PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATEIJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. 1981.
£at»i*d m mcm^-cUm mJKm. Dk. C. 1H7. al Um pmmt Wtk.
---'-- th. Act mi C«n«r*M ml Mart* 1. UT&
CHICAGO 23, ILL., 5. SEPTEMBRA (Sept. 5), 1945. Publi.hed Weekly it 2301 8. Lawnd*le Av*

LETO—VOL. XI*
AMERIŠKE CESTE SPET NORMALNE. Od kar so ukinjeni od-merki gasolina in ni treba nič več poj n to v sanj. se ljudje lahko spet vosijo po mili volji. To je edina velika dežela na svetu, ki Ima tako ugodnost, vilic ogromnim življenjskim in materijalnim žrtvam, ki jih je utrpela v vojni.
Japonci zaigrali cesarstvo in vlogo velesile
KONEC PRVEGA MODERNA IMPERIJA V AZIJI. -PO 92 LETIH AMERIČANI SPET V TOKIU. -STARI JAPONSKI VLADNI SISTEM OHRANJEN. -PRILOŽNOST KITAJSKE, DA SE UVEUAVI V SVETU
Italija bo izmed premaganih osiščnih dežel iz minule vojne najboljše izšla
Italija je bila po prejšnji svetovni vojni prva dežela, ki je notranje nemire in socialne probleme zadušila s fašizmom in bila je poleg Japonske prva, ki ie začela kaliti svetovni mir. A dočim je Japonska začela izvajati svoje imperialistične ambicije brez hrupa, so pa v Rimu provokativno kričali, da jih je slišal ves svet... Duče je vpil tako izzivalno, da so se ga zbali v Parizu in v Londonu in nekaj Časa celo v Berlinu pod Hitlerjem. "Apizanja" je bilo brez konca in kraja. Posledica vsega tega je bila druga svetovna vojna. Vlada provokatorjev v Rimu je bila prva, ki se je zrušila v nji. Njenega dučeja so nato Italijani sami obesili in potem še za noge z glavo navzdol. Tako je končala prva fašistična država v Evropi. Njenih sanj o obnovitvi rimljanskega imperija je konec. Masa je v bedi, bosa in v capah. In kot je običaj, se za grehe svoje bivše fašistične vlade le ona pokori. Tisti sloj, ki je bil steber fašizma, pa živi razmeroma še vedno v udobju in se še koplje v privilegijih. A ljudstvo pa jf obupano in gleda s strahom v zimo, ki prihaja.
Tej strti Italiji je dne 28. avgusta obljubil rear admiral Ellery S. Stone, ki je načelnik Zavezniške kontrolne komisije v bivši dučejevi državi, boljše dneve, kajti mir, ki ji bo narekovan, bo Zanjo ugoden. Dejal je, da bodo Zed. države in Anglija napram Italiji milostljive in popustljive. Pogoji za premirje so bili sicer strogi, a se jih ne izvaja. V momentu, ko so ji bili ukazani, sprejeti in podpisani, se je zdelo, da jih bodo zavezniki tudi izvajali, a jih potem niti objaviti niso hoteli, češ, da se bi italijansko ljudstvo vsled njihne ostrogi prestrašilo in morda potem začelo celo nagajati okupacijski oblasti.
Prijazna obetanje omenjenega načelnika zavezniške kontrolne komisije v Italiji pomenijo, da ker se vlada v Rimu dobro zadržuje in sodeluje, bo to njeni deželi le v korist. Deležna je več relifne pomoči kot proporčno katerakoli druga država v Evropi. Dasi je Italija pod Mussolinijem lomastila po njih, npr. v Jugoslaviji, so sedaj manj upoštevane kakor ona. Obetajo ji še več živeža, premoga in pa surovine za njene industrije. In Jugoslovani v Primorju so spet v skrbeh, če jih morda po tej vojni ne doleti enaka usoda, kakor po prejšnji.
Do pred okrog sto leti se je Japonska zapirala pred svetom in živela v zadovoljstvu izolacije. A imperialistične države razvijajočega se kapitalizma so iskale kolonij in novih tržišč za razpečavanje svojih produktov. Japonska je bila tedaj fevdalna država z zelo primitivnim gospodarstvom, toda velika po prebivalstvu, torej godna za trgovski promet z zunanjim svetom, ki se ga je njen vladni sistem ogibal.
Konec izolacije
Temu je storil konec ameriški mornarični poveljnik Com-modore Matthevv Calbraith Per-ry ki je pred 92. leti priplul na Japonsko in jo šiloma odprl zunanji trgovini Japonskim veli-kašem to seveda ni bilo ljubo. Čucjili so se, kako se je moglo to zgoditi in ni jim šlo v glavo, da so precenjevali svojo moč-Toda morali so se udati in sklenili študirati, kaj ima zapadni svet (Evropa ln Amerika), kateremu so podlegli. Šli so v av-ropska in ameriška mesta, da se nauče zapadne kulture in o-bičajev. Učili so se dobro. Prinesli so nazaj znanje, kako lahko svoje ljudstvo še bolj izkoriščajo in kako postane posedujoči sloj lahko še bogatejši.
Prva moderna velesila v Aziji
Tako se je Japonska v kakih 75 letih razvila v državo z moderno industrijo in v eno izmed glavnih tekmovalk v svetovni trgovini. Toda njeno ljudstvo ni postalo s tem nič manj, ampak še bolj izkoriščano. 2iv-Ijenski standard njenega indu-strialnega proletariata je bil skrajno nizek. To je Japonsk omogočilo metati na svetovni
trg svoje cenene izdelke in s tem poslabšavala življenski standard delavstva tudi v drugih deželah.
Politično se je Japonska smatrala v minulih desetletjih vsled svojega parlamenta za demokratično državo. Njeno ljudstvo je dobilo sicer nekaj političnih pravic, ne pa socialnih in ekonomskih. Japonska vera ga uči, da je cesar božanstvo, potomec boginje solnca in ga časte kot boga.
Razvoj militarizma
Zaeno z industrijo in trgovino je rastel tudi japonski militarizem. Posebno nadut je postal po prvi svetovni vojni, v kateri je Japonska veliko pridobila. N- pr. bivše nemške otoke, že prej pa je vzela Kitajski Formozo Vse te kraje*je^utrdila in se na njih pripravila za skokovit napad, ki ga je izvršila 7.
(Konec na 3. strani.)
Tudi paketna pošta v Jugoslavijo sedaj odprta in pisemska razširjena
Pisemska pošta v Jugoslavijo je bila iz te dežele odprta že koncem junija to leto. A trans-portacijski sistem v Jugoslaviji in po Evropi sploh je toliko slab. da ljudje odgovorov na svoja pisma, ki so jih pisali n. pr. svojcem v Slovenijo, večinoma še niso dobili. Tudi cenzura ima pri teh zakasnitvah precej zasluge.
Jacob >Zupan nam je minuli teden sporočil z najkrajšo pošto da je odslej dovoljeno pošiljati iz Zed držav v Jugoslavijo tudi pakete, toda ne več kot enega eni in isti osebi na teden. To so namreč paketi, ki se pošiljajo po parcelni pošti.
Noben tak paket, poslan v Jugoslavijo po ameriški pošti, ne sme vagati več kot 11 funtov. Dolžina paketa sme biti le do 18 palcev in širina ne več kot 42 palcev-	•
Sme se pošiljati le blago, ki se ne pokvari. So še razne druge odredbe, o katerih se lahko poučite na pošti, ker se spremi-
njajo na podlagi izboljševanja prometnih sredstev, raznega blaga, ki se ga lahko tja pošlje, odmerkov itd.
Pošiljanje paketov iz Zed. držav v Jugoslavijo bo tamošnje-mu ljudstvu v veliko korist. Odvisno je seveda, kako je tam že pošta urejena, namreč, ali je že v takem stanju, da lahko uspešno funkcionira. Ameriške poštne oblasti so storile svoje, tam so obljubile, da se trudijo uspo-staviti vestno poslovanje vzlic ogromnim oviram. Kajti poštni promet zahteva dobra pota, redne železniške zveze in pa sposobno, vestno osobje-
Kar se tiče pisemske pošte, je v bodoče dovoljeno pošiljati iz Zed.'držav v Jugoslavijo poleg pisem prvega razreda tudi razne tiskovine, razglednice, trgovsko reklamo, trgovske vzorce itd.
Omejitev je, da paket tiskovin ne sme imeti več kot funt teže.
Zračna pošta z Jugoslavijo še
Iznajditelji vzlic miru na delu za nova "tajna orožja
General H. H. Arnold je nedavno v svojem predavanju dejal, da imamo poleg skrivnostne atomske bombe pripravljeno že drugo tajno orožje, namreč letalo, ki lahko ostane v zraku dalj kot katerokoli doslej. Iz baz, ki jih ima ta dežela, je tem letalom lahko^ doseči katerokoli točko na svetu. Ako nastane še kdaj vojna, ne bo pred našimi atomskimi bombami noben Kraj več varen.
General Arnold je dalje omenil, da ima naša oborožena sila na razpolago še razna druga "tajna orožja", ki se jih v laboratorijih stalno izboljšuje. Nedvomno so inženirji, kemiki in drugi tehničarji v iskanju "tajnici orožij*' in v izpopolnjevanju starih enako pridni v Rusiji,'v Angliji, na Francoskem in še marsikje*
Graham Dovvling poroča iz Juponske o uČinkinh atomske bombe, ki je bila vržena na pristaniško mesto Nagasaki. Pravi, da dočim navadne bombe spremene stavbe le v razvaline, jih je strašna sila atomske bombe zdrobila v prah. Vrh tega prahu se je vsled vročine, ki jo da od sebe atomska bomba ob eksploziji, napravila tanka skorja in iz nje pa puhti sedaj smrad v prahu pokopanih trupel. Sklepa, da ni čudno, ker se je Japoncem tako mudilo vsled učinkov te bombe ponuditi mir in brezpogojno kapitulacijo.
V ostalem pa se svet še vedno hvali s civilizacijo in krščanstvom.
Tudi vojna med propagandami polagoma ugaša
MNOGO TUJIH IN DOMAČIH PROPAGANDISTOV V ZED. DRŽAVAH IZGUBI SLUŽBE. - TUJI INTERESI ŠE NA DELU. - INFORMACIJSKI URADI OSTANEJO. - PROCESI PROTI KRŠILCEM
Listnica uredništva
Te številke nam ni bilo mogoče izdati na osmih straneh, ker jih v tiskarni radi delavskega praznika niso utegnili vseh postaviti.
Tožba proti unijam
V Kansas Citiju, Mo., je Montgomery Ward & Co., vložila tožbo proti uniji njenih delavcev (CIO) za odškodnino v znesku $1,300,000. Takih tožb je že mnogo in unije imajo z njimi mnogo otepanja in stroškov.
TISKOVNI SKLAD
Tiskovni sklad je vir, iz katerega se krije primanjkljaj, ker naročnina sama na sebi ne krije tiskovnih in drugih izdatkov. Kadar imate priložnost, vprašajte znanca ali prijatelja, da se naj naroči na ta list, in morda, če želi, da naj tudi kaj prispeva v tiskovni sklad.
Nedavno je bilo poslano kongresu Zed. držav izredno zanimivo poročilo iz justičnega oddelka o nadziranju tujih agentov v smislu zakona za registracijo inozemskih propagandi-stov. Ta zakon je bil sprejet in uveden z ozirom na položaj, ki je nastal v tej deželi, ko se je svet naglo pomikal v novo klanje. Takrat je bilo v Zed. državah mnogo posameznikov, ki so tukaj skušali dobiti simpatije za politične ideje drugih dežel, ali pa so celo skušali vplivati na ameriško javno mnenje ter na ameriško politično stališče, notranje kot vnanje, v kolikor je to bilo v zvezi s političnimi dogodljaji po svetu. Mnogo te propagande je seveda prihajalo iz dežel in krajev, kjer je bila uničena in zatrta svoboda tiska in govora ter je radi tega bila v ostrem konfliktu z ameriškimi tradicijami in ameriško ustavo oziroma z a-meriškimi demokratičnimi ustanovami. Se več, oni, ki so delovali in širili tujo propagando, so pogosto zakrivali dejstvo, da delujejo za zunanje interese. Zakon, ki se naziva Foreign Agents Registration Act (sprejet leta 1938» zahteva, da morajo vsi inozemski propagandni agent je dati točne podatke o svojem delovanju, v drugih besedah povedano, morajo se registrirati. Vlada in ljudstvo Zedinjenih držav ima tako bolj jasno sliko o njihovem delovanju.
Odkar je stopil zgoraj omenjeni zakon v veljavo, se je pn> pagandna situacija dokaj spremenila. Kmalu po izbruhu vojne v Evropi je bila glavna stvar zunanje propagande v Ameriki, da vpliva na ameriško javno
mnenje bodisi za vstop v vojni konflikt ali pa proti vmešavanju Zed. držav v novi vojni požar na evropskem kontinentu. Ko pa je bila Amerika enkrat v vojni, so bili seveda najprej odstranjeni osiščni propagandni elementi v tej deželi. Tako je ostalo polje odprto za naše zaveznike. V glavnem je torej propaganda, ki se je vodila v Ameriki za zunanje dežele od časa napada na Pearl Harbor, podčrtavala doprinose zavezniških dežel k skupnemu vojnemu naporu. Obenem se je ta zunanja propaganda ukvarjala tudi veliko s podajanjem kulturnega in zgodovinskega ozadja zavezniških dežel, ter z razglabljanjem o političnih, gospodarskih in socialnih značajih in problemih teh dežel. V tem pogledu sliči temu delovanju naš ameriški Urad za vojne informacije, kateri, poleg svojih direktnih vojnih aktivnosti, tudi pomaga podati in predočiti zunanjemu svetu ne le vidik zapadne demokracije, pač pa tudi rekord tega, kar je ta dežela doprinesla v tej vojni. Te vrste propaganda ima namen zgraditi vezi prijateljstva in dobre volje tekom vojne nujnosti.
Med najvažnejšimi organizacijami, ki so registrirane v Ameriki kot propagandna središča za zunanje dežele, so uradni informacijski centri, katere vzdržujejo tukaj vlade Velike Britanije, Poljske, Nizozemske, Belgije, Francije, Avstralije, Kanade, Cehoslovaške, Grčije, Indije, Nove Zelandije, Norveške, Portugalske ter Unije Južne Afrike.
Sovjetska unija ni vključena med zgoraj navedenimi država-(Konec na 3. strani.)
ni obnovljena, niti niso še urejeni z njo valutni odnošaji za pošiljanje denarnih nakaznic. Tudi pisem ekspresite pošte (special delivery» se v Jugoslavijo še ne sprejema, iz že pojasnjenega vzroka, toda polagoma a sigurno bo Jugoslavija spet kmalu v redni poštni zvezi z zunanjim svetom.
Antisemitstvo v Zed. državah dela Židom veliko skrbi
Dva posebna odbora znane židovske organizacije B nai B'rith sta 29. avgusta objavila poročilo o njunih raziskavanjih antisemitizma v Zed. državah* Nacizma in protižidovskih zakonov je v Evropi konec, ni pa še konec antisemitizma, posebno ne v Zed. državah. V memorandumu, ki ga je v imenu obeh odsekov sestavil Philip Chasin, je rečeno med drugim:
Izmed vsakih sto Američanov jih je 25 prežetih s sovfaš-tvom do 2idov, ali skupno 33 milijonov ljudi. To so dognale verodostojne ustanove, kakršne
se pečajo c raziskovanjem tako-zvanega javnega mnenja.. Izmed vsakih sto vprašancev se jih je 25 izrazilo odločno proti 2idom. 50 na vsakih sto jih je reklo, da nimajo o tem nobenega določnega mnenja in jim je vseeno, 25 pa, da so proti antliemitstvu-
Ker so 2idje v taj deželi v trgovini, industriji in v politiki, pa fudi'v unijah zelo vaien faktor, je naravno, da jih skrbi, kako bi propagando sovraštva proti njim zajezili. Kajti anti-semitske organizacije so močne, fanatične in agresivne. Ne-
varnost je, da bodo imele sedaj, ko je vojne konec, za sejanje sovraštva proti Židom še bolj ugodna tla kol doslej. * Dalje pravi memorandum: Pričakovanje, da ho antisemitizem tu izginil čim je bila dežela po napadu na Pearl Harbor potegnjena v vojno, je bilo napačno. Čeprav je bil antisemitizem istoveten z nacizmom, je uspeval dalje tudi v vojnem času. Pozneje so nekateri misli-li, da bo antisemitizma konec čim bo Hitler definitivno poražen. Tudi to pričakovanje je bilo napačno.
