek. In ker je inšpekcija nemočna že v teh primerih, je vprašanje, kako naj odkriva šušmarje. Največ jih odkrijejo na osnovi prijav, katerim botruje zavist, pa še takih prijav mora biti več, da je kršilec kaznovan. To je tudi pojasnilo, zakaj je v krški občini med popoldanskimi obrtniki prijavljen le en zidar. Zato se dopisnik iz Metlike zagrenjeno sprašuje, kakšen je naš odnos do šušmarjev.
GRENKA VPRAŠANJA
Rad bi namreč spoznal človeka, ki je gradil ali gradi ali bo gradil hišo v lastni režiji in trdi, da pri njem ni delal niti en šušmar. Razlogov, zakaj je tako je pa veliko. Prav gotovo pa se nihče ne zateka k šušmarjem iz ljubezni ali zato, da bi dražil redne obrtnike in podjetja.
Obrtnikov je dovolj in nekaterih profilov celo preveč. Vendar pa s tem pisanjem ne pozivamo na gonjo proti njim, še posebej ker si pri nas, recimo, ne moreš dati zašiti hlač, popraviti dežnika ali gospodinjskega stroja. Nekaterih obrtnikov je občutno premalo. Sprašujemo pa se, ali je prav, da je med njimi tolikšno število popoldancev, ki med rednim delovnim časom prav gotovo ne morejo narediti toliko, kot bi morali. In v skladu z rezultati naše akcije se sprašujemo še, kako bomo stopili na prste anonimnim šušmarjem. Potreben bo ostrejši družbeni nadzor, drugačna kaznovalna politika, za vse to pa se nam že v decembru obeta nov zakon, po katerem bo inšpekcija spet prešla pod upravo za družbene prihodke. Brez samozaščitnega delovanja delavcev v združenem delu in ostalih občanov pa tudi ostrejši zakoni ne bodo pomagali. Pri tem namreč ne gre za zdravju in družinskemu proračunu koristno kisanje zelja in repe, ampak po mnenju vseh, ki smo v akciji sodelovali, za resno in pereče vprašanje naše družbe.
V akciji sodelovali: Andrej Bartelj, Zdenka Lindič — DragaS, Pavle Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Alfred Železnik. Gradivo je obdelal in pripravil za objavo Jože Simčič.
priloga	dolenjske
% 4 I V s '
□P
Ozka, precej vijugasta, a asfaltirana cesta se naglo spušča iz Velikega Trna in po približno treh kilometrih prispemo v gručasto vas - Ravni. Spremljajo nas, na obeh straneh ceste urejeni vinogradi, številne zidanice in kaj lahko bi to pot poimenovali kar vinska cesta, saj se ne konča na Ravneh, kamor smo se namenili k Pirčevim. Ker pa je ta priimek v vasi zelo razširjen, povejmo že na začetku, da smo se napotili k Alojzu Pircu z Ravni 3.
56-letnega gospodarja in njegovo ženo Julijano smo zalotili v še zmeraj toplem jesenskem popoldnevu za mizo pred domačijo, ko sta odbirala potaknjence za ribezov nasad. Izjemno plodna prst in zavetna lega obdarita tamkajšnje kmetovalce z dozorelimi pridelki vsaj dva tedna prej kot drugod v bližini. Zato Ravanci gojijo ob ribezu in žlahtnih trtah še sadno drevje in krmilne rastline.
„Bili smo med prvimi kooperanti krškega Agrokombinata. Pričeli smo s prodajo drv zadrugi. Za hosto smo ,zglihali' kar na čez," pripoveduje Alojz, Julijana pa pravi za 23-letnega sina Lojzeta, ki je končal kmetijsko šolo na Grmu, da je rad doma in da se je kratkomalo — rodil za kmeta. Za 16 hektarjev kmetije, njenih osem hektarjev obdelovalne zemlje, se torej ne obeta žalostna usoda kmetij brez naslednikov.
Letos so Pirčevi oddali 7.000 kilogramov ribeza, ki so jim ga plačali po 30 dinarjev kilogram, štirje hektarji vinogradov pa so dali letos komaj pol lanskega pridelka, čeprav neprimerno kakovostnejšega. V prostrani leskovški kleti je tako končalo 14 ton grozdja in 80 hektov vina. „Mi že malo več pridelamo in res nimamo računice, da bi take količine prodajali sami. Navezani smo na Agrokombinat, še od prve pokušnje vina, ki je bila prav pri nas pred 25 leti. Pri grozdju je plačano le 80 odstotkov cene, kupnina pa je v celoti izplačljiva šele maja. Lani so pričeli s tem načinom plačevanja in ne vem, če je prav, da naš denar takole počiva brez obresti," pravi Alojz.
Njegovo razmišljanje znova potrjuje, da kmetu za umno gospodarjenje nista dovolj pridno delo, temveč tudi svinčnik in papir; izračun pa pokaže, kaj se kmetu splača in ali ne bi moral kmetov poslovni partner -v tem primeru kombinat, zaradi večjega občutka poštenosti in zaupanja pristati na odnos dveh enakopravnih partnerjev. Pirčevi imajo v hlevu sedem do osem glav govedi, letos bodo oddali tri do štiri teličke, ob štirih kravah v hlevu pa mleka vendarle ne oddajajo, ker jim je živinoreja pravzaprav postranska zadeva, za vsak
primer. Spoznali pa so, kar je očitno odločilno nagnilo tehtnico v prid sadjarstvu in vinogradništvu, da ob neuravnovešenih cenah mleka in mesa od živinoreje zaenkrat ni pričakovati večjega dohodka, marveč le celodnevno garanje.
„Prvi na Dolenjskem smo imeli mi in sosed Pirc — ribez. Ljudje so zmajevali z glavami, češ robidovje sadijo. Ko pa smo mi obirali, so pričeli resno razmišljati o ribezu še drugi." pojasnjuje gospodar med tem, ko se skozi vinograd približujemo matičnemu nasadu ribeza. Presenečeni opazimo med brajdami trt kar bujno travo, in ko začudenje glasno izrazimo, pove Pirc, da je tudi to ena izmed novosti, ki ima pomen zaradi zadrževanja vlage, trava pa je tudi gnojilo. Tudi ta „prijem" je že našel posnemovalce. In končno po 500 metrih sprehoda med brajdami ugledamo kak poldrugi meter visoko grmičevje. „To je Daniel September, naš matični nasad na 30 arih, sorta, ki je najbolj prilagojena našemu podnebju. Takega grmičevja nimajo niti na Nizozemskem. Celo po 10 kologramov ribeza je že bilo na grmu, skupaj pa šest ton. Iz ljubljanskega Kmetijskega inštituta sprašujejo, kako smo prišli do takega grmičevja. Poleti so prišli na ogled trije avtobusi kmetov in pospeševalcev iz Šmarja pri Jelšah, strokovnih ekskurzij pa je bilo še več," ponosno razlaga Alojz Pirc, ko se ozira po grmičevju.
Poizvedovanje za pot proti Pijani gori nas je predzadnjo nedeljo v novembru znova zaneslo na Ravni in na polju kmetije Pirčevih smo opazili mlade obraze. Bodoči gospodar Lojze, njegov 20-letni brat Vid, ki se je ravno prejšnji dan vrnil od vojakov, ter domači so sadili potaknjence. „lz enoletnega lesa se režejo potaknjenci, saj dvoletni
les je že prestar in ne požene tako lepe korenine. Porhembno je, da jih dobro opereš in zaščitiš proti sivi plesni. Bolj jih je treba tudi škropiti. ^Najboljši škropivi sta bajleton in karathane," nas pouči Lojze, ki mu je kmetovanje očitno koristno delo in konjiček. Vid, po poklicu trgovec, pa meni, da je od vzgoje nežnih, občutljivih potaknjencev precej odvisno, če bodo prihodnjo jesen zrasli 50 do 100 centimetrov visoki poganjki. ,,V našem matičnem nasadu ribeza so tri leta selekcionirali, odbirali grme. Strokovnjaki so potem vsakemu grmu dali oceno in na osnovi tega smo dobili dovoljenje za vzgojo sadik. Letos je sadika po dvajset dinarjev, kar je v redu cena," pripoveduje Lojze in se ne da motiti pri delu. S potaknjencem preluknja slab meter široko tanko črno plastično folijo na tleh na treh koncih v širino. Tako nastajajo tri vrste zas^enih potaknjencev, pri slehernem pa mora skrbno paziti, da gleda iz folije le en oček. Spomladi bo iz folije prikukal poganjek, ki mu pravijo po domače kar mladička. In tako bodo zasedili na petnajstih arih njive 15 do 16 tisoč enoletnih potaknjencev iz lastnega matičnega nasada. Jeseni pa bodo na vrata kmetije spet trkali številni kupci, saj rek, da se dobro blago samo hvali, v tem primeru še posebej drži. Kdor hoče obilno letino ribeza, skuša poiskati najkrajšo pot do kmeta, čeprav pravzaprav Agrokombinat v svojih trgovinah proda večino pridelka. Pirčevi z Ravni 8, ki so letos nasadili okoli tisoč sadik jablan, pa še kar naprej skušajo iz plodnih tal ..potegniti" čim več. Če bo več cvenka v njihovem družinskem proračunu, bo to dobro še za druge, za nas, ki hočemo več hrane pridelati doma.	PAVEL	PERC
Vsakdo ne more vedeti vsega, vsi ljudje pa vedo vse. Tega pregovora, se držijo v Stillesu, znanem sevniškem izdelovalcu stilnega pohištva in notranje opreme. Z dr. Jožetom Kovačem z ljubljanske biotehniške fakultete so se konec oktobra dogovorili o načrtu, kako bi med delavci vzbudili interes za dopolnjevanje in izpolnjevanje programov v proizvodnji. Izpodbuditi nameravajo dodatna prizadevanja, kako bi bilo mogoče tudi poenostaviti izdelavo. Program, ki ga skušajo z dr. Kovačem prve decembrske dni še dodelati, zajema tudi anketo, ki jo bo dobil v roke sleherni od zaposlenih. Direktor inž. Jože Peternelj navaja to usmeritev kot naravno pot razvoja tovarne. Če so do leta 1976 nekako vlagali predvsem v tehnologijo in zidove, pred nedavnim odprli še tovarno zvisoko standardizirano proizvodnjo za sedežno stilno pohištvo na Kladju pri Blanci, ne želijo sedaj zanemariti iskanj pri nadaljnjih tehnoloških izboljšavah. V tem gospodarskem položaju je to še toliko več vredno, ker temelji na domačem znanju.
S tehničnimi izboljšavami ali skratka inovacijami imajo v tej tovarni lepe izkušnje. Posebna komisija dela že po preizkušenem pravilniku. Ob 35-letnici tovarne in prazniku sevniške občine so pred zbranimi delavci in številnimi poslovnimi partnerji podelili šestero priznanj delavcem za tehnične izboljšave. Poleg pismenih priznanj so prejeli tudi ustrezno nagrado v denarju, ali kot temu pravijo, udeležbo na dohodku.
Izboljšava mojstra Antona Hrovata — 30 let že dela na rezkarju — in mizarja Ivana Jeneta iz tozda Notranje opreme je tudi povezana s tem strojem. Dognala sta sistem za rezkanje okroglih plošč. Jene ima zasluge še za izboljšavo na enem stroju. Podaljšal je formatno žago za obrez plošč.
Mojster Anton Novšak iz Loga pri Boštanju je znan tudi bralcem Dolenjskega lista po svojih umetniških intarzijah. Pravzaprav se od vsega začetka v tovarni ubada s sestavo drobnih in raznobarvnih koščkov furnirja v čudovite rože ali karkoli. Številne zahtevne sestave pridejo do izraza šele v do pičice enakih ponovitvah. Takšne so bile interzije za kabinet predsednika Tita. Podobno je bilo z več enakimi intarzijami za drug reprezentančni objekt. Mojster Novšak je izdelal več negativov ozrioma osnov, da je bilo mogoče naenkrat odrezati več slojev furnirjev. Sicer še vedno natančno in zamudno delo je bilo opravljeno dosti preje.
Brusač Ivan Kranjc in Janez Bezjak, delavec na stroju, sta družno izdelala posebno šablono in rezila, s katerima sta poenostavila izdelavo elementov za stole. Ta šesterica je bila, kot rečeno, že nagrajena. Nabirajo se še novi predlogi. Eden prihaja s sedmimi novimi rešitvami. Dosedanje izkušnje z inovacijami v Stillesu dokazujejo, da delavci, četudi opravljajo pvosem serijska dela, razmišljajo, kako bi izboljšali svoja orodja in stroje. Nihče jih navsezadnje ne pozna bolje od njih, saj delajo z njimi dan za dnem.
ALFRED ŽELEZNIK
Do zanimivih rešitev so prišli ti Stillesovi mizarji, bodisi povsem preprosti mojstri, navadni delavci ali vzdrževalci. To so zvesti graditelji kolektiva, nekdanje Mizarske proudktivne zadruge, kot npr. Anton Novšak, ki dela tudi že 35 let, Anton Hrovat, ne dosti manj ali mlajši, kot npr. Kranjc, Bezjak, Jene ... Opisi izboljšav v zajetni mapi predsednika komisije za inovacije v Stillesu, sicer pa tehnologu v pripravi dela Draga Kršla govorijo v svoji jedrnatosti sami zase. Nadvse koristen je predlog izboljšave, sedaj že dodobra preizkušene v proizvodnji, ravno tako dolgoletnega sodelavca Stillesa Alfonza Bobeka. S po njegovi zamisli izdelanim pripomočnikom na nadmiznem gornjem rezkarju je spremenil postopek pri izdelavi elementov za stole. Prejšnje tri faze izdelave je združil v eno. Letni prihranek v proizvodnji je bil ocenjen na 65.000 dinarjev. To se komu lahko zdi malo, vendar je treba pripomniti, da je ta prihranek ocenjen na lansko količino proizvodnje. Ko bo z vso zmogljivostjo stekla proizvodnja v novi tovarni, denimo 15.000 stolov letno, bo ta prihranek neprimerljivo večji.
Bobek torej ni v Stillesu kar tako nastavljalec strojev. Ko sta s pomočjo brusača izdelala posebno rezilo, polizdelek pa se še s pomočjo posebnega loka lahko varneje vodi po sicer med
STROJI, KAKRŠNIH
ZAHOD
NE PREMORE
mizarji znanem nevarnem rezkarju, se je izboljša- mogli ponuditi ne Nemci ne Francozi. Znan la tudi kakovost obdelave. Še več: ko so se ob francoski izdelovalec strojev je nekaj podobnega gradnji nove tovarne pri Kladju zanimali tudi za pripeljal celo na ljubljansko gospodarsko razsta-tuje stroje, so uvideli, da na vsem Zahodu ne višče. Bobek ga je kajpak preizkusil kar na sejmu, premorejo stroja za takšno specialno obdelavo, „Ni šlo, naša rešitev je bila boljša," pove pred-kot je nastal po Bobekovi izboljšavi. Rešitve niso sednik komisije Drago Krošl.
Začetek ene romskih pesmi, zapisane v okolici Črnomlja, je takle: Oj, romnije/ so kerav/ kaj merav, kar se v prostem prevodu glasi: Oj, žena, / kaj boš naredila, /ker bom urml.
Zlata Kosec, žena Lada Kosca (prej se je ta družina pisala Hudorovac, a so se prepisali), je naredila, kar ji je mož naročil večer pred svojo smrtjo: šla je iz Lokev v Črnomelj, da bi se dogovorila za pogreb na pokopališču v Vojni vasi.
Lado Kosec je umrl v 33. letu starosti za posledicami srčne bolezni. Za Rome iz naselja Lokve velja, da so najbolj urejeni, da je tam največ redno zaposlenih, najmanj nepismenih, da otroci redno hodijo v šolo. K taki podobi naselja je gotovo svoje prispeval tudi Lado Kosec, saj je bil celih 15 let redno zaposlen v črnomaljskem tozdu IMV, kjer je delal kot hlodar.
„Prvič je bil na bolniški letos maja, ko so zdravniki ugotovili, da je težak srčni bolnik," je povedala Zlata, ki je v pismu, naslovljenem na naše uredništvo, zapisala, da je nesrečna žena, mati štirih mladoletnih otrok, na katero se je zvalilo hudo trpljenje. S tem trpljenjem pa Zlata Kosec ni mislila samo na smrt moža, skrb za štiri otroke, kako nadaljevati začeto gradnjo hiše, marveč 'tudi vse, kar se je dogajalo v zvezi s pogrebom pokojnega Lada.
„Tisti večer, preden je mož umrl, mi je rekel, da bi bil rad pokopan na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi, saj je v 15 letih službe v Črnomlju gotovo nekaj prispeval tudi za tamkajšnje pokopališče. Pa ne samo to: vsi umrli iz našega dela romskega naselja v Lokvah so pokopani v Črnomlju, iz dolnjega dela naselja pa na pokopališču v Otovcu." Za prostor na črnomaljskem pokopališču naj bi plačali dva tisočaka. „Ko smo nesli denar, ki so nam ga dali v IMV, ga niso hoteli vzeti, češ da moramo pokojnika pokopati na . pokopališču v Otovcu," je pripovedovala Zlata.
Če na Otovec, pa na Otovec! Naslednji dan so šli Romi na pokopališče ob otovški cerkvi, da bi skopali jamo. Vendar tudi tokrat ni bilo nič. Vaščani jim tega niso dovolili, češ da naj ga pokopljejo v Črnomlju, kamor spada. V Črnomlju pa spet o tem niso hoteli nič slišati.
