      P 46 (2018/2019) 1 11 Več kot medalje L Š̌ Skupaj z Markom Čmrlecem, Klemnom Bogata- jem, Andražem Jelinčičem in Gregorjem Kikljem ter mentorjema Jurijem Bajcem in Barbaro Rovšek sem preživel šest nepozabnih dni v Rusiji na drugi evropski fizikalni olimpijadi. Objavljene so bile že tako naloge kot naši dosežki ob reševanju le-teh. A medalje in pohvale še zdaleč niso vse, kar smo ta teden pridobili. Ostala so nam prijateljstva s ču- dovitimi ljudmi iz celega sveta in spomini na ne- skončno zabavnih stvari, ki smo jih počeli. Absurdno bi bilo poročati le o medaljah, ko pa se je zgodilo še toliko drugega. Prav zato sem se od- ločil, da napišem reportažo o našem popotovanju v Rusijo, ki bo bralcem omogočila, da si tudi sami ustvarijo sliko o vzdušju in dogajanju na fizikalni olimpijadi. Naša pot se je začela v ponedeljek 28. maja zjutraj. S kombijem smo se odpravili do letali- šča v Zagrebu, kjer se nam je pridružila še hrvaška ekipa. Pristali smo na moskovskem letališču, kjer so nas pričakale naše skrbnice in vodičke, študentke tu- jih jezikov, ki so se prostovoljno javile za pomoč pri organizaciji olimpijade. Spet s kombijem so nas pre- peljali od letališča do kampusa moskovskega inšti- tuta za fiziko in tehnologijo v Dolgoprudnem, kjer je potekala olimpijada. Med vožnjo smo si zadali prvi izziv – ugotoviti, po kakšnem ključu so narejene na videz kaotične ruske registrske tablice. Na kampusu so nam dodelili stanovanje s kuhi- njo, kopalnico, straniščem in dvema spalnima pro- storoma. Najbolj poseben objekt v stanovanju je bil tuš, pri katerem je zaradi puščajoče cevi masni pre- tok vode padal s kubom razdalje od pipe. Tako je do šobe pritekla količina vode, ki bi v fiziki veljala za za- nemarljivo. Če si si hotel umiti hrbet, si se priklonil pipi in si cev kot ovratnik zavil okoli vratu. Zaradi neugodnega termina leta smo na otvoritve- no slovesnost pošteno zamudili, večerja pa je odpa- dla kar v celoti. Na pobudo vodičk smo naročili nekaj SLIKA 1. Slovenska ekipa z vodǐckama Dašo in Vlado pic. Sam sem že ležal v postelji, ko je v sobo pri- šla skupina prostovoljcev, ki so tekmovalcem pobi- rali elektronske naprave, da ne bi med tekmovanjem goljufali. Nekaj članov slovenske ekipe so na lastno grozo ujeli v samih spodnjih hlačah ali nasploh v po- manjkanju oblačil. Z veliko smeha smo jim izročili telefone in končno zaprli oči. V torek zjutraj smo se spopadli z eksperimentom. Tako kot lanski je bil tudi letošnji genialno zami- šljen, zelo kakovostno izdelan in izjemno zahteven. Med drugim smo morali pihati skozi tube in s sen- zorji preverjati pogosto sumljivo vsebino naših di- hov. Več članov ekipe nas je bilo nad orodjem zelo navdušenih, saj smo se s polarizatorji, diodami in le- pilom lahko igrali kot z lego kockami. V petih urah, ki so bile na voljo, sem z energetskimi tablicami po- žrl toliko kalorij, da bi lahko odtekel maraton. Tekli sicer nismo, je pa zato naša hitra hoja do stranišča in nazaj nemalo vodičk spravila ob dih. Ker pet ur eksperimentiranja očitno ni bilo dovolj, so fiziki na inštitutu za nas pripravili demonstracije 25-ih eksperimentov iz univerzitetne zbirke. Poka-       P 46 (2018/2019) 112 zali so nam magnetno lebdenje, eksplozivne tuljave, dvojni uklon laserske svetlobe, žiroskopsko žičnico in še mnogo drugih zanimivih stvari. Po predavanju si je bilo treba prezračiti glavo, zato smo se Marko, Gregor in jaz odpravili na košarkar- sko igrišče. Tam smo naredili združeno ekipo z dve- ma fantoma iz Azejbardžana ter igrali proti Latvij- cem, za katere je treba priznati, da košarko res ob- vladajo. Po večerji smo ugotovili, da