Celo v tistih deželah v Evropi, kjer do te vojne ni bilo nobenega antisemitizma, se je po vojni pojavil, na primer na Nizozemskem in v Belgiji. ...Za pobijanje sovraštva proti Židom sta odbora sestavila načrt, ki določa sistematično propagando proti antisemitstvu in vzgojo, ki bi ljudi pridobila proti bigotstvu in za toleranco. V ta namen načrt določa sklad štirih milijonov dolarjev, iz katerega se bi plačevalo stroške za uporabljanje radia, tiska in drugih sredstev.
Zavezniška relif na akcija polna zmede in polomij, ki zahtevajo preiskav
Tednik "Labor" v VVashingtonu, D. C., je priobčil na prominentnem mestu poročilo o "silni godlji", ki je nastala v zavezniški relifni ustanovi UNRRA. Pravi, da se razvija v škandal, ki bo imel na tej strani Atlantika velik odmev. Urednik omenjenega lista je bil ie član zveznega kongresa in ima v vladnih krogih v Washingtonu dobre zveze. Zato je njegov list, ki ga izdajajo bratovščine železničarjev, čitan z veliko pozornostjo.
Načelnik UNRRA je bivši newyorški governer Herbert H. Lehman. Govorili so že, da je z razvojem te ustanove zelo nezadovoljen in da bo resigniral. Pred nekaj tedni je bil v Jugoslaviji, da preštudira njen živiljski problem, pa je med tem v Beogradu zbolel. Od tam je šel v London, kjer je izjavil, da potrebuje UNRRA za svoje naloge do jeseni še najmanj poldrugo milijardo dolarjev. Administracija UNRRA ima svoj glavni urad v Londonu. Na nedavni seji zastopnikov UNRRA, ki se je vršila v omenjenem mestu, je prišlo do velikih sporekov. Bili so očitki, da UNRRA deli živež in druge potrebščine mnogokje s stališča političnih razlogov in zato imajo nekatere dežele prednost pred drugimi, čeprav so pomoči enako ali pa še bolj potrebne. Namigovali so tudi na graft in na razne kupčije, ki niso bile pošteno izvršene.
Zastopnik Sovjetske unije je na tisti seji zahteval, da naj se poročilo pregledovalcev poslovnih knjig in računov UNRRA objavi. V svoje izjavi pravijo, da so poslovne knjige kup zmede in da jim računov iz njih sploh ni bilo mogoče sestaviti. UNRRA je človekoljubna ustanova, namenjena v pomoč bednim. Ampak je že tako, da kjer je na kupe denarja, je tudi polno pijavk, graftarjev in drugih požrešnežev, posebno ako je kontrola površna in nesposobna.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE D2*-AVSKEGA LJUDSTVA
IZHAJA VSAKO SREDO.
I»4«j» Jx#4aJov«a»k« D«U»»k* TUkovM Dmiba. Chicago, III.
GiASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih drtavin sa celo leto »3.0U; s« pol leU $1.75;
sa četrt let* $1.00. ineiemstvo: sa celo lato $1.60; aa pol leta $2.00.
Val rokopisi in offlaai morajo biti ▼ naAem uradu najposneje do pondeljka pepoldne sa priobčita* v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publiahed every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Eatabliahed 100«.
Editor..................
Business lfanafer.
...........Frank Zaits
..Charles Pogorelec
8UB3CRJPTI0N BATES: Jaited SUtes: One Year $«.00; 81* Month* $1.76; Three Months $1.00. Fortiffn Countries. One Year $3.60; Sis Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telepbone: ROCKWELL 2864
Ovojna mera, ki prinaša le razprtije, razočaranja in nove vzroke za vojno
V slučaju intervencije Zed držav in Anglije ze demokracijo na Balkanu so mnogi dopisniki v ameriškem tisku spraševali, čemu ne prakticiramo tega kar druge učimo.
Na primer, Anglija je doma demokratična, na svoj način kajpada, toda otvoritev njene sedanje zbornice je bila izvršena po srednjeveških, povsem nedemokratičnih obredih. Za poslance nižje zbornice ki ji, pravijo "House of Commons" v prestolnem Zasedanju sploh prostora ni bilo, kajti na vzvišenih prednjih klopeh so sedeli aristokrati iz zbornice lordov, med njimi seveda tudi takozvani delavski tituliranci, ki jih je kralj imenoval vanjo.
In kralj je bral govor. Učil se ga je že prej dolgo na pamet, da se bi mu ne zaletavalo, ker jeclja. Napisali so mu ga v duhu starih angleških tradicij ministri sedanje vlade, prej pa mu jih je pisal Churchill.
Obljubil je veliko in nič. Ni lahko obljubljati le zaradi političnega preobrata raj deželi v kateri je posedujoči sloj še vedno vladar in ima podporo kapitalizma, kar ga je še efektivnega, sirom sveta.
Torej v angleškem parlamerHu je padla beseda o potrebi ščitenja demokracije in Ernest Bevin jo je močno poudaril. Nedvomno tudi veruje v besede, ki jih je napisal in jih je kralj govoril, toda to je metoda tradicije in druga pa je v praksi-
Anglija na svojih otokih je po svoje zelo demokratična de žela. O tem ni spora. Ob enem je bila tudi jako torijska v svojem gospodarstvu in v odnošajih do delavstva ji ni bilo prav nič na tem, da bi delavska stranka imela v angleški vnanji politiki kaj drugega kot le "posvetovalen" glas
Ko se je oglasil ob otvoritvi novega parlamenta k besedi za obrambo demokracije na Balkanu Ernest Bevin, je to pomenilo le, da sledi vnanji politiki prejšnje Churchillove in sedanje ameriške vlade, ki je za demokracijo le v deželah, v katerih jc najmanj prizadeta.
Slično velja za Anglijo. Čemu ni mogoče ustvariti pod angleško zaščito demokracije v Lidiji? Tri, štiri sto milijonov ljudi je brez nje, dasi se stotisoči tam bore zanjo. Zakaj biti za demokracijo le v svojem stanovanju — v svoji deželi, ne pa v drugih? Od ameriške revolucije naprej so si morale izvojevati od Anglije svobodščine tudi druge dežele. Ene so postale dominjoni, to je, avtonomne države. Druge so še vedno kolonije. Burma n. pr., razne province v Afriki — vse brez pravic-
In kaj pa Zed. države ki so se tako glasno izjavile za demokracijo v Bolgariji in drugod tam okrog v centralni in jugovzhodni Evropi?
Doma seveda smo demokratični, v kolikor smo. Južne države 6i to stvar po svoje razlagajo in "demokracija" tam je monopol demokratske politične mašine — ne stranke. Ampak jug ni edini, kjer je demokracija zgolj privilegij posedujočih. Je veliko mest in občin ter okrajev v tej deželi, ki bi prav tako — ali pa še bolj potrebovale nadziranja v volitvah, kakor n. pr. Bolgarija, Grčija ali pa Romunija-
Ampak — in tu je resno vprašanje, kako si naj Zed. države sploh predstavljajo demokracijo, katero se naj uveljavi po svetu? Ali takšno, ki jo imamo v New Yorku,ali pa kje v Tampicu v,Floridi, ali v Jersey Cityju, ali pa v Loulsiani?
Ali pa v kaki čikaški wardi, kjer so jo pomagali že tudi revolverji odločevati?'
Kako smo se na primer obnesli v boju za demokracijo v Grčiji? Kajne, po Churchillovem vzoru Doma je za demokracijo, v Grčiji za reakcijo in privilegije. Za stari red proti ljudskim aspiracijam za boljše življenje Tisoče ljudi v Grčiji je bilo ubitih v znamenju borbe za povrnitev kralja in uspostavitev starega reda. To se je opravičilo z obtožbami, da so glavno zlo na Grškem "trockisti", ki so hujši kot "pravoverni komunisti".
V	Romuniji je naš državni department pokazal naklonjenost kralju Mihaelu, ki se je z Rusi spri in želi, da mu njegove sorte "demokracijo" podpreti Anglija in USA.
Proti Francu v Španiji se je ameriška uradna demokracija oglasila šele ko je španski krvnik svojo igro že itak izgubil.
Isto vlogo počenja naša diplomacija v Argentini- čemu ni bila proti fašizmu v nji od vsega početka?
Neki dopisnik izvaja v Chicago Daily Nevvs, da naš državni oddelek ljubimkuje v Italiji z reakcionarji namesto da bi se sprijaznil z ljudskimi strankami. Na razne misije v Rim, Lis-bono, V Madrid in v Pariz je bil neuradno pošiljan newyorški nadškof Spellman, ki je znan oboževalec fašista Franca in klero-fašizma v Evropi.
In na Japonskem — pravi isti dopisnik — smo podprli Hi-rohita.	•
V	času pripravljanja na invazijo v Afriko smo podpirali francoskega reakcionarja generala Gerauda in admirala Par-lana In pred njima pa gnili režim v Vichyju. Vse seveda pod pretvezo, da Je taka taktika potrebna vsled nujnosti v prizadevanjih, da zmagamo magari s pomočjo tudi takih nečastnih kupčij.
V	imenu demokracije sta dva takratna glavna zavezniška besednika na sestanku v Quebecu obljubila jugoslovanskemu Petru in grškemu kralju Juriju povratek na njune prestole
Iz Italije in Nemčije se pritožujejo mnogi ameriški žurna-
JOPONCl SO V MANILO OD PRICETKA VOJSK V DRUGIČ PKISLI. Prvič s invadiranjem na Filipinske otoke, in nedavno pa. da so se uradno prelali generalu MacArthurju ter mu isrocili Japnosko, da jo zasede bres boja. To je bilo storjeno minuli te len. Zgodovina je muhasta stavr in še posebno pa ta Japonce, ki so do konca leta 1942 smagovali na vsi črti in bili prepričani, da imajo zmago še v iepu. Gornje je slika japonske delegacije, ki »e je prišla pokloniti v Manilo gen. MacArthurju in podpisala pogoje sa premirje in kapitulacijo. MacArthur je sedaj »c na Japonskem.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
KRONA STVARSTVA
Ali se spomnite, kako nas je pretresla vest o prvem robot-niku. ki so ga Nemci spustili nad London? Dokler je z bombami opremljeno letalo pilotiralo človeško bitje, je bilo vsaj nekaj upanja, da si. bo izbralo za tarčo ta ali oni za vojno važen predmet, kakor kolodvor, skladišče, tovarno, mostovje itd. Z, robotnikom pa je izginila sleherna sled varnostnega občutka
Strah, ki je odtlej neomejeno zagospodaril nad Londonom, je povzročil še bešnejši odpor in skrajnostno sovraštvo do Nemcev in to ne le v Angliji, marveč povsod po svetu. Zdelo se nam je. da je bil z robotnikom, zlasti z "izboljšanim" V-2, višek vseh viškov človeške za-hrbnosti in zlobe dosežen.
Kdo od nas ubogih Zemljanov je sanjal, da je znanost—bogu Marsu že od nekdaj pokorna dekla—iskala in se pritipala do najnevarnejših, zato od prirode najbolj čuvanih skrivnosti?! Marsovci na Nemškem, na Angleškem in v Ameriki in morda še drugod, so vedeli, da jim bo v bombo ujeta atomska sila vrgla zmago v naročje kakor zrelo hruško. Zato tekma. Kako strašna je morala biti ta skrbno prikrivana tekma!
Zdaj razumemo marsikaj, česar prej nismo razumeli. Razumemo tudi Goebelsovo grožnjo,
. . zaloputnili bomo za seboj vrata s tako močjo, da se bo
Toda sprejel ga je s sklonjeno glavo ter s strahom in žalostjo v srcu. Zakaj mar ne leže po vsem svetu neizbrisni ter še po-
solncem večjega škodljivca, kot je baš on, človek, krona stvarstva!
Tudi kanibalstva sc je hvala Bogu žc davno otresel. Ampak ne docela, nikakor ne docela! In mika me, da bi navedla dejstvo. ali za nekatere bi pomenilo to sakrilegij in velik greh ... Naposled pa, kaj se ve? Se ne-
re-
polnoma sveži dokazi njegove kaj let nacijskega "Novega notranje nezrelosti? Mar ni vsa da", pa bi se marsikateri Evro-zemlja omedeževana s krvavi-j pec vrnil na -stopnjo kanibal-
" tega ia
mi sledovi njegovih dejanj? Otrok, ki si kaže abecedo z di-namitno palčico. izpostavlja nevarnosti le sebe ter svojo bližnjo okolico, on pa si je položil na dlan biti-ali-nebiti vsega, kar je na zemlji in morda zemeljske oble same.
A kdo je on? V njegovem srcu se še zmerom tepe dobro z zlom in njegovo človečanstvo je komaj v povojih. Niti telo se mu ni še utegnilo popolnoma prilagoditi pokončni hoji. Vendar žival ni več, kajti on ima dušo, medtem ko je žival nima Saj je do nedavnega odrekal dušo celo svoji materi, in ženi, in sestri:. - Ali tega ni bil on kriv, kriva je bila ideologija tiste dobe, kakopak.
Tudi nad čarovniške procese se je že davno dvignil, v čarovnije pa še zmerom po nekoliko verjame ... Pa pustimo to, čeprav je tudi to dokaz, kako visoko se je vzpel nad živalstvo, ki nc zna ne lagati, ne varati, zato so i čarovnije nemogoče.
Oglejmo si rajši njegove d<£ brc strani. Lc njegov je privilegij, da lahko razmišlja, sklepa, presoja, si išče odgovore na "zakaj, čemu in kako", ali, bodi potoženo, najčešče se mu misli-
stva. Visoko od tega tako nismo Pes, na priliko, je človeku najboljši prijatelj, a bi ga to "najboljše prijateljstvo" prav malo ali nič ne motilo, če bi bilo pasje meso količkaj užitneje . •.
Delo poveličuje in zaničuje lenobo, a se klanja le bogatemu lenuhu, na žuljaste roke pa gleda s konca nosu ... Z vsem srcem je za red in mir in poštenost, zato se je obdal s skoro neprodirno goščavo zakonov in Dostav in ima cerkev skoro za vsakim drugim oglom — kljub temu je treba več in več večjih ječ ter je čuvaju postave treba postavljati čuvaja ,
Tako bi sc dalo naštevati brez konca in kraja. In prav nazadnje bi kazalo dodati vprašanje: Ali jc "kroni stvarstva" zaupati tolikšno moč, kot je atomska sila? Jaz bi rekla: Ne Ne toliko rasa, dokelr se ga še drži prvotna ilovica.
Vendar kar je. je. Spremeniti se ne da več—nad narodi visi Damoklcjev meč .. .
Japonska za Zed. države in druge zaveznike težak problem
Napisal za ONA HERBERT * SELIG MANN
Ljudje, ki poznajo japonske razmere, so prepričani, da čaka Zed. države na Japonskem ogromna naloga — ako namreč hočemo prevzgojiti narod na demokratičen način.
Strokovnjaki v VVashingtonu. so mnenja .da se bo izkazalo, da so Japonci do neke mere "neprijazni, mračni, da nas sovražijo in da bodo skušali včasih maščevati se." Odgovor je le v tem, da ravnamo z njimi pravično toda obenem jako strogo Ameriške oborožene sile se bodo kretale na Japonskem popolnoma pripravljene na boj, dokler ne bo mir in red popolnoma osiguran.