„Bilo je grozno. Mož je ležal mrtev, pa dva dni nismo vedeli, kje ga sploh lahko pokopljemo. Vsa stvar me je pripravila tako daleč, da sem hotela, da bi kar na vrtu skopali jamo in vanjo položili moža. Potem je le iz Črnomlja prišel možak, ki je povedal, da ga lahko pokopljemo na Otovcu. Kljub temu je nekaj vaščank godrnjalo, da to ni prav in da se bodo pritožile. Za Roma, čeprav je vseskozi živel od svojega poštenega dela, očitno tudi v zemlji ni prostora," je svojo žalostno pripoved zaključila Zlata Kosec.
Res je. Cigani že vseskozi umirajo, precej jih je pokopanih tudi na „civilnih" pokopališčih, nekaterim so svojci postavili tudi spomenike. Otroci Zlate in Lada — v 15 letih zakona so se jima rodili štirje — si bodo hočeš nočeš za vse življenje zapomnili, da njihovega očeta niso hoteli pokopati. Kdo jim bo razlagal, da mama ne bi smela siliti, naj ga pokopljejo v Črnomlju, ampak da bi morali takoj v Otovec? Cigan je pač Čigan, tudi če je skušal živeti tako kot ostali, če je bil v službi, skrbel, da otroci hodijo v šolo. V želji, da bi se razlikoval od tistih Romov, od katerih seje hotel razlikovati, je celo spremenil priimek. Konec koncev ne gre niti za te človeške spodrsljaje ob smrti nesrečnega Kosca, marveč za naš (ne črnomaljski, kjer številne težave pri reševanju tako imenovanega romskega vprašanja zgledno rešujejo) z občutkom večvrednosti zaznamovani odnos do ljudi, ki se razlikujejo od obdajajoče jih večine.
Kaj bo Zlata dala vklesati na spomenik na grobu svojega moža?
Romsko pesem Lado, Lado, /tu mange phukaf/ te hi phaori aja kali p'uf/ so tu učharel, kar pomeni Lado, Lado, povej mi,/ kako težka je črna zemlja,/ ki te pokriva, ali kratice N. P. V. M. (Naj počiva v miru)?
A. BARTELJ
po poklicu mama
Na Ratežu 44 je po zunanjosti in notranjosti njša, ki bi lahko stala sredi mestnega jedra. V bivalnih navadah razlike med mestom in vasjo čedalje bolj izginjajo. Pri Mihaličevih imajo vežo Vso obito z lesom, kuhinja z oranžnim pohištvom 'n gospodinjskimi stroji je bleščeče čista, iz nje se
gre v dnevno sobo. V družini je bil dolga leta zaposlen le mož kot uslužbenec sodišča, žena pa je doma skrbela za njivo in dva otroka.
Ustaljeno družinsko življenje se je nekega dne pred dvema letoma čez poč obrnilo. O tem pripoveduje Ana Mihalič:
„Mož je kot član socialnozdravstvene komisije v krajevni skupnosti Brusnice dobil vabilo na nujno sejo, češ, da morajo rešiti problem treh otrok v reji v Suhadolu, kjer je rejnica v tednu dni zbolela in umrla. Pri večerji je o tem pripovedoval, pa je hčerka Brigita (zdaj je že študentka na ekonomski fakulteti) rekla: „Pa vzemimo mi punčko, če nima kam!" Dogovorili smo se, da jo bomo res vzeli, dokler ne bi uradno dobili druge rejnice za te otroke. Ampak na seji v Brusnicah niso na hitro našli nobenega rejnika za ostala dva Mavričeva rejenca, pa je privedel k nam poleg dekletca, ki je imelo 7 let, še bratca Borisa, starega 9 let. Najstarejši, Franci, je kak mesec dni še ostal v Suhadolu, potem smo dobili še njega. In ni bilo začasno, ampak so vsi trije ostali. Z našima otrokoma so se hitro spoprijateljili in tudi midva z možem sva se tako navezala na vse tri Mavriče, da jih nisva mogla več dati od hiše."
Tako se je začelo rejništvo Ane Mavrič, ki je danes ena od edinih dveh poklicnih rejnic v novomeški občini. Vsega skupaj je v reji 51 otrok pri 35 rejnicah, Mihaličevi pa je postalo rejništvo poklic. Je zavarovana, teče ji pokojninska doba, od Centra za socialno delo pa dobiva rejnino, kakršna velja za vse rejnice v Sloveniji.
Trije Mavričevi otroci so doma iz Brezovice pri Šmarjeti. V družini so zaradi alkoholizma in ločitve staršev nastale tako hude razmere, da so morali otroke dati drugam. Kaj vse so morali v zgodnjem otroštvu doživeti, jim je v najskritejšem kotičku srca ostalo kot huda mora. Poredko snidenje z mamo jih ne vzradosti. Mihaličevo kličejo mama, obnašajo se v hiši kot v pravem domu, in če jih včasih podražijo; da bodo šli domov, nočejo o tem niti slišati. „Od tod nikomor več," se oglasijo in oklenejo nove mame.	t
Gotovo pa so bila doživetja na Brezovici pri starših zelo huda, kajti oba mlajša se težko učita. Živahna sta, spretna, ampak v šoli težko uspevata. Majdico so po nasvetu kategorizacijske komisije poslali v šolo v Preddvor pri Kranju, od tam pa prihaja na Ratež le za praznike. In obiskat jo gredo. Pa večkrat jo pokličejo po telefonu, da se ne čuti osamljeno.	\
Boris hodi v 7. razred brusniške šole in tudi njemu gre težko, pa vendar gre, medtem ko je Franci v brežiški trgovski šoli. Fant si je izredno želel postati miličnik in hudo razočaranje je doživel, ko ga niso sprejeli samo zato, ker je bif dva centimetra premajhen. Ker mu ta želja ni bila izpolnjena, je šel za trgovca. Ob koncu tedna redno prihaja domov.
„Lani so šli vsi trije rejenci s kolonijo na letovanje v Fazan pri Portorožu. Tako smo jih pogrešali, da bi jih najraje šli iskat. Hiša je bila brez njih prazna. In samo zato, ker smo jim privoščili morje, nismo šli ponje," je rekla njihova rejnica.
Hudo jim je za Majdico, ker je morala po nasvetu strokovnjakov začasno z doma. Najmlajša je, najbolj občutljiva, zato ji posvečajo toliko več pozornosti, kadar ima več dni prosto in pride domov. Vedo, da je v njeno dobro, če se bo izšolala, in ker se je dekletce že privadilo spet novemu okolju, je bolečina že manjša.
Mihaličev primer, ko sami sicer skromno živijo, vajeni so delati vsi zapovrstjo, pa vendar imajo globok čut do sočloveka, je, žal, osamljen. Morda pa ljudje sploh ne vedo, da rejništvo lahko postane poklic? Lahko, če so v reji vsčy trije otroci. In marsikje, kjer lastnih otrok nimajo, p a se žena sama vrti po hiši in posestvu, bi bilo lahko živahneje, prijazneje, če bi se odločili za sprejem tujih otrok pod streho, otrok, ki v pravem domu doživljajo tako hud pekel, da je zanje bolje, če gredo od lastne matere. In takih je še nekaj, pa ni rejnic.	RIA	BAČER
I	priloga	dolenjskega	lista
NEKAJ
STEZIČARJU
TONETU
SREBRNJAKU
V šolskem letu 1954/55 so „Stezice" v številki, ki je izšla malo pred zimskimi počitnicami, na uvodnem mestu priobčile članek „2 roko na srcu", s katerim sta podpisana osmošolca Stane Pevec in France Novak napadla nezainteresiranost novomeških gimnazijcev, zlasti višješolcev, za kakršnokoli izvenšolsko udejstvovanje. Ugotavljala sta, da na gimnaziji ni krožkov, razen literarnega, akoravno bi bila potrebna vsaj še marksistični in recitacijski. Zapisala sta, da nimata nič proti plesu in zabavi, samo to pa je za mladega človeka, ki hoče postati izobraženec, odločno premalo. Življenje je realnost, zato se je treba nanj vsestransko pripraviti, ne pa mu iti naproti s kalejdoskopom na očesu. Pisca sta se čudila, da mrtvilo in tolikšna brezbrižnost prav nič ne motita niti mladinske organizacije, ki je sicer prva poklicana, da kaj ukrene.
Tedanji gimnazijci se spominjajo, da je po izidu teh ..Stezic" na šoli hudo završalo in da je številka, čeprav izdana v vsega trinajstih izvodih, povzročila pravi razkol med dijaštvom in profesorji. Hipoma sta nastala dva tabora, od katerih je bil številčno in miselno močnejši tisti, ki je stopil na Pevčevo in Novakovo stran. Še več, članek „Z roko na srcu", ki je bil za tiste čase in v razmerah, kakršne so prevladovale na šoli, zelo pogumno dejanje, je postal temu taboru celo nekakšen manifest. V njem poudarjene misli in zahteve so kmalu padle na plodna tla in doslej ovirano in pri zagovornikih mlačnosti malone žigosano dijaško udejstvovanje se je razmahnilo še pred koncem omenjenega šolskega leta. Predvsem se je povečal krog mladih literatov, ki se je zbiral v literarnem krožku in okrog ..Stezic".
Jedro literarnega ustvarjanja na novomeški gimnaziji so seveda predstavljali starejši, zrelejši dijaki, ki so s svojimi, pretežno pesniškimi prispevki sodelovali v „Stezi-cah" že od njihovega osnovanja in napolnili z verzi tudi obe številki ..Brstja", predhodnika ..Stezic". Naj na tem mestu povemo, da se je pred ..Brstjem" ali sočasno z njim pojavilo še eno glasilo, ki pa dlje od ene številke, izdane v enem samem izvodu, ni prišlo. To so bili ..Zvončki", rokopisni (šolski) zvezek s pesmimi nekate-
rih gimnazijcev, ki so bili kasneje vodilni sodelavci tudi pri ..Stezicah". Za izdajo te ..zbirčice", ki se je kmalu založila ali izgubila v gimnazijskem mladinskem arhivu, kamor je bila poslana, je poskrbel Stane Pevec, takrat petošolec.
Vsega tega ne omenjamo, ker bi hoteli biti dopolnjevalci tega, kar se že ve o rokopisnih dijaških listih na novomeški gimnaziji. Pač pa pišemo (tudi) o ..Zvončkih" zato, ker je v njih objavil svoje prve verze Tone Srebrnjak, četrtošolec, doma iz Gabrja. Prav gotovo je bila to prva objava tega nadarjenega fanta izpod Gorjancev, saj druge možnosti, da bi stopil pred javnost na tak način, ni imel, če izvzamemo, da so njegove stvari v rokopisu prebirali sošolci, ki jim je zaupal. Tone je bil vrstnik tiste generacije, ki jim je usoda namesto brezskrbnega otroštva namenila vojne strahote in so prej gledali smrti v oči kot v velike začetnice osnovnošolskih abecednikov. Zato je nenavadno hitro dozorel, se zresnil in se ukvarjal s povsem moškimi zadevami že tedaj, ko je po starosti sodil med kratkohlačnike. In pisanje pesmi v času, ko so drugim rojile po glavi igrače in sploh otročarije, šteje za moško zadevo.
V pesmih, ki jih je priobčeval predvsem v ..Stezicah", pred maturo 1956 pa tudi v takratni mladinski reviji ..Mlada pota", in jih nekaj objavil tudi v ..dolenjskem študentu", prilogi Dolenjskega lista, je njegova možatost še posebej poudarjena. Izpovedoval je ljubezen do dekleta, matere, narave, tožil o neuslišanih željah, se predajal hrepenenju, ob tem pa upesnjeval spoznanja o goljufivi sreči, odtujenosti soljudi, o usodi, ki človeku tako prera-da pokaže neprijazen obraz. Motivno so njegove pesmi prepričljive, lepo zaokrožene, le v obdelavi mu je verz kdaj pa kdaj zašepal, zašel v nerodnost ali se sprevrgel v gostobesednost. Vendar so pri človeku, ki se šele razvija in izpolnjuje, take ..pregrehe" zoper poezijo, tudi liriko, odpustljive. Tone pa je dokazal, da bi zmogel še več, da bi se razvil v dobrega pesnika, ko bi mu to bilo omogočeno. Velik razvoj je pokazal že v pesmih, objavljenih v ..Stezicah", ves čas je marljivo pesnikova! in se udejstvoval, zato je bil eden od tistih, ki se ga niso prav nič tikale razmere, po katerih sta udarila njegova stezičarska kole-
Pleteršnik je ves čas živo spremljal dnevne dogodke, vendar ne samo kot opazovalec. Posegal je v na vsa področja javnega življenja in se opredeljeval predvsem ob vprašanjih slovenstva in slovenščine. Tako se je na primer 1868 odločno zavzel za to, da ne bi izgubili beneških Slovencev in v svojem članku nakazal rešitev v avtonomni Sloveniji.
V knjigi Slovanstvo sta vzbudila pozornost dva njegova pomembna spisa pod naslovoma ..Slovenci" ter „Hrvati in Srbi". Tisti o Slovencih je prvi večji poskus celovitega prikaza narodne zgodovine.
Po štiridesetem letu življenja je prof. Pleteršnik večino svojega znanja in časa posvetil zahtevnemu in dolgotrajnemu slovarskemu delu. Zbiranja slovenskega besedišča se je lotil zares temeljito že 1880 kot Levstikov sodelavec pri sestavljanju slovensko—nemškega slovarja. Pleteršnik je sčasoma prevzel nase glavno breme za pripravo tega obsežnega besednjaka, po katerem je tudi zaslovel.
Ostal je zvest želji, da bi bil slovar čim bolj veren odraz zgodovinskega razvoja slovenskega jezika, da bi vseboval vse dotlej zapisane besede in vse žive narečne izraze. Njegova velika zasluga je, da je spodbujal zbiranje živega besednega zaklada in da ni zapiral vrat sodobnemu literarnemu in znanstvenemu jeziku. Za nepotrebne • izposojenke in tujke iz časnikarskega jezika pa v slovarju j ni našel prostora. Med zbiralci gradiva so mu bili v naj- j večjo oporo Miklošič. Zalokar in Caf. Pleteršnik je kljub prizadevnosti sodelavcev sproti spoznaval, da potrebuje j širši krog ljudi, sicer ne bo mogel zapolniti vrzeli, ki jih je opažal. Pogrešal je predvsem narečne izraze, zato je i ubral še drugo pot. K sodelovanju je pritegnil izobražen- j ce in dijake in jim zabičal, naj verno zapisujejo besede tako, kot jih ljudje izgovarjajo, označijo poudarjena mesta in prikažejo njihovo rabo v besednih zvezah. Na ta način je zapolnil marsikatero praznino v živem narečnem zakladu.
Prvi snopič Pleteršnikovega slovarja je bil natisnjen 1893, zadnji pa je prišel na svetlo 1895. Obširnega slovarja so se veselili vsi, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju, najbolj pa Pleteršnik, saj ga je lahko štel za svoje življenjsko delo. To ni bil slovar le za znanstvenike, ampak knjiga za vsakdanjo rabo. Avtor je v njej določal izreko, glasove in naglase knjižnega jezika ter s tem uzakonjal pravopis in pravorečje.
Po izidu slovensko—nemškega slovarja si Pleteršnik ni privoščil miru. Sodeloval je pri nastajanju VViesthalerje-vega latinsko—slovenskega slovarja. Značilno za tega neutrudnega jezikoslovca in zgodovinarja je, da se ni nikdar zapiral pred življenjem, da se je rad odzival vabilom za sodelovanje v prosvetnih in znanstvenih društvih. Za svoje znanstveno delo je prejel več odlikovanj in 1899 je postal tudi dopisni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu.
Življenjska pot se mu je iztekla v Pišecah, kamor se je vedno rad vračal. Umrl je v triinosemdesetem letu 13. septembra 1923 in je pokopan na pišečkem pokopališču.
ga Pevec in Novak z uvodoma omenjenim člankom. Vse Srebrnjakovo pisanje, zdaj, žal, le zapuščina, dokazuje, da se je bil že v mladosti odločil imeti poezijo za neločljivo življenjsko in duhovno sopotnico. Pesmi je pisal vseskozi, tudi v kratkotrajnih letih študija in službovanja, tako rekoč do svojega tragičnega konca, ki ga je bil — duševno ubit — storil nekega meglenega jesenskega dne pred poldrugim desetletjem v svojem rojstnem kraju pod Gorjanci.
Prof. Jože Škufca je bil eden tistih Srebrnjakovih sošolcev, ki jim je mladi poet najbolj zaupal. Takole se spominja časov, ko sta s Tonetom drugovala in preživljala skupne ure na gimnaziji in v šmihelskem internatu, kjer so stanovali dijaki iz oddaljenih krajev:
..Pesniško in človeško se je Tone bolj odpiral v internatu, kar je seveda razumljivo. Večkrat je pesmi, o katerih je menil, da so vredne javnega pretresa, tudi recitiral. Po zrelosti nas je prekašal, čeprav smo bili ista generacija in zaradi vojne nekoliko starejši. Nekoč nam je pripovedoval o svojih pesniških možnostih in tistih, ki jih je slišal na posvetu mladopotovcev. Presenetil nas je s svojo razgledanostjo po poeziji, to je bila za nas redkost. Pesnikoval je večinoma ponoči. V učilnici je često gorela luč. Včasih je meril ritem pesmi kar z udarci ob posteljno stranico. Seveda vsi v sobi niso vedeli, kaj pomeni to tolklanje, in so včasih negodovali. Mnogo je prebiral Ketteja, Župančiča, Antona Vodnika, Baudelaira, Malarmeeja in druge simboliste. Nenehno se je učil ritma in izraza. Veliko je dal na ritem, rimo, sploh na pesniško disciplino. Napisal je precej sonetov. Spominjam se, da so njegove pesmi krožile v prepisih. Ne med vsemi, ampak samo med nekaterimi sošolci, ker se razred ni zmenil za to, kar dela. Nekoliko drugače je bilo, ko je postal nanj pozoren prof. Janez Kolenc, tudi sam pesnik. Mislim, da je bilo to v sedmem razredu gimnazije, ko sta pri ..Stezicah" prevladovala Pevec in Novak in Srebrnjak kot drugačna natura jima ni mogel biti povsem enakopraven. Dvignil seje šele po njunem odhodu, ko je postal tudi urednik ..Stezic". Kasneje se s Tonetom nisem veliko videval, saj sem bil večinoma v Ljubljani na študiju."