je zelo zaple- teno priti na stopnišče naše stavbe od zunaj in pa da se s staro rusko varnostnico ni šaliti (kljub nje- nim grožnjam z žuganjem pesti sem jo v naslednjih dneh nemalokrat potegnil za nos). Glede zgodnjega odhoda v posteljo nam je povzročal težave polarni dan, zaradi katerega je bilo ob desetih zvečer zunaj še vedno svetlo. V sredo je bil čas za teorijo. Vse tri naloge so bile tako težke, da nisi vedel niti, kako bi ocenil njihovo relativno težavnost. Sicer nam je šlo dobro pri 3A, smo pa trdo padli po stopnicah 3B. V drugi nalogi smo prejeli koristen podatek, ki bi lahko v krizni si- tuaciji rešil življenje. Če boste kdaj izgubljeni v div- jini brez gorilnika, a bosta z vami velikanski vir na- petosti in tuljava, nikar ne skrbite – z magnetnim po- ljem tuljave je namreč mogoče zavreti vodo! Točno kako se to zgodi, s tem pa se raje ne obremenjujte. Po kosilu so nas z avtobusi peljali do vesoljskega paviljona kozmonavtskega muzeja v Moskvi. Na poti sem imel priložnost bolje spoznati kitajsko kulturo, saj je poleg mene sedel prijazen in zgovoren prosto- voljec iz Kitajske. Medtem je Gregor nekaj vrst za mano izdeloval računalniško simulacijo, s katero je kasneje prvo teoretično nalogo rešil na tisočinko od- stotka natančno. Paviljon, v katerega so nas peljali, je bil resnično veličasten. Tridesetinvečmetrski ko- vinski oboki so se, okrašeni s premnogo bronastimi srpi in kladivi, bočili visoko nad nami in številnimi razstavnimi eksponati. Videli smo originalno kap- sulo, v kateri je Jurij Gagarin kot prvi človek potoval v vesolje, in 1:1 model ruske vesoljske postaje MIR. Le-ta je bil presenetljivo majhen in zazdelo se nam je, da je moralo biti bivanje tam zelo klavstrofobično. Pokazali so nam tudi veliko skafandrov, modelov ve- soljskih ladij in eno pravo sovjetsko raketo, ki je bila tako velika, da je morala stati na prostem. Po naravi sem zelo radoveden, zato sem ob ogledu vozila za vožnjo po Luni vprašal, zakaj so kolesa iz prepletene žice in kovinskih ploščic. S tem pre- prostim vprašanjem mi je uspelo povzročiti neznan- sko zmedo, saj je naša muzejska vodička poiskala tri druge, ki prav tako niso znale odgovoriti, in nato so vse štiri mrzlično brskale po telefonih in iskale ne- koga, ki bi mi znal odgovoriti. Kljub temu da sem jih poskušal prepričati, naj odnehajo in da se ne bo podrl svet in da lahko pogledam tudi doma in da res ni take velike panike, da me samo malo zanima, so živčno klicarile vse do našega odhoda iz muzeja. Na poti nazaj se mi je zdel posebej lep pogovor z našima vodičkama o njunih rojstnih krajih in ljube- zni do narave. Z njima smo se vseh šest dni veliko družili in na tej točki se mi zdi pomembno povedati nekaj več o vodičkah nasploh, saj bo o njih v na- daljevanju še veliko govora. Punce so se mi zdele, pošteno povedano, neverjetne. Ne le da so odlično opravljale svoje delo in skrbele, da se nam ni zgo- dilo nič hudega in da nismo bili nikoli preveč pozni, bile so še veliko več – zanimive sogovornice, šaljivke in izvrstne učiteljice ruščine. Vedno so nam bile pri- pravljene ustreči in zares so naredile vse, da bi se imeli čim bolje. Mi smo jih v skromno zameno zaba- vali, kolikor smo le mogli. Pet ur najtežje teorije, ki sem jo kdaj videl, seveda ni bilo dovolj – potreben je bil še večerni »intellec- tual game« organiziran s strani olimpijade. Ugotovili smo, da je igra, ki naj bi jo igrali, kviz o svetovni geo- grafiji. To se mi je zdelo malo pusto, zato sem stvari dodal estetski pridih. Na vsak listek z odgovorom, ki ga je slovenska ekipa poslala vodji kviza, sem nekaj narisal. Na začetku so bile to