Sedanja japonska ustava, je razlagal eden teh izvedencev za Dalnji vzhod, je osnovana na stari cesarski nemški ustavi in je nepripravna za demokratični razvoj — treba jo bo temeljito prenoviti. Japonski cesar se je predal, toda obenem še izraža svoje obžalovanje, da mu ni uspelo emancipirati Vzhodne Azije. Treba je torej, da dopovemo Japoncem," da so izgubili vojno, da je njihova vojaška avantura v naših očeh zločin.
Najtežje pa bo morda prevzgojiti Japonce v pogledu njihove vere. ki smatra cesarja kot neko božansko bitje. To bo treba dopovedati Japoncem da mo-parata. ki je bil zgrajen s po ra-Q tudi posamezniku priznati
italijanskim narodom. Boris Kraighef je rekel:
Naš* narod je sledil vzgledu jugoslovanskih narodov in de-mokcatičnih sil severne Italije in je formiral Garibaldijevi brigadi devetega in enajstega korpusa Ta kongres je izraz izrednega mednarodnega položaja prebivalstva Julijske Benečije Hc ni bilo zaključeno, če bomo spadali pod Italijo ali pod Jugoslavijo. Reakcija bi nas rada raadružila i pomočjo demarka-cijske črte To stališče nas je primoralo ojačiti svoje politične organizacije. Naš namen je politično in organizacijsko zedi-njenje antifašističnih pokretov Ljudstvo Julijske Benečije želi in zahteva pravico, da samo odloča o svoji usodi. Vsled tega ne bo dopustilo, da bi ga kdo prevaral. Naše geslo je: Prošlosti ne maramo, niti ne maramo, da bi drugi narodi zlivali svoje zlo nad nami. Prošlost je prinesla fašizem, vsled tega obnovitev prošlosti ustvarja nevarnost fašizma Želimo, da se upošteva Atlantski čarter Reakcionarji, ki skušajo razrušiti naše edin-stvo in ki obtožujejo antifaši-stično ligo, da vodi propagando za panslavizem, — hočejo zavesti narod, da bi se ne zavedal dejstva, da se liga bori za tako demokracijo, kot jo danes že pozna večina slovanskih držav, zlasti še USSR in Jugoslavija, ter d»« je želja italijanskega ljudstva tudi iti naprej in ne nazaj.
Strogo protestiramo proti reakciji, ki skuša - dvigati gesla ■ restavriranje državnega a-
/a
močjo sile. za vlado manjšine nad večino, za sistem prefek-tur, kjer bi narod imel le sve-
nekaj osnovnih človeških pravic.
tov al no pravico mesto svoiel Obstojajo poleg tega tudi še ' " U	bV°Je nekatere druge politične stran-
ke, a nekaj vodilnih osebnosti
lastne narodne oblasti.*
Kraigher je nato govoril o,	, v "vrstah
poskusih reakcije, da seodstra-,	miU-
nno one stranke, ki hočejo usta-	" *
noviti politično koalicijo v ka- tansUcm	Japonski živel. v U-
teri zahtevajo one stranke, ki	redno tezavn,h "?»»«»■?• Kon-
ne uživajo zaslombe pri narod-	«*» Je n«*aj uPanJa\fa \e
nih množicah, isto število za-	Zlv »tarjjaponsk. libcraec Ju-
stopnikov v odborih, kot bi jih	k,° °zakl- * se drzn.l napa-imela liga. Rekel je: "Program; »V v Japonskem parlamentu mi-
antifašistične lige e sledeč* Ne-	^.st.cno strujo se po Pearl
razdružljivost mest Julijske Be-	"arborju. ter je bil radi tega
nečije od svojega zaledja; ne- vrzen v„zap°r ^ obtozbo sra" odnehna borba proti ostankom 1 m»utve cesarja
PRIMORJE SE FAŠIZMA SE NI MOGLO IZNEBITI
fašizma: borba za ohranitev in povečanje pridobitev osvobodilne vojne; kampanja za razkrin-kanje črnotržcev, in onih, ki se okoriščajo in bogatijo na račun
Iz vsega tega izhaja, da bo poglavitna naloga okupacije prevzgoja japonskega naroda, kajti prav kot Nemci bodo morali tudi Japonci na koncu kon-
povojne revščine; akcija naših cev sami izvesti onc temeljne organizacij za povečanje slo- spremembe svoje vlade, ki jih
vensko - italijanskega bratstva, ki je predpogoj za dosego uspeha naše borbe za demokratično oblast; problem o odnošajih an-tifašistov napram zavezniški vojaški oblasti s katero je treba kooperirati. Ta kooperacija je mogoča le tedaj, če se spoštuje volja naroda, če se pripozna narodna oblast, katero je zgradil narod sam v svoji osvobodilni vojni.
Seveda bi bilo nemogoče ob-
bo pripustila zopet nazaj v družbo drugih narodov.
Prvih šest mesecev bo seveda poglavitna skrb okupacijskih sil, da uničijo ali prevzamejo vse zaloge orožja, da se polaste vseh arzenalov ter prisilijo ljudstvo, da se posveti zopet svojim starim nalogam in poslom iz dobe miru. Ko bo to izvedeno, bo treba začeti iskati med Japonci primernih ljudi za uvedbo miroljubne in odgovor-
Dnc 11 avgusta se je pričel v Trstu kongres protifašistič-
ti ne ljubi, verjeti je laže. stresel svet!" in smo lahko pre- In moder je. Le osel gre poi^ slruj ki se ga je udeie£n0 pričani, da ni bila to le prazna enkrat na led. človek pa več- |j soo zastopnikov. Prišli so iz
«---- tv- ii----------i	jn je ne jZUpi
fraza- Prejkone so bila poroči-
la iz njihovih laboratorijev za- Le on si lahko snuje in kuje morja
/•nf "ru». ■
vseh krajev slovenskega Pri-
Trst, Gorica in velik del osta-Icga jugoslovanskega Primorja je sedaj - kot znano, pod un-
dovoljiva, odtod njihova vztraj-	bodočnost. Ali ko toži čez "raz
nost in trdovratna vera v kon-	mere", se hkrati z vsemi štirimi
čno zmago, ko se jim jc žc strop	brani sprememb Rajši krpa in
nad glavo podiral, ln kdo ve.	popravlja . in sc jezi .. T««|gWko.amerttko okupacijo. V
kako blizu cilja *> bili ko jim	n pr tudi č« prevroča polet-, «h jma l>OS(.d,1 .J, tcm,
je na duri potrkala usoda ("...	ja. prehladno z.mc in nadaljuje | ■	,pSko vrhovno
- v obliki zavezniških armad	s podiranjem gozdov, dobro ve ^ kj	sode)uje J aJ.
Pozno se nam je zdelo to od-	doc. da pospešuje s tem po- r|.kiml vojaškimi oblastmi. ločilno trkanje, toda bilo je ie ostrenje klime in ustvarja nove	. .
pravočasno, na srečo ie pravo-	ali pa širi že obstoječe puščave ...	omenjenem protifasistič-
časno. Kajti komaj nekaj ted- Ne uničuje W rastlinstva. "^ sestanku zastopnikov iz
nov kasneje so radijski valovi marveč lovi in pobija živalstvo T"ta; Rrkc- Jstre ln °®t«'ega prinesli vest. ki nas je - vsaj kar na debelo. Vsega tega ne i okupiranega Pr,morja so bile
mene — prešinila do samega dela toliko iz potrebe, kot iz lakomnosti ter morda podzavedne naslade do pobijanja in uničevanja Sploh ga ni pod vsem
mozga, vest o atomski bombi....
Nov triumf za človeka, morda največji triumf vseh časov.
okupiranega Primorja zastopane tudi italijanske protifašistične struje.
Dvorana je bila okrašena s slovenskimi, hrvaškimi, italijanskimi in zavezniškimi zastavami; ter t zastavami mesta Tr1-1/sti, da so višji poveljniki zavezniške vojne vlade (AMG» vse1 stH ,n Reke Kongresa so se ude preveč naklonjeni bogatašem, kjer so na stanu in hrani in se ude- ležili tudi nekateri zavezniški ležujejo njihnih obednih svečanosti. Ti' ljudje so prej dvorili oficirji in žurnalisti. »Med otvoritveno svečanostjo so dospele zavezniške vojaške oblasti. Pozdravil jih je Josip Sestan. ki je izrazil upanje, da bi zavezniki pravilno pojmovali delo kongresa.
V svojem govoru je tajnik
v Italiji Mussoliniju in v Nemčiji ter v Avstriji Hitlerju.
Slično se dogaja na Francoskem kjer so bogataši gostili nemške Častnike in generale a za talce pa so jim izročali liberalce in iz delavskih krogov socialiste in komuniste.
Sedaj je priložnost, da zapadna demokracija popravi svojo zmoto in greh, ki ga je storila s svojo lažno nevtralnostjo v španski civilni vojni.	,
In ob enem ako smo res za demokracijo, da se postavimo	^^ "Zvenite
za navadnega človeka tako, da mu bomo prijatelji ne samo v | ft.imorje j^rin Kraigher pouda govorih ampak z dejanji.	ril da je namd JM^ke Bene-
Drugače bo zavezniška zapadna demokracija morala iti na £jje s svojim aktivnim sodelo-vzdol in se okužila s še večjim kolabGriranjem z reakcijo, masa vanjem v krvavi borbi pokazal na se bo oslonila na ekstremno levičarstvo, namesto da ji bi po- svojo pripravljenost za vse žr-magall v boljše življenske razmere z razumevanjem njenih po- tve in pripravljenost premagati treb in z voljo, da ji pomagamo.	*	vse razlike med slovenskim in
za
(Konec na 5. strani.)
Tole mi ne gre v glavo ?
. a , . * . . ne vlade, katere si mora pa ja-drzati narodno oblast, ce se po-' » i-___. . . .	K J
novno u pelje stari red, ki je ob-	,ubral Sam .
Majal do leta 1943. Seli letal./^3'
194.", se je posrečilo našemu n,"^,5™ kaJU s,c" bl ,nt»-
__... .'.'i	. . ralj imeti Japonsko zasedeno
rodu ovreči ne samo sovražni-1	K
kovo oblast v Julijski Benečiji,
ne samo tujčevo oblast, temveč
vso fašistično oblast."
Kraigher je poundaril. da je liga pripravljena sprejeti tudi zastopnike drugih strank, ne na podlagi enakopravnosti, ampak na podlagi prave moči vsake stranke, moči, ki jo uživajo med narodom. Dosedaj so te stranke pobijale program slovensko -tialijanske lige in so vodile propagando proti njih prav po | Goebbelsovem načinu. To je de-! lal posebno katoliški tisk pod, vodstvom škofa Santina in Mar-1 gottija, ki sta po kraških grab- j nih iskala, da najdeta — skupaj, z drugo svetovno reakcijo — trupla žandarjev, ki morda niso bili fašisti, temveč samo fašistični hlapci in ne kaki narodni heroji, ki bi padli v borbi za skupno stvar. Ta tisk sedaj podpira vse sovražnikove kalobora-1 torje v Jugoslaviji — četnike, ustaše in belo gardo — ki se se-1 daj prosto kretajo po Trstu in sc počutijo na varnem, odkar ni več ljudskega sodišča. Nas pa obtožujejo da nismo demokratični. Toda če bi oni imeli našo oblast, bi takoj pokazali svojo proti-demokratičnost in proti-narodnost. Aktivna antifašisti-čna liga je glavna garancija narodu. da se bo mogel upirati novemu sovražniku in uspešno razdreti vse reakcionarne načrte- 1 ■ *1
Kakb se ie mogel rumunski mladoletni kral) Mihael domisliti. da mu ie za demokracijo, in apelirati na predsednika Tru-mana, naj mu io pomaga ustanoviti za dcmokra*iziranjc Ru-munije — proti "volji sovjetske vlade \ — ki podpira režim Petra Groze, katerega kralj nima rad. to mi nikakor ne gre v Klavo! Kdaj pa je Ml še kje kak vladar, ki hi res hotel tako usta vo, kl M hila ljudstvu v korist
^ PROLETAREC
jj J
POVESTNI DEL
Tone Seliškar:
KOKOS
Povest iz partizanske borbe
(Nadaljevanje in konec.)
Pet nas je, ki smo vedno skupaj. Gizdavi Breskvar, Rajhov Tonček, 2iberna Bojan, sin moj Zlatko in jaz. In ko hodijo tovariši iz Cankarjeve mimo nas, nam lakota užiga sladkostrast-ne privide: ogenj, razen j, na ražnju putka lepo rumeno zapečena, morda še kak kos kruha ali pa nekaj krompirjev v žerjavici . . .
Kokoš imamo. Res smo spali na Ilovi gori pod streho, na slami, menda v šoli, kajti na steni je visela velika slika neke čudne živali, morda je bila slon ali pa žirafa, v temi se ni dalo prav dosti videti. Komaj se je začelo daniti, so nas Cankarjevi pregnali, da zavzamejo položaje, mi pa smo se spet lačni pomaknili niže spodaj pod vas v majhno naselje dveh hiš, ki se mu pravi Kurja vas. Obe hiši so zasedli tovariši iz štaba divizije in brigade, postavili smo mitraljeze na vse strani in si poiskali pred mrazom zavetje v skednju, ker nas je pošteno zeblo. Megla je segala prav do nas, spodaj v dolini so se vozarili tanki, mi pa smo bili v tem naselju sredi megle kakoi* bro-dolomci.
Ampak kokoš smo imeli! 2i-berna jo ima obešeno na nahrbtniku kakor nedeljski lovec ki se zadovoljno vrača z lova
so še trde, zebe nas, toda misel na ogenj in na kurjo pečenko nas poživlja.
Zlatko že nabira suhljad. Breskvar se s slano umiva, žalostno opazuje svoje hlače, ki nimajo roba. 2iberna skubi kokoš, Tonček je iz dna nahrbtnika privlekel tablico suhorja, ki ga silno natančno razdeli, Zlatko pa piha in piha v mokre veje, da ima že krvave oči. Potem prevzamem ta posel jaz. Zlatko se spravi nad raženj. V kotanji že gori ogenj naših kuharjev, zadnje stegno mule smo še rešili, torej bo za vse dovolj tople jedače. Vendarle se bomo najedli po tolikih dneh!
Toda s seboj imamo ranjence.
"Malo žganja ... Malo žganja!" stoče ranjenec ne daleč od nas.
Bolničarka nas prosi cigaret zanje. 2iberna pravkar natika kokoš na raženj.
"Joj, putka!" vzklikne bolničarka. "Kako bi teknila našim ranjenim tovarišem!"
Spogledamo se, 2iberni obvisi kokoš v roki, pogleda nas vse X) vrsti in brez besede izroči tokoš bolničarki.
"Mar ne boste lačni po-em...?" nas vpraša bolničarka.
"Ah, kako bomo lačni, saj je nula skočila v kotel!" pravimo.
Potem sedimo okoli ognja in -akamo, da se mula omehča v
Dolg je in me malce spominja'kot)u pQZabi|i smo na kokoš
na Puta, kajti prav take brcice . . .. . . , ■ .... + --- uu, ♦!.♦«« i________kakor da Je sP,oh n! bilo 2iber-
na je razstavil puško in se u-
nosi kakor tisti filmski bedako-vič, ki smo mu toliko smeha dolžni. Zlatko in Tonček iščeta prostor za ogenj. Breskvar in jaz pobirava treske ... Toda. že nas kličejo v štab. Dva na pa-trolo proti cesti, eden na stražo spodaj k hosti, drugi na stražo pred štab. 2iberna jo mahne kar s kokošjo na stražo. Morda se bo kasneje našla kaka ura, da jo bomo spekli. Toda nenadoma nas prepode iz naselja mi-traljezi, Cankarjevi so se zgoraj na Ilovi gori spopadli z Nemci. Spet begamo. Tolčemo se skozi obroče sovražnikov, plazimo se po trebuhu, mokri smo in blatni. Ponoči smo se ustavili globoko v gozdu. Kokoš še vedno visi na nahrbtniku. Otipavamo jo. Rejena je. Res, prava kokoš je in rejena! Toda ponoči ne smemo kuriti. Niti cigarete ne smemo prižgati! Sovražnik je spodaj na cesti, tri sto metrov daleč. Niti na glas ne smemo govoriti. Različno slišimo ropot tankov. K sreči smo preveč utrujeni, da bi nas kokoš vznemirila. Zaspimo brez besed in brez želja na mokrih tleh.