Do nedavnega so bili vsi, ki so Srebrnjaka poznali, prepričani, da obsega njegov pesniški opus le tisto, kar so lahko prebrali objavljenega in kar so nekateri hranili kot spomin nanj. To jesen pa je matična knjižnica v Trebnjem nenadoma dobila sveženj Srebrnjakovih pesmi, ki jih je bil še sam avtor nekoč pokloni! osebi, s katero se je bil spoprijateljil. Prijateljem je to sicer nekoč omenil, nihče pa ni vedel, za kaj pravzaprav gre. Tako imamo zdaj pri roki zbirko 25 pesmi, ki jih je Tone Srebrnjak napisal v letih 1955 — 1960.
Nekakšno nostalgijo, nekakšno samoodpoved je slutiti v teh pesmih, od katerih nekatere še niso bile objavljene. To je kot mala oporoka, poslovitev od ljubega človeka, slovo od pesnikove mladosti. Slovo od življenja. Taka je tudi „Veš, nocoj". Mnogim se bo zdela malce staromodno ubrana, je pa zato iskrena v vsem svojem tkivu.
Preberimo:
Veš, nocoj so moje dlani v tvojih laseh sanjale, kot da bi v teh mehkih laseh srečo iskale.
Veš, nocoj so moje oči v tvojih korakih vasovale, pa se mi včasih zazdi, kot bi nečesa se zbale.
Veš, te moje dlani le po sreči hrepenijo, veš, te moje oči
pa se vedno, se vedno slovesa bojijo.
In ena sama melodija je v njej, da kar sili v napev. Kot kakšna ljubezenska Kajuhova! Tudi zato nam je žal Toneta Srebrnjaka. Sicer pa bi on na vse, kar je tu zapisano, kratko rekel: „Ja, fantje, kaj ga pa lomitel" Potem pa dodal: „Če mislite, da je tako prav, pa naj bo." Ampak to je bilo potrebno povedati.
I. ZORAN
Slovenski besedi postavil spomenik
<~>P	O)
/t^.< 'ct*
co
s
/e,S, ^ >'
>
o
s
/ /t*	a	*rJ
^	^	'»l/
„	jr1* ^ "*V*/	J*
/f 't* .vVr S‘d	|
Naj novejšo pridobitev krajevne skupnosti, dom s kulturno dvorano in skromno knjižnico, s pošto in zdravstveno postajo pod skupno streho, Pišečani povezujejo s spominom na jezikoslovca Maksa Pleteršnika, za slovensko kulturno zgodovino zaslužnega rojaka. Pred vhodom v dom so 28. novembra odkrili' plaketo (delo akademskega kiparja Vladimirja Štovička), v veži pa so odstopili prostor za stalno razstavo o njegovem delu.
Maks Pleteršnik je bil rojen na današnji dan, 3. decembra 1840 v Pišecah. Pridnost in nadarjenost sta uka-željnemu fantiču po osnovni šoli v domači vasi odprli vrata celjske gimnazije. Postal je eden najboljših dijakov. Po maturi se je podal v veliki svet novemu znanju naproti. Tako je prispel na Dunaj, kjer so se tedaj stekale poti mnogih slovenskih izobražencev. Mladi Pleteršnik se je vpisal na univerzo. Študiral je latinščino, grščino in slovenščino.
Z diplomo v žepu je 1863 zapustil Dunaj in zaprosil za dužbo na domačih tleh. Dodelili so mu jo na gimnaziji v Mariboru, ga leto dni pozneje premestili v Celje, od tam pa kmalu še v Gorico in Trst. Profesorja je bržkone ves čas mikala le Ljubljana, zato je zaprosil za službo v tem mestu. lzpo'iili so mu željo in tako je Maks Pleteršnik 1871 postal meščan bele Ljubljane, kjer se mu je na prelomu stoletja iztekla službena doba.
Bil je vesten profesor in dober vzgojitelj mladega rodu, vendar je bil ta delokrog -anj preozek. Pritegovalo ga je še drugo delo. O tem pričajo številni članki, zgodovinski sestavki in poljudne zgodbe iz antičnih časov, s katerimi je bralcem približal dogodke iz grške in rimske preteklosti.
PRODIRANJI V PAJI-I™
zemlja/emljazemlja
branko gradišnik
prebrali smo
skrivnostna
zemlja
sovnim paradoksom, ki nastane pri možnosti potovanja skozi čas; junak ubije samega sebe. Toda obe zgodbi uvajata v naslednje svet brez boga, nesmiselnega, pa vendar še vedno polnega skrivnostnega in nenavadnega.
Gradišnik v preostalih besedilih zbirke ne potrebuje več elementov znanstvene fantastike ne vesoljskega prostora. Svoje junake naseli v naš vsakdanji slovenski svet, v naše glavno mesto, v bifeje, na ulico, v vsakdanjo službo itd. Toda v tem vsakdanjem svetu vstajajo slutnje skrivnostnega, četudi včasih zabrisane z dvomom, pijansko blodnjo, psihično na-četostjo junakove osebnosti. Med zaključnimi besedili je črtica „Spočetje", v kateri Gradišnik literarno doživlja spočetje kot uresničevanje volje po življenju v materialni svet. Čutiti je, kot bi se avtorjev temeljni napon iz zagonetnega, skrivnostnega sveta selil na zemljo, v pravi dom človekov. Tako videna je zbirka „Zemljazemlja-zemlja" zaokrožena celota, katere globlje vezi in povezave bi najbrž natančneje odkrila poglobljena analiza te zanimive in branja vredne knjižne novosti.
M. MARKELJ
redna zbirka
Na dan rojstva (3. decembra) pesnika, po katerem nosi ime, Prešernova družba dostavlja naročnikom redno knjižno zbirko. Letos se je to zgodilo že devetindvajsetič, pošiljka pa vsebuje pet knjig.
Koledarski del ..Prešernovega koledarja” je tokrat opremljen z barvnimi posnetki del slikarja Maksima Gasparija; slike je izbral S. Mikuž, ki je prispeval tudi zapis o umetniku. V literarnem vložku najdemo kratko prozo M. Kranjca, P. Zidarja, K. Grabeljša, M. Malenškove, V. Kavčiča, T. Svetine, F. Brenka, J. Čopa in M. Mikelna. Spomine na brata Louisa obuja F. Adamič, V. Grmič piše o položaju kristjana v samoupravni socialistični družbi, J. Smole o podobi današnjega nemirnega sveta, ta sestavek pa svojevrstno
dopolnjuje A. Trstenjaka pisanje o samomoru kot grozečem zlu porabniške družbe. I. Sedej razčlenjuje posebnosti kmečke in sodobne ljudske umetnosti, zanimiv je V. Šlambergerja prikaz zgodovine Kosova, Č. Skodlarja zapis načenja nekatere pojavne oblike umetnosti, J. Gregori piše o ogroženosti živalstva na Slovenskem, J. Dolenc, ki je sestavil kroniko zadnjega leta, pa je prispeval tudi besedilo o gregorijanskem koledarju.
„Ljudje po Osojnikom" je naslov romana, v katerem je France Bevk popisal moralni in socialni položaj svojih kmetskih rojakov med svetovnima vojnama. Kot že v poprejšnjem podobnem delu („Smrt pred hišo") tudi v pričujočem ni podal literarno mogočnega kmetijskega lika, gre za prikaz usod več ljudi — in temu primerno v romanu ne najdemo z vseh plati razčlenjenih duševnih in socialnih stanj junakov pa posledic njihovih dejanj. A zato je Bevkovo besedilo vseeno vredno pozornosti, ne nazadnje iz razloga, ker kaže pisateljevo vero v „kmetiškega človeka, ki nam je ohranjal rod in zemljo na tleh, na katerih je grozilo raznarodovanje" (I. Potrč).
Slovensko literarno tvornost zdajšnjega časa zastopa Smiljana Rozmana roman „Ta glavna Urša". Pripoved teče o dogodiv-
raipeutuNii
ščinah naslovne junakinje, o dekletu, ki (kajpak ne brez težav) odrašča v krogu družine, v šoli, na izletih ...
Zanimivo zgodovinsko delo je (s sodelovanjem llonke Haj-nal) sestavil letos umrli Miroslav Pahor. S sodelavko sta se pogovarjala z 89 ljudmi iz 13 naselij med Planino in Razdrtim, pripovedi so podprte s številnimi zgodovinskimi viri — in tako je nastala knjiga „Po jamborni cesti... v mesto na peklu", ki
Sejem, kot so pač knjižni sejmi, bi človek dejal, ko bi se seveda te prireditve ne držal tisti edinstveni pridih, ki je značilen za odnos našega malega naroda do knjige. Slovenska knjiga ima namreč poseben pomen. In četudi je naš knjižni sejem hudo boren v primerjavi z velikani v Frankfurtu, Varšavi, Moskvi, Bologni, Beogradu in še kje drugje po svetu, pa vsaka podrejenost v hipu odpade, če pomislimo, da je prikaz zanimive in dovolj bogate knjižne proizvodnje vendarle odsev kulturne moči naroda, ki ga vsega skupaj ni za eno večmilijonsko mesto. Že številka, da pri nas vsak dan izide 8 knjig, je zgovorna.
Prav zato so sence, ki visijo nad letošnjim knjižnim sejmom, toliko bolj težke in neprijetne.
Prva senca je strah založnikov, ko se ozirajo v prihodnost. Krepi ga predvsem najavljeno pomanjkanje papirja. Te surovine ne bo dovolj v prihodnjih letih. To je neizprosno dejstvo, zaradi katerega so v založbah že začeli klestiti programe: zmanjšujejo naklade, krajšajo sezname načrtovanih izdaj, hkrati pa mrzlično iščejo pot, kako bi ob galopirajočih cenah za papir ohranili knjigi takšno ceno, da bi poprečni slovenski bralec še lahko segel po nji.
Druga senca so prav te neverjetne cene slovenskih knjig. Pestra je knjižna bera, a vprašljiva. Cene mnogim knjigam so zlezle tako visoko, da so knjige postale luksuz. Marsikdo se mora hočeš
ali nočeš odpovedati nakupu knjige, pa naj bo ljubezen do knjige še tako globoka in naj se še s takim spoštovanjem zaveda izjemnega položaja slovenske knjige v življenju našega naroda.
Tretja senca raste iz druge, zadeva pa založnike. Izdajatelji knjig namreč ugotavljajo, da je prodaja precej upadla. Nekaj časa je sicer že upadala prodna leposlovja na račun povečanega zanimanja za^ strokovne in poljudnoznanstvene knjige ter raznih priročnikov, zgdaj pa upada prodaja nasploh. Založniki ob visokih stroških surovin in proizvodnje nikakor ne želijo sebi odrezati bistveno tanjši kos kruha, zato se morajo zanimati za odzive tržišča. In tako jim škarje kar same lezejo v tiste programe, ki ne gredo dobro v prodajo (žal je to tudi domača ustvarjalnost). Ali s tem slovenska knjiga ne izgublja pomembnega poločaja? Je sploh mogoče pristajati na tržne zakonitosti? Vse to so vprašanja, ki so hudo zapletena, pa tudi še ne povsem rešena, zato mečejo senco na praznik slovenske knjige.
Na srečo je mogoče knjigotroško senco malce presvetliti s podatki, ki so jih posredovali knjižničarji. Sposoja knjig se je v knjižnicah povečala tudi za 30 odst. Zanimanje za knjigo in branje torej je, le da se za nakup knjige precejšen del Slovencev vse težje odloči in raje zavije v knjižnico.
M. MARKELJ _________________________________________
ga najbolj privlači - to pa je človekova pojavnost v svetu.
Enako bi lahko zapisali tudi za izbor 13 Gradišnikovih besedil, ki so nedolgo tega izšli pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga pod naslovom „Zemljazemljazeml}a". V zbiru Proznih in pesniških besedil sta dejansko le dve zgodbi z vsemi značilnostmi znanstvene fantastike: „Odprava" in „Na lovu, na begu". Prva govori o vesoljski odpravi na Mars, kjer najdejo člani odprave ostanke vesoljskega plovila, ki je v zgodovini obiskovalo Zemljo in Posegalo v tok zgodovine; najdejo torej boga. V drugi zgodbi Pa se Gradišnik poigrava s ča-
iz izložbe
Ilegalec in partizan, gradbinec — projektant in vseskozi po hotenju in srcu pesnik Rudi Robič ponuja po letih od natisa svoje prve pesniške zbirke „Prgišče pesmi" (1978) nov izbor svojega pesnjenja. Skladno z motiviko in s svojo naravnanostjo v življenje in k odzivanju na čas, spremenljiv, protisloven, a večen je avtor dal zbirki naslov „Tema v svetlobi".
Kot lahko preberemo tudi na zavihku knjige, ki je izšla pred kratkim, je motivni krog nove Robičeve zbirke zarisan podobno kot v prvi knjigi. Popelje nas od spominskih srečanj v čas vojne do obnavljanja vrednosti in vrednot minulega boja, vključujoč motive iz povrhnosti našega sedanjega življenja, tudi iz dela gradbincev; v tem krogu se pesnik sooča tudi sam s seboj, bodisi skoz odkritost ljubezenskih doživetij aii razmišljanj o življenju, ki mu kot vsem, uhaja in neustavljivo beži mimo. In nemara je želja, ujeti vsaj nekaj tega uhajanja in ga zajeziti v besede, oživljala tudi te pesmi.
„lzsek narave si, /preliv beline/ v zelenilu vrta./ .... nedotaknjena si/ poezija". Tako pravi pesnik nekje ob koncu knjige in zdi se, kakor da je prav s temi verzi označil svoje poezije. Pesem mu je ..polmrak resnice", odkrivanje tega pa navsezadnje čudovita pustolovščina, saj je na koncu poplačan za razodetje ..školjke morja in neba".
Knjiga, ki jo je izdala Cankarjeva založba v sodelovanju z novomeškim GP Pionir — podobno kot že omenjeno ..Prgišče pesmi" — je nadvse simpatičen pojav tudi zato, ker jo kot izviren dodatek bogatijo reprodukcije slik mladega Tonija Vovka, zaposlenega kot Robič pri Pionirju, predsednika izvršnega odbora Združenja likovnih skupin Slovenije. Dvanajstero reprodukcij, objavljenih v knjigi po štiri skupaj na raznih mestih, ne delujejo kot
likovna celota. Nedvomno je glavni namen njihove objave vzbuditi zanimanje za ustvarjalnost Tonija Vovka kot ljubiteljskega slikarja, katerega iskanja in dosežki so hkrati z njegovim pojmovanjem likovne govorice in sodobne izpovednosti kar najmanj ljubiteljsko naravnani. O vsem tem pričajo slike same, katerih vsebinski krog, kot je zapisano na hrbtnem zavihku knjige (daljši zapis o slikarstvu Tonija Vovka izpod peresa dr. Ceneta Avguština pa je v knjigo vključen pred kazalom), ostro zarisan v kri in krik, stisko in nasilje sodobnega sveta, tujstvo in odtujenost, spremlja ustrezna, nova, samosvoja likovna uresničitev, presenetljiva v barvah, kompoziciji in izraznosti.
obveščevalno službo in se dokaj samostojno spustili v neizprosen boj z do popolnosti razpredeno nemško vohunsko mrežo. Persico piše, kakšne ljudi so Američani izbirali za vohunjenje, kako so jih usposabljali in vtihotapljali v rajh, tamkaj pa so ali izpolnili težke naloge ali pa padli, pri čemer je bila usoda posameznika odvisna tudi od naključij in ne samo od njihovih lastnih ali sovražnikovih sposobnosti.
Da zavezniška obveščevalna služba ni bila vselej uspešna, pač pa je, denimo, prepozno odkrila nemške priprave za silovito protiofenzivo na zahodni fronti konec 1944, o tem posredno govori roman ..Vojaki leta 44". VVilliam P. McGivern je delo v petdesetih letih zaman ponujal ameriškim založnikom, ko pa mu je roman pred dvema letoma vendarle uspelo izdati, so poznavalci tovrstne literature brž ugotovili, da gre za pripoved, ki jo je moč primerjati z najbolj dognanimi literarnimi stvaritvami o zadnji vojni.