majhne stvari, sončki in podobno. Kmalu sem se zagrel in v minuti, ki sem jo imel za vsako risbo, ustvarjal vedno več. Po prvem delu kviza smo imeli desetminutni od- mor. Izkoristil sem ga zato, da sem spoznal vodičko belgijske ekipe, Mašo, in preizkusil, koliko lahko Rusi razumejo slovenščino. Potem je ona preizkusila mene in z nekaj truda mi je uspelo razumeti skoraj vse, kar je povedala. Tudi kasneje sva z Markom vi- dela, da ruščine ni nemogoče razumeti, če imaš nekaj časa za premislek o tem, kar si prebral ali slišal. Kakšnih deset minut po začetku drugega dela kvi- za je voditeljici kviza prekipelo. »Team Slovenia, co- uld you stop drawing on every answer you send!«1 je zavpila. Vstal sem in jo vprašal, kaj je narobe. 1Slovenska ekipa, bi lahko prosim nehali risati na vsak listek, ki ga pošljete!       P 46 (2018/2019) 1 13 SLIKA 2. Naša ekipa na kvizu v timskih majicah »I cannot read this!«2 je odgovorila in visoko v zrak dvignila listek, na katerega sem narisal zemljevid do zaklada. Razprl sem roke in rekel: »But all you had to do was follow the treasure map!«3 Dvorana je iz- bruhnila v smeh in aplavz in voditeljica je le nemoč- no gledala, kako so nam nasmejani člani drugih ekip prihajali čestitat. Seveda me njeno opozorilo ni usta- vilo. Pošiljal sem ji še bolj udarne, bolj slikovite ilu- stracije in jih nemalokrat opremil z napisom »from team Slovenia«4 in srčkom. Ker se mi je zdelo pri- merno, da ji omogočim, da se pritoži nad mojim rav- nanjem, je dobila tudi sporočilce na desni (slika 4). 2Tega ne morem prebrati! 3A morali bi samo slediti zemljevidu do zaklada! 4od slovenske ekipe SLIKA 3. Porisani odgovori slovenske ekipe SLIKA 4. Vodički ruske ekipe, ki je naše listke vestno nosila komiteju, sem v zahvalo narisal samoroga, ki zdaj krasi zadnjo stran njene EuPho značke. Na koncu sicer nismo zmagali po točkah, smo pa bili absolu- tni prvaki v srcih vseh udeležencev kviza v dvorani. Poleg tega sem vodičko hrvaške ekipe, Eleno, ki me prejšnji dan med eksperimentom na poti do strani- šča ni mogla dohajati, naučil osnovne tehnike hitre hoje. V dvigalu smo srečali člana švicarske ekipe, fran- coskega Švicarja korejskega porekla, in takoj v svojo sobo povabili vse Švicarje. Petnajst minut kasneje je prišel sicer samo on, ker so ostali šli igrati odbojko, a nič zato: ob njegovih zgodbicah smo do enih zju- traj jokali od smeha. Bil je izjemno zabaven in odprt. Slednje je bila, na moje majhno presenečenje, vrlina večine udeležencev olimpijade. Sam sem skoraj z vsako osebo, ki sem jo srečal, začel pogovor in le redko se ta ni razvil. Edina potencialna težava je bilo       P 46 (2018/2019) 114 pomanjkljivo znanje angleščine nekaterih udeležen- cev olimpijade, pa še to ni bilo nepremostljivo! Na kosilu sem nekega dne srečal Rusa, ki se je kljub sko- raj nični angleščini iskreno želel pogovarjati z mano. S pomočjo Google prevajalnika nama je na veselje obeh uspelo! S sredinim večerom se je začela dolžina spanja krajšati. Primeren model bi bil najbrž eksponenten, saj se je v naslednjih dveh nočeh za naju z Markom skoraj dvakrat prepolovila. V četrtek zjutraj smo se odpravili na izlet v Mo- skvo. Ta ni bil v uradnem načrtu, samo za nas sta ga pripravili naši vodički. Samoiniciativnost, ki sta jo izkazali, mi je ogrela srce. Predlagal sem, da s sabo vzamemo še kakšno ekipo, zdelo se mi je vre- dno spoznati čim več ljudi, ker so takšne priložnosti na žalost redke. Predlagal sem švicarsko in belgijsko ekipo; slednjo se mi je zdelo pač zanimivo spoznati. Na koncu smo na izlet šli Belgijci, Hrvati, pristojne vodičke, vodje ekip in naša ekipa. Do Moskve