Ko se zdani, javljajo naše izvidnice, da se je sovražnik premaknil. Daleč naokrog ga ni, brez skrbi smo za nekaj ur. Oh, zdaj bomo vendarle lahko zakurili! Motamo se s premočenih šotork. Slana je padla. Počasi se dramimo, pretegujemo, noge
kvarja z njo, kakor da bo vsak čas slišal povelje za parado, Breskvar si čisti čevlje in nam razlaga, da jih ni dobro mazati z lojem, ampak z ribjo mastjo. Zlatko nalaga na ogenj, Tonček si šiva rokavice, ki si jih je bil raztrgal, ko je dračje nabiral. Čutim, da nam je vsem nekako lahko in dobro. Kakor da nam je vest čista vsega zla. Preobrnem vse žepe in si zvijem cigareto iz prahu in drobtin koruznega kruha. Daleč nekje je zalajal težki mitraljez. Deževni oblaki nas pretrgajo in sonce nas obsveti. Čutim zemljo pod seboj, Ta zemlja je domovina! Čemu pa nam bo kokoš? Ležem na hrbot. Ležem domovini v naročje.
Romunija vojno odškodnino redno plačuje
Ob času premirja se je romunska vlada pobotala z Moskvo za $340,000,000 vojne odškodnine, ki jo mora plačati v blagu v teku šestih let.
Od tega mora poslati Rusiji iz svojih vrelcev petroleja v vrednosti $160,000,000. Dalje ji mora poslati lesa v vrednosti $40,000,000, v enaki vrednosti žitfe, in raznega drugega blaga v vrednosti $100,000,000. Prvi obrok te vojne odškodnine je Rumunija že plačala. Enako tudi Finska.
WE NEED
MEN
Peace Time Work
STEEL WAREHOUSE
VVork Either of Tvvo Night Shifts
Need Shear and Slitter Operators and Helpers
Premium Pay
CENTRAL STEEL and WIRE COMPANY
2924 West Stst Street >
Apply 9.00 A. M to 9 P- M
Ask for J. Long or D. Steward
VVANTED GIRL OR WOMAN GENERAL HOUSEWOR* Good Home — Ueod Hoilra
HOL. 3799
WOODWORKERS SAWYERS ROUTER HANDS TRAINEES HELPERS
Tukaj je važa povojna prilika Plačamo zavarovalnino Plačane počitnice Veliko nadurnega dela
SERVICE INDUSTRIES
2025 S. CALUMET
We Need at Once GORDON FEEDER
Apply GEORGE H. BALCH 530 S. Dearborn Street Harrison 1736
WANTED YOUNG WOMAN TOR GENERAL HOUSEWORK Very Good Home. Small Family
Phone SAGINAVV 267S
JOE BOVVERS PROST
St- Louis, Mo.—Spet sem dolžan nekaj poročila Proletarcu. Tudi na naročnini sem zakasnil, pa ni bila moja krivda. Sem bil ves mesec preveč zaposlen, da bi mogel misliti na druge stvari. Kadar se človek seli in prenese in prevozi vso ropotijo na drug stan, se ne utegne pečati s pisanjem predno si gnezda nanovo ne uredi. Posebno še ne, ako delaš vsak dan v tovarni. Ko pa sem si vse uredil, se je vsled skončane vojne začelo tudi v tovarni bolj po malem delati-
*
Joe Bovers, o katerem sem v Proletarcu že velikokrat pisal in pojasnil njegov slučaj, je popolnoma prost. Bil je v ječi šestnajst let, štiri mesece in osem dni.
2e v enem prejšnjih dopisov sem omenil, da bi morala biti njegova prošnja za pomilostitev priti pred merodajni odbor meseca aprila. Ampak takih prošenj je imel odbor 143 pred sabo. Reševal jih je jako poča-ci in moj advokat je bil že v sl^beh, da prošnje morda ni pravilno izpolnil. Ko sem pa po mojem prijatelju izvedel, da je prošnja O. K., a da gre stvar počasi naprej, sem odvetnika potolažil, da je vse v redu, le čakati je treba odločitve. Tako se je zadeva vlekla par mesecev. Čakali smo vsi trije, kdaj bomo izvedeli, kako in kaj- Pa ni bilo tedne in tedne duha ne sluha od nikoder.
Dne 28. julija, ko pridem domov, pa dobim pismo državnega urada, ki je merodajen za reševanje prošenj za pomiloščenje.
Glasi se:
"S tem vas obveščamo, pod datumom na tem pismu, da je governer Dvvight H. Green spremenil kazen Joe Bovversa iz obsodbe v dosmrtno ječo v takojšnje pomiloščenje.
S spoštovanjem, Robert B
Phillips, glavni klerk."
* ;
Naravno, da me je po vsem tem trudu to pismo prijetno presenetilo. Ko se vsedem, pa že zabrni telefon. Na drugem koncu se je oglasil odvetnik, ki je prejel slično obvestilo.
Čez pol ure telefon znova brni. "Kdo kliče?" vprašujem v aparat. "Jaz, Joe." Ker je ljudi, ki jim je Joe ime, veliko in jih veliko poznam, ne pa vseh po glasu, ga vprašam: "Kateri Joe?" — "Joe Bovvers"
Vraga! Potem se umirim in ga vprašam, od kje kliče. "Iz restavracije na 204 Washington St, St. Louis," je odgovoril. "Ne vem, kam se obrniti," je pojamral. Naj ostane tam, sem mu dejal, dokler ne pridemo ponj.
Medtem sem premišljeval, kaj storiti. Na štirih krajih ob enem ne morem biti. Saj nisem superman. Domislim se na advokata, ki ima pisarno blizu tiste ulice. Prosil sem ga, naj gre na omenjeni naslov in pripelje Bovversa k meni. "Da, a kako ga bom spoznal?" Zakliči ime, sem rekel, pa se bo oglasil. Tako se je zgodilo.
Tako ga je našel in me spet poklical. Je čedno oblečen, je rekel, a ves plašen- Izgleda dobro, a pozna se mu, da je bil zaprt od sveta. Naročil sem mu, da ga naj pripelje k meni, in da bo med tem treba najti kaj pojntov, na dakupimo živeža za postrežbo temu gostu.
S pomilostitvijo je dobil Joe seveda tudi legitimacijo, ki ga označuje spet za svobodnega človeka. Rekel mi je, da bo takoj šel poiskati si kako delo Ne tako hitro, sem ga posvaril. Bo treba rešiti še par stvari. Social Security karte kajneda nimaš Delodajalec se bi začudil temu. Torej bo moral vedeti, kje si bil doslej. Vrhtega sem mu naročil, naj si gre po pojnte za živilske odmerke. Ko boš vse to uredil, pa pojdi za delom. Podučil sem ga, da se je v 16. letih veliko spremenilo in se bo moral privaditi znova marsičesa, pa tudi novotarij, ki jih pred šestnajstimi leti še ni bilo. V resnici povedano, da mu je bilo vse to tako tuje kot otroku, ki stopi iz stanovanja prvič na ulico Rekel sem Joeu, da mora imeti odpustnico zmerom pri sebi. Moral jo je pokazati povsod,
¥
r
l 1
DEKLE NA GORNJI SLIKI je dobila veliko publicitete, ker je tvojemu motu, vojaku, ki je daleč od nje, pisala, da »e Ji je tahotelo otroka, pa je tla k specialistu, ki ji je moško teme umetno taplodil. Motu je rekla, da je tdravniku plačala ta ta proces okrog $300. "Maraj me ali ne," je pitala tvojemu motu, "ampak meni je več tato, da bom imela otroka, čep: a v ne vem. od katerefa moškega je, Jtot pa da bi čakala nate." — V obravnavi ta ratporoko pa te je dognalo, da to dekle očeta svojega otroka prav dobro pozna in da ji za zaploditcv sploh ni bilo treba k zdravniku. Na gornji sliki je ona in njen bivši soprog, t katerim tta se tošila sa ločitev. Ona je it Denverja, kjer se je vršila tudi obravnava. Slika je še it njunih medenih tednov.
kjer sva imela kaj opravka zaradi njegovih stvari, bodisi pojntov, iskanja dela itd. So to sitnosti, a ne gre drugače. "Bom moral to listino glede ječe pokazati tudi kjer dobim delo?"
"Seveda." sem mu odvrnil. Ampak zaradi zaposlitve sem bil zanj že vse prej poskrbel. Pojasnil sem jim seveda tudi kako in kaj je z njim. V uradu so ga vprašali, kje je delal doslej, in pokazati ni mogel drugih spričeval kot onega iz zapora. Takoj so ga potolažili, da to ni nič, ampak da v pisarni morajo vedeti o njegovi prošlo-sti. In pa da je tam, kjer mu je bilo dano delo, drugim naročeno, da naj ne govore o njegovi nesreči. Tako je dobil Joe svoj mir in svobodo.
Hvaležen je vsem, ki so mu pomagali, da je zopet prost. Tudi odvetnik je vesel, ker se je po tolikih njegovih naporih vse dobro izteklo, čeprav ni dobil za ves svoj trud drugega kot povračilo za stroške. Za njegor vo delo pa niti počenega groša Ako kdo želi njegovo ime in naslov bom radevolje ustregel. *
V St. Louisu so delavce začeli že pred več tedni masno odslavljati- Po tisoče na dan. Torej ako iščete delo, držite se proč od tega mesta.
Moj sedanji naslov je 4745 Hummel Ave, 16. St. Louis, Mo.	Ciril Medved.
Nekaj drobiža
Brovvna v katerem ugotavlja, da je danes Amerika edina dežela na svetu, ki so ji na razpolago atomske bombe. Naj jih začne uporabljati polagoma in s tem si bo zagotovila dominantno pozicijo nad vsem svetom.
Sličnim sanjam se je nekoč predal tudi Napoleon, v novejši dobi pa italijanski "duče" in nemški "firer". In seveda mnogo drugih. Kako so skončali, je že zgodovina. '
Kapitalistični listi nam zatrjujejo, da je nacizem v Evropi zadušen. Mogoče Ne morejo pa tajiti, da je seme Hitlerjeve filozofije padlo na ameriškem kontinentu na ugodna tla. Ali pa da ne uspeva. Omenjeni ko-lonec G. R. Brovvn je plačan za svoje "ideje". In ako bi Hearst ne bil idejno fašističnih nazorov, ga ne bi podpiral.
*
Svet se zelo zanima za obravnave proti vojnim kriminaicem in čaka. kakšne kazni jim bodo naložene. A prosekutorji so pri tem pozabili na glavne povzročitelje svetovne mizerije. Ti so bili tako humanitarni, da so poslali "samo" nekaj nad 40 milijonov Zemljanov v večna lovišča
Prav nič nam ne hi torej škodilo, ako se bi začeli zanimati tudi za "mirovne" kriminalce, predno bomo pozabili, kakšna je bila ta vojna proti fašizmu. Ali se vam ne zdi, da je že skrajni čas začeti pometati tudi pred svojir.i pragom?
Neki psihiater je nedavno prerokoval, da bodo čez petdeset let že vsi Zemljani umobol-ni. Vse mogoče. Ampak so *i;d$
Chicago, III.—Atomska bomba bo morda začasno olajšala bolečine reakcionarnemu, kapitalističnemu redu, ampak niM ta iznajdba ga ne bo ozdravila. I taki ki pravijo, da vidijo 50 let Razvoj gre po svojih potih da- v bodočnost in menijo, da bo ta-lje in se ne ozira ne na desno ne krat civilizacija že na res viso-na levo. Vsak začetek je že ob ki stopnji, rojstvu obsojen v smrt in eksi-stira samo toliko časa, dokler ga evolucija ne nadomesti s čem drugim-
V tem velikem razvoju tehnike pa sem vesel, da je "brutalni, zanikani komunizem" še tako daleč za luno. Čemu? .
Pomislite, ako bi namesto predsednika Trumana oznanil iznajdbo atomske bombe Jožef Stalin?! Konec vojne na Pacifiku bi ne imel za združene narode nobenega pomena več, *ajti vse civilizirane dežele bi se začele še bolj tresti pred nevarnostjo divjega ruskega medveda. Ha-ha-ha.
* f Dne 17. avgusta je Mrs. Roosevelt v svoji koloni "My Day" izvajala, da je iznajdba atomske bombe mednarodna zadeva in zato ni po njenem mnenju nobena dežela upravičena, da bi imela patent nanjo Dan pozneje sem čital Churchillov govor v parlamentu, v katerem je kljub iznajdbi atomske bombe, k i je skrivnost ameriške in angleške vlade, še vedno v strahu pred "rdečo »komunistično bombo . V čikaškem Herald Američanu pa sem istega večera bral
V tej vojni se je izkazalo, da nosi mnogo Američanov svoj patriotizem le v denarni listnici namesto v srcu- Magnati kor-poracij n. pr. so imeli v minulih mesecih vsled vojnih razmer večjo prosperiteto kot še kdaj prej. Tudi mnogi delavci višjih strok so bili deležni njenega blagoslova.
Ampak na milijone ljudi je tudi med vojno prejemalo le minimalno mezdo od 40c na uro a v isti dobi pa so cene življen-skim potrebščinam narasle za čez 30 odstotkov. Plače v splošnem so bile med vojno "zamrznjene" in tako so spoznali težo prenizkih plač kmalu tudi strokovničarji nižjih strok.
Ko je pričelo primanjkovati živeža, so špekulanti odprli črni trg, kjer so začeli ljudem računati po mili volji in navijati cene Sicer sem še vedno prepričan, da živim v demokratični državi, kot je prepričan urednik Ameriške domovine. Ampak razume se. da so bili tudi patrioti primorani podpirati črni trg. 2elodec zahteva svoje in takrat pozabi. na patriotična gesla.
troforajo industrijo v Detroitu in drugje, še ne ozirajo nanje. Prej so zahtevali od delavcev* da jim delajo pod firmo patriotizma po lestvici zamrznjene mezde, sedaj pa, ko bi lahko postavno plačali več, pa se ukvarjajo z načrti, kako bi zaslužek znižali ne le navadnim delavcem, ampak tudi mehanikom. Pravijo, da jim skušajo plačo znižati z $1.25 na 75c na uro. Med vojno jih je plačeval stric Sam, sedaj pa jo bodo morali sami in tekmovati s konkurenti Njim je za profite, ne za delavce in ne za patriotizem. Kajne, kolikšna razlika, od kar je zatemnelo japonsko vzhajajoče solnce in ni več vzroka sklicevati se v izkoriščanju delavcev na domoljubje in večje vojne napore?
Wall Street se spet pripravlja nadaljevati po svojih starih načelih, oziroma je to počel ves čas, razen v kolikor so ga pri tem ovirale razne izjemne vojne naredbe. Njemu je točno znano, za koliko milijonov dolarjev vojnih bondov lastujejo delavci in koliko jih imajo mi-lijonarske korporacije in banke.
Tudi magnati na Wall Streetu so z industrialci vred mnenja, da imajo delavci dovolj prihrankov in da bi plača.za mehanike po kakih 60c na uro zadostovala.
Ali ni to demokratičen proces? Ako nisi zadovoljen, "od-lazi", bogami! Jutri bodo prišli na tvoje mesto brezposelni unij-ski delavci, ki bodo mezdo 60c na uro sprejeli z gesto, da je to boljše kot nič.
Ampak kčr smo prestali vojno, mogoče bomo tudi mir.