Pisatelj je sam poveljeval oddelku vojakov, ki so se med ardensko ofenzivo bojevali zoper zvitost in krutost nemških elitnih enot, zato mu ni bilo težko prepričljivo izrisati postave vojakov, ki se po hudem trpljenju in izgubah končno le dokopljejo do zmage. McGiver-nu pa ni šlo samo za akcijo, temveč je podrobneje prikazal zlasti značajske posebnosti in usode vojakov (tudi nemških). Tako so nekateri vojaško prekaljeni, drugi še zelenci, so brez-božci ali verski fanatiki, dobrosrčni ali preračunljivi, nasploh pa vseh mogočih narodnosti. A ko gre zares, se ne žrejo med seboj, ampak z združenimi silami skušajo doseči skupni cilj. — Za Pomursko založbo je roman poslovenil Andrej Novak.
govori o pomorskih, trgovskih in kulturnih dogodkih, povezanih s staro cesto; ta je svojsko ime dobila zato, ker so po njej domala iz vseh koncev slovenske dežele v Trst tovorili les za ladjedelništvo.
„Hitro pripravljanje jedi", tako je Andreja Grum naslovila knjigo, ki ob vrsti koristnih napotkov za hitro kuho in zdravo prehrano podaja tudi številne recepte za pripravljanje jedi iz zmrznjenih in instantnih živil, ki nam jih v čedalje večjih količinah ponuja živilska industrija.
O
vohunih
in
vojakih
Čas odpre še tako skrbno zaklenjene arhive in dostopni so postali tudi arhivi CIA, ki se nanašajo na dejavnost blizu dvesto ameriških vohunov v tretjem rajhu. Josepha E. Peršiča ni sta-
lo malo truda, da se je prvi dokopal do tajnega gradiva in ga, odprtega na pogovore s 122 osebami, ki so bile vpletene v dogajanja, obdelal v zajetni knjigi z naslovom „Prodiranjev rajh" (v prevod Marka Selana izšla pri založbi Borec).
Ko so Američani napovedali vojno Nemcem, je bila njihova obveščevalna služba komaj v zametkih in je iskala oporo pri Angležih. Stvari so se sukale tako, da so ameriški vohuni dohiteli in celo prekosali britansko
praznične sence
Prejšnji teden se je v Ljubljani končal jubilejni 5. slovenski knjižni sejem (jubilejni zato, ker je minilo že deset let od prvega sejma slovenske knjige, ki so ga pripravili v mednarodnem letu knjige). V razstavni dvorani Cankarjevega doma
je 22 slovenskih založnikov predstavilo knjižno bero zadnjih dveh let. Ob spominskih in tematskih razstavah, razstavi poljskega plakata, predstavitvi slovenske časopisne in grafične dejavnosti ter ob ostalih spremljevalnih prireditvah je bila poglavitna pozornost usmerjena prav knjižni beri, ki šteje kar 2.700 novih izdaj in ponatisov.
Branko Gradišnik, ploden prevajalec znanstvenofantastičnih zgodb in vnet zagovornik tovrstne literature, je že leta 1977 izdal svoj knjižni prvenec, Vv katerem je pod naslovom ;,Čas" zbral 9 proznih besedil 'o se z njimi po mnenju številnih kritikov in poznavalcev uvrstil v sam vrh slovenske znanstvene fantastike. Vendar le že tudi v teh prvih Gradišnikovih delih opazno, da bi bil točnejši naziv za njegovo pisanje pravzaprav le fantastična literatura. Elementi znanstvene fantastike zanimajo Gradišnika Je toliko, kolikor mu omogočalo, da z njimi odpira tisto, kar
priloga	dolenjske
Q\13
1 ZAKLAD/
ALOJZ
IZ TREH VOJN
V Orehovcu pri Kostanjevici je tak mir, da bi ga človek lahko z rokami otipal. Zvije se v klobčič nad mračno dolino kot zadovoljen polh in le kdaj pa kdaj ga z gorjanskih pobočij dregne v hrbet zavijanje motornih žag, teh modernih volkov, ki v jesenskem času neustavljivo tulijo skozi dolenjske hoste.
Pri Alojzu Pisku na Orehovcu nič ne kali večernega miru, ne mukanje krav ne kruljenje prašičev ali blebetanje ovac, niti se iz hiše ne oglašajo zvoki radijskih in televizijskih aparatov ter vreščanje žensk in otrok. Ko grem mimo, je prijazna lesena hišica na hribu prazna in njena mala okenca začudeno strmijo na samotnega večernega gosta. Odkar so vikendarji z nasprotnega brega za letos zaprli vrata, tod le poredko pride kdo mimo. Za hišo zlaga Alojz Pisek drva, ki jih je danes nasekal. Nekoliko sključen je pod težo osmih križev in pol, njegov šegavi pogled in prožni gibi pa izdajajo, da je v starčku še obilo življenjskih moči in predvsem dobre volje.
Ko me je povabil v izbo, natočil zame Šilce, zase pa stari „ohteic", sem kmalu gotovil, da se v Alojzu skriva še marsikaj. Prižgal je petrolejko, da je njena rumenkasta svetloba zaplesala po stenah in odkrila številne spomine na pretekle dni, on pa je razgrnil pred mano zgodovino tega stoletja, kot jo je doživljal podgorski fant, ki ga je prva svetovna vojna butnila v svet, iz katerega je le stežka našel zopet domov. V tiho podgorsko kočico so prodirali spomini na gromke dni, polne topovskega grmenja, strojničnega regljanja, jurišev, zmag, umikov, krvi in smrti. Takole v polmraku, ob petrolejki in ohtelcu, postanejo taki spomini še bolj živi.
Ko je cesar poklical Alojza Piska na obrambo ..domovine" je bil ta star komaj dobrih osemnajst let. V Ptuju so iz njega izgnali kmeta, kot je rekel avstrijski oficir, in ga kot pešadijca poslali v Galicijo, kjer se je v strelskih jarkih spopadal z Rusi.
Že takrat je bil Alojz dober strelec, oficirji pa so odkrili tudi njegovo izredno nadarjevnost za lov, zato so ga večkrat poslali v poljske gozdove, da jim je uplenil divje prašiče za na oficirsko mizo. Tudi njemu je teknila pečenka, še bolj pa je bil vesel, da se je iz frontnega kotla kdaj pa kdaj umaknil v naravo in namesto na ljudi meril na divjad. Lovska strast ga potem ni več zapustila.
Leto pozneje so ga poslali v oficirsko šolo v Ptuj, od tam pa na fronto na Tirolsko, kjer se je v alpskih dolinah pehal z Italijani, za spremembo
pa kdaj pa kdaj položil tudi kakega gamsa. V Tirolskih hribih je dočakal razpad stare Avstrije in pričela se je dolga pot domov. Za las je manjkalo, da ga niso ujeli Italijani, ki so že zajeli dva njegova spremljevalca, slovenska fanta, s katerima se je skupaj napotil domov. Z odločno akcijo se je rešil zasledovalcev in se pridružil neki Madžarski in nato hrvaški skupini in tako počasi prišel do Gradca, od koder se je z vlakom pripeljal v Maribor.
V Mariboru je izstopil ves sajast, saj je potoval kar na stopnicah, ker zanj v vagonu ni bilo prostora. Na vojaški uniformi je imel še vedno avstrijske oznake. To ni bilo najbolj všeč slovenski vojaški patrulji, ki ga je ustavila na ulici. Vzeli so ga s sabo in mu jih zamenjali. Tako je Lojze postal vojak generala Maistra in z njim dvakrat prodrl na Koroško. To je bila že druga Alojzova vojna, na katero pa je ponosen bolj kot na prvo, saj se je boril za slovenske severne meje. Tu jo je v zagrizenem boju z avstrijkim strojničnim gnezdom dobro skupil. O tem priča globoka brazgotina v lobanji. To je bilo 28. maja 1919. Tega datuma, kot tudi mnogih drugih datumov in imen, se Alojz dobro spominja.
Tudi po končani vojni je Alojz Pisek ostal na slovenski Koroški in se kot gozdni čuvaj udinjal pri visoki gospodi. Tukaj se je naužil narave, s posebnim užitkom pa se je posvečal lovu. O tem še sedaj pričajo številne trofeje, ki krasijo stene v izbi. Na steni pa niso samo lovske trofeje, ampak tudi več priznanj, ki si jih je Alojz v svojem življenju pridobil. To so priznanja lovske družine, združenja borcev za severne meje, priznanje OF in Zveze borcev NOV. Kajti tudi v tretji vojni Alojz Pisek ni miroval, saj je dobro vedel, kdo so sovražniki slovenskega naroda in delovnega človeka.
Druga svetovna vojna ga je zatekla že spet doma na Orehovcu, kamor se je preselil po službovanju na Koroškem, v Beli krajini in na Bizeljskem. Da bi onemogočili njegovo sodelovanje z Osvobodilno fronto so ga Italijani poslali v taborišče. Po razpadu Italije pa Alojz ni odšel domov, ampak se je pridružil 5. prekomorski brigadi, s katero je za Nemci prodiral navzgor po Apeninskem polotoku. Tako je tudi konec tretje vojne dočakal s puško v roki, samo da je bil sedaj zmagovalec in jo je lahko brez skrbi odložil. Vedel je namreč, da bo sedaj, ko je zmagal narod, lahko uporabljal samo še lovske šibre.
Te pa s pridom uporablja še danes, saj se v njegovi lovski družini komaj najde mlad lovec, ki bi ga v streljanju na glinaste golobe prekosil. Njegovo oko je namreč še vedno ostro, prav tako njegov spomin. Pa tudi življenja se še vedno veseli, le nekoliko samotno je tukaj na hribu, zlasti pozimi. „Saj bi se ženil," pravi Alojz hudomušno, „saj vdov ne manjka, pa kaj, ko hoče vsaka pred oltar! Mene pa tja ne bodo spravile!" Zato sem ga tudi zalotil pri skladanju drv, ko sem prišel. Cez to zimo ga bodo, kot kaže, grela samo drva.
TONE JAKŠE
NOVOMEŠKI MESTNI PEČATI
Med ohranjenimi starejšimi pečati mest na Slovenskem zavzemajo pečati Novega mesta prav posebno in zanimivo mesto. Spadajo namreč med redke mestne pečate v Evropi, ki imajo podobo ustanovitelja mesta, torej v našem primeru lik avstrijskega vojvode Rudolfa IV. Nobenega dvoma ne bi smelo biti, da podoba na novomeških pečatih predstavlja koga drugega. O tem so si edini vsi zgodovinarji. Že samo ime mesta Rudolfsvverd, ki so ga uporabljali za Novo mesto v srednjem veku, je pričalo o tem. Podoba Rudolfa IV. na pečatu je bila tako neke vrste „govoreča'’, saj je sama predstavljala delno že ime mesta. Pri tem je treba opozoriti, da je Novo mesto, enal.o kot druga mesta, imelo sicer že kmalu svoj mestni pečat s podobo vojvode, grba pa še dolgo časa ne. Ločiti je namreč treba med podobo na mestnem pečatu, upodobljeno na pečatu v starejši dobi, in grbom, ki nastane šele takrat, ko je prvotna podoba s pečata prešla na ščit, kar šele predstavlja pravi mestni grb. Na Slovenskem je do tega prišlo pri večini mest šele v 15. stoletju, pri Novem mestu pa je da! podobo Rudolfa IV. s pečata v ščit oziroma grb šele Valvasor. Samo mesto tega v starejši dobi ni niko li storilo in tako tudi tja do 19. stoletja pravno ni imelo svojega grba.
Oglejmo si torej, kako je bilo z mestnim pečatom Novega mesta v prvi dobi njegove zgodovine. Dejstvo je, da v tako imenovani ustanovni listini Novega mesta z dne 7. aprila 1365 ni o pravici do pečata in grba niti besedice. To ni nič nenavadnega, saj so prve podelitve grbov ob ustanovitvi mesta znane šele od začetka 15. stoletja, na Slovenskem pa šele od druge polovice omenjenega stoletja — tako Krško leta 1477. Kdaj je začelo Novo mesto uporabljati svoj mestni pečat, zaradi pomanjkanja listin iz prvega obdobja mestnega življenja, ki bi bile pečatene s takim pečatom, žal ne vemo. Ker pa so takratna mesta na Slovenskem v času, ko je bilo ustanovljeno Novo mesto, že vsa imela svoje pečate, smemo domnevati, da si je tudi Novo mesto kmalu po ustanovitvi omislilo pečat, v zahvalo ustanovitelju Rudolfu IV. pa dalo vanj njegovo podobo.
Prva danes znana omemba novomeškega mestnega pečata, s katerim je bila pečatena kaka listina, je šele iz leta 1400. Takrat so sodnik, 12 zapriseženih članov sveta in občina meščanov obesili mestni pečat na listino, s katero je duhovnik Pavel iz Novega mesta •zastavil svojo pristavo in 5 juter njiv pri griču, kjer so stale vislice, novomeškemu meščanu in učitelju Štefanu. Žal se je pečat v teku stoletij izgubil z listine. Enako se je zgodilo z nekaterimi drugimi pečati, za katere se omenja, da so bili pritrjeni na listine. V dveh od teh listin se mestni pečat označuje kot „sekreth", od latinske besede secretum, ki je v srednjem veku rabila za označbo „tajnega", po navadi manjšega mestnega pečata, ki so ga uporabljali za pečatenje raznih aktov in ga tako že v
nazivu razločevali od večjega, slavnostnega I pečata. Smeli bi torej domnevati, da je imelo I Novo mesto vsaj od 1491 dalje dva mestna E pečata, enega večjega in enega manjšega, ■ označevanega kot tajni pečat.
Iz 15. stoletja je ohranjena še ena vest o I pečatenju Novega mesta. Valvasor namreč I trdi, da je Novo mesto zaradi hrabrega odpora I proti Celjanom leta 1442 dobilo poleg drugih I privilegijev od kralja Friderika pravico pečatiti E z rdečim voskom. To po virih nepreverjeno I trditev je povzel tudi Vrhovec v svoji zgodovi- I ni. Nobena ohranjena listina namreč ne govori I o taki podelitvi. V resnici je tak privilegij isto I leto in za iste zasluge dobila Ljubljana, ki je I od tedaj redno pečatila z rdečim voskom. ■ Novo mesto pa v 16. stoletju, iz katerega so I ohranjeni najstarejši odtisi mestnih pečatov, I redno pečati z zelenim ali temnorjavim vos- I kom. Na listini iz 1534, na kateri je ohranjen I poleg pečatov Ljubljane, Kamnika, Kranja, I Višnje gore in Radovljice danes eden najsta- I rejših znanih odtisov novomeškega „tajnega I pečata", je le pečat Ljubljane odtisnjen v I rdeči vosek, vsi drugi v temno zelenega. Šele I od 17. stoletja, ko je postalo pečatenje z I rdečim voskom splošna navada in ni bilo več Ib. odvisno do posebnega vladarjevega privilegija, I pečati tudi Novo mesto z rdečim voskom.
Najbolj zanimiv del vseh novomeških peča- I tov so nedvomno podobe deželnega kneza I oziroma vladarja na njih. Pri najstarejšem I medtnem pečatu je bila to gotovo podoba I Rudolfa IV., ustanovitelja mesta. Pri kasnejših I pečatih od 15. stoletja naprej pa je vprašanje, I ali so skušali upodobiti tudi tedaj Rudolfa, I pač v obliki, kot so si ga v posamezni dobi I nastanka pečata predstavljali, ali pa so hoteli I upodobiti na pečatu vsakokratnega deželnega I kneza ali mestnega gospoda. Na novomeških I pečatih so zanimive zlasti upodobitve oblačil, I pokrival, insignij ter sedežev oziroma presto- I lov. Na vseh starejših pečatih je knez upodob- I Ijen sede, stoji šele na pečatih iz novejše dobe. I o noši zaradi velike verjetnosti kopij starejših I pečatov ne moremo vedno zagotovo sklepati I na dobro nastanka posameznega pečata. I Edina resnična pomoč bi bile jasno vidne I letnice. To delo pa je nezanesljivo, ker so I skoraj vsi novomeški pečati ohranjeni v zelo I slabih odtisih, na katerih razne podrobnosti I niso vidne. Zanimive so nekatere nelogičnosti. I Državno jabolko drži oseba na skoraj vseh I pečatih v desni roki, čeprav je jabolko izključ- I no znamenje kralja ali cesarja, ta pa ga vedno I drži v levi roki. Na enem od pečatov je žezlo, I simbol kraljevske oblasti, vojvoda ga ni imel. I Morda bi lahko tem nedoslednostim rekli tudi I neznanje. To priča, da so pečate izdelali I ljudje, ki niso dobro poznali razlik med I upodobitvijo vojvode in upodobitvijo kralja. ■ Tudi izdelava je zelo preprosta, zlasti zanimive I pa so čudno prekrižane vojvodove noge, I katerih drža je na nekaterih pečatih skoraj I nenaravna.	!	4. v ■
Rešitev iz prejšnje številke
i
‘rrrmmrrrr
prgišče misli
Pred revežem beži celo prijatelj.
EURIPIDES V najgrenkejšem trpljenju ni ne solz in ne vzdihovanja.
I. CANKAR Srce ima razloge, katerih razum ne pozna. B. PASCAL
Dvom je bistvena razsežnost ustvarjalnosti.