smo potovali z vlakom in se nato prestavili na podzemno železnico, ki ni bila le zelo lepo urejena, temveč tudi absurdno poceni (za karto smo plačali manj kot 70 centov!!!). Med vožnjo smo, fiziki po srcu, z nagiba- njem merili pospeševanje vlaka, računali globino, na kateri je bil tunel, in razlagali posebno teorijo rela- tivnosti vodičkam. Takšnih sproščenih pogovorov na temo fizike je bilo v tistem tednu mnogo in prav vsi so bili intelektualno stimulativni, nenavadni in pred- vsem zabavni. Kadar smo le mogli, smo poiskali po- jav ali napravo in debatirali o fizikalnih aspektih le- tega ter pri tem uporabljali svoje šolsko znanje na nove načine. Za odkrivanje novega je ključna ne- nehna iskrena, skoraj otroška radovednost in te v Moskvi ni manjkalo. Poleg spoznavanja novih kultur in reševanja fizikalnih problemov sem se lotil tudi učenja cirilice. Pri tem bi se srčno zahvalil svojemu dobremu mentorju Marku, ki je potrpežljivo prena- šal moje nenehno pozabljanje črk š, c in č. Za razliko od prejšnjih dni je bilo v četrtek zaradi vetra kar hladno. Ugotovili smo, da lahko zebe tudi ljudi ruskega porekla, kar nas je kar presenetilo. Vse- kakor se niso mogli primerjati z Markom, ki je vse dni preživel v kratkih rokavih. Edina konkurenca je bil morda Estonec, ki je povsod hodil bos. Na vpra- šanje, zakaj to počne, je odgovoril, da je tako bolj udobno, je pa priznal, da ob prvem snegu vendarle obuje čevlje. SLIKA 5. Moskovski okrožni vlaki in podzemna železnica Za dalj časa smo se ustavili na Rdečem trgu, kjer smo se slikali s Putinom. Z Markom sva se odločila, da bova popeljala svojo ljubezen do ruščine dlje. Na stojnicah knjižnjega sejma nama je navdušena prodajalka priporočila naj- boljše slikanice. Vsak sva kupila po tri, da se bova ob njih lahko učila ruščine. Glede na razneženost in odobravanje vodičk, ko sva jima pokazala svoje nove knjige, sva dobro izbrala. Ob vrnitvi v Dolgoprudni smo izvedeli, koliko točk je vsak dosegel. Hitro smo pojedli kosilo in se šli pri- pravit za moderacijo, kjer smo ocenjevalcem lahko razložili naše razmišljanje ter sklepe pri reševanju       na da lje va nj e na st ra ni 18 P 46 (2018/2019) 1 15 SLIKA 6. nalog in si potencialno zvišali točke. Moderacija je potekala gladko in profesionalno – ocenjevalci so bili prijazni in so cenili tudi alternativne pristope, hkrati pa so se do potankosti držali točkovnika. Ko sem ocenjevalcu prve teoretične naloge po končanem uradnem delu povedal, da sem si zadevo najprej po- skušal predstavljati, je rekel, da je to storil tudi on. »Se ni obneslo?« sem ga previdno vprašal. Utrujeno SLIKA 7. Slikanice v ruščini se je nasmehnil: »Ne, se ni.« Takšna odkritost in skromnost se mi zdita zelo lepi vrlini. Po še enem mentalnem naporu si je bilo potrebno spet prezračiti glavo, zato sva z Markom potrkala na vrata švicarske ekipe, da bi jih povabila na odbojko. Na žalost je bil v sobi le en član ekipe, zato sva šla iskat Latvijce. Težava je bila v tem, da nisva vedela, kje se nahajajo. Storila sva edino smiselno stvar in trkala na vsa vrata, ki sva jih našla. Na neki točki nama je odprla azerbajdžanska vodička in vprašala sva jo, če ve, kje stanuje latvijska ekipa. S tem sva povzročila naslednjo veliko zmedo. Azerbajdžanska vodička je šla do sobe, kjer sta stanovali belgijska in hrvaška vodička. Zelo hitro so govorile med seboj in ravno, ko je belgijska vodička govorila najhitreje, kar sem tisti teden slišal koga go- voriti, mi je uspelo čisto vse v enakem tempu preve- sti Marku, kar jih je popolnoma šokiralo. Kmalu se je pridružila še ena naših vodičk in namesto da bi pre- prosto