„Sofa" izliaja vsafc Cctvrtek in velja s polto prejeraana ali v Gorici na doro poMljana: Vseleto . . / . . - f. 4.50 j Polleta . • . ... ,. 2.30 Cetvrt let* . . . . „ 1.20 Pri oznaniHb in ravno tako pri ,.fo-Jamcah" se placujezaravadiiotrwtopno vrsto: 8 kr., Se Be fciska I krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 6 p „ „ „ 3 krat Za xeie frke po prostoro in pri znaailih vsak pot 30 kr. za kolek Posaraezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Govici pri Paternolliju in So harju; v Trsttt v tobakarnicah „Via art Belvodove 179" in „Tm Mia casemia fiO" Narocnina in dopisi naj se blago voljno poailjajo pod naslovora: Ured-nijstvp oziroma upravnijstvo v Pater-nollijevi tiskarui v Gorici. —, Rokopisi se ne vradajp; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — ijolalccmin drugiiu na-preraozmnt se naroininn zniJa, ako se oglaso pri nrcdnijstvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Konfesijonalne postave. Tu imamo nove te postave, ki so kot predlogi to-liko krupa vzrocili po vsej Avstriji, po lasmkih, v dr/avnem zboru in v privatnih pogovorili. Nekateri so te jib vesehli, drugi m jib bali, tretji ho jib pre-klinjali, pa vae zastonj. Zdaj 80 veljavne, fker jib je avetli cesar potrdil, ki je gotovo doner katoiican, ia treba jim pokornim biti* dokler veljaju. Mi jib priobeujemo, da jib more vsak premisljevati, in po torn naj sleherui razsodi, ali bo zares uevarne veri, ali so zares neverniki peklenske du§e listi, kateri so za-nje glasovali. Te postave uredavajo le zunanje razmere kato-liske cerkve, katera ima, kakor vsaka druga cerkev, kakor vsaku dr/.ava, notranje in zunanje zadeve in o-pravjla. Notranja opravila rimsko-katolisko cerkve, kakor protestanske in pruvoslavne cerkve uatanjko loSiti od zunanjib in i/.rec*', katera vsa spadajo sem, katera tje, tezavno jf. Gotovo go pa notranja: Podueevati na-rode v kristjanski veri, in ne sarao hraniti anipak tudi Siriti jo po svetu, po tern podeljevati sakramente, in opravljati bo/,jo alufcbo v eetkvah, kajti vse to je cerkve bwtvena naloga. V te zadeve se no sme dr/.ava vtikati, temud lo ti, ki so za to poklicaui, kedor pa pregleda novo postave, ne oajde mkdur, da se takuejo vere, da bocejo verske zadeve vredevati, all ukazavati, kaj in koliko iroa kedo verovati, kuko in kedaj k bo/.ji sluzbi hoditi itd. itd. Kobena ^rkev nij pa saraa na avetu, anipak tern-»ec je v eui ali v ve6 dr^avah, to je, v dr/.avali ima svoje veru;ke, ki so ob enem drzavljani. Ker pa ima < «»rkev kaj imeniten in obsirea poklic, gotovo upliva v drzavljane in v drzavo po svojih duhovmb, po inateri* jalnih (ivojib potrebah, in po premozenji. Tudi upliva v druga verska dru§tva, ki so v driavi z njo vred. To uplivanje zamore biti dobro, in prav za prav moralo bt dobro biti, tedaj ono zamore biti tudi slabo, in zgodovina nam d-^kazuje, da je bilo veckrat tako. Ponebtio iio nekateri pi*pe?.i zlorabib svojo oblast in mo6> in bo Skodljivo segali v drzavne razmere. Ker ima jo take cerkvene zadeve mo6 v zunanjest, zaradi toga itneuujf mo jih zunanje razmere, in prav zarad mmmam&emS 1J8TEK. (Konec.) Obe ste molCali. Na steni je v»sela lesana ura nze iz prejsn jega stoletja in Malinka pogledala je nanjo, k»*r blizal se je dogovorjeui cas. Se en cetrt ure, in Radovan ima vstopiti ter izre6i zadnjo bese»lo. Po -vseui tern, kar je nocoj izvedela, Malinka nij tako za-ieljeno pricakovala obljubljene ure. «Povej mi vse na tenko, draga Ivka. in obljubljarn ti pri zlatem salncu in pri veselem spnmmu nekedanjih dnij, ko smo sku-paj v §olo bodile. plesale, pele in se