E. M. PINTAR
d t
gt.m. norveg-
osnutek
kaja
krilo
rim.
legije
vodna
žival
mirne
lestvica
oranje
lijak
fluor _5S____
vrhvka-
nemo-
ralnež
za Čas
on
zvezdar
zbiranje
prvi
moški
ž.ime
zvrst
višnje
dolž.
merilo
krom rasist ismith
naša
vojska
glas
halogeni
element
nakovalo
priprave za sejanje
IS®*
I
sodob.
am.plsa1
i.pisž
Jeli
d I
nagon
klin,ki gresko zisoro
zevsov
sin
os. Saimek
■nuslim
mirne
osvež.
pijača
peroci
100
karlvac
rim.duh umrlih
d I
etui
črevesna
bolezer
ž.ime
d I
Kako bo, ko nas ne bo na svetu
Kako sodobna znanost vidi svet, kakršen bo čez 50 milijonov let — Človeka ne bo več; izginilo bo veliko sedanjih živali in rastlin, namesto njih pa druge
Človek ne upira pogleda samo v daljno preteklost, marveč se prav tako zvedavo ozira v daljno bodočnost. Na osnovi dognanj sodobne znanosti in dosedanjih razvojnih procesov strokovnjaki ustvarjajo t različne podobe sveta v bodočnosti. Skoraj nobena od teh podob ni razveseljiva. Med najnovejšimi orisi bodočega sveta je poskusna razvojna podoba, ki jo je skonstruiral Douglas Dixon, paleontolog in geolog.
Britanski znanstvenik trdi, da se bodo kontinentalne plošče še naprej premikale in ustvarile kopno, ki bo precej drugačno od današnjega. Afrika, Severna Amerika, Azija in Avstrija se bodo združile v nov gigantski kontinent, Južna Amerika pa bo postala velikanski otok.
Na takem svetu človeka ne bo več. Pravzaprav se bo iztrebil sam, hkrati pa bo s človeštvom izumrlo veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so povezane in odvisne od človeka. Zemlja bo izropana naravnih bogastev, gozdov skoraj ne bo več, ker jih bo človek v agoniji iztrebil. Pre-
vladovala bo savana in puščava. Nastopil bo čas, ko bo naravni razvoj ponovno začel oblikovati živalske in rastlinske vrste neodvisno od človekovega poseganja.
Dixon predvideva, da se bodo razvile predvsem tiste vrste, ki se hitro plode, to pa so glodalci. Ker bo z iztrebljenim gozdom izginila srnjad, z njo vred pa tudi zveri, kot sta volk in ris, se bodo zajci in njim podobni glodalci v miru razvijali. Postali bodo veliki, kot so danes jeleni. Edini možni sovražniki bodočih rastlinojedov naj bi bili daljni potomci podgan, ki bodo zrasli do velikosti današnjega psa.
Po puščavskih predelih bodo preživele živali, ki bodo lahko dlje časa živele
brez vode, in tiste, ki bodo znale hraniti maščobe v telesu za daljša obdobja. Nekakšni kameloidi in kengu-roidi bodo vladarji puščavskih širjav.
Zrak bo pripadel velikim netopirjem, ki bodo prav lahko postali pravi nočni mesarji, medtem ko naj bi netopirji na otokih postali spretni plavalci.
Nič kaj prijazen svet torej-
Odveč je tudi strah pred bodočimi pošastmi. Človeka v tem svetu ne bo več. Pa tudi časovno je še zelo odmaknjen. Britanski znanstvenik, ki se je resno ukvarjal z bodočim zverinjakom na zemlji, pričakuje takšne* spremembe šele čez 50 milijonov let.
Na sliki: risba živali, ki bo bivala v puščavah čez 50 milijonov let.
Semena smrti
Bacili na otoku Gruinard so še vedno živi
Leta 1941 so angleški biokemiki po ukazu vojske izvedli poskus, s katerim so poskušali ugotoviti, ali je mogoče bacile antraksa — smrtne bolezni, ki napade človeka in nekatere živali — razpršiti po ozemlju s pomočjtr bombe. Za poskus so izbrali otok Gruinard ob zahodni obali Škotske. Poskus je pokazal, da bacili preživijo takšno razpršitev. Še več: so tako trdoživi, da jih še desetletja ni mogoče uničiti. Otoček je namreč še dandanašnji okužen in je za obiskovalce zaprt.
Zaradi zahtev javnosti, da odpravijo nevarnost blizu škotske obale, so poskušali otok razkužiti, vendar se je izkazalo, da so bacili hudo trdoživi. Leta 1971 so znanstveniki temeljito preiskali otok in ugotovili, da so smrtni zasevki še vedno na otočku, le da so poniknili meter pod zemljo. Nevarnost tako ni minila, saj bi se ljudje, če bi se ponovno naselili na Gruinar-du, še lahko okužili.
Afera z otočkom, ki te dni ponovno buri Britance, je dovolj velik klicaj, ki opozarja, kako nevarno in dolgotrajno je lahko biološko orožje.
Velikodušnost je preobilje moči.
B. HOFMAN
Lepota je velika skrivnost.
I. GLAZUNOV
VAŠA ZGODBA
SLABŠI KOT ŽIVINA!
Martina Klepca so solze skelele v očeh. Predlansko pomlad je posadil pri novi hiši 12 sadnih drevesc. Lepo so rasla, saj jih je skrbno negoval in gnojiL To noč pa mu je nekdo polomil najlepše veje na skoraj vseh drevescih.
„Ta, ki je to storil, ni človek! Je žival, žival," je ponavljal z grgrajočim glasom, ko se mu je približal sosed Jaka Pšeničnik.
„Kaka žival neki? ” je zategnil Jaka.
„Boš ga zagovarjal? !” seje začudil Martin. Med žalostjo in jezo so mu Jakove besede čudno zvenele. Da ni imel on prstov zraven? Z Jakom se nista sicer še nikoli resno sporekla - toda človeka nikoli ne poznaš dovolj.
„Zakaj neki bi ga? ” je odvrnil Jaka.
„Rekel si, da ta lopov ni bil žival," je Martin povzdignil glas.
„Ne obrekuj živali!”
Tedaj je Martinu prekipelo: „Da nisi ti skuhal tega? „Ne bodi, no, smešen tč Mislim čisto resno.”
„0 tem se bova pogovarjala na drugem mestu," ga je prekinil Martin. Najraje bi ga premlatil in mu polomil kosti, da bi mu roke mahedrale kot polomljene veje njegovih drevesc. Martin se je namenil v hišo, da bi na samem laže premislil.
„Počakaj, no, sosed!” je Jaka vpil za njim. „Nikoli se še nisva skregala; zakaj bi se danes? ”
„0 tem se bova pogovarjala drugje," je Martin odvrnil čez ramo. „Vsaj poslušaj me, da ti povem, kaj mislim o tem lopovu!”
Martin je obstal.
„Lopovu, praviš? O lopovu? ”
„Kako pa naj rečem drugače? ”
„Ali ga nisi pravkar zagovarjal? ”
„Kako zagovarjal? ”
„Nisi rekel, da ni žival? ”
,,A - to te je ujezilo? !” se je začudil Jaka. „Res ne maram, da bi takega človeka imenoval žival. Lahko pa ga zmerjaš z lopovom ali še vse kaj hujšim. Kar daj! Potem pa še poslušaj, da ti povem svoje!” Martin je sumljivo motril soseda. „Povej naravnost, kaj bi rad! Če bi tebi polomili toliko dreves, ti gotovo ne bi bilo za šalo.”
„Seveda ne. Pa me pusti do besede! Kratek bom. Poglej! Če bi moja krava prišla v tvoj sadovnjak, ti ne bi pohodila in uničila vse trave, temveč le toliko, da bi se nažrla. Čez mejo bi šla žret, ker imaš lepšo travo, kot je na mojem popasenem travniku. Seveda bi ti povzročila tudi škodo. Pa ne s slabim namenom, temveč le zato, da bi se nažrla.”
„Kaj spet naklepaš? ”
„Nič, čisto nič. Le razlagam ti, da bi me dobro razumel. Veš, kaj hočem povedati? Če bi ti kdo ta dreVesa izruval, da bi jih posadil na svojem svetu, bi lahko rekli, da je storil tako kot žival. Ker pa je tebi povzročil veliko škodo, od katere sam nima gotovo nobene koristi, je slabši od živali. Take stvari lahko počenjajo le najslabši ljudje.”
„ Zakaj nisi tega rekel takoj in me ne bi spravljal v obup? ”
„Bolj obupan ne moreš biti, kot si bil takrat, ko si opazil polomljena drevesa.”
„Veš, da bi te skoraj premlatil.”
„Potem bi bil tudi ti slabši od živali, saj od mojih bunk ne bi imel nobene koristi.”	TENKA
mmm
4
m
Gajus je ohranil prisebnost.
, .Oprostite, knežnja, to je vojna!” seje nagnil k Anesti. Nato se je tesno ogrnil v žlahtno togo ,n odhitel iz šotora. Hip zatem so se po taborišču razlegla kratka, ostra povelja.
Anesta, bela kot stena in drgetajoča pod skromnim oblačilom, je stala tu brez glasu in “•ha, vse dokler niso odvlekli trupa, in jo je neznan vojak surovo zgrabil za zapestje.
Odvedli so jo na drugi konec taborišča, jo porinili med sence, čemeče v jutranji poltemi. Med ujetnike.
Medtem pa je taborišče vrelo. Žvenketala je oprema, hrzali konji. Vojska je skoraj že pripravljena čakala na ukaze častnikov, ki so zasedali v posebnem šotoru.
Gaj, talk kot ponavadi, le morda malce neprespan, je govoril v lepi latinščini zboru oficirjev okrog sebe.	,	...	.	;
„Kot vemo, gospodje, smo se na nasvet našega zvestega zaupnika Piperona spustili v privlačno akcijo. Obetal se nam je lep plen v barbarski trdnjavi pred nami, in to brez izgube enejp samega moža. Ni potrebno posebej poudaijati, kako bi s takim naskokom ustregli vojski, siti dolgega brezplodnega pohoda.
No, Jupiter nam ni naklonjen. Keltski plemič, ki si je v svoji podeželski buči umišljal, da bo iz naših rok sprejel knežjo krono, je svojo
izdajalsko vlogo slabo, opravil .. .Nerodnost je plačal z glavo in zadeva bi bila pozabljena - ko bi ne izgubila glav tudi naša elitna četa, ki je bila ponoči poslana nad Gradišče!”
Gaj je zvišal glas, njegov pogled je postal trd.
„Ni ga na svetu, ki bi nekaznovano prelival kri pripadnikov najmočnejše armade na svetu! Zato ukazujem: ob prvem svitu odkoraka vsa vojska v napad na Gradišče. Operacijo bom vodil sam. Hvalat”
(TELEVIZIJSKI SPORED1
4. XII.
petek
8.50 TV V SOLI: Koledar, Francoščina, TV gledališče 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Kocka, kockica, Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 16.20 SMUK ZA MOŠKE, posnetek iz Val d’Isere 17.10 POROČILA
17.15 PADLA Z NEBA, češka oddaja za otroke
17.45 ARTIČE 81
18.15 OBZORNIK
18.25 V SENCI ENERGETSKE KRIZE: SONČNA ENERGIJA
18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26. ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 J. London: MARTIN EDEN 21.05 TI DNEVI, TA LETA 21.50 V ZNAMENJU
22.05 NOČNI KINO: CEDDO Zadnje čase smo imeli priložnost na malih zaslonih videti več afriških filmov. Drevi bo na sporedu senegalska stvaritev, ki jo je 1977 zrežiral Sembene Ousmane.
Režiser je o filmu dejal: ..Razmišljanja o izkoriščanju oblasti so namenjena tudi današnjim državnim prevratom.
Glavne vloge igrajo Mamadou Ndiaye Diagne, Ousmane Camara, Tabara Ndiaye, Mamadou Dioum in Mustapha Yade.
Pojasnilo: Pred prazniki se zmeraj zaplete pri dostavi obvestil o televizijskem sporedu. Tudi tokrat ni nič drugače, kakor je prav, so nam televizijci pravočasno poslali le napovedi oddaj za 4. december, od 5. do 10. decembra pa vam, dragi bralci, lahko posredujemo le shematičen prikaz sporeda za posamezne dneve. Storiti kaj več, ni v naši moči, saj si ne moremo izmišljati, o čem bodo govorile oddaje, filmi itd.
5. XII.
sobota
9.00 POROČILA
9.05 GLASBA ZA CICIBANE: BRUNDO NA GUGALNICI
9.25	POTOVANJE ŠKRATA SPANČKULINA, češka oddaja za otroke
9.35 JELENČEK, otroška oddaja
10.05	PISANI SVET:	NEZA-
SLIŠANI VIDEZ STVARI
10.25 JEDRSKA REVOLUCIJA: SKRIVNOST ATOMA, ponovitev 2. oddaje
10.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Val dTsere 12.30 SINDIKAT ALI STRANKA, aktualna oddaja o poljski Solidarnosti
13.15	P. Ye!dham:	SREČNO,
TUJKA, oddaja z avstralske nadaljevanke
14.10 POROČILA
14.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Val d’Isere
17.05 POROČILA
17.10 KAJ JE VIDEL VETER, kanadski film za mladino
18.50 NAŠ KRAJ
19.05 ZLATA PTICA: ZAKLETA
KRALJIČNA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ROPARJI VLAKA, ameriški film
21.35 PRVA SOBOTA 22.20 KAŽIPOT 22.40 POROČILA
15.30 Jugoslavija: NDR (prenos hokejske tekme) - 18.00 Narodna glasba — 18.30 Glasbeni album —
18.45 B. Papandoputa: Varaždinska rapsodija (glasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta: Etna - 20.50 Poročila - 21.00 Podvoz (feljton) — 21.25 Športna sobota —
21.45 Ashkenazy igra Mozarta
6. XII.
nedelja
9.20 POROČILA
9.25 ŽIVŽAV, oddaja za otroke
10.20 V. Mimica: ANNO DOMINI 1573, oddaja iz zagrebke nadaljevanke
11.10 KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.05 FESTIVAL REVOLU-
CIONARNE IN RODOLJUBNE PESMI
16.45 POROČILA 16.50 CARIGRAD, dokumentarna oddaja prištinske televizije 17.10 ŠPORTNA POROČILA
POLICIJSKI PES, španski
17.20 film
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 A. Gala-Peter in D. Rupel: MANJ STRAŠNA NOČ, oddaja iz ljubljanske nadaljevanke
21.00 TABU, MOČ NAVADE, dokumentarna oddaja 21.25 ŠPORTNI PREGLED 21.55 V ZNAMENJU
9.00 Oddaje za JLA - 16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Mortadela (italijanski film) - 19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z udeleženci Svema - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Hvala za pozornost (ponovitev zabavnoglasbene oddaje)
7. XII.
ponedeljek
8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Vesolje, Arheološki muzej v Zadru, Staro-hrvaška arhitektura v Dalmaciji 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Kocka, kockica, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 15.30 TV V ŠOLI: Hiša brez številke, Vesolje, Načrt mojega rojstnega kraja, Kako nastane ladja 17.15 POROČILA 17.20 CICIBAN, DOBER DAN: LIZIKA
17.35 KRATEK FILM
18.00 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, izobraževalna oddaja
18.10 USTVARJALNA IGRA VODI K USTVARJALNEMU DELU, oddaja iz poučne nanizanke z naslovom Otrok in igra
18.35 OBZORNIK
18.45 POP GODBA: ANSAMBEL POMARANČA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 Dane Zajc: VORANC, stava Drame SNG Ljubljana
pred-
21.5 0 35 MM, oddaja o filmski
umetnosti
22.50 POROČILA
17.10 Dnevnik v madžarščini -
17.30 Dnevnik — 17.45 Potovanje Dejana Vesoljca - 18.00 ljudske pripovedke - 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Športni grafikon —
19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Mestna ura - 21.35 H. Fallada:	Človek hoče navzgor (oddaja iz vzhodnonemške nadaljevanke)
8. XII.
torek
9.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Aprice
13.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Aprice
14.35 ŠOLSKA TV: Titova država, Življenjska združba, Valovanje in energija
16.15 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Aprice
17.25 POROČILA
17.35 POPOTOVANJA ŠKRATA
HAJŠKA, češka oddaja za otroke
17.40 NIHČE KAKOR JAZ, mladinska oddaja
18.10 ŠKOTSKI ANSAMBEL DUD, 3. oddaja
18.30 OBZORNIK
18.40 MOSTOVI - H1DAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
18.55 KNJIGA
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 SKUPNO, aktualna oddaja
jugoslovanskih studiov
21.05 N. Companeez: ŽENSKE Z
OBALE, oddaja iz francoske nadaljevanke 22.35 POROČILA
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Stare uspešnice -20.55 Človek in čas (dokumentarna oddaja) - 21.25 Zagrebška panorama 21.50 Dokumentarna oddaja
9. XII.
sreda
1
9.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Madonne di Campigiio
12.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Madonne di Campigiio 1^05 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madonne di Campigiio
17.15 POROČILA 17.20 CIRKUS
17.45 ROMANIKA PROTI KLASICIZMU, angleška dokumentarna oddaja
18.15 OKROGLI SVET
18.25 OBZORNIK
18.40 SKORAJ SAMO DEKLETA, posnetek nastopa mladinskih pevskih zborov v Celju 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: POLETNA
SVETLOBA, švicarsko-francoski film
21.50 MINIATURE: JIRI ANDER-LE
22.00 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v madžarščini -18.30 Dnevnik - 17.45 Neven -18.15 Pod zastavo - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 Dnevnik
10. XII.
četrtek
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Kal življenja, Pitagorov izrek, Celinski zimzeleni gozd
10.00 TV V' ŠOLI: Kemija, Kraji in ljudje, Risanka, Organizacija združenih narodov, Risanka, Pravljica, Zadnje minute
14.50 ŠOLSKA TV: Titova država. Življenjska združba. Valovanje in energija
16.30 SUPERVELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madonne di Campigiio
17.30 POROČILA
17.35 JELENČEK, oddaja za otroke
18.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: TURIZEM IN GOSPODARSTVO ARGENTINE, argentinski film
18.30 OBZORNIK
18.40 JOŽE MEDIC, dokumentarna oddaja
19.10 RISNAKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 POGOROV O RESOLUCIJI SR SLOVENIJE ZA 1982 20.50 625
22.30 POROČILA
17.10 Dnevnik v madžarščini -
17.30 Dnevnik - 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 Znanost -18.45 Tikvarium (satirični kabaret)
19.30 Dnevnik - 20.00 3-2-1 ,. . gremo! 22.30 Poročila
PRIHRANITE ČAS IN DENAR
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
$
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥ . ¥
3
m
m
m
CENIK INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIH MOTORJEV
Model avtomobila
ZASTAVA 750 ZASTAVA 430 TK ZASTAVA 1300 ZASTAVA 130 TF ZASTAVA 1500 ZASTAVA 620 ZASTAVA AR ZASTAVA 101
Tip motorja
100 D 000 100 DF 018 116 C 000 116 003 115 C 064 105 BJ 005 55 105 B 007 128 A 064
Cena
motorja
11.079.50 12.637,10 19.501,95
20.464.50 21.314,85
32.322.30
32.322.30
19.825.50
PRODAJA NA KREDIT
- V ceni je vračunana vrednost motorja.
1—LETNA GARANCIJA
možnost nakupa na kredit trajnost in kvaliteta enaka novemu vračunan stari motor za ceno generalnega popravila
kompleten motor z jamstvom originalen motor z originalnimi deli Zastava hitra zamenjava gosta servisna mreža
ZAMENJAJTE DOTRAJAN MOTOR
PRODAJNO SERVISNA MREŽA
PODROČJE	VGRADNJA PRODAJA
LJUBLJANA
ZASTAVA Avto — TOZD Zastava AVTOMERKUR Servis Bežigrad,
Samova 14	XX
ZASTAVA avto TOZD Zastava Servis Vič,
Tržaška 133	XX
ZASTAVA avto — TOZD Zastava Vilharjeva 33 — Jama	X X
Kadunc Matevž,
Knezova 16	XX
VRHNIKA
AVTOMERKUR - TOZD Servis
Vrhnika	X X
LOGATEC
AVTOMERKUR - TOZD Servis
Logatec	X X
TRBOVLJE
VOLAN — Servis Zastava	X
KRANJ
ZASTAVA avto - TOZD Zastava JLA 10
ALPETOUR — Servis Labore Ljubljanska c.	X
RADOVLJICA
MERKUR Kranj — Posl.
Elektromoto
JESENICE
AVTOMERKUR - TOZD KEG Prodajalna 512,
M. Tita 28
CELJE
ZASTAVA avto — TOZD Avtomotor P—701, Miklošičeva 5 Avto Celje — Servis Zastava Ipavčeva 21	X
Motel Celje, Ljubljanska 37 P—713
VELENJE
ZASTAVA avto — TOZD Avtomotor P—705, Šaleška 18 Komunalni obrtni center — TOZD Komunala	X
SLOVENJ GRADEC
ZASTAVA avto — TOZD Avtomotor P—710, Glavni trg 44 P—720, Francetova 11 VI ATO R — Servis Zastava	X
ŠEMPETER V SAV. DOLINI AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Dobrteša vas 3
MOZIRJE
AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Mozirje 27
SLOVENSKE KONJICE
AVTOME RKUR - TOZD CKM
Prodajalna, Prevrat 7
ADM — Avto—moto društvo	X
MARIBOR
ZASTAVA avto — TOZD Actomotor P—725, Valvasorjeva 10 FERROMOTO — Servis Zastava Mlinska 13
AVTO-MOTO DRUŠTVO
★ * * *
*
J
1
!
* * * *
I
_!
' ■** 5
- Prevozni stroški za motor 350,00 din.	$
- prodajalec odobri kredit za vrednost mo-	J
torja po ceniku	*
- polog 40 %	J
- rok odplačila 12 mesecev
- obresti 12 %	$
- prodajalec izroči ustrezne kreditne pole	*
kupcu in ta jih izpolni in potrdi v svoji	*
delovni organizaciji	$
- po predložitvi izpolnjenih obrazcev proda-	* jalec takoj odobri kredit
- kupec vplača polog in prejme vso doku-	*
mentacijo za zamenjavo motorja	{
★
★
 ——  ■■    ★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★ i ★
★
★
★
★
$
★
★
★
★
★
!
RAVNE NA KOROŠKEM
ZASTAVA AVTO -TOZD Avtomotor P—712,
Dobja vas 33
PTUJ
AGIS — Servis Zastava,
Rajšpova 13
AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Nova cesta 2
MURSKA SOBOTA
ABC Pomurka — TOZD Agroservis Servis Zastava
LJUTOMER
TEHNOSTROJ
Zastava
Servis
SLOV. BISTRICA
FERROMOTO — Servis Zastava Čopova
LAŠKO
KOMUNALNO PODJETJE
ROGAŠKA SLATINA
AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Ratanska vas 13 Komunalno podjetje
NOVO MESTO
NOVOTEHNA -Servis Zastava SGP Pionir —
Servis Zastava
TREBNJE
NOVOTEHNA -Servis Zastava
KRŠKO
ZASTAVA avto -Servis Zastava,
Krških žrtev 53
METLIKA
NOVOTEHNA -Servis Zastava
KOČEVJE
AVTO KOČEVJE -Servis Zastava
KOPER
ZASTAVA avto -TOZD Zastava servis,
Istrska 55 Trgoavto - TOZD Maloprodaja JNA 25
PORTOROŽ
T rgoavto — Servis Zastava
RIJEKA
AVTOMERKUR - TOZD KEG Prodajalna 507, Potok 22
IDRIJA
AVTOPREVOZ Tolmin -TOZD Promet Servis Zastava
TOLMIN
AVTOPREVOZ -Servis Zastava TRGOAVTO Koper, Posl. 17
NOVA GORICA
Vozila Gorica - TOZD MOTOREMONT Servis Zastava
POSTOJNA
TRGOAVTO Koper — Poslovalnica Tržaška 41
AVTO-MOTO DRUŠTVO, Ljubljanska c.
INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI MOTORJI ZA
Z4IT4V4
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
$
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
J AVTOMOBILE
¥
16
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1686) 3. decembra 1981
primerno darilo ob vsaki priliki
mn
!pvj Iskra, baterije Zmaj
^ Ljubljana, Stegne 23
IGM „SAVA” KRŠKO
«»970 Krika, CKtBI
KOMISIJA ZA DELOVIMA RAZMERJA
sprejme v delovno razmerje
KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ZA OPRAVLJANJE NALOG ZAHTEVNEGA VZDRŽEVANJA V DE GRAMOZNICA IN CE MENTNINE DRNOVO.
Pogoj: 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „Sava", Krško, CKZ 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
890/49-81
Ifcemtjsko
linduiti
SGP „ZIDAR" KOČEVJE, n. sol. o.
TOZD Strojni obrati, n. sub. o.
Kolodvorska 16 61330 KOČEVJE
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Izklicna cena:
1. TAM 5000 KIPER, letnik 65	30.000,00
2. TAM 5000 KIPER. letnik 66	30.000,00
3. PRIKOLICA PK-8 „ITAS", letnik 71
20.000,00
4. Žerjav pohorc	20.000,00
5. Žerjav Atmo-	50.000,00
6. BETONARNA PROGRES	150.000,00
7. STROJ ZA SUSENJE BET. IZDELKOV
10.000,00
8. 2 Sl LOSA SC - 30	20.000,00
9. 2 BETONSKA MEŠALCA 250 I 20.000,00
10. BETONSKI MEŠALEC 250 I brez motorja
800,00
Licitacija bo v četrtek, 10. 12. 1981, ob 10.00 uri na sedežu TOZD Strojni obrati Kočevje. Prednost licitacije imajo delovne organizacije oziroma TOZD.
Vse dajatve v zvezi s prenosom lastništva poravna kupec.
Pred začetkom licitacije morajo zasebniki predložiti 10% varščine, družbene organizacije pa instrument zavarovanja plačila.
Ogled objavljenih osnovnih sredstev je možen vsak dan od 7.00 do 14.00 ure.
RAZPISNA KOMISIJA OSNOVNE SOLE NOVO MESTO - TOZD MILKA SOBAR-NATASA
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE POMOČNIKA RAVNATELJA (REELEKCIJA). Pogoji:
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno—izobraževalnem delu s strokovnim izpitom
— ustrezne družbenopolitične in moralne vrline
— strokovne in organizacijske sposobnosti
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjenih pogojih na naslov: Osnovne šole Novo mesto — TOZD Milka Šobar—Nataša, Šmihel 2, Novo mesto (za razpisno komisijo). Rok za prijavo je 15 dni po razpisu.
881/48-81
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT
NATEČAJ
Krajevna skupnost Šentrupert zbira ponudbe za strojni izkop jarkov v zemljišču III. in delno IV. kategorije za položitev telefonskih kablov v dolžini okrog 15.000 m. Globina pribl. 80 cm. Vse informacije dobite pri tov. Jožetu Govedniku, Mirna 147, tel. 82-353. Pismene ponudbe pošljite KS Šentrupert, 68232 Šentrupert, do 21. decembra.
891/49-81
VAM
VAMA*.
NOVOTEKS
tekstilna tovarna n. sol. o. novo mesto, Jugoslavija 68000 novo mesto foersterjeva 10 telefon: 068/23-030 telex: 35716 yu novtex
OBJAVLJAMO
LICITACIJSKO
PRODAJO
za KOMPRESORJE, ČRPALKE IN ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE
Licitacija bo 15. decembra 1981 ob 9. uri v tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu.
892/49-81,
AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila
ZASTAVA 750
letnik 1979.
Licitacija bo dne 6. 12. 1981 ob 9. uri na Ljubljanski cesti 8/b.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščine.
893/49-81
OBSERVATORIJ JE BIL ZAPRT
Prejšnji četrtek smo se učenci šestih razredov brežiške osnovne šole odpeljali na izlet v Ljubljano. Ogledali smo si naravoslovni muzej, smučarski sejem in razstavo ilustracij „Martina Krpana”. Najbolj smo se veselili načrtovanega obiska v observatoriju, a je bila ta ustanova, žal, zaprta.
SAMO PETELINC
KAKOR KOMU
V črnomaljski občini ima privoljenje za opravljanje popoldanske obrti največ delavcev semiške iskre. Med 23, ki opravljajo popoldansko obrt, jih ima 13 tovarniško delo na domu, deset pa pravo popoldansko obrt. Pred kratkim pa Iskra ni hotela dati soglasja delavcu, ki bi v popoldanskem času popravljal tako imenovano belo tehniko. Tukaj se interesa Iskre in številnih občanov očitno razhajata, saj je v Črnomlju en sam obrtnik, ki popravlja te stroje.
Št. 49 (1686) 3. decembra 1981
DOLENJSKI UST
„NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno, p. o.
Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja
objavlja
proste naloge in opravila
ARANŽERJA
POGOJI:
- aranžerski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj pri enakih delih
— poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi.
894/49-81
kemijska industrija KAMNIKuia
K A M N I K - JUGOSLAVIJA Fužine 9
vabi k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV
za opravljanje del in nalog v obratu Skopice.
Pogoji za sprejem:
— starost nad 20 let
— končana osnovna šola
Kandidati naj predložijo svoje vloge najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov:
Kemijska industrija „Kamnik", Kamnik, Fužine 9, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
Vse podrobnejše informacije o objavljenih prostih delih in nalogah lahko dobite v obratu Skopice v Skopicah.
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO,SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE IN2ENIRING
Četrtek, 3. decembra - Franc Petek, 4. decembra - Barbara Sobota, 5. decembra - Savo Nedelja, 6. decembra - Miklavž Ponedeljek, 7. decembra - Ambrož Torek, 8. decembra — Marija Sreda, 9. decembra — Valerija Četrtek, 10. decembra — Smiljan
LUNINE MENE
4. decembra ob 17.22 — prvi krajec
BREŽICE: 4. in 5. 12. ameriški barvni film Sen o slavi. 6. in 7. 12.
ameriški barvni film Surovo maščevanje. 8. in 9. 12. nemški barvni film Avanture barona Muenhausna.
KOSTANJEVICA: 5. 12. ameriški film Pot k slavi. 6. 12. ameriSci film Vojna zvezd. 9. 12. francoski film Zbogom, Emanuela.
KRŠKO: 5. in 6. 12. ameriški film Ko se bliža konec. 9. 12. ameriški film Navijačice. 10. 12. italijanski film Safari Leili.
NOVO MESTO: - KINO KRKA: Od 4. do 6. 12. brazilski barvni film Dama v avtobusu. 7. in 8. 12. gledališče. 9. in 10. 12. ameriški barvni film Tudi to je Amerika - II. del.
STANOVANJA
MLADA DRUŽINA išče stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Možnost predplačila za eno leto. RADO ŠIBAREVIČ, restavracija „Pn vodnjaku", Novo mesto.
STANOVANJE z možnostjo kuhanja v Novem mestu, Trebnjem ali Mimi išče žena z otrokom (dve leti starosti). Naslov v upravi lista (50 35 /81).
Motorna vozila
ZASTAVO 750, dobro oliranjeno, prodam. Telefon 23-509 (popoldne).
R 15 TL prodam. Alapovič, Zagrebška 18, Novo mesto.
KOMBI IMV, letnik 1976, zaprt, nova registracija, v dobrem stanju, poceni prodam. Telefon (068) 69-790.
TOMOS 14 TLS, letnik 1974, registriran do julija 1982, ohranjen, prodam. Štefan Pungeršič, Dule 11, Bučka, Škogan.
TAM 4500 kiper in ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, prodam. Telefon 84-009 (popoldne).
ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam. Joži Vintar, Loka 13, Šentjernej.
R 8, dobro ohranjen, prodam. Zalog 24, Novo mesto.
PRODAM
SINGER PLETILNI STROJ model 2200 - nov, dvoredni, s progra-matorjem, prodam. Dam tudi na kredit. Informacije na telefon (068) 23-166.
KOPALNO KAD, nevzidljivo, ugodno prodam. Informacije na telefon 23-975.
KANARČKE, barvaste samce in samice, prodam. Jože Turk, Tovarniška 3, Krško.
LESENO GARAŽO v Jerebovi ulici prodam. Informacije po telefonu 21-869 od 14.00 do 15.30. Rajko Henigman, C. kom. Staneta 32, Novo mesto.
ŠTEDILNIK (dva plinska, štirje električni grelci) prodam. Milič, Ragovska 8, Novo mesto.
SMREKOVE PODPORNIKE (punte), dolžine 255 cm, prodam. Naslov v upravi lista (5034/81).
SLAŠČIČARNO v Bršljinu prodam. Interesenti naj se oglasijo na telefon (068) 23-728.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Krškem z garažo in vrtom ugodno prodam. Ponudbe pod šifro: „UGODNA LOKACIJA" pošljite v oglasni oddelek.
KUPIM
HIŠO v krški občini kupim. Cena 30 M. Naslov v upravi lista (5033/81).
RAZNO
POGREŠAM PSA, starega šest mesecev, brok jazbečarja, jelenje rdeče barve, od 6. 10. 1981. Prosim tistega, ki kaj ve o njem, naj to sporoči na naslov: JOŽE BUČAR, Bušinec 5, 68350 Dolenjske Toplice. Najditelju nudim 2.000 dinarjev nagrade.
mmmm
DRAGEMU BRATU TONETU KEBEUU iz Trške gore vse najlepše za njegov 40. rojstni dan želijo bratje in sestre.
DRAGI SESTRI MARIJI GRLICA iz Bitne vasi vse najlepše za njen 31. rojstni dan želi sestra Milka.
V
ANTON ŠIŠKO, Mali Slatnik 4, Novo mesto, strogo prepove-
(Mai
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Plime, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zbran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100,.-620-170-32000 009 -8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100 -603-30624 — Naslov uredništva 68001 Noto mesto. Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22 - 365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23 -611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — Barvni film i tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
I
I
dujem sekanje in delanje kakršnekoli škode v mojih gozdovih na Potovem vrhu (bivg Mavsarjev gozd) in Velikem Slatniku (bivši Judežev gozd). Zoper vsakogar, ki ga bom zasledil, bom sprožil sodni postopek.
iffpBVEŠmal
NOVOST! V eni minuti izdelam štiri črno-bele ah barvne slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ali potni list. Slike dobite takoj! Delovni čas amo ob ponedeljkih, neprekinjeno od 7. do 20. ure. CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev.
ODDALJENI SINJI VRH
Na nedavnem sestanku krajevne konference Sinji vrh je beseda tekla tudi o delu v zadnjem obdobju in načrtih oziroma željah ljudi iz teh odročnih krajev, kjer živi okoli 230 prebivalcev. V zadnjem času je bilo precej narejenega: popravili so več vaških poti, obnovili lovski dom, ki ga uporablja tudi Socialistična zveza in mladina, letos so dobili trifazni tok. Največji problem, ki tare te lj udi, pa je zelo slaba cestna povezava tako z Vinico kot kot tudi na drugi strani do Starega trga in naprej do Kočevja.