ugotovile, kje je latvijska soba, so nama želele organizirati nogomet s Turkmenistanom. Nato smo šli ven in srečali švedsko ekipo, ki se je odpravljala igrat odbojko. Z Markom sva se z veseljem pridru- žila in sledilo je mnogo dobrih iger, pa tudi plezalni izziv, ko smo žogo nabili na drugo stran šest me- trov visoke ograje. Na igrišče so nenehno prihajali novi igralci iz drugih ekip in zelo hitro smo lahko odbojko igrali kar pet na pet. Eden od Švedov mi je       na da lje va nj e s st ra ni 15 P 46 (2018/2019) 118 kasneje povedal, da trenira parkour. Za skoraj vse tekmovalce, s katerimi sem se pogovarjal, sem ugo- tovil, da imajo poleg fizike tudi druge pomembne in- terese. Spoznal sem plesalce, tabornike, hokejiste, večkratne državne prvake v ping pongu – fiziki so zelo večplastna sorta ljudi! Po večerji so nam organizatorji pripravili nogome- tni turnir. Še pred začetkom smo se še bolj zbližali s švicarsko ekipo in skoraj bi sestavili skupno mo- štvo, ko nas je sodnik razdelil v ekipe. Z mano je igral Rus, ki mu princip podajanja zelo očitno ni bil jasen, saj je ob vsaki priložnosti nabijal žogo na gol iz sredine igrišča. Nasprotno so se Švicarji izkazali za vrhunske nogometaše, sploh pa vratarje. Po večerji so organizatorji za nas pripravili pred- stavo z ognjem. Sicer ni bila zelo fascinantna, je bilo pa zato toliko boljše plesanje na ulici in spoznava- nje ruskega popa. Vodičke so rekle, da bi rade večer preživele s slovensko ekipo, a imajo pred tem še se- stanek z organizatorji. Do takrat sta bili vsaj še dve uri, zato smo šli Marko, Klemen in jaz delat mono- pol nad vaflji v hotelu. V avtomat v pritličju smo metali kovance, dokler nam jih ni zmanjkalo, in si tako pridobili pet roza paketov vafljev. Zame so bili ti posebno dragoceni, ker je prejšnja škatla čez noč v celoti izginila in nisem uspel priti niti do enega sa- mega grižljaja. Z Markom sva se lotila slikanice z abecedo in pre- živela naslednjo uro v nenehnih krčih smeha, ki so SLIKA 8. Monopol izbruhnili vsakič, ko sva ugotovila, kaj kateri verz pomeni. Sicer nisva takoj razumela vseh besed, a sva s pomočjo slik in sklepanja prišla do dna večine abecednih rim. Glede izgovorjave sva naletela na kar nekaj zagat, pri katerih so nama kasneje pomagale vodičke. Nekaj čez polnoč so v našo sobo prišle bel- gijska, hrvaška in obe slovenski vodički. Pogovarjali smo se o slovnici, filmih in izdelavi nelegalnega ru- skega alkohola. Glede izgovorjave so naju naučile, da obstaja š in š, i in i, ter znak, ki ga pri izgovorjavi preprosto ignoriraš. Največ pozornosti so posvetile znaku bl, pri katerem moraš izpustiti zvok, kot da bi te nekdo močno udaril v trebuh. V petek sem imel najlepšo možno budnico – izve- del sem, da smo jaz, Marko in Andraž osvojili bro- naste medalje, Klemen pa pohvalo. Odprl sem okna in se na ves glas drl »SLOVENIJA IMA TRI BRONASTE MEDALJE!!!!!« ter skakal po celem stanovanju. Zajtrk je bil tisti dan daleč najboljši – končno mi je uspelo najti sladico, ki ni bila prenasičena s sladkorjem. Zu- naj so Švicarji kot vedno delili čokolado, a naš favorit je imel pripravljeno presenečenje. Slovenski ekipi je podaril dve čudoviti škatli z umetelno izrezanimi pa- pirnatimi vzorci na pokrovu in božanskimi pralineji, mi pa smo mu dali enega od magnetkov s slikami Slovenije, ki jih je Marko v ta namen prinesel s sabo. Nato smo se z avtobusi peljali do Zaradie parka, na novo zgrajenega zelenega mestnega središča s po- gledom na Kremelj. Vožnja je bila zaradi prometnih zamaškov dolga, a zabavna. Pravil glede odstavnih pasov v Moskvi očitno ni, a kar je najbolj pomembno, uspelo nam je