nedolzno pogo-varj&lo o nasih bodoeih ljubckih in pribodnjih mozeh, obljubljarn ti pri najiui zvestobi, ako je moj Radovan — sera li rekla moj Radovan ? — tebe zapustil in mene prevaral, da moje ustniee se ne bodo mkedar ve6 njegovib dutekpile j nikoli ve6 ne bodem njegovega pratana nosila, in moja glava ne bode nikoli ua njegovib prsih poeivala, ne, ne, nikedar in nikoli vefi, akoprani sem z njim dokaj veselih wr uzila. Bog mi bodi prica, da nocem s\roji prijateljici krivice delatil tlboga Ivka je v brzih besedab povedala zgodo-vino svoje zalostne Ijubezni in ljubckove nezvestobe. Radovan, ki je kakor mlad gozduar bit namescen v B., snubil je Ivko in u2e se je na poroko piipravljala. Bil je pa on Ijubosumen na uecega mlademca, kojega je Ivka komaj poznala. iu o6i*al jt*j je nezvettobo ^r takega upliva gre narodu oziroma ddavi in vladi pra-vica in dolznost, s pomoejo postavodajanja uredevati te razmere tako, da so uarodom ? korisr, a ne v skodo. Gotovo mora drzava pri 4em praviena biti, ouo no sine tako postopati, da bi duboVskim obiastnijam zavirala potrebne m bittvono verske namoae dosegavati. Toga ne sine deiati z ozironi uze na moralnost in lastno koriat ne, Natanjko odlooiti, katero so vse te zunanje razmere, tez&vno je, nij dvoraiti pa, da spadajo sem v prvi vtsti cerkvene oblastbije iu ptebende. Ne samo cerkvi tudi driavi mora veliko mar biti, za to, kakim in katerim osobam in kako so jim podelujejo cerkvene vi§e in ni^e slu?,be; kajti te osobe imajo odgoje\ati ne samo moraine kritttjane, ampak tudi take drzav-Ijane. Diiavi je dalje, kakor cerkvi, mnogo na tern, kako te osobe cerkvene slufcbe opravljajo, dobro ali slabo; ker povsod so dejanja giavna stvar. Zato pa una drzsva uU pri Solah, v katerib se bogoslovci odgojovajo modno beiedo pregovoriti, Tako je tudi pri samostauih in diugih cerkvemb zavodih, Pa se druga okolnost daje narodom in za rgimi dr-zavam pravico m dol^nost, vtikati se v te zunanje cerkveue razmere, in jib uredovati, in ta okolftdiua so denarne zadeve. Kedo vzdizava cerkvena poslopja, duhovnike vseb vrst, in bogoslovske Sole, kedo trpi stroske za bozju slu?.bo? Narod ali sum, ali zanje diiava. In ce iuiajo cerkve uli prebeude kaj laatnega, dobivale so to od posauinili udov naroda, ali po kra-Ijih od dizave same, da se dosegajo razni cerkveni uameni. Kedor pa placuje, mora tudi vazne pravice imeti. Iz vsega tega pa sle li dalje, da mora drzava tudi pri oskrbovanji cerkveuega premozeujn besedo in ctilo prvo besedo imeti, in mora sUogo nadzorovati; kajti ce kaj manjka, se sliai povsodi: plaouj drzava. Ti in enaki uzioki dajajo narodom iu za ujimi dr-/avam velike pravice v zunanje cerkvene razmere. In v razmb drzavah je glede na to razlacuk le ta, da se-gaju duticne postave vec ali man jo v te lazmere, kakor zabtevajo previdnost, putrebe in dub cusa. Gesar Jozvf II. je v tern obziru struue bolje ostro napel, kakur deuasnja postava, ker nij so smeli skoti izdajati pastir-skih listov, ne okroznic in nid vainega, cc nij vlada poprej videla iu potrJila, co ngso dobih placetum re-gium. Celo korespondeuee skofov z papezem in cer- nekoiiko meaecov jpopoinem zanetnaril. „ Danes v ju-tro", nadaljevala je Ivka, rporoc-*l mi je nekedo, ki njega in njegove ra/.uicre dobro pozua, da je bd s leboj okliean, in ^a te hode v kratkeiu za svojo so-progo vz«ti. Bilo un je pri tern porooilu tako, kakor bi me kedo z mrzio vodo, obltl, in bojevala sem se za zivenjo. 