Senator Wheeler ni bil zmožen rešiti problemov brezposelnih prej in niti nima načrtov za zaposlitev ljudi po vojni. Spominjam se ga še iz leta 1924, ko je kandidiral za podpredsednika Zed držav na LaFollettovi listi. Vsi napredni krogi so agi-tirali zanj in LaFolletta. A danes ta nekdanj*. radi kaleč nima toliko sive gmote v glavi, da se bi česa spomnil, kako deželo ubraniti pred novo brezposelnostjo. Ker je izolacionist, bi saj lahko predlagal, da se jo ogradi s kitajskim zidom. To bi pomenilo zaposlitev mnogo milijonov ljudi. 1
<čr
Dveletni termin naših kon-gresnikov pomeni, da se radi kretajo med ljudmi čim se bližajo volitve. Tako začno znova z obljubami, a velika večina izmed njih jih ne misli nikoli izpolniti. Zato obetajo v kampanjah poleg mogočih tudi nemogoče stvari. Njim gre za ohranitev sedežev ljudje pa so pozab-ljivi in glasujejo največ tako, da ni dobro zanje.
it
Ker je demokratska stranka za povojne probleme brez načrtov in se ji z njimi niti sedaj, ko je svetovne vojne konec, nič ne mudi, sem radoveden ,ali bo ob svoji smrti imela še dovolj članov za svoje pogrebce ali pa bo kil brez ceremonij pokopana.
*
Telefonsko instalacijo se je v stanovanje med vojno težko dobilo. Tako smo mnogi aplikanti za te efon prišli šele sedaj na vrsto. Meni so ga v stanovanje instalirali nedavno. V slučaju, da bi kdo želel kdaj nagloma govoriti z mano, naj pokliče Cravvford 9277.
John Chamazar*
članek kolonca Geo. Rothwella Tudi multimilijonarji, ki kon
Tudi vojna med propagandami polagoma ugaša
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mi, ker nima uradnega informacijskega centra v tej deželi, navzlic temu pa vodi slične aktivnosti potom drugih uradov. Sovjetska ambasada v VVashing-tonu n. pr. tiska in razpošilja svoj mesečni buletin, ki ima veliko število čitateljev, s Sovjetski informacijski urad v Moskvi pošilja ameriškemu tisku vesti in članke po radiu in potom br-zojsva.
Na drugem mestu važnosti, z ozirom na propagando in informativno delovanje raznih zunanjih agencij, je delovanje takoimenovanih nasprotnih frakcij v zunanjih političnih nesoglasjih. Taki agent je iščejo podpore v Ameriki za svoje za-
hteve uradnim potom. V poročilu justičnega departmenta je n. pr, naveden poljsko-ruski spor, kot tudi nedavni konflikti med pristaši maršala Tita in generala Mihajloviča \r Jugoslaviji. >
Med važne politične organizacije, ki so registrirane v tej deželi kot predstavnice zunanjih interesov, spada Koumin-tang, ki je uradna vladna stranka v Kini, potem Sinaquista gibanje v Mehiki, Korejska narodna * revolucionarna stranka in Sirska narodna stranka.
Justični oddelek si prizadeva, da Hudi tujim agentom čim širše razumevanje zakona za registracije.
Od septembra 1938 pa do 31. decembra 1944, je bilo pod vzetih 41 kaznjivih postopanj. To je vključevalo 125 tožencev, od katerih jih je bilo 81 spoznanih krivim, a 13 je bilo oproščenih krivde. Od onih, ki so bili spoznani krivim, je bilo 58 nemških agentov, 10 japonskih in trije italijanski, a ostalih deset je delovalo v prid Sovjetske unije, Španije, Švedske ter Finske. Nadaljna tri sodna postopanja proti zunanjim agentom so bila izvedena proti agentom bivšega rumunskega kralja Ka-rola,
Japonci zaigrali cesarstvo in vlogo velesile
(Nadaljevanje s 1. strani.)
decembra 1941 v trdnem prepričanju, da bo zmagala in postala ne le azijska, ampak svetovna velesila.
L. 1904 so Japonci s sličnim napadom, kakršnega so izvršili na Pearl Harbor, vzeli Rusiji Port Arthur, premagali rusko mornarico in njene posadke ob Pacifiku in ji narekovali mir. Dalje so vzeli Korejo.
L. 1932 so vzeli Mandžurijo. To je bila do tedaj za japonski imperializem največja pridobitev. Mandžurija meri 500,000 kv milj, in ima 43 milijonov prebivalcev. Na prirodnih zakladih je jako bogata. Tako se je japonski militarizem pomaknil ob Sibiriji daleč v notranjost Azije in provociral spopade s sovjetskimi četami.
Potem so se japonski milita-risti odločili napasti še vzhodno Kitajsko in okupirali ogromno luko Sangaj in druga obrežna mesta.
Največjo žetev po sa imeli v prvih mesecih po napadu na Pearl Harbor. Okupirali so Filipine, prišli daleč v notranjost Kitajske, Angležem so vzeli Singapore, Burmo in razne otoke, Francozom Indokino, Nizozemski Vzhodno Indijo, Američanom otoke po Pacifiku in nadejali so se, da bodo Angležem iztrgali tudi Indijo.
Sklepanje računa brez krčmarja
Danes Japonci vedo zanje kruto resnico, da so se v svojih računih katastrofalno motili. Niso pričakovali, da bodo Zed. države, ki so bile na vojno nepripravljene, zmožne ustvariti tolikšno oboroženo silo. Tudi ameriško industrijo so podcenjevali. Niti sanjalo se jim ni, da jim bo mogla ameriška mornarica in armada vzeti otoke nazaj in da bodo z njih in z ladij prišli ameriški bombniki nad njena mesta in jih porušili.
Toda 14. avgusta so tudi najbolj naduti japonski militaristi priznali, da so poraženi in kapitulirali. Dne 28. avgusta so prišle na "nepremagljivo" Japonsko ameriške čete brez boja in vrhovni glavar nad njo je sedaj general MacArthur.
' Mikado ostal
Cesar Hirohito in njegova vlada je ostala Oziroma je imenoval novo, ki se od prejšnje loči le v tem, da so v nji druge osebe. Vladati sme seveda le po MacArthurjevih navodilih. Po svoji sestavi je reakcionarna in bodočnost japonskega ljudstva ne pomeni drugega kot zlo, ako se je na kak način ne iz-nebi.
Priložnosti Kitajske
Z zrušenjem japonskega imperija ima sedaj Kitajska vse priložnosti, da#se razvije v moderno demokratično deželo svetovnega ugleda. Pogodba, ki jo je nedavno sklenila s Sovjetsko unijo, je dobra za obe deželi in nevarnost za konflikte med njima Je s tem odstranjena.
IftELft* %VANTKII
MEN
VVE NEED YOU NOVV FOR
PERMANENT POSITIONS
VVOOD VVORKERS	ACTION MEN
SPRAY F1NISHERS	TURN KES
VENER CUTTER and MATCHER
Excellent positions with leading piano factory. Good salary
GULBRANSEN CO.
82t> NORTI1 KED/lfe AVENUE
EX-SERVICE MEN!
E. TOMAN COMPANY
Apprcciates thc Part You Playfcd in This War
VVc afc anxious to give OPPORTUNIT1ES — BRIG1IT FUTURE PROSPECTS — PERMANENT POSITIONS
GOOD VVAGES TOOL AND DIE MAKEfcS MACHINISTS — DIE CASTERS
Utilize your new skill in essential war produetion NOVV and civilian produetion LATER
Turn Your Dreams of Success Into Reality Get Set Immcdiately
2621 WEST 21sf PLAČE
ROČK VVELL 1515
VVE NEED MEN FOR
GENERAL FACTORY WORK
20 TO 45 YEARS OLD
70 cents per hour to start. Time and half over 40 hours. 54 hour vveek. Incentive bonus.
Day and night work — Five percent extra for Tiight work
THOMAS MOULDINO FLOOR MFG. CO.
4528 VV5ST 5\st STREET
EX-SERVICE MEN—BO YS—MEN
16 to 65 years old — 80c per hoar *
ALL-AROUND VVORK IN MODERN GRANERY Steady positions vvith overtime after 40 Hours
The best vvorking conditions — Convenient Transportation
Bus Service
CARGILL INC.
' 1 ■
122 Street and Torrertte Road
M-A-l-D-S
« C. t	* '
VVONDERFUL VVORKING CHANCE — GOOD PAY BOAftD AND ROOM
Report St
MORAINE HOTEL
601 N. Sherldan Road, Highland Park, III.
Tet. tlighland Park 4444
Attention Lddies—Gentlemen—Ex-Soldier$!
Here is a chance for a good position now and after thc war for a printer vvho experimented in photo-firtlshing plant work
VVondcrful chance — Good Pay — Overtime Time and one half paid after 40 hours — Day and night shifts
COX'S PHOTO
Sto St. Charles Road - Tel. Maywood 5900
•	CLERK
•	BOOKKEEPER
•	CLEARING HOUSE CLERK
•	ADDING MACHINE OPERATOR
Excellent VVorking Conditions — Agreeable Surrounding For a good Ihstitution
COSMOPOLITAN STATE BANK
801 N. Clark Street
— — Establisti Vour Future in the Transportation lnduatry
FRUEHAUF TRAILER CO.
\frunUU LViVgelt BuiMrrs df Oommertlal Trailers VVANTK
BODY REPAIR MEN
MECHANICS • * MACHINISTS
TO WOKK'W MODt.KN HUILDING UNDEK IDEAL CONDITIONS t%	»> v i APPLY TO day
2553 S. ARCHER AVE.
I >: CALUMST TMO ,
POTREBUJEMO
IZKUŠENE LIKARJE
' J$43 ZA 48 URti* TEDENSKb DEIO STALNO DELO SkOZI VSE LETO
IZVRSTNA PRILIKA Z.V H)VOJNO BOINKNOST
' PEACOCK CLEANERS
r t060 todRTiK ČtA*K STREEt1
VV-A-I-T-R-E-S-S
e STEADY VVORR e 66(Ml H« A RS e Agreeable VVbrking Conditions e GOOD PAY
e Uniform« and Meals
CALL ON
851 N. Clark Street
—I^bL. '	^	*. ■ ^ ^ ui ■ ,	,
Secure your 'future al a good established Firm « We need at once
•	AAftfcMIlLERft i MAtiiiNt: HANDS with glulng expcrience — ALSO e SHAPER HANDS
•	SAVV VEltS
Good wage rttte — Steady vvork
VARIETV BOX and NOVELTY CO. 3350 No. Elston Ave.
SALESMEN
CONGRESS HOTEL
7 i t* V« -* |k b- N "S ^ NEED At ONdE
M A I D S
SEE MRfc COWAN
500 SO. MICHIGAN AVENUE
GLASSBLOVVERS
O
MEN and DISCHARGED ' SOLDIERS VV A N T E D A T ONCE for
Neon Sign Tubing
O
(To Leam the Glass Blovving Trade)
Good pay while you learn
O
CALL
Ralph Webert Tel. MONROE 4236
GIRLS
Light, Clean Faetory Work Company Engaged in Manufacture of Textile Bags
No Experience Necessar.v
Good S t art ing VVages
Pcriodic Incrcases
Group Insurance and Sirk Benefits
Bring Birth Certificate
CENTRAL BAG & BURLAP CO.
4513 S. We»»ern Blvd.
Typist
MEN - Veterans
Ho: e>ft»er1erTcc necessarv. Company manufacturing new textile bags
GOOD STARTING WAGES Stcady jobs
CENTRAL BAG k BURLAP* CO.
4S1S ft VfEKTKRN BLVD.
i, . Lafayette 8282
AtjGRESSIVfc ii INTERERTED IN TOr INCOfcEfl A SECURltY VVITH ESSENTIAL INDU6TRY "TODAT, TOMORROVV and ALWAY8" ACiHtCtTLTtIRfc and INSECT CONTROL PRODUCT8
VVONDERFUL OPPORTUNITY TO START AT A VVEEKly EARNING OF
vveek
and repeat orders and nevv business vvill net ybu s $100 weck incomt Car Not Requlred but Itclpful
HARRIS CHEMICAL CO.
r06J> MILVVAtJREE AVENUE	>	Photoet KEY*tone 8177
FURNITURE FILLERS Polishers & Rubbers
good wagks — i.lrhral, »ionus
ZANGERLE & PETERSON
2161 1'I.VIUltlN AVKNl/R	•	««lt|
WE NEED MEN
Permanent work in varnish mfg. plant. — No expcriencc nccessary. Attractive bonus plan Hospitaliza-tion and other Insurance
T. F. Washburn Co
2214 ELSTON AVE. Ask for Mr. Timmerman
WOMEN - GIRLS
GENERAL OFFICE VVORK VVORK IN NEIGHBORHOOD STEADY EMPLOYMENT VVITH POST VVAR FUTURE
JIM FOSTER CLOTHES
2258 S. SPAULDING AVE.
K	%' • ^ a.. - • - •
Off set Printing Plant
Needs Experlenced
STRlPEltS OPAQUERS PAPER CUTTERS
Top VVages — 8teady VVork 40 Hours Week. Time and Half for Overtime. Music vvhile you work. Hospitaliz&tlon Insurance.
RAPIO COPY SERVICE
' &TA. 8877 12.1 N. VVACKEft DRIVE
Intelligent Young VVoman Excellcnt Opportunity
CtINOKNIAL StIRROUNDINGS - Sa!ary Above Scale
APPLY
Holmes and Walsh
63 EAST ADAMS
Girl or VVoman
TO STAMP C1GARETTES 60 Cents per Hour 4(1 Vlours VVeck
APPLY
Holmes and Walsh
6.1 fc. ADAMS
We seorch for
GIRLS and VVOMEN
Light factory work, 5 S days week Time and one half pay after 40 hours. — Good Pay
— Experience not necessary —
American Coating Milit 312 N. May St.
G-l-R-L-S
Light agreeable factory work Steady position through the year
SEVVING MACHINE OPERATOtlB RAKERS EXAMINER
Cafeteria Help
A. STEIN and CO. 1143 W. Congress St.
VVorking Foreman
K x po rt on Poekotbooks. Picture Frames and small leather goods
Must be able to supervise — also
Puritan Operator
MR WOLF
Thom. A. Gibbons and Co.
501 SO. FRANKLIN llarrlson 7198
Shorthand^nd Typewriter
(Ladies) — and Dlrtaphone AdihiniArato«
Ideal vvorktng plače
Acme-Wiley Corporation
457 N. KACINE AVE. Tel. Monroe 4tI8
Punch Press Operators Fitters Permanent positions
■ 1 J^
— Good Pay — Overtime 3100 W. Carroll Avenue
Wc search for a
STENOGRAPHER (Lady)
and a
GIRL
who can handle the office machines and the addressograph Steady position after the war Report at
SHERIDAN ELECTRONICS 2850 S. Michigan Avenue
All-around VVorker
VVondcrful after-war position
— Good Pay —
Report a t
HAROLD N. SIMPSON CO. 3203 S. California Avenue
BOYS
Over 17 ye*rs to work tor estab.
lished dental supply house-
Deliver packages ind work around the house
APPLY
L. D. CAULK & C0.
15 K. VVASHINGTON ST.
Glrls -17 and Over
No Experlence Nece*ary To Deliver Packagea Opportunlty for Advancement With Established Dental Supply Houae
L. D. CAULK i C0.
25 E. VVASHINGTON St-Room 1818
Butchers and Sausoge Mackers
SINAI K0SHER SAUSAGE
3351 S. Halsted St.
GIRLS and WOMEN
start at once to vvork IN sat&agfc kitchen
65c per hour. Good working plače. Steady vvork. Report at once
GOLDEN OAK PACKING COMPANY
1237 George Street
MAFTSMČN( 2)
acquainted vvith mechanical drafting Good 6alary — Bxcellent
Position — Permanent future call mr wooley canal 8400
T Y P I S T FILE CLERK
GENERAL OFriCE
40 HOUR — 5 DAV W£EK EXCELLENT SALARIfiS LOOP — PERMANENT
J M. 0 C0NN0R
H AR. K270
■ -
INSURE YOUR FUTURE
by a vvell known firm, dealing in printing supplies
OPENINGS FOR A PORTER and WOMEN FOR CLEANING
I
in newly furnished offlces
Satisfactory wages from thc start
HARRIS SEYBOLD POTTER CO.