ugotoviti, za kaj gre pri registrskih tablicah! Zadnje tri številke so namreč regionalna koda. Povzročale so težave, ker smo v Moski videli toliko različnih. Na koncu smo ugotovili, da mora tako veliko mesto pač imeti več kod. Ko smo preve- rili hipotezo, se je izkazala za pravilno! Videli smo tudi avto s slovensko zastavo in v park nam je ka- sneje prišla čestitat diplomatka s slovenskega vele- poslaništva. Če smo na začetku povsod zamujali, je slovenska ekipa bila PRVA na prizorišču podelitve! V parku smo izkusili bolj »rusko« poletje. Bril je namreč mo- čen veter in temperatura se je spustila na kakšnih 13 stopinj Celzija. Na srečo so bili organizatorji pri- pravljeni tudi na to in kmalu so vodičke delile odeje. Dobili smo dve živo roza, ki sta se ujemali z našimi timskimi majicami (medtem je Marko seveda vztrajal       P 46 (2018/2019) 1 19 SLIKA 9. Švicarska bonboniera v kratkih rokavih). Kasneje sta naši vodički sicer ugo- tovili, da se je veliko bolje kot v odejo ogrniti v slo- vensko zastavo, ki ti poleg telesa pogreje tudi srce. Okoli dvanajstih se je začela prireditev. Med pode- litvami so bile pripravljene plesne in pevske točke, podeljevalci nagrad pa so pripravili kratke govore. Dotaknilo se me je, ko je eden glavnih organizator- jev in pobudnik projekta rekel, da »fizika ne pozna mej in ras, je le ena za vse«. Mislim da prijateljstva, ki smo jih spletli ta teden na olimpijadi, to trdno do- kazujejo. Vpili in ploskali smo en za drugega kot se spodobi. Najbolj bučen aplavz je požel član hrvaške ekipe, ki je ugotovil, da so mu dodelili preveč točk, in je to po- vedal na moderaciji. Dobil je nagrado za najbolj po- štenega tekmovalca in bronasto medaljo. Po koncu podelitve so na oder povabili vse ekipe in mi smo se SLIKA 10. Odeje v timskih barvah SLIKA 11. Tribune v Zaradie parku postavili kar na sredo, slovensko zastavo pa smo dvi- gnili do neba. Slikali smo se s pogledom na Kremelj in nato odšli na voden ogled Zaradie parka. Zastavo naj bi sicer vrnili, a smo jo raje ponosno nesli s sabo. Kasneje jo je vihtel tudi eden od naših švicarskih pri- jateljev. V parku so nas peljali v orjaški simulator, v kate- rem te video in premični sedeži popeljejo na polet nad Moskvo. Posnetek je bil izjemno dobro nare-       P 46 (2018/2019) 120 SLIKA 12. Plesna točka SLIKA 13. Podelitev bronastih medalj jen, zaradi zakrivljenega zaslona je zelo prepričljivo dajal vtis prostora, kljub temu da nismo imeli 3D očal. Med ogledom parka smo poizkusili tradicio- nalne švedske bombone, ki so zaradi enormne koli- čine soli na njih pekli kot feferoni. Nato je večina ekip odšla na letališče in le s težavo smo se poslo- vili od Švicarjev. V slovo sem dobil podpis na svojo rdečo kapo in obljubili smo si, da bomo ohranili stike. SLIKA 14. Na hribčku v parku po podelitvi SLIKA 15. Slovenska zastava na sredi Ob vrnitvi v Dolgoprudni smo naši vodički peljali na kosilo v restavracijo po imenu Teorija (te očitno v prejšnjih dneh ni bilo dovolj). Ko sem v ruščini pro- sil za palčke, so me narobe razumeli in mi prinesli dve majhni steklenici vode (»paličke« se namreč sliši izjemno podobno kot »vodičke«). Potrebno je bilo vsaj še enkrat povzročiti zmedo, zato smo se spet odločili igrati odbojko. Pretrkali smo vrata pet nadstropij, dokler nismo naleteli na hrvaško vodičko. Ta je rekla, da bi rada igrala, in dogovorili smo se za čez petnajst minut na igrišču. Ko smo prišli tja, smo ugotovili, da nimamo žoge,       P 46 (2018/2019) 1 21 SLIKA 16. Zastava je plapola povsod, kamor smo šli imajo pa Turki eno za košarko. Ravno takrat sta pri- šla še Barbara in Jurij, ki smo jima tudi obljubili igro. Vse se je izteklo dobro: Barbara in hrvaška vodička sta se zapletli v pogovor, Jurij pa se je izkazal za izjemnega igralca košarke in Slovenci smo si kljub številski premoči Turkov priborili zmago! Po igri smo spoznali še turško vodičko, za katero se je izkazalo, da lahko nadpovprečno dobro razume slovensko! Preizkusil sem jo s petimi preprostimi stavki in za skoraj vse je ugotovila, kaj pomenijo. Dogovorili smo se, da se bomo v naši sobi igrali igri- co »krokodila«, neke vrste besedno pantomimo. Kasneje smo se igrali še morilca in mafijo. Belgij- ska in hrvaška vodička sta se želeli posloviti od nas, saj sta se vračali na svojo univerzo za izpite. Njima SLIKA 17. Na razgledni ploščadi z našim najljubšim Švicarjem SLIKA 18. in pa našima vodičkama smo za spomin podarili ma- gnetke in majhne slovenske zastavice, izmenjali pa       P 46 (2018/2019) 122 smo si tudi telefonske kontakte. Pozno ponoči sva z Markom imela priložnost poslušati turški rock in finski metal elektro ter jesti odlično medeno torto, ki so jo vodičke posebej za nas okrasile. Šele pozno ponoči smo se razšli in nato sva se z Markom po- govarjala do svita, ko se nama je zazdelo, da bi bilo morda smiselno za kakšni dve uri zatisniti oči. Zbudili smo se ob petih in se skupaj s Hrvati vkr- cali na kombi za letališče. Do tja so nas pospremile naše vodičke in malo je manjkalo, da se ob slovesu nismo razjokali. Na letališču sem moral iz nahrb- tnika vzeti medaljo, ki bi lahko najbrž bila upora- bljena kot orožje. Z Markom sva si uredila skupne sedeže, da sva lahko trenirala branje ruščine med le- tom. Uspelo nama je zaključiti odsek s črkami in prišla sva do pesmic o mesecih. Imel sem še prilo- žnost preizkusiti svojo hrvaščino, saj je poleg naju sedel eden članov hrvaške ekipe. V Zagrebu nas je čakal kombi in že smo bili na poti v Ljubljano. Med vožnjo in na kavi v Tivoliju smo na Barbarino pobudo zavzeto delali načrt za to reportažo . . . In zdaj je tu. Zapisana, objavljena. Želim si, da bi lahko začutili energijo našega ruskega tedna. Da bi se med branjem navzeli vsaj kančka tiste čudovite otroške svobode, ki nas je prevevala in ki je omo- gočala seganje izven cone udobja do novih kultur, početij in izkustev. Da bi se kdaj predali »norosti« in naredili, kar se vam v nekem trenutku zazdi za- nimivo, ne da bi se obremenjevali. Ker nam je to uspelo in prav zato, je bil zadnji teden zame najlepši v tem letu. In žal mi je, da nisem ljubezni do fizike in tekmovanj odkril prej, a vseeno sem neskončno vesel, da mi je bila dana možnost za udeležbo na tej olimpijadi in da sem izkoristil VSAKO SEKUNDO, ki sem jo tam preživel. Da sem se z veseljem predal nalogam, da sem spoznal čudovite ljudi, sodeloval v lepih pogovorih, počel prisrčne neumnosti. Tek- mujte, bodite radovedni in zabavajte se, ker fizika JE zabavna. In ko se vam uspe prebiti na vrh, ko imate čast dvigniti slovensko zastavo na mednaro- dnih tekmovanjih, takrat ne pozabite, kaj je najbolj pomembno. Da se odprete in užijete vsak trenutek čudovite priložnosti, ki vam je dana.5 ××× 5Za pomoč pri izdelovanju osnutka se zahvaljujem celotni slo- venski ekipi, še posebej Marku. Barvni sudoku V 8× 8 kvadratkov moraš vpisati začetna naravna števila od 1 do 8 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in v kvadratkih iste barve (pravokotnikih 2× 4) nastopalo vseh 8 števil. 1 2 5 6 7 1 2 3 6 5 4 2 3 8 3 8 8 7 5 1 b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b   ̌                31842576 75621843 52378461 18467352 43186725 67254138 24513687 86735214 bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b ×××