0 Malinka, Malinka, uiojesrce nij podobuo tvojemu; manjka mu tvoja previdnost, neznost in u-dauost, in uko Radovana i^gubiui, ah, pi tem bodi tudi mojeuiu zivenju konec; stopda bom pied oblicje jeznega boga, ki sodi nas gresnike*. Nij mogla dalje govoriti, zaknla si je obraz z obema rokauiu, kakor^bi cutila bogokletstvo, katero je izustila. Ne d»lgo po tem so se odprla hisna vrata, in^no-ter vstopi Radovau. nKaj pocmjas, blaga Malinka ?" dejal je z veseiim obrazom, pritisoil jo je lehko na svoje prsi ter puljubii ua visoko celo in rudedi iici. Malinka nij se odtrgala hipoma iz njegovib rok; nij mogla, nij hotela. Radovan iiuo! jo je veduo za avojo nevesto, in akopram ]i njeno srce obcutilo strasno zmoto, vendar se nij odteguila njegovemu. objemanju in poljubovanju, kar jej bilo se pred kratkim 6asom tako ljubo. Peljala ga je na navadui sedez iu je zopet tako ljubeznjivo in prijateljsko govoril, kakor ,je bila njegova uavada. Ljubezujivo iu blago guvonl je, ker ljubil jo vec, uego svoje zivenje, kakor je vedkrat sam dejal. Njeno srce pa nij mogloveni uri vse to pozabiti, karjevjteku ved mesecev srecnega dozivela. Nij mogla z lastno roko se tjega zavredi, kar j«j bilo se pred nekaterimi miimti razveselilua nada do svetega raja. Globoka zalost se je poiastila njfuega obcatljivega srca kvenimi obla^tnijami v Rimu so morale dobiti ta placet, ki ga je dajala dvorna kancelerija ua Donaji. Se.dsj so po §. 16. Skofi zavezani le to, kar priobeevajo, ob enem c k. nainestmji uaznaujati. Konkurdat !. 1855. je pa le initio pravic drftavi privoSfiil, in za to jo p:\dol. Dalo bi se se mnogo o toll zadevah govoriti, toda za zdaj je zadosti, in vsak brake naj nam temeljito premiSljuje novo postavo. Postava 7. maja 1874, katera vreduje zunanje ruzmere katoliSko cerkve. 7* dovolitvijo obeli liii ddavnega zborn ukazujem, kakor slcdi: I. Patent 5. novembra 1855. (konkordat) je uniden v eelem svojem obseiku. II. Zuiutjne nizinere katolHko cerkve vredojejo spodnji paragrafi. III. Ta postuvn obvelja tistega due, ko se razglasi. IV. To postavo iavrjovati imajo miniatri bogoftastja in poduka, notranjih opravil in pravosodjii. V Budopestu due 7. maja 1874. Franc «?oLef 1. r. Auersperg 1.1\, Lasser l.i., Stremayer 1. r., Glasor 1. r. ODLOCBE za uredbo zunanjih razmer katolifike cerkve: 1. Glede cerkvenib oblasti in prebend (dobovntjskih dohodkov.) §. I. Katere zmo^no^ti so potrebne za pridobitev cerkvenib oblastij in prebend, to odlocujejo drzavne postave, po tem zraven njib veljavni predpisi in v po-sebnih primerljejih ustanovni hsti. §. 2, Drzava tirja od takega prosilca, da je av-strijski drzavljan, da je nraven cblovek in drzavljan brez inad^za, m da dokaze tiste posebne zmoznosti, katere zabtevajo drz. posiave za posebne cerkvene u-rade in prebende. Euake lastuosti se zabtevajo od tistih duhovudcov, katerim podeljujejo te oblasti kat name^tnikoin, zacasnim upravnikom ali pomo5nikoin. §.3. Nadskofje, skuije, kanoniki in skofijski glavni vikarji se inn-nujfjo, kakor dozdaj. Ako pa nijma cesar podeliti take sluzbe, ali vsaj potrditi kako cerkvenO volitev, ampak ce gre ta pravica kukemu drugemu, mora se nameiijena osoba vladi naznuuiti. Oe vladu in veckrat si je mislda s pasnikom, „da smo rqjeni, to tiesre&t, to greli, pokova je najvecatt. nO Radovan Radovan, — govonla je jecljajc — ljubd.i sem vas istinito; tudi nocem tniiti, da nijste bolje Ijubezni vre ltd, nego je moja; gresno bi bilo, mojo ljubezeo do vas tajtti; toda glejte me v obraz ~ ne bodite nejevoljni — ue sknvajte resnice pred sa-mim seboj, a tudi pred meooj ne, in povejte in pri-sezite pred zivim bogom, ali ne* veste nobenega uzroka, zakaj ne m « r e m biti j a z v a 5 a s o p r o g a ? Milo je pogledala