112 W. HARRISON STREET
Men for Machine Shop
with or vvithout Expcrience Excellent Future — No reconversion problems —
ARROVV TOOLS • 1800 S. Rosther Avenue
MACHINI OPMATOtS ANO ' HAND SKWSRS
Apply Alfred Decker A Cohn 41« S. FRANKLIN
Ask for Mr. K«»vk
Union Pointers
THE000RE EBERT
C0.
830 Diversey Blvd. BUC. 4770
SHEET METAL VVORKERS
MACHINE HANDS CABINET MAKERS
On Fixture VVork — Unioti Shop 49 hour week Time and Half for Overtime
Reliance Cabinet Co.
2001 El^STON AVENUE
AftM 1721
EGG BREAKERS >
GOOD HOURS GOOD PAY
Paid Rest Periods—Bonus Plan
Time and ^ for Overtime
Apply in Person
PIONEER PRODUCE CO.
11® SO. VVATI.It MARKIsT
2 ASSEMBLERS DOCK MEN
BEARDSLEY & PIPER I
2541 N. Keller Avenue
BUTCHERS — SMOKRRS ERPERIENCE NBCES«ARY
Permanent Position
VIENNA SAUSAGE MFG CO. I tli SOUTH HALSTED CAN. <1181
SAtfeAGfc l INKI KS EXPERIENCK NECESSARY Permanent Position
VIENNA SAUSAGE MFG CO. 1215 SOUttl HALSTED
can 0102
WE NEED AT ONCE
CRATERS
LABORERS
STOCK HANDLERS MATERIAL HANDLERS MECHANICS, experienced ASSEMBLERS, experienced
GENERAL FACTORY VVORKERS
/
DRILL PRESS OPERATORS, nights
Finest vvorking conditions Time and half over 40 heurs
Apply hovv, at once
4517 W. 26th STREET
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Polletna seja g/. odbora SANSa
Polletna soja vseh SAN So v ih odborov — eksekutivnega', širšega, nadzornega ter častnega — se bo vršila v soboto 15. septembra 1945 v Bergerjevi dvorani, 2653 So. Lawndale Ave-, Chicago, 111. Sklicana je na pod* lagi določil SANSovih pravil, da se šestmesečne seje vseh odborov vršijo dvakrat na leto, med 1. januarjem in 15- mar-com ter med 1. julijem in 15. septembrom.
Vsi gl. odborniki SANSa so vabljeni na to zborovanje.
Paketna pošta v Jugoslavijo odprta
Poštni urad nas je obvestil, da je od 22. avgusta naprej zopet mogoče pošiljati iz Amerike pakete v Jugoslavijo. Teža vsake pošiljke je omejena na 11 funtov po enkrat na teden. S tem je nudena prilika slovenskim Amerikancem • in sploh vsem, ki imajo sorodnike v Jugoslaviji, da jim pošiljajo po moč v blagu po pošti Našim rojakom priporočamo, da naslovijo svoje pošiljke le na družine in ne kakega posameznika, razen če je ugotovljeno, kje se na-slovljenec nahaja. Štiriletna vojna je prinesla velike spremembe v Jugoslaviji, mnogo ljudi je bilo preseljenih v druge kraje, mnogo jih je pomrlo doma in v tujini. Vzelo bo še precej časa, predno se izseljenci povrnejo na svoje domove, če se sploh imajo kam povrniti, in predno bodo sporočili svoje nove naslove svojim sorodnikom v Ameriko- Radi tega je priporočljivo, da se paketi ne pošiljajo kar tja v en dan v upanju, češ, jih bodo že oblasti našle. Ce niste sigurni, kje so vaši ljudje, rajši še nekoliko počakajte s pošiljkami. Med tem časom pa bodo morda na razpolago poštni parniki in prejeli boste pisma, ki jih pričakujete iz stare domovine
Pred par tedni ie bilo tudi objavljeno v listih, da je odprta pisemska pošta tudi za Trst. Slovensko Primorje in Istro.
Obe te naznanili sta razveseljivi in upamo, da nam bo kma-
lu mogoče poročati enako dobro novico glede pošiljanja denarja. To vprašanje se sedaj razrešuje med ameriškimi in jugoslovanskimi oblastmi, ki se imajo dogovoriti glede valute, izmenjave itd.
SANS je po svoji skromni moči povzel potrebne korake in predložil zahteve Amerikancev slovenskegu porekla glede pošte med Ameriko in Jugoslavijo. Ne lasti si trditve, da so vsi doseženi uspehi njegova zasluga. smatra pa, da je njegova akcija delno pripomogla do hitrejše vzpostavitve poštne zveze med novo in staro domovino.
Marsikateri Slovenec in Slovenka nima nobenega svojega v Ameriki. Za te obnovitev poštne zveze z Ameriko ne pomeni veliko. Pričakujejo pa vsaj nekaj pomoči od svojih rojakov iz Zed. držav in to pomoč pošilja War Relief Fund of Americans of South Slavic Des-cent, ki posluje pod imenom American Committee for Vugoslav Relief. Naša relifna akcija se bo torej nadaljevala in pričakujemo. da nas bodo ameriški Slovenci še nadalje tako pod pirali, kot so v preteklosti To je edini način, da prejmejo nekaj našo podpore tudi oni,' ki nimajo sorodnikov v Ameriki in ki so morda še najbolj potrebni naše pomoči.
Lakota preti Jugoslaviji
Ameriški poročevalec John Gibbons poroča iz Belgrada 27. avgusta: "V Jugoslaviji je resno pomanjkanje živil- V nekaterih zapadnih delih dežele je vsled pomanjkanja nastala lakota. V hotelu v Ljubljani, kjer sem stanoval, so servirali mesto čaja ali kave neko tekočino iz robid, ki je brez vsakega okusa. Bilo ni masla niti margarina in kosilo iz same zelenjave smo jedli brez kruha Dnevni odmerki kruha v Ljubljani so po 155 gramov na osebo. To resno situacijo je rešila obilica zelenjave in sadja.
V zapadnih delih. Iji so bili glavna arena osvobodilne vojne, je vsaka četrta kmetija porušena. Zaporedni vdori Nem-
SLIKA IZ MONAKOVA v Nemčiji, kjer sta bila dva Nemra obto ?ena umora, ki sta fa isvršila nad ameriškimi letalci. Spustili »o se na tla vsled pokvarjenega letala s parašuti. da se rešijo) a so bili savratuo umorjeni od dveh prenapetih nacijev. Ameriški armadni toiitelj je zahteval pred vojnim sodiščem sanju smrtno kazen.
»>»♦♦♦♦ M »M M MI »I4IIMH IMMM »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
KOJtlENTAllJI
cev in kvizlinških čet so oropali deželo skoraj vse živine. Vsled stalno nezadostne hrane se pe strašno razvila jetika in umrljivost otrok znatno poskočila.
V Vojvodini, ki Je pšenična žitnica Jugoslavije, bo letošnji pridelek samo polovico normalen Z veliko kampanjo se je Titovi vladi posrečilo zasejati normalno količino koruze, toda pomanjkanje gnojil, traktorjev in poljedelske živine za dobro oranje pomeni, da pridelek ne bo normalen.	- -
Vlada pošilja Živež na zapad Volilna pOSfOVO
iz manj prizadetih krajev na spre/OfO
vzhodu. Sovjetska zveza je po- ^^ 'i m
ljani brez razlike na meje in sicer za vsakih 40,000 prebivalcev enega>
Vsaka postava postane polno-močna, čim jo odobrita obe zborniei. V slučaju nesporazuma izvoli vsaka zbornica enako število članov v koordinacijski komite in če ta komite ne bo mogel izravnati navskrižja, ima ustavna skupščina razpisati nove volitve. Obe zbornici se
Rojak za rojaka lahko veliko
stori. V pravem ali ne, ljudje se veliko potrudijo in se mučijo za neko določno stvar lota in
leta. Ciril Medved iz St Louisa, ki ima dopis v tej številki, priča. kaj pomeni plavanje proti tokom. Koliko je s tem dosegel, ni važno. Zanj je važno le, da je izvojeval borbo za osvoboditev človeka, ki ga je hotel iz zapora. Mulo jih jc, ki bi mogli /apopasti, kaj vse je storil v teh naporih in koliko jih je "slišal". Hvaležnost? Nu, to je druga stvar. Navada je, da se za hvaležnost plačuje z nehva-težnostjo.
V Angliji se še vedno čudijo, čemu jim je bil "lend-lease" preklican A polagoma le prihaja streznenje. Tudi ako bi zmagala Churchillova stranka, bi bil bržkone ukinjen. Seveda, v glave Trumana in njegovih svetovalcev nihče ne vidi. A delavska stranka vendarle smatra. da je bil preklic — tako nenaden preklic te podpore — koncem konca politična poteza. Ako je to res, se bo izvedelo. Nc morda letos, ampak izvedelo se bo. Tudi je Truman v pravem, ko smatra, da si morajo dežele po svetu odslej same pomagati A ob enem jim obljublja kredite. Ene jih bodo plača-
vedo pomen besede "svoboda tiska". In jim prete, da dokler je ne bodo spoznale za to kar jt, tudi podpor ne bo, ne naklonjenosti, ne pravega prijateljstva, ker so naučeni verjeti v free1 V Španiji M iv .kcija prere-enterprise. Čudno pa je, kako'	nai izvr** "l»«*>krat
je bilo mogoče, da je bilo v v vladi, da bo zadovoljiv za za-
Berlinu toliko sovjetskih voja
lativnem poslu — in to ne v ruski, ampak v angleški coni okupira nega Berlina
Madžarska je na pritisk ameriške in angleške vlade dovolila vstop kakemu pol tucatu zastopnikov ameriškega in angleškega časopisja. Poljska se je pritisku tudi podala. &c prej pa je Jugoslavija oznanila da lahko iz nje-zastopniki tujezem-skega tiska svobodno poročajo, kar jim drago Ampak v VVash-ingtonu in Londonu jamrajo, da vlade teh dežel še zmerom ne
padne demokracije. 'Nekateri iz-
kov zalotenih pri tetrTšpeku"	Fnmcovih tovarišev srna
trajo, da bo najboljše, ako se pokliče na prestol 6ina pokojnega španskega kralja, ki je vz-gojevan za to službo. Ime mu je Don Juan, Za vladarja je prav tako malo sposoben kot so drugi taki mladi, neizkušeni kraljeviči, ki so bili zrejeni v izobilju in vzgojevani v duhu sovraštva do mase. Ampak če kdaj ta don Juan postane kralj Španije, se bo to zgodilo le z dovoljenjem in s pomočjo za-padne demokracije, ne pa po volii španskega ljudstva.
Potrebna še vedno v pomoč pri razvedrilu! Kličite vaš
IVar Service Corps Office
"Ne hotela bi zamuditi niti ene ure tega!
Hvala mojemu električnemu štedilniku, da sem lahko v pomoč malčkom pri njih razvedrilu"
'Ne hotela bi zamuditi niti ure, da bi ne bila na razpolago mojim malčkom pri njih učenju raznih ročnih del. Časa imam dovolj, zakar se imam zahvaliti mojemu avtomatičnemu električnemu Štedilniku. Deluje takole:
Prej ko zapustim dom. denem Jedila v peč, uredim avtomatični časovni kontrolnik in se podam z doma. Ob povratku je moje kosilo v redu za serviranje. In vse redilne snovi ostanejo v jestvinah. Ko denem kosilo na mizo. bi morali videti, kako hitro jc vsak grižljaj .pospravljen iz nje!
V resnici, kuhanje z elektriko je lahko, čisto in ekonomično. Ne pozabite si zagotoviti avtomatični električni Štedilnik ko hitro se pojavijo na trgu."
COMMON WEA L T H EDISON COM P AN T
•nagala z žitom in komisija UN RRA-e v Belgradu se prizadeva na vse možne načine, da lajša trpljenj? lačnega naroda.
VVilfred Johns. pooblaščeni načelnik UNRRAc v Belgradu, mi je povedal: Obstajajo cele kotline stradanja. V Liki živijo ljudje od trave. Bojim se. da bodo to zimo od gladu umrli. Prva potreba za zdravje je transportacija- Imeti moramo tovorne avtomobile.
Po njegovi izjavi se bo potrebovalo do septembra najmanj 6.000 trukov. toda prejetih Je bilo komaj nekaj nad 1000. Jugoslovanska vlada je pomagala s tem, da je dala UNRRAi na razpolago 1000 vojaških kami-jonov-
"Alj bi lakota bila preprečena, če bi imeli zadosti transpor-tacije?" sem vprašal Johnsa. .
"Da." je odgovoril, "prepričan sem, da bi lakoto preprečili, če dobimo truke."'
Položaj je namreč tak, da če bi zaloge, ki čakajo v Dalmaciji, bile prepeljane v notranjščino, bi se rešilo na tisoče življenj prihodnjo zimo.
Na podlag vseh poročil se nahaja v Italiji, ne daleč od tu, na tisoče zavezniških vojaških trukov. Ker je sedaj vojna na vzhodu končana, ta vozila ne bodo več služila vojaškim potrebam. Kaj preprečuje, da nekaj tisoč teh trukov ni transfe-riranih v Jugoslavijo?
(Opomba tajništva: Ameriški listi so poročali 28. avgusta, da so zavezniško oblasti izročile 22.000 teh trukov Italiji.)
Tragična ironija tega žalostnega položaja je, da jc bila za-padna Jugoslavija tista, ki je nudila zavetje jugoslovanskim partizanom, ki je dala svoje sinove in hčere partizanski vojski, ki je v najtemnejših urah Evrope zastavljala številne nemške divizije. Sedaj pa ta narod sfrada, ker primanjkuje transporta.
Vladni voditelji, cerkveni dostojanstveniki in preprosti državljani, s komurkoli sem se pogovarjal — vsi čutijo, da je Jugoslavija zaslužila pomoč Vsi pričakujejo pomoč."
Načrt za jugoslovansko zbornico
Podpredsednik jugoslovanske narodne vlade Edvard Kardelj
jc predložil v imenu vlade pro-vizorični narodni skupščini načrt za ustavno skupščino ali konstituanto. Ustavna skupščina bo sestajala iz dveh zbornic: 1) Federativni parlament in 2) Narodna skupščina Federativni parlament bo zastopal interese posameznih narodnosti (državnih edinic), vsaka izmed katerih bo upravičena do 25 poslancev. Te bo izvolila vsaka država zase Poslance za narodno skupščino pa bodo volili vsi držav-
snideta k skupnemu zborovanju. kadar gre za važne zadeve. | le. druge nikoli Truman jc za
nove sklenitve trgovskih pogodb. ker mu je za zamenjave blaga in kreditov, pa? ne več le za "dajatve" v povračilo za "da-Narodna skupščina jo 22. av- jatve". To kar lend-lease Ji gusta sprejela volilno postavo z, Morda se je Angliji s svojim 570 glasovi proti 16. Nasprotna odločnim korakom silno zame-manjšina, i<i sestoji iz poslan- ril, a možno je. da bo to kon-
cev Grolove skupine, ni glaso vala.
Volilna postava določa, da
:em konca dobro zanjo Namreč, čc se bodo tri glavne zavezniške sile sporazumele za vza-
imajo volilno pravico vse osebe ( jemnost tudi v produkciji in od 18. leta naprej brez razlike mednarodni trgovini tako. da bo na spol, narodnost, vero,, raso i v korist njim in ljudstvu po sve-ali politično prepričanje. Isto tu. Ce pa bo nadaljevano nače-pravico imajo tudi vojaki, toda lo da se naj kupčije vrši le s sta-brez razlike na starost. V starj lišča privatnega profita, pa bo Jugoslaviji ženske niso imele potem slabo za vse in končno volilne pravice in ravnotako tu- tudi za dobičkarje, ker tudi za-di ne vojaki. Vsaka stranka ima nje je nekje konec poti. pravico postaviti svojo listo Father Trunk se v svojem pi-kamiidatov. če predloži kandi- sanem polju otepa očitkov da
dat najmanj 150 podpisov pol-nomočnih volilcev, ki podpirajo
je bil zaveden Trdi, da mu delajo v "Obzoru" in v "Am. do-
njegovo kandidaturo. Volilne movini" veliko krivico. Mu jo pravice nimajo osebe, ki so iz-1 rcs Mož bi bil rad v pravem gubile svoje državljanske pra- na obeh straneh in pa dober du
vice radi kolaboriranja s sovražnikom ali radi borbe proti narodu
V debati pred sprejetjem nove volilne postave je Edvard Kardelj dejal: Smatram, da je ta volilna postava najbolj demokratična izmed vseh volilnih postav v zapadni Evropi ter ima vse karakteristične čednosti demokratične postave. Volitev je tajna, izvolitev splošna in neposredna brez razlike na spol, raso, vero itd. Mislim, da ima Jugoslavija prvikrat demokratično postavo, ki bo zagotovila ljudskim množicam zgraditev pravega demokratičnega reda v Jugoslaviji "
Mirko (i. Kuhel, tajnik.
Japonska za Zed. države težak problem
(Nudaljeva/ije z 2. strani.) dobo prihodnjih 100 let, se Je izrazil eden izvedencev. V zvezi s tem smatrajo, da je naslednja izjava, katero je dal na tokijskem radiu general Reikiči
Tada, predsednik japonskega tehnologičnega oddelka.
1. Japonci se morajo izne- ke Hitlerju, Mussoliniju in Hi biti svojih militarističnih dik- rohitu in se dušal v radiu, da je
hovnik ob enem Ker pa so slovenski duhovniki — tisti saj, ki kaj pomenijo, več v politiki kakor v cerkvi, in ker so nasprotniki Trunkovih nazorov v bolj-ši>|| farah in na vplivnejših pozicijah kakor on, in vrh tega so tudi mlajši, se Trunku v tej stiskalnici ne godi prijetno.
Sušljajo, da se je Rado Staut s stvojimi napadi na SANS na Tita in pa v "razkrinkavanjih" partizanskih "grozodejstev" vplivnim slovenskim gospodom — posvečenim in lajikom — tako prikupil, da bi ga radi za bodočega urednika "Glasila K S K J ". Torej sc gre za službe tudi v striktno katoliških krogih. To ni prvič, * ko ima Ivan Zupan konkurenta A imel ga je doslej še vedno le iz zasede, izza kulis. Morda bo v bodoče boj proti njemu bolj odkrit. Mogoče zato, ker smatrajo, da jc že zadosti garal-
General Franco jc ob koncu svetovne vojne (v dnevu japonske kapitulacije! poslal angleškemu kralju čestitko na zmagi. Zelo zanimivo, če se pomisli, da je isti Franco pošiljal čestit-
SKLEPI POTSDAMSKE KONFERENCE NISO SANJE
HAROLD LASKI, predsednik delavske stranke
Mnogo ljudi bo reklo, da so	prijatelji in ne morda naši so-
zaključki konference v Potš-	vražniki.	x
damu vredni le toliko, kolikor Dobro je tudi, da vemo, da
bo vredno sodelovanje in mo-1	se bo zbor zunanjih ministrov
drost zunanjih ministrov, ki se	brez odloga bavil z mirovnimi
bodo sestajali, da izvedejo te	pogodbami za Italijo, Bolgari-
zaključke. To je res, toda res	jo, Madžarsko in Rumunijo.
je tudi, da je bil tam storjen	Kar se tiče Italije, je jasno, da
korak naprej, ki bi bil videti	vstaja nova Italija pod mspira-
malo verjeten pred mesecem	cijo levičarskih voditeljev kot
dni	Parri, Nenni in Togliatti. Vsa-
' Tu je začetek - pričeli smo kdo ve, da je Rim središče ve-
zidati oni del bodočnosti, kate- lik^ ^eze reakcionarnih sil,
rega poznamo. Postalo nam je klerikalnih, gospodarskih, vo-mogoče razmišljati o naslednjih J®?** in političnih - sovraz-korakih. Sporazum vsebuje mki vstajajoče Italije so isti
; pred vsem troje predmetov in ^je. kl 50	n« f1**1
sklepov, katerih bo vsakdo ve- Musolmija in z njuif sodelovali sel. Pogoji za Nemčijo so stro- Prav do zadnjega mogočega tre-
gi, toda obenem so ji vendar n°Vka: __ ,, dane možnosti, da se popravi in Tudi na Balkanu mir ne sme razvije nazaj v demokratično vec čakati. , Zdravi kmetje teh državo Nikdo ne more trditi, predelov ne smejo biti vec uro-da nacizmu ni napovedana voj- *eni na milost in nemilost tol-na na življenje in smrt, ali da P*™ brezvestnih politikantov. Nemčiji niso bila odvzeta vsa Priznati pa je treba, da resni-sredstva za oboroževanje. Ob-1 mlr v teh predelih odvisi račun z njenimi karteli in trusti P«* vsem od razvoja prave de-je pregnal eno izmed temnihmokracije nai Grškem To pa se groženj proti svetovnemu miru bo ^dilo šele takrat, ko bo Er-in razvoju mednarodnega go- nest Bevln objasnil uradom zu-spodarstva.	n*nic«a ^mistrstva, da smer-
Nekoliko težko je pregledati. J^J^ kako naj posluje zapletenijii-' y Jd im mnenjem< stem plačevanja reparacij toda(ki G'bsojaJkot simbol diku_ to je zadeva, ki se utegne se raz-	KajtiJpod njegovo zaičito
, čistiti v kratkem. Najvažnejše, sq se ^^ ka£rim je bilo je pač to, da smo se zaceli pri i tem _ in je vedno'_ da blizevati resnični eno nosti 1 zaustavijo vsaJko rast demokra-ziranja in da so prve ocne me-L^ nJačel na Grškcm re uvedene v administraciji za-| ^ ^ da w b|, PoUAlkm
| sedene Nemčije.	i naklonil nekaj več tolažilnih
tatorjev
2.	Japonci morajo pozabiti na maščevanje.
3.	Najti morajo novega verskega ln idejnega vodjo, da jih povedo iz zmešnjava ven.
Ta zadnja točka je direkten
zmaga fašizma neizogibna. Ako imata ameriška in angleška vlada dobro voljo, bo ta poslednji fašistični diktator v Evropi za-tonil in potem tudi njegov tovariš na Portugalskem
V navalu na črni trg v Ber
udarec na cesarsko religijo, i	linu so glasom poročila Reuters
Hlede Hirohita pravijo vvash |	in ameriške United Press an-
ingtonski izvcdenci, da je bil	gleške čete zajele s sodclova-
obdržan le radi tega, ker jc bil	njem ameriških čet v svoji zoni
videti edina rfila, ki je mogla	v Berlinu veliko število sovjet-
osigurati predajo vseh japon-	skih častnikov in vojakov ki so
skih oboroženih sil.	špekulirali na prepovedan na-
Pomisliti je tudi treba, da je	čin. Kar pomeni da, med ruski-
mnogo bolje, da se japonski na-	mi in- našimi vojaki ni posebne
rod sam itnebi svojega cesarja	razlike. Tudi proti našim je bi-
Ako bi ga hoteli odpraviti s silo	Io treba v Parizu drastično na-
od zunaj, bi njegovo oporo v	»topiti, ker se na svarila, napi-
narodu le povečail.	sana na izložbenih deskah, niso
Vsekakor pa je jasno, da bo	ozirali. Sedaj so mnogi v zapo-
naloga prevzgoje Japonskega	rih. A še več je prostih, ker se
Druga velika zasluga Pots-dama je ta, da sta tudi Kitajska in Francija uvrščeni v izvedbo sklepov, ki so bili sprejeti.
Tretja zadeva velike važnosti je Španija. Vsi progresivni ljudje sirom sveta so pozdravili z navdušenjem odločno in nedvoumno izjavo, da zli Francov režim ne more biti dobrodošel v svetovni organizaciji. Vsakdo danes ve, da je le osišče postavilo na noge ta režim. In ta veliki "krščanski" gospodin se je izkazal krutega in zlobnega zatiralca. Njegova Španija ne mo-re nikdar in nikoli postati simbol svobode in demokracije. Deklaracija iz Potsdama. ki ga je ožigosala, mu bo onemogočila othraniti svoj prestidž v deželi. Zaupati smemo, da petorica velikih sil na svojem prihodnjem sestanku tudi ne bo hotela ddo-briti Frankovega nadomestka, pa makar bil omotan v kraljevski škrlat. Bodočnost Španije je treba zaupati rokam republikanskih španskih demokratov. Amerika in Velika Britanija pa morati popraviti, kar sta zakrivili y oni neodpustljivi dobi apizanja, ki je prisilila špansko republiko, da se bori proti nad-močnemu sovražniku. Tam je bila svoboda križana na oltarju posvečenem privilegijem.
Upam, da bo nova vlada potrdila besedilo deklaracije iz Potsdama s tem. da bo izpustila < na svobodo vse one španske re-1J publikance, ki so še vedno zaprti v tej deželi — saj so naši
besed Židom. Tudi zagotovilo, da bodo vojni krivci kaznovani, je jako zanimivo. Toda bolje bo počakati, da vidimo, ali bo zares poskrbljeno zato. da to pot nikdo od krivih ne uide.
Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, bi bilo ka-pitaliima kmalu konec.
I	PRISTOPAJTE K	j
; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOT1 \
1 NAROČITE SI DNEVNIK \
| ••PROS VETA** j
Sun« S« celo let« $6 00, \ pol leta $3.00
: , i ) Ustanavljajte nova rlrultva. «
• Deset članov Oc) je treba sa j
| novo druitvo. Naslov sa list in '
>	sa tajniitvo je:	!
| 2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO 23, ILL. !
.....................
! BARETINCIC & SOK i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20 361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.

M > ^ 4 ;
naroda dolga in težka stvar Največjo težo lnylo nosile Zed. dr?;tve, ki imajo I udi prispevati pretežni del okupacijskih sil.
jim je posrečilo, da so sc izmuznili iz kaše To, da so sc dni i potegniti v .špekulacijo a-meriški vojaki, ni nič čudnega,
DRŽITE CENE ŽIVILOM NIZKO
.. » t *	t s
Grocerijc in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljovljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.
OFFICE OF VVAR INFORMATION
A Yu gosi a v Weekly Devoted to the
Interest of the Worker* •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1981.
P«bluh«d W««kly 2 JO t S«. L*w»4*W A v«.
CHICAGO 23, ILL , Sept. 5, 1945-
VOL. XL.
//
SNAFU" POLITICIANS
I
"Snafu" is a derivative of the war that has been added to military parlance by the war that has just ended. In polite language it means: "Situation Norinal, AH Fussed Up!" It is a word that was used by some administrators to express contempt for conflicting and senseless orders and policies.
"Snafu" also is a good word to deseribe the contradictory state-ments issued by high government authorities about the present and future economic situation.
For example, we are promised 60,000,000 jobs and high living standards. But in the face of that promise unemployment mounts and—
President Truman advices workers to use the United States Em-ployment service vvhen they been scrapped ...
President Truman advocates extension of unemployment relief to 26 vveeks at $25 per vveek.
The State Department of Public Assistanre broadcasts the terms and conditions under vvhich the destitute unemployed vvill be given handouts.
Can anybody believe that our govenrmental poiicy-makers really think that capitalist business vvill supply the jobs that America needs? Certainly not; if they did why vvould they be preparing for just the
reverse?
VVorkers don't need unemployment relief of any kind vvhen every-body is employed. Neither do relief authorities need to guard against chiselers vvhen there are jobs for aH vvho can and vvill vvork.
Nope! There won't be jobs for aH—that is, real, honest-to-goodness jobs—under the private-profit system, for the simple and compelling re&son that private capitalism simply can't do vvhat is necessary to pro'vide those jobs.
We could end unemployment forever if we'd socialize our economic resources and produce for use instead of for profit. Then it vvould be possible to give everybody a share of the prosperity that machinery and povver make possible. But private initiative for private profit can't do that because to lovver vvorking time and elevate living standards vvould reduce, and ultimately destroy, profits.
Ali that the advocates of capitalism can offer is a lot of conflicting 'baloney"—and the kind of jobs that make a grovving number of jecond-class citizens the unvvelcome responsibility of a class-controlled super state.
VVhen vve read the promises of jobs on one page of the plute press and the plans to deal vvith unemployment and poverty on another page, vve are reminded of the defendant in a murder čase vvho declared 1, that he didn t do the shooting; 2, that he didn't knovv the gun vvas loaded, an 3, that he shot in self defense.—Reading Labor Advocate.
THE MARCH Or LABOR
YEAROP •fltaSflERrtV*
AVERA9E rfCE* tr VVAGES iN TUC Ti*1UBA1lLLS GF SeoTU CAtoiCA VVAS
■fUi FOUtfDalG	MAD
PRCE CX»m*X.. OPlME COOKTV CCURX /M CHAPEL M lU-/ A/.C., fžEvfcAL T4AT EvfeH BEfcoRfc I^E AMERICAN RE\/OU/PON. IMMKEEPCRS IVER£G&£& ED 1t> oestpVE -THtloaaV-lMGMAXlMUM CHABSE5: "U306U46 NlfiHT, 164 fidr-DlNNfft CDtVVlN»t&.... 164 D%SDRA6S-H0»SS 04 0
f¥&t
i lWjcWS »VAS ESflMATED AT DštirtiUiOH W 193S
A OHOHHEAO
fl€£ERVES A UMiO* MAT. INSlSTC^TMlS LAVJEL /N TME NE%T HATVbU -Bar.
THE WAGNER ACTS FIRST DECADE
Last vveek in July the National Labor Relations Act began its second decade as the lavv of the land.
The Wagner Act, as this lavv is popularly knovvn, is novv widely accepted in practice as having made a great contribution to social pro* gress in America. Stili, efforts to repeal it or to emasculate it have not ceased on the part of most employers. Industry, on the vvhole, stili re-fuses to reconcile itself to the fact that collective bargaining is sanc-tioned and protected by lavv. It cannot forget that this sanetion is con-tained in the Wagner Act.
The ten-year record of the NLRB is tremendously impressive. During its first decade the NLRB has handled more than 74,000 caaes and issued more than 11,000. formal decisions. As a result of Board orders, more than 2,000 com pan y unions vvere disestablished. In more than 6,000 places of employment collective bargaining vvas inaugurated. Basically. the business of the NLRB has been to see that employers maintain striet neutrality tovvard the union activities of their employ-ces, that employers do not refuse to embody the terms of agreement vvith unions in vvritten and signed contracts, and that vvorkers' pre-ferences in representation are determined through eleetions.
VVithin the past decade, organized labor has registered a grovvth from 4,000,000 'members to 14,000,000. It is difficult to estimate the bhare the Wagner Act has had in this phenomenal upsurge. In the vvorld of labor the Wagner Act is best knovvn as the vvorkers' "Magna Carta." It is small vvonder that a great many employers fume at the very mention of it.—Justice.
The Enslaved Peoples Are Liberated
By JOSEPH DRASLER (Formerly an Associate Editor of Proletarec)
HUMAN LABOR A SURPLUS C0MM0DITY
By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate
Having gone along vvith the cap-| italist system until the end of vvar again has made human labor a surplus commodity. America's vvorkers have no reason to be surprised that the pattern of "reconversion" is being cut to fit the needs and desires of the profit-taking class.
That is vvhat Socialists predieted vvould happen and novv it is hap-pening. So vvhat? We have capitalism. We believe in private profit. We give our political rep-resentatives a mandate to go ahead and make capitalism vvork. _We get vvhat vve have sense enough to ask for and nothing more.
We invite careful attention to the steps that already have been taken and those that stili must be taken to enable and assist the ovvners of America to operate.
The very fact that vvartime controls over labor are being lifted so promptly is. in itself, a sure sign that private business in general and big business in particular is going to get the go-ahead signal. It is also a sign that the government is to be used merely to balance and stabilize the totering economy vvhen capitalism has hit its normal level of peacetline em-ployment.
The unfreezing of labor and the plannedy bulge in vvage controls are hastened, not to give vvorkers a larger portion of freedom—be cause to many thousands of vvorkers real freedom already appears as that hateful thing called unem-ployment.
The real reason for this hasty return to "free" enterprise is that the owner-employer class again holds ali the trump and can play the game vvith labor vvithout the sllghtest fear of losing.
Of course, the government vvill "step In vvhere neceasary," as Sld-
ney Hillman, spokesman for the CIO Political Aetion Committee, piously hopes. But only vvhere "ne-cessary" for the vvelfare of the capitalist class and the preservation of the profit economy at vvhatever level the ovvners are able to at-tain.
GIVE THE FILIPINOS FREEDOM
July 4, 1046! On that day, Uncle Sam has promised the 16,000,000 inhabitants of the Philippine Is-lands complete independence. There is every reason in the vvorld why that privilege should be re-deejned.
But in the Philippines and here at home, are povverful interests vvhich argue that Philippine inde-pendents vvould be a mistake; that economically and polltically, the islanders are not prepared for self-government.
That argument is just an excuse. What's really back of it: These selfish Interests feel their investments in the Philippines might not be so profitable under native rulers. They have entertained that fear ever since it vvas first proposed vve should relinqu!sh our control. Time and time again they have delayed independence. They hope to do it again. Congress must see to It that nothing like that happens. — Labor.
IX HIB IT A
Ai one navy eraft salled out Into the EnglUh Channel on the ert ol D-day, the tklpper called the crew together and dellvered a lecturs on fear*
"Fear,* h« said, "la a healthy thing."
A third-clast yeomen near Um front spoke up.
"Cap'n," he said. "You'r» \ooktn at the health lest sallor in the U. 8. navyl"
Continued) It is true that the easiest way to scare the German people is to teli them that the Russians vvere going to move in as occupation troops. They are mortally afraid of them. and vvith plenty of reason. In the last days of the fighting I savv Russian soldiers, vvho hod been German prisoners until vve liberated them, take German civilians into the vvoods vvith vegeance, and that vvas the last trip—no returning for the Germans. Next to the Russians they fear the French. And the American soldier is tops. which is only natural since the tovvn is oc-cupied by them. They are not fool-hardy and quite conniving, using as much flattery as possible in t™ing to gain some favor and connder-ation. If the English soldiers vvere here, most likely the English soldiers vvould then be tops. It is pretty obvious vve American soldiers have a softer heart than those of any other army. We are inclined to be kinder and more considerate, perhaps for the reason that vve do not have the memories the Russians and Poles tfnd Jugoslavs and other German-subjugated peoples have of the atrocities and suffer-ings committed upon their ovvn people back home. But, under the circunstances, vve are far too easy vvith the Germans. We forget too soon hovv they treated our men vvhen in their eruel hands. hovv they lined them up and shot them dovvn vvithout mercy, and the cold-blooded treatment our prisoners got in the German concentration camps ...,. and the death and sweat and blood shed in vvinning our battles. Yes, there is fraternization vvith the German people novv, es-pecially vvith the frauleins, but any of the G.I.'s, that savv their buddies killed, mistreated, their ovvn kin tortured, cannot see this fraternization vvith any pleasure.
About every second person one meets in the small villages of southern Germany are either from Berlin or Vienna. This is the group that got out before the Russians moved in. Therefore every home in these small tovvns are just as crovvded as can be. And it is evl-dent that the hometovvners are re-sentful ln having others move in on thcm. especially in sharing the produce of their farms that sur-round each small village.
On this side of the Rhine the Germans learned quickly to use the vvhite flag. As vve vvould move into a tovvn ali the vvindovvs vvere hung vvith vvhite—from hankies to bed shetts. It made quite a sight as you looked dovvn the streets— and that vvas a good sight, to be sure. From here on, the main ob-jeetive of the Germans vvas blovv-ing out brldges to slovv our advance, but our engineers vvere
right there to overcome any ob-stacle and vve never vvere held up very long.
VVhat surprised me greatly vvas the concentration of the tremendous amount of cavalry and me-chanical equipm*nt that the Germans vvithdrevv into the moantains of Austria Our air-corps and tank-ers lined many a road vvith burn-ed-up German vehicles, guns and equipment, but just outside of Kaiserlautern vvas the greatest slaughter of aH. A German con-voy of mechanized and horse dravvn vehicles, Vven mi les long. racing bumper to bumper to get aeross the Rhein, vvas caught by our air-corps and cut to smittern. I passed along this way tvvice, the first time it vvas stili burning as fiercely and vvith so much explog-ing of ammunition that vve had to vvait some time for it to cool dovvn.
I didn t think it possible for the Germans to have much equipment left until I savv the surrendered German army coming out of Czechoslovakia and passing through Vocklabruk. And again vvhile in Mauterndorf, Austria. vvhere I savv the euipment the Germans had up in the mountains, and that of their army vvithdravving from Italy. They sure had a lot of stuff left to throvv at us! — and it vvas a good feeling to knovv that vve didn't have to svveat it out any more. In addition to this, there vvas aH the arms and equipment knocked out or tied-up in the railroad vards In the mountains of Austria, the German army's mechanized* equip-ment vvas simply abandoned along the roads and ln the villages VVhere convenient. as in the tovvns, our army rounded it up into motor pools, but in the mountain vvhere it blocked the hi-way, our tankers rammed it ovorv the cliffs. The mountains are stili full of horses turned looae, and every farmer has plenty of them, too. Novv, back at our bajtalion, vve have a fine se-lection of riding horses, and we've given them the name of "Thunder-ing Third". Some of them are the best the German army had for their officers, and it vvas a pleas ure to make those "supermen" give up their mounts vvhen coming through Mauterndorf out of Italy. Aftervvards, vve used thcm for riding the mountain tralls — and you can imagine vvhat fun vve in-fantrymcn had riding instead of vvalking for a change even though it vvas the roughest riding I ever had. We cut through the vvoods to get from one path to another, and the country vvas mighty steep. We'd lead our horses vvhere the cliffs fell right straight dovvn, and my horse, Blackie, vvould follovv directly in my footsteps It makes me laugh vvhen I think of how I vvould vvalk off the side of a path
IN THE WIND
From THE NATION
REPRIEVE: The August U bulletin of the Chamber of Commerce of the United States had this to say about the splitting of the atom: "VVith the knovvledge that this energy cannot at once be used for purpoaes other than <Jj»struc-tion, immediate jeopardy to our economy is not in sight."
PUBLIC RELATIONS: Tide, an advertising trade publication, re-ported in its issue of August 6 that the National Association of Manufacturers, "vvhich abandoned its last advertising campaign after a very short run, is considering a nevv series on a different subjeet." The old subjeet vvas Private Enterprise. It vvas dropped in February of this year, after a storm of protest from the public.
VISION: George Coppock of Detroit made this suggestion in a letter to the Windsor, Ontario, Star on August 8: "With proper organization and timing, from the bones of the Conservative Party and the futility of the Labor Party the British Fascist Party can come to povver. "Britons, myriad voices call thee, come be vvedded each and aH into one imperial vvhole" There is no slogan for an imperial Fascist Party. a force vvhich can save us from the night of communism. Conservatism is vvilling but ineffectual. Hail to an imperial Fascist Party! The stalvvarts of the empire salute you!"
DRAMA: Harriett Van Home of the Nevv York VVorld-Telegram, doing a post-mortem August 13 on Clare Luce s appearance in "Can dida", reported that many rehear-sals vvere held at Mrs. Luce's home. "Novv and then, despite good in-tentions aH around, a political note vvould creep in. Some of the actors vvere said to have suffered slight indigestion vvhen the hosteas—so goes the story—expreaaed concern over the fate of her old friend, M Pierre Laval. But generally, every-body. including Candida herself put up a gallant, non-partisan front."
FRENCH SOCIALISTS FOR UNITY - BUT...
French Socialists have emphatically rejeeted proposals for "or-ganic unity" vvith the Communists. Unity of aetion on specific measures remain* possible, but, said Jules Moch, vvell knovvn to Nation readers, vvho presented a motion on the subjeet to the party's National Congress, "organic unity" depends on the fulfillment of three conditions. First, he said, there must be frank statements of policy, unmasked by opportunism; second, respect for true democracy and individual liberty and insistence on equal rights for nations both large and small; third, txclusive devotion to the cause of labor, no ties vvith any foreign government. and full liberty of criticism and judgment. Clearly, uft« Communists cannot meet sueh terms so long as they retain their monolithie party strueture and accept their cues, even it they don't receive aetual orders, from Moscovv. Continued divisian of the left, therefore, appears inevitable, but in a country vvith the democratic traditions of France that may be preferable to a situation in vvhich the citizen is forced to choose betvveen a Communist-dominated United Front and sheer re-aetion. Anglo-American attempts to preserve the status quo in VVestern Europe gave the Communists their best arguments. If the only alternative to Churchill vvas to be Stalin, left-vvingers vvere llkely to plump for Stalin. Labor's triumph in Britain, hovvever, has revived the spirits of the many Europeans vvho hope to combine socialism vvith political freedom.
DETAIL: The Prague radio re ports that at his preliminary questioning Kari Hermann Frank former Gauleiter of Bohemia and Moravia, said Lidice vvas exiermi-nated vvithout his knovvledge or consent. ' Another question vvas What do you knovv of the second act of extermination at Lezaky?' He replied that he remembered only vaguely.' After ali," he said, that vvas only a very small com-munity.*"
NO REASON TO BE DISTURBED
De Valera announces that Eire, P or Southern Ireland, is a republic, and American editorial vvriters gasp in shocked surprise. The Irish premier is "disturbing the nations of the vvorld," declares one Wash-ington paper.
Rubbish! Hovv could little Eire disturb the rest of the vvorld, even if it vvere disposed to do so?
There vvas time vvhen Americans cheered lustily vvhenever a nevv republic popped in sight. We re-joiced becouse vve felt they vvere follovving our example. We set up a republic on a rather shaky found-ation more than 100 years ago. We stili like the idea.
Furthermore. the fact tnat de Valera can make that announcement, and not get Into trouble, U good evidence that the British Commonvvealth—of vvhich Eire is supposed to be a member—is really composed of "free natfons." If Canada desired to beeome a republic tomorrovv—and vve haven't the sllghtest idea It is contemplat-Ing anything like that—it could do so vvithout any serious threats from London.—Labor.
Some Ods and Ends
"VVhen I hear the RepubUcans saying Tm doing ali right, 1 knovv
damn vvell l'm doing vvrong..." — President Truman.
• • •
Five motion pieture companies control 70 per cent of box-office receipts; four radio netvvorks have a throttle-hold on our "free" air; 20 men blanket the nation through chain nevvspapers. Who said Freedom of Speech and Freedom of the Press?
• • •
American corporations, dravving on tax rebates piled up during the war are in a position to go on a sitdovvn strike if they don't get vvhat they vvant. It is estimated that corporations can dravv on the Federal Treasury to the tune of TWENTY-EIGHT BILLION DOLLARS in tax rebates. A poli of vvorkers shovvs, hovvever, only 10 per cent of vvorking people vvith enough money to keep them going for three
months vvithout vvork.—Ohio CIO Council.
* • *
Dr. Ernest P. Boas, vvho favors national health insurance for everybody, puts forth a thought that ought to come handy for debaters vvhen the next civic forum season rolls around. He suggests, in effect, that the really regimented people are those vvho have been regimented into raising the cry of "Regimentation!" at any social-vvelfare proposal. —The Nevv York Times Magazine.
m • •
It becomes more and more obvious that the recent election made a complete change in the British way of life. Many of the nevv rulers have no country estates, no school ties, and no connection vvith the Duke of Marlborough vvhatever. — Hovvard Brubaker in The Nevv Yorker.
• • . •
Frederick Motte, Rhode Island SUte Liquor Administrator, re-cently stated that in his opinion young people are doing less drinking todav than they did in the national prohibition years. Speaking from his experience in controlling the 1,500 licensed retail establishment of his State, he said that liquor is not a prime factor in juvenile delin-quency. The home and conditions surrounding it are to blame for the <ielinquencies of minors, he believes.—Repeal Revievv.
OUR MINDS ARE NOT ADJUSTED TO AT0MIC AGE
Keneshavv M. Landis
in The Chicago Sun
II
LEND-LEASE SPENT $39,000,000,000
Lend-lease, under vvhich $39,-000,000,000 of vvar goods and civil ian ^neeessities vvere poured into countries fighting the Axis, is a thing of the past.
Nations receiving aid have been notified that the program has been terminated by President Truman. If they deaire further assistance, they vvere informed, they must arrange proper credits vvith the Export-Import Bank.
so that he could have the path. but, no, he vtould come right in back of me.
(To be continued.)
The other day on the radio, I heard Gabriel Heatter diseoursing on the spiritual meaning of the atomic bomb.
It vvas an inspiring tribute to the victory of our democratic way of life, and at the climactic moment, vvithout losing a throb, Mr. Heatter started praising the virtues of a certain kind of hair tonic vvhen ap-plied to the scalp.
Maybe this transition vvas not as abrupt as it seemed. VVe need some kind of tonic, not necessarily the one Mr. Heatter had in mind, to apply to our scalps.
VVe are having difficulty groom-ing our minds to the social re-quirements of an atomic age. Our thinking is flaked vvith dandruff.
In the first plače, the atom bomb vvas not the product of rugged in-dividualism. It resulted from the experiments of subsidized scien-tists, vvho cooperated vvithout re-, ference to nationality or private patent rights.
*
It vvas not spon.-vored by any ad-vertiser. It vvas a $2 billion government project, carried on in Gestapo-like secrecy vvithout the knovvledge of a single congressman.	, 0 It vvas, if you please, the most stupendous totalitarian experiment of ali time.
And yet, vve are emphasizing the secrecy. As vve go joyously back to "free enterprise." vve hope to keep the atomic bomb secret from governments that make to-talitarianism their business.
I don t think vve can icompete vvith Russia on this basis, especial* ly if the secret is placed in the hands on an economy-minded Con-greš. Imagine men like Rankin sitting on atomic energy!
That image doesn't give me a feeling of aecurlty. Nor am I re-assured by the nevv radar-control* led gun that the Navy has brought out.
The gun Is said to be capahle of bringing dovvn any hostile plane approaching vvithin 90,000 feet of a battleship, and Secretary For-eestal has told Congress that he hopes It vvill protect the fleet from
atomic bomb attacks should vve again beeome embroiled in vvar.
This is fine and dandy, but vvhat good vvill it do us to protect the fleet if the country can be blovvn up? Ifs like a cave man
trvmg to protect his club.
•
If vve are going to think like cave men, vve might as vvell stop pretending and move our so-called civilization several miles under-ground. For that vvill be our only proteetion.
There is only one alternative, and that is to co-operate vvith our allies in peace as vve have in vvar. But vve are not ready to enter thc dravving room of plenty.
AH our ideas have a dishevelled
quality, Uncombed and unkempt, vve are trying to avoid our date vvith destiny.
During the vvar vve used ali our resources, including our young men, to help defeat the Axis. But novv vve have served notice that vve aren't rcsponsible if our allies freeze or starve.
VVe are going back to a catch-as-catch-cqn business basis, vvhich means that vve won*t do anythtng for thc common vvelfare unless there is a private profit in it for 8omebody.
Ifs too bad that atomic energy doesn't have an advertising spon-sor. Too bad that the common vvelfare (Is not a commodity that can be packaged and sold aeross the counter.
FIVE TIMES AS MANY KILLED AS IN LAST VVAR
Casualties in the U. S. armed forces since the beginnftng of the vvar t o ta led 1,049,104 on July 7, an inerease of 12,167 In the last vveek covered by the report. Of the total, 915,718 vvere army casualties and 133,386 vvere navy and Marines.
The army lost 193,508 killed and the navy and Marines 49,657, a total of 243,165. In the first World War, a total of 53,497 Americans vvere killed.
In other vvords. nearly five times as many Americans have been killed ao far in this war as ln the entire last vvar.