PET DESETLETIJ SKUPAJ — Justina in Janez Opara iz Briške vasi S pri Mirni peči sta se poročila 18. novembra 1931 v Ljubljani, zlato poroko pa sta slavila 21. novembra letos v Novem mestu. Od njunih šestih otrok je živih še pet, imata enajst vnukov in pet pravnukov. Žena je gospodinja, mož pa kmečki starostni upokojenec. Pred vojno je bil Janez Opara najmlajši župan na Slovenskem, za takratno delo je prejel tudi red sv. Save in dvoje gasilskih odlikovanj. (Foto: Tone Pungrčar)
70 let Ivana Vovka
Krojač Ivan Vovk s Rotovega vrha bo letos praznoval 70.rojstni dan. Se vedno aktivno dela v Rdečem križu in v gasilskem društvu Potov vrh-Slatnik, kjer je med ustanovnimi člani. Polnih 27 let je bil tudi blagajnik gasilskega društva. Velik je bil delež Vovkovih pri gradnji gasilskega doma na Križih, ki je zahtevala veliko delovnih ur. Veliko let pa je Ivan tudi krojač, ki ga poznajo po vseh bližnjih vaseh.
Delo pozna Ivan od mladih let. V šolo je hodil v Šmihel, vsak dan pa ga je po dolgi poti domov čakalo še delo na kmetiji Kljub vsemu je Ivan Vovk vesel človek. Sedaj v prostem času rad bere Dolenjski Ust, na katerega je naročen i že vrsto let. Svoj življenjski jubilej bo praznoval v družbi svojcev in prijateljev. Člani
fasilskega društva Potov vrh-latnik pa mu ob tem iskreno čestitamo.
STANKO MAVSAR Potov vrh 41
V času od 19. do 25. 11. 1981 so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Kerin iz Mikot - Jožico, Vincencija Šulc iz Prečne - Jerneja, Frančiška Slak iz Loga - Barbaro,
NAJSTAREJŠI DOBILI ŠOPEK — Center za socialno skrbstvo iz Novega mesta je v sodelovanju s KS Majda Šilc in Kandija-Grm ter njunima odboroma RK 20. novembra pripravil srečanje starostni-	,
kov iz teh dveh krajevnih skupnosti. Za blizu 120 udeležencev Tadejo,°RoS^:cSs^^ShS-srečanja so kulturni program v OŠ Grm pripravili pioniiji in mešani pevski zbor upokojencev, za razvedrilo pa je poskrbel harmonikar.
Najstarejši udeleženki sta bili Rozalija Smole (na posnetku levo) in Karolina Zupančič; prvi je 94, drugi pa 93 let. (Foto: Stanko Avguštin)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
MARIJE UDOVIČ
iz Češnjevka
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Darovcu in strežnemu osebju psihiatrične bolnišnice Ljubljana — Polje za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi DO Trimo Trebnje, IGK Račje selo, Novomontaži Novo mesto za podarjene vence, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi in ostalo sorodstvo
Katjo, Jožica Junc z Dalnjega vrha
- Mateja, Ana Kuzma iz Butoraja — Andreja, Anica Zorič iz Ljubljane -Jožeta, Jožefa Dvornik iz Kostanjevice — Jožeta, Vesna Ribarič iz Orhakovega - Igorja, Marija Novak iz Lopate - Katjo, Zdenka Weiss iz Dolnje Radovlje - Majo, Marina Banič iz Brezji - Anico, Jožica Adam iz Jerneje vasi - Dušana, Nada Malenšek iz Malin - Uroša, Milena Logar iz Brune vasi - Martina, Antonija Matkovič iz Kvasice -Simono, Marija Stariha iz Brstovca
- Simono, Milena Žagar iz Grobelj
- Natašo, Dragica Hočevar iz Brezovice - Toneta, Marica Maver z Vrha pri Križu - Tatjano, Džehva Čepa-lovič iz Klevevža - Dragana, Antonija Pečaver iz Podhoste - Jano, Jožica Mulh iz Trebnjega - Anko, Anica Malerič iz Črnomlja - Darjo, Antonija Razpet iz Srečnika -Andreja, Karolina Končar iz Metlike
- Majo, Slavka Strmec iz Šentlo-vrenca - Tomaža, Marina Škrak iz Vrhovca - Darka, Zdenka Penca z Malega Slatnika — Petra, Ljuljana Jakljevič iz Zaluke - Sanjo, Marija Grmšek iz Anž - dečka, Biserka Majerle iz Dol - dečka, Alojzija Staniša z Vinjega vrha - deklico, Marija Žagar iz Doblič - dečka, Olga Bajt iz Velike Loke - dečka, Milena Smrekar iz Stare Bučke -dečka, Antonija Štrbenc iz Gornje Stare vasi - deklico in Marija Movrin iz Črnomlja - dečka. -ČESTITAMO!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je odšel od nas naš najdražji mož, ati, brat in stric
& ' •*»
STANE
LAJKOVIC
Ragovska 6 a, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, delavcem podjetja za PTT promet delavcem Tovarne zdravil Krka, pevcem in patru. Vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani še enkrat iskrena hvala!	.	’
Žalujoči: žena Zinka, otroci Stanka, Minka in Miro, sestre,brat in ostalo sorodstvo
Novo mesto, dne 23. 11. 1981
18
DOLENJSKI UST
Jfc
ti/ruUvi^totr
tga/tuJa/
OČE V TOVARNI
Moj oče dela v Jugotaninu. Ker tovarna ne deluje tako, kot bi bilo treba, zasluži malo. Oče dela v treh izmenah, tudi ponoči. Med izmenama ima prost dan. Izme ne ne ločujejo praznikov in nedelj. V tovarni izdelujejo predvsem tanin, ld služi za predelavo usnja. Oče opravlja dela izluževalca lesa, kjer je hudo vroče. Vseeno je njegovo delo bolj zanimivo kot enolično mamino delo v konfekciji.
NEVENKA MAJCEN, 7. a OŠ Savo Kladnik Sevnica
GRADILI SMO SEVNIŠKI VODOVOD
Pred nedavnim je v Sevnico izpod Lisce pritekla voda po novem vodovodu. Šolaiji smo se na to delovno zmago tembolj ponosni, ker smo pri gradnji tudi mi pomagali. Vsak dan sta na delo odšla po dva višja razreda. Za Sevničino smo zagrebali velike jarke, v katerih so bile položene debele cevi. Delali smo od osmih do dvanajstih. Ni manjkalo navdušenja, saj smo vedeli, da bomo končno le pripeljali v mesto zdravo pitno vodo s planine.
META KOŠOROK, 8. d OŠ Sava Kladnika, Sevnica
O DELU ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
Pred kratkim smo se v krški osnovni šoli sestali predsedniki, tajniki in mentorji šolskih športnih društev. Pogovarjali smo se o težavah pri delovanju in tekmovanjih, ki jih prirejajo tovrstna društva. Naj ob tej priložnosti zapišem, da je naša šola edina v brežiški občini, ki je lani prejela republiško bronasto plaketo za delo na športnem področju.
METKA CIZL OŠ Artiče
KROŽEK IMA
NOVINARSKO
RAZSODIŠČE
Na zadnjem sestanku našega novinarskega krožka smo sprejeli 30 pravil, ki se jih moramo držati vsi redni in zunanji člani. Kdor bo pravila kršil, ga bomo obravnavali na novinarskem razsodišču. Tega sestavljajo štirje člani krožka.
RAJKO PETAN OŠ Artiče
OBRAMBNI DAN
V soboto, 7. novembra, smo imeli na osnovni šoli Sava Kladnika iz Sevnice obrambni dan. Do Za vratca smo se pripeljali z avtobusi, proti Bučki smo nadaljevali pot peš. Dan ni bil sončen, bilo je precej hladno. Po enourni hoji smo prispeli na Bučko nekoliko blatni in utrujeni. Udeležili smo se proslave v spomin na 40-letnico partizanskega napada na nemško mejno postojanko. ■
JASMINA MAROLT, 7. d OŠ Savo Kladnik Sevnica
RAZSTAVA O LEVSTIKOVI BRIGADI
Zavod za kulturo in prosveto Sevnica je v galeriji na sevniškem gradu pripravil razstavo o Levstikovi brigadi. Razstavni predmeti, ki kažejo nastanek in zmagovito bojno pot te slovenske udarne brigade, so bili na ogled tudi v tovarni Lisca.
A. FELICIJAN
TABORNIKI PRIKAZALI POTEK SESTANKA
Na prireditvi ..Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", ki je bila 19. novembra v novomeškem Domu JLA, smo sodelovali tudi šentjemej-ski taborniki iz odreda Samotni hrast. Dvajset nas je prikazalo potek vodovega sestanka.
BARBARA KUKMAN
TRGALI SMO FI20L
Na družbenem posestvu v Dra-škovcu so zaradi pozebe hmelja pozno posadili fižol, zato je fižol tudi kasneje dozorel. Pred kratkim smo ga pomagali trgati tudi učenci šestih razredov šentjernejske osnovne šole. Bilo je nilzlo, zato smo hiteli z delom, da smo se ogreli. Velike košare so bile hitro polne.
Člani novin. krožka OŠ Šentjernej
Št. 49 (1686) 3. decembra 1981
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete
NEŽKE TRDAN BRONISLAVE
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z lepim cvetjem. Posebno se zahvaljujemo zdravniScemu osebju nevropsihiatričnega oddelka bolnioe v Novem mestu, proštu Jožetu Lapu za opravljeni obred in sestram iz Doma onemoglih sester na Raki.
Branka in vsi njeni
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 52. letu za vedno zapustil naš dragi ljubljeni mož, oče in ded
DRAGO
GORUP
Zagrebška 8 a, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sosedom Magniku in Arsiču za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja m vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam	v teh	težkih trenutkih	kakorkoli
pomagali, izrekli sožalje, počastili pokojnikov spomin, mu poklonili	vence	in cvetje	ter ga spremili na
njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo voja&emu garnizonu	Milana Majcna	za vso	pomoč in
organizacijo pogreba ter za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Milka, hčerki Nevenka in Dragica, zeta Nine in Jože ter vnučka Aleš in Ivo
ZAHVALA
a nenadni, boleči in tragični izgubi našega dragega 32-letnega sina, brata in
strica
LOJZETA KOZJANA
iz Želebeja 12 pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Gasilskemu društvu Božakovo in Lovski družini Metlika, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje podarili pokojniku vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tov! Nemaniču in predsedniku Lovske družine Metlika za ganljive poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mama, bratje Jože, Tone, Martin in Milan, sestre Martina, Marija, Rezka, Milena, Karlina in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 48. letu življenja nas je nenadoma zapustil mož, brat in stric
SLAVKO JUREJEVClC
Primostek 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre gasilskemu društvu njegove in sosednjih vasi.
Žalujoči: žena Anica, bratje Tonček in Jože, sestre Vida, Malka, Anica, Pepca, Mimica, Rezka, Milena in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
LOJZETA UDOVCA
iz Boštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od pokojnega na njegovem domu, mu poklonili cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena in ostroci z družinami
V SPOMIN
9.	decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
IVAN ŽABKAR
iz Kržišča pri Raki
Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA KAMBIČ
iz Črešnjevca pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč med boleznijo, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni dekanu za opravljeni obred, organizaciji ZZB iz Črešnjevca za venec in poslovnilne besede pred domačo hišo.
Žalujoči: hčerki Ivanka, Mici in sin Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož,oče, dedek in pradedek
FRANC ZAJC
Željne 26,Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevkam noneta, duhovniku za opravljeni obred in godbi iz Kočevja.
Žalujoči: žena, hčerke in sin z družinami, snaha Rezka z družino ter ostalo sorodstvo
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.	V SPOMIN 2. decembra je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila nadvse
	ljubljena žena in mamica
	MARIJA
	JUDEŽ
pRh»K'fl	iz Vel. Orehka 29
	
Spomin nate nam bo ostal vedno živ. Čas beži, ne izbriše pa bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje ter prižigate svečke.	
			 J
Z A HV ALA
Pa dolgi bolezni nas je zapustil naš .dragi oče, stari oče, stric in brat
ALOJZ LOKAR
Gor. Karteljevo
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu poklonili vence in cvetje ter ga spremili k večnemu počitku. Hvala Krki, tovarni zdravil ter sodelavkam družbene prehrane za podaijene vence in cvetje. Zahvala velja tudi 00 ZB za podarjeni venec ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Stanka z družino, sin Karlo z družino, Micka, brat Rudi, sestri Fani in Geli
M.
UrttAjnjJJbrcr
USPEH NI NAJBOLJŠI
Ob prvi redovalni konferenci v tem šolskem letu smo sestavili poročilo o učnem uspehu naše oddelčne skupnosti. Uspeh ni najboljši, zato smo se domenili, da bodo boljši učenci pomagali slabšim pri utrjevanju učne snovi. Vsi pa se bomo morali potruditi za izboljšanje discipline med poukom in odmori.
MELITA BREZNIKAR 7. b OŠ Šentrupert
IZLET PO GORENJSKI
Učenci 8. razreda smo se pred kratkim odpravili na poučen izlet po Gorenjski. V Kranju smo si ogledali Prešernov gaj, obiskali smo Vrbo, železarsko Kropo, partizanske Dražgoše, nazaj grede pa smo si v Ljubljani ogledali Navje, kjer je pokopanih več znamenitih Slovencev.
ANICA KOS OŠ Šentrupert
OBISKUJEMO NOVINARSKO ŠOLO
Štirje člani našega literamo-novinarskega krožka obiskujemo novinarsko šolo, ki jo je pripravil COP pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto. Predavanja so ob torkih in četrtkih v novomeškem Domu JLA. 2e prva so nas navdušila, s pridobljenim znanjem pa
bomo izboljšali naše novinarsko de-
lo.
VESNA ERJAVEC OŠ Žužemberk
SEM ZA „PEGEČANJE“ SLIV
Pred kratkim mi je po naključju prišel v roke vaš časopis in z zanimanjem sem prebrala sestavek „Obnov-ljena slava bizeljskih prinel“. Po rodu sem iz Brd, in tako pripravljanje . sliv poznam, iz vašega sestavka pa sem razbrala, da na Bizeljskem drugače imenujejo posamezna opravila in stvari. Tudi v Brdih sliv več ne „pegečajo“, zato je vsak poskus, da bi spet obudili to opravilo, dobrodošel.
DARINKA KRAVANJA
Bovec 177
KONCERT V KRMELJU
Pred dobrim tednom je ljubljanski radio že drugič pripravil koncert v Krmelju. Domačini so poskrbeli za polnoštevilen obisk prireditve,kijih je navdušila. Nastopili so orkester pod vodstvom Bojana Adamiča, pevca Zorica Fingušt in Franci Pirš,
fledališki igralci, Tone Fomezzi-'of, Vili Vodopivec, zapel pa je tudi otroški pevski zbor, ki ga sestavljajo pevci iz Krmelja in Šentjanža.
SUZANA HOTKO OŠ Krmelj
NA JAVOROVICI BO VLECNICA
Učenci osmih razredov OŠ Šentjernej smo se 17. novembra udeležili delovne akcije na Javorovici. Pripravljali smo teren za smučarsko vlečnico, ki naj bi začela obra-
tovati že to zimo. V izkopane jarke smo polagali električni kabel in jarke zasipali. Z opravljenim delom smo bili zadovoljni, saj vemo, da smo tako pripomogli k večji dostopnosti partizanske Javorovice.
MARINKA GRGOVIC
V času od 12. do 18. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Klara Dražetič iz Kanižarice - Gorana, Jožica Božič iz Selc - Majo, Anica Rifelj iz Gornjih Kamene — Ivana, Nada Pezdirc iz Metlike -Maijetko, Reftca Hozič iz Črnomlja - Elviro, Zdenka Vire s Hudega -Mojco, Martina Gradiščar iz Dolenjskih Toplic - Judito, Jožefa Vrhovec iz Velike Loke - Stanka, Marja-
na Petaros iz Jedinščice - Majo, Milena Ambrožič iz Gabrja, — Vesno, Anica Povše iz Klenovika -Marka, Mojca Ratajc iz Rovišč -Majo, Marija Zupančič iz Dolge Reke - Martino, Esmana Taraniš iz Uršnih sel - Elvisa, Cvijeta Velagič iz Metlike - Dženana, Milena Iralj iz Telčic - Marka, Marta Runovec iz Krškega - Barbaro, Marija Novak z Vrha p ri Pahi - Andreja, Jožica Avguštin iz Podturna - dečka, Jožica Šavor iz Kanižarice - deklico, Slavka Lalič z Broda - dečka, Olga Lihteneger iz Bršljina - dečka m deklico, Fani Matko iz Malih Poljan - deklico in Vera Golob iz Gornje Težke vod^ - deklico. Čestitamo!
OGLAŠUJTE V DL!
Št. 49 (1686) 3. decembra 1981
DOLENJSKI UST
19
S &*"$§§» § N"i M «
J ) ; j ![ tV US H i
$
I
%
%
1
S srcem ostaja pri kmetu
!
!
Med desetimi otroki Ha-binčevih iz Kostanjka, razložene vasice na robu planot-astega sveta pod Bohorjem, je bila Marinka najstarejša. Navkljub številni kmečki družini so starši hoteli omogočiti otrokom boljše življenje, kot ga je lahko dala skopa kozjanska zemlja. „ V hudi gospodarski krizi v letih 1935 in 1936 je oče vsak mesec vozil prašičke na sejem v Brežice in otroci smo ga vedno pričakovali pred hišo. Vedeli smo, da prazna kletka pomeni, da še bo denar za zvezek ali knjigo. Oče je prevzel posestvo z visokim preužitkom in petimi dotami po 24.000 dinarjev. To je bila za vsakega ena kočarija, “ pojasni Marinka Preskar preprosto, a plemenito roditeljsko skrb tudi za njeno šolanje v osnovni šoli na Zdolah in v meščanski šoli v Krškem. Otroci so spoznali trdo kmečko delo, ki ga breme zadolženosti prav gotovo ni lajšalo.
Med vojno je bil Kosta-njek že od vsega začetka na strani partizanov. „S prihodom Tončke Čeč, predane revolucionarke, je postalo narodnoosvobodilno gibanje na Kozjanskem še močnejše. Bila sem ji kurirka, ” obuja spomine Marinka.
Marinkin oče, ki se je povezal že s prvo brežiško partizansko skupino, je moral zaradi izdajstva zbežati v gozd, na pragu svobode, februarja 1945, pa so 19-let-no Marinko in komaj 11-letno sestro Anico Nemci odpeljali v brestaniško vojaško postojanko. Uspelo jima je pobegniti Kdo ve, kako bi se končalo, če bi okupator zvedel, da je mlado dekle
med najbolj vnetimi aktivisti OF v Kostanjku, kjer je bil že od leta 1942 odbor OF, tudi za Gorice! Policijski zasliševala bi, če bi slutili, da imajo v rokah delegatko zbora aktivistov v Črnomlju, kjer je zastopala AFŽ iz okrajnega odbora Videm, ki ga je vodila (bila pa je tudi članica okrožnega odbora AFŽ Kozje), gotovo ne izbirali sredstev.
Podrobnejša seznanitev z Marinkinim prispevkom v NOB je nujna za razumevanje njenega dela po osvoboditvi, ko je ogromno svojih sil posvetila soustvarjalcem svobode in današnjega razvoja - borcem. Že 22 let je sekretarka občinskega odbora ZZB NOV v Krškem. Tako dolgo obdobje pri občutljivem delu z ljudmi pa je bilo možno, ker jim skrbno prisluhne, svetuje in pomaga. To medsebojno zaupanje daje Preskarjevi moč, da vztraja pri ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB in osvetljevanju dogodkov iz najtežjih dni Tako je bila med obnavljanjem brestaniškega gradu za novo muzejsko zbirko političnih zapornikov in internirancev dobesedno pogonska sila, brez katere zastanejo načrti „Po vojni ni bilo težko delovati Naš razvoj smo komaj dohajali Bolijo socialne razlike in to, da kmečkemu človeku nismo dali pravega mesta. Kako naj potemtakem prepričamo, da ne bodo odhajali s kmetij, ampak celo prihajali,” se sprašuje.
Marinkina kritična beseda je ustvarjalna in dokazuje, da je s srcem in mislimi najpogosteje pri kmečkem človeku.
PA VEL PERC
Z ramo ob rami z vojaki
Posavski kviz mladih in vojakov v Sevnici
POKAL BREŽIČANOM - Trojica vojakov - pokal je prevzel Lojze Anžlovar — pojde na republiško tekmovanje. Zmagovita ekipa je sicer tekmovala oslabljena, saj vrstniki iz brežiške ZSMS iz upravičenih razlogov niso prispeli na tekmovanje. (Foto: A. Železnik)
Tradicionalno je že sodelovanje mladih iz vseh treh posavskih občin z garnizonom Cerklje. Prireditev »Mladost, pesem, beseda, spretnost” 25. novembra v Sevnici je bila ponovna potrditev tesnega sodelovanja.
Izmenjaje sta si podajala mikrofone ansambel vojakov, znan kot „Modre ptice”, in „Labirint” s Senovega. Dlani poslušalcev je posebno ogrel komaj 11-lctni godec na diatonično harmoniko Toni Sotošek iz Koprivnice, kateremu se je na kraju pridružil s citrami osemletni rojak Šimom Pečnik. Vmes je zaplesala folklorna skupina iz Boštanja, sodelovala sta recitatorja sevniškega Odra mladih.
Za spretnosti so najprej poskrbeli vojaki z urnim razstavljanjem in sestavljanjem polavtomatske puške.
Pri hitrem nameščanju zaščitne! maske je bil najuspešnejši Sevničan Martin Ivnik, ki se je šele pred; nedavnim vrnil od vojakov. Krčanka Gabi Pirc in Sevničanka Stanka Vovk sta osvojili vse možne točke pri prikazu nudenja prve pomoči.
Prvo tekmovalno vzdušje je nastalo pri kvizu, kjer je pravilnost odgovorov nadzirala žirija predstavnikov iz republike. Morali so seči po dodatnih vprašanjih, kjer je nato ekipa vojakov za Brežice odnesla prehodni pokal Sevničanom. Ekipa vsake občine je bila sestavljena iz vrst mladih posamezne občine in vojakov garnizona Cerklje. Na republiško tekmovanje pojdejo vojaki Lojze Anžlovar, Janez Brglez in Vojko Zalar. Prihodnje leto bo kviz v drugi posavski občini.
Odpisani teptalnik bo še tlačil
Z udarniškim delom ponovno usposobljeni teptalnik bo teptal sneg na Lisci - Luči na smučarski progi že svetijo — Vse nared tudi za novo vlečnico
Klavrno je bil videti teptalni stroj za smučarske proge blizu Mojstrane, ko ga je tam izsledil Sevničan Franc Pečar. Tamkajšnji turistični delavci so ga po dobrih desetih letih dela kratkomalo odpisali.
Sevniški smučarji, ki želetain leta sanjajo o teptalnem stroju, so teptalnik to jesen pripeljali v Sevnico in ga
I
precej razstavili. Gosenice je vzel v prenovo Franci Pečar, Marjan Flisek kolesa in podvozje, preostale kovinske dele pa avtoklepar Daniel Jerše. Ta južnotirolski „prinoth“ sta nekdaj družno poganjala dva fiatova motorja (s po 500 kubiki, kakršne so imeli v prvih fiatih 126), tretji, še manjši, pa je vrtel električni generator za vibrator za strojem.
Prvi od teh treh motorjev je kmalu zabrnel v garaži upokojenega Izletnikovega šoferja Draga Božiča. Ta bo ta teptalnik tudi vozil po
Drago Božič:	„Obnova v
kakšnem servisu bi bila nedosegljiva stvar. Tako pa vsakdo naredi, kakor smo se dogovorili v klubu.”
KOZOLEC POGOREL DO TAL
V Mirni vasi je 23. novembra popoldne pogorel kozolec Jožeta Lamovška. Ta se je vrnil domov z mopedom in ga prislonil pod kozolec h koruznici. Lamovšek je odšel v bližnji gozd, ko seje vrnil, je opazil, da pod kozolcem gori. Takrat pa je že počilo, ogenj se je hitro razširil na vse poslopje. Škode je za 700.000 din, saj je ogenj uničil kozolec dvojnik in kmetijske stroje.
Korak za ohranitev narave
Sporočilo razstave fotografij »Ohranimo naravo" v Kočevju: narava mora trajno živeti, da lahko trajno daje
KAPNIŠKA KOPALNICA -Kdaj bo Damiševa kopalnica dobila nazaj svoje ime?
Z dežnikom na WC
Komu bo uspelo zamašiti izvir na stropu Damiševe kopalnice?
Po naključju so v Kočevju le dan za otvoritvijo osrednje čistilne naprave odprli 26. novembra še razstavo pod naslovom ..Ohranimo naravo”. Odprta bo do 13. decembra. Na njej prikazujejo črno-bele fotografije člani kočevske sekcije kluba Diana Ljubljana Janez Černač, Marko Figar, Janez Konečnik, Konrad Lampe, Stane Lavrič in Janez Papež.
Posebna komisija je razstavljene fotografije ocenila in podelila nagrade. Zlato plaketo je dobil Janez Papež za „Raco z mladiči”, srebrno Janez Černač za ..Portret teleta”, bronasto pa Konrad Lampe za „Ponirka na gnezdu”. Posebno pri-
znanje (zlato plaketo) za izredno motiviko je žirija podelila Janezu Konečniku za „Jelenji ruk”.
Razstava ..Ohranimo naravo” je droben korak k velikemu cilju, da bi ohranili naravo, je dejal en izmed razstavljalcev, ljubitelj narave, uspešni slikar - amater Janez Černač, inženir gozdarstva.
J. PRIMC
MEDVED POGINIL POD VLAKOM
Kar dve leti je medved, ki so ga imenovali kar medved-morilec, napadal ljudi in živino na območju Grobniškega polja. Kaže, da je prav ta medved pred približno kakšnim letom dni napadal tudi ljudi na mejnem območju kočevske in čabarske občine pri Čabru oz. Podplanini. Takrat so se lovci dogovorili za odstrel, medved pa je izginil neznano kam. Spet se je preselil v Gorski kotar in na Grobniško polje, kjer je skupaj kar dve leti sejal strah in trepet. Napadal in ubijal je ovce, krave, konje in svinje ter se bojeval s psi. Te dni pa so našli mrtvega (po vsej verjetnosti, tega) medveda na železniški progi Reka - Zagreb pri Čavlah; povozil gaje vlak.
J. P.
PRI DEVU JE MRAZ ZASTONJ
Pa recite, da se Devova gostilna v Mokronogu ne drži napotkov varčevanja! Gostje, ki so minulo sredo pili za šankom v ogrevani sobi, so lahko na lastna ušesa poslušali drgetanje zob, ki je prihajalo iz lovske sobe. Slučajnemu obiskovalcu, ki je le za hipec pogledal tja, so se poleg ljudi zasmilile tudi nagačene lovske trofeje. Vsi, ki boste to gostilno'obiskali pred januarjem (takrat bodo menda pričeli streči tudi s toploto), svetujemo, naj prinese s seboj tudi termofor in športne rekvizite za razgiba-nje. Najbrž se gostilničar drži starih nasvetov, da je za ogrevanje še najboljše žganje ali kaj podobnega.
pobočjih Lisce. Seveda ne mara tvegati, da bi na snegu kaj odpovedalo. Do zadnjega vijaka je razstavil vse motorje, konec minulega tedna je tako rekoč generalno obnovljen brnel že tudi tretji. Huda ovira je pomanjkanje materiala, vendar si izkušeni Božič pomaga tudi z deli iz poljskih enačic tega motorja. Dolga zgodba bi bila o tem, kako si pomagajo ostali kovinarji. Vsi delajo udarniško v skupni želji, da bi naposled uspeli. Sedaj, ko se lotevajo montaže, ni več dvoma, da bo do nedavnega tako iztrošeni in zanemarjeni stroj še služil svojemu namenu.
A. ŽELEZNIK
KITAJSKI KOŠARKARJI V NOVEM MESTU
Po nesreči jo je polil z gorečim bencinom
Zaradi opeklin je morala M. Makovec v bolnišnico — »Pepel" zažgal drva
Šentjernejčan Anton Makovec je 24. novembra popoldne v priročni domači delavnici z bru-silko rezal železo. Opilki so padali na posodo z bencinom, ki se je vžgal. Ko je Makovec videl, da gori, je posodo zgrabil in jo vrgel skozi vrata na prosto. Prav tedaj je v delavnico hotela vstopiti Marija Makovec. Goreča posoda jo je zadela, plameni so zajeli obleko. Makovčevo so morali zaradi opeklin odpeljati v bolnišnico.
Nesrečo z ognjem so 19. novembra imeli tudi Plutovi v Metliki. Pri čiščenju peči so pepel z žerjavico stresli pred peč, kjer so bila drva. Žetjavica je vnela drva, ogenj je ožgal peč, vrata in okno, dim pa počrnil stene. Škode je za 20.000 din.
V torek, 8. decembra, bo ot 19.30 uri gostovala v novomešk športni dvorani kitajska košarkarska ekipa JIANGSU, ki nastopa v kitajski prvi ligi in je bila drugouvrščena v sezoni 1980 ter tretjeuvrščena v sezoni 1981. Kitajski košarkarji so zadnja leta zelo napredovali in so prvaki Azije za leto 1981.
VOZNIK MRTEV
V ponedeljek ob 20.30 je 23-letni Milan Forneci iz Dol. Kamenja peljal z osebnim avtom znamke „Alfa Romeo” iz Bučne vasi proti mestu.
Pri zgradbi cestnega podjetja ga je
 ---------------—  ---------u:*	•.*;	~~	*e?0
j
»MIBMIMUMM*
zaradi neprimerne hitrosti zače' zanašati. Alfa je zapeljala v levo v trenutku, ko je nasproti z avtobusom pripeljal Stojan Veljkovič iz Niša. V trčenju je alfo dobesedno prepolovilo, Milan Forneci je bil takoj mrtev.
ZA CARINO NI MEJA - Med stvarmi, ki prihajajo tako ali drugače čez naše najbolj odprte meje, je kava najbrž na prvem mestu. Na štajerskih prehodih jo zmečejo v Muro, če je je preveč, na Dolenjskem pa je drugače. Budni miličniki so v začetku preteklega tedna postavili „carino“ pri Krškem in od tihotapcev zasegli nekajkrat po sto kilogramov „čme opojnosti". Pred prazniki sojo ponudili na policah Emone,Dolenjke in Mercatoija. V Dolenjkini delikatesi je v manj kot uri izginilo sto kilogramov. Na sliki: do prodajalne je črno dragocenost namesto dostavnega vozila pripeljal kar službeni marcedes. (Foto: J. Pavlin)
Življenje v bloku,'ki je prestal že nekaj desetletij, spremlja kopica dogodivščin in neprijetnosti. Za to vedo povedati tudi Damiševi iz bloka na Jerebovi 20 v Novem mestu. Mimo je že tretje leto, ko so se na stropu njihove kopalnice pojavile prve kaplje in od tedaj je njihov zasebni izvir usahnil le za nekaj dni v tednu. Vrteli so telefon, klicali odgovorne na Samoupravni stanovanjski skupnosti, klicali vodovodarje, toda iz vsega tega ni bilo nič. Stanovalec v tretjem nadstropju meni, da jc pri njem vse v redu.
Damiševi nimajo več plastičnih veder za podstavljanje, na stranišče pa morajo z dežnikom. Kako sc bo stvar razpletla, je šc neznanka. Ali bodo v Stanovanjski skupnosti končno našli vodovodarje, kibodo kos nalogi, ali pa bo pri Damiševih prej odpadel lesen, s trstiko obit strop?
J. PAVLIN
TRAKTORIST UMRL V BOLNIŠNICI
V novomeški bolnišnici je 24. novembra umrl 41-letni Vinico Kastelic z Vrha pri Mokronogu. Kastelic je bil hudo ranjen, ko je 21. novembra nad Mokronogom s traktorjem zapeljal s ceste v odbojno ograjo.
KOLESAR V TOVORNJAK
Tone Kobe s Pristave je 26. novembra dopoldne vozil s tovornjakom od Prečne proti Bršljinu. V križišču pri Dreniku je zavijal proti Mirni peči, ko mu jc nasproti z motorčkom pripeljal Ivan Pintarič iz Vel. Slatnika. Opazila sta se na kratko razdaljo. Kolesar je zadel v tovornjak, pri čemer jc bil ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Prodajna pogodba plus kolki
»Dober dan. S stricem Repičem sva prišla, da nama sestavite prodajno pogodbo. Gre za dvanajst arov neplodne zemlje, a kot nalašč za graditev počitniške hišice. Pozanimal sem se, dovolili bodo zidati.”
sva s stricem Repičem kmalu na vrsti.
»Kolek za štirinajst dinarjev prinesite. Petdeset metrov v stran je kiosk, tam ga dobite.”
Stečem; prinesem, uničijo
ga-
»Prav. V nekaj minutah bo vse gotovo. Tačas pa skočite po kolek za sto dinaijev. Takoj za vogalom je trafika.”
Stečem, prinesem, uničijo ga, izstavijo mi račun za pisanje pogodbe, plačam, povprašam, kam zdaj.
„Na kataster.”
V pisarni je gneča, vendar
»Tako in zdaj pojdite na davčno upravo. Upam, da imate vi kot kupec s seboj potrdilo o plačanih davčnih obveznostih v svoji občini, vi prodajalec pa prav tako.” Potrdila nimam, zato se odpeljem dvajset kilometrov da-ieč v svojo občino na davčno upravo, kjer mi izdajo potrdilo, ko prinesem iz trafike ko-
lek za štirinajst dinaijev. Medtem pa je bil stric Repič v svoji občini na banki, da je plačal še zadnji obrok davka za zemljico, ki je počasi prehajala v moje roke.
»Prepis plačate vi, kajne? ” »Da, jaz.”
»Izvolite, tu je položnica, pa še dve položnici, kajti plačati morate še en obrok starostnega zavarovanja za tovariša Repiča in njegovo ženo. Za vsakega posebej.”
Skozi odprtino okenca na banki porinem nekaj manj kot dva tisoč dinaijev, uslužbenka mi vrne dinar.
Z davkarije kreneva s stricem Repičem na sodišče.
Tam naju že čaka njegova ženička, solastnica parcele, da bo s podpisom potrdila soglasnost k prodaji.
»Dokler ne uredim z njima, pojdite vi po sodnijski kolek za sto dinaijev. Prodajajo jih . . .”
»Vem. V kiosku, torej za vogalom.”
Zasopihan se vrnem v sodnijsko pisarno.
Tako. Pa je urejeno,” pravi stric Repič.
Doma sem pregledal račune. Stric Repič je dobil za prodani košček zemlje petdeset par manj kot drugi, ki sploh ne vedo, če ima stric Repič kje nekaj kvadratnih metrov jalove zemlje ali ne.
Toda kaj hočemo? Tudi država mora živeti, četudi od-
mira.
TONI GAŠPERIČ
!