pri teh besedah na njegove mo-kre oci, a on povesil je svoje glavo ia nij crhuil be-sedice, ker cutil se je krivega pred njo, pred vestjo in pred bogom. „Radovan, midva ne bi bila nikedar srecna, na-daljuje; vi ste-mi vse skrivnosii svojega srca siaupali, a tega mi nijste nikedar obstali. Kako ste mogli za-pustitt ubogo nedolino dekle, ki vas je iz srca ljubilo, in kako ste mogli z menoj tako ravnnti ? Ljubila sem vas jaz moreda ba§ tako, kakor ona, in bog bodi mi pri6i, da vas nikedar ne pozabiui, saj tudi ue moreai, in da vam vedno ohramiu nedolzno prijateljstvo in nagnjenost, ako bode Ivka vafia zena. Radovan, no-oojsiiji ve6er sem prisegla, ne v jezt ali v strasti, -am* n«k v galosti iu sofiutji do moje pr.jateljice, ce. tudi s tezkim srdnim bojem - prisegla sem, da odslej na-prej vas bom smatrala za tacega rao?.a, cegar iivenje je od mojega lodeno, iu cegar ljubezen se ne bode nikedar z mojo ljubeznijo nsrecavala. Ne ugovarjajte, in ne glejte me s iiroseciin okom. Dolznost in vera nam z*povedujeta, da ne moreva biti nikedaf moi \tx V Gorici, v cetvrtek 21. m8^^^4 Tecaj IV. St. 21. re (§-. ^,*«e«b?el}ft iraenoitooje, in po-At Ltev se ne sme izvr§iti. . . §. 4. Glede" sMeb in prebend, ki jib iraajo skoii podeljevati,,ostanejo veljavne vse tiste pifvice, katere ttfejoizposebaegapravnega imena drzavi atfkaki posamni osebj, pravice namre6 predlagati osubo, kateri 86 ima podeliti oblast ali prebenda. - Vse enake eerkvene oblasti in prebeade, ki nijso pod privatum patronatom, katere pa popoluoma all po veeem zalozujejo drzavni, ali verski ali kak drugi javni zakiud. zamorejo skofi podeljevati le na podlagi predloga (prezeotacrje) drz. oblastnij. Katere so te oblastnije, odlocie poznej po-seben ukaz. §. Pred podelitvijo izpraznjenih kaoopikatov in prebend* ki jib oskrbnjejo svetni "dnSni pastirji, mora so konknrz razpisati. Nataojcne odloebe o tern pn-nese posebni ukaz po preslisanju skofov^|# $. 6. Kedar gre za take oblasti ur%jlb«ude, pri katerih nijinajo cesur ah dezeine oblasTmje pravioe predlagan^, ampak katere skofi po svoji volji podelje-vajo, ali Ce gre za take pri kojih una kaka pnvatua oseba pravico predlagovni.ja, hid* t-e se ima imeuovaii zupuijski upravnik (iiamestnik) pr» kaki utulcseni pre-bendi; takrat mora Skof izvoljeno o»obo dezelni ob-lastniji naznati. Ako ta oblastuija v 30 dnevih nepoda nobiraega ugovor«,vobvelja imenovanje, in podelitev se svobodno isvrii. Ce pa ta dezeina oblastnija ngovarja .v 30. dnevib, sme se sopor to pritozba pedati pri ministru bogacastja in ce ta zavrze reknr*, ne awe se izpeljati podelitev. §-. 7. Jinenovaue osebe vpeljavati (iostalirati) v du-hovske pravice teli uradov in prebend, gre pristojnim cerkvemm predstojuikom. Vpeljava v dohodke duboy-nijske pravice tice driavnemu bogocastneiuu oskrbnij-atvu, skofi ia feme obuino pa aodclujejo, tako tudi privatm patron, kateremu je oblast ali prebenda pod-vriena; kako se ima pn tern postopati, odlow poznoje posebeu ukaz. §. 8. Kedor ima kako cerkveno oblast, ali kako cerkveno prebendo, avstrijsko domuvstvo zgubi, ali ce 89 obsoili zarad kakega hudwdelaiva ali kaznivega d<»-jaujn, katero izvira iz dobickarijo, a!i je protivno na-.ravooati, ali javuo pobujsuje; ima drzava oblast za bogoeastje tirjati, da se odstrani od nrada in da se mu cerkveni dokodki vzaraejo. Ce Be jc pa kakdusevni pastir tako obnasal, da je nevarno javnemu redn, ce 0-stane v cerkveni slu2bi, %amore drzavna oblast za bo-goeastje tirjati, da se odstrani od cerkvenega aluzbo-vanja. To velja tudi za tiste iluhovniki1, ki so jiamest-niki, zacasui upravniki ali pomocniki pri teh oblast-nijah. « Ce ne zadostijo cerkveue obiastnijc tej tirjatvi ' v.primeruem vasu, steje drzava tauredalito prebendu kot izpraznjen.), iu vladi je za to skrbeti, da se tista opravtla, katera drzavoe postave zaupajo rednemu du-anemu pastirju, izrocijo dmgi oaobi za toliko casa, do-kler se.doticQa cerkvena oblast vuoviu ne podeli po postavi. Enako se more postjpati, ce iz drngega uz-roka redd dosm pastir ue opravlja gori omenjenih opraviK §. 9. Ce ne more veu sluzbovati kak samostalen aveten duhovuik, imate doticna drzavna in duhovska oblastaija fekupno od'ociti, ali da debt provizorja ali dnhovnega pomocnika, ali da se ima v pokoj stavitr, po tern ko se je odrekei duliovmjckili dobodkov. §. 10. Ako je pa kak duhaven iz uzrokov ne o-menjenih v §. 9. zadrzan svojo sluzbo opravljati, mora pristojni cerkveni nacelnik a pravem casa preskrbeti, kar je potrebno. Za to mora drzavno dovolitev pri- 2ena. A. vi veste, da je dekle na svetu, katero ste preje ljubdi nego mene; in da vas ljubi in spostoje; in da vam je zvesta ostala, upam sc vam drzno trriiti, ker jo poznam iz xnladih no«?l Ivka je v his», in pri-peljem, jo pred vas r sclzah, a to nijso solze pokore, ker ona je prosta vseh grehov, Ik vase prisege n»si pod sreem. Malinka pripelje Ivko. Uze Malinkin zivahen glas je naznanjal jej, da je prisei Radovan. Od zalosti vse raZmr^ene lase postavilb si je nekoiiko v red ter o-kineala s trakom, katerega j»j je bil Radovan, nekedaj podari!; ^a prsi si je pnpela medaij»nr v katerem so bill njegovi in njeni lasi. 31eda5 a lepa bila je naj-CTetejSe dekle b. okraja; po obrazu ae je jel po6asa raziivati zubelj sopet ozivecega se upanja; razzalje-nega pouosa ia gorke Ijabezni, ki je pripravljena vse odpustiti in pozabiti. „Kaj sem vara pac storiia, Ra-dovaq, da ste me tako pahnili od sebe ? Moje sree je bilo in je vedno se prosto iste pregrehe, katere me dolzite v svoji trclosrdnoai. Poglejte me v obraz, Ra-dovan, in spominjajte se na vse,.kar sem vam uzeb^la; Spominjajte «e na va§e prisege, glejte na to, kar za^ radi Vaa pod svojim sreem nosim, glejte na Tse to, in recite po tern* da nijste pred bogom io pred svojo vestjovsega tega nio krivi, po tern odidem takoj v temni nocit in predoo bode rumena zarja naae hribove in gQzdtt*e dzlatda, hocem svojema zalostnemu zivenju m svojim velikim mukam konec storiti. Resnice nij bilo brati samo v. njenib prostih be-sedab, ampak tudi v zalostno donecem glasu, na nje-nem obrazu in t o6eb. Dolgo je Radovan njenim o-g'tbam ia prosnjam zapirai srt»je srqe. Izprva mu je pravtti si, ee tma vsled te^i pomagati kak javni aa-klad, kl je pod javnim varstvom; ali pa c» se morejo dobodki piebende stalno obtezevati. Za administra-torje cerkv«|SBga* nrada veljata §. 6 in 8. §. IL ICedar se izpra/ni leak cerkveni urad^ ali kaka cerkvena prebenda, mora so to naznaniti dezelni oblastmji. §. 12. Jzprazajeni cerkveni uradi in prebende se morajo v enem letu zopet podeliti. Lc ce dezeina oblastnija dovoli, sme se ta obrok zdaljsati. §. 13. Privatne pogodbe o nasledstvn v cerkvenih oblastib in prebendab so neteljavne. _________ (Dalje prib.) Predalska zeleznica in drzavna pomoc. (Posncfki it Lnkanow brohire enarcgn nttshra.) (Nailaljevanjc ) J)a pa ta naert. njegov za^etek iu njt^vn naglbe se bidjo oavetimo, za to nam je jako dobro ilosla ol> casn zadnjih noposrednih volitev na svitlo dana .spomr*-niea g. V. V. Suppana, prodsednika kranjske rrgovsfc* in obrtnijsljo zhornioe, ki nam ne same na neizmerno originalen naera pripovednje, da je gorenjska zeleznica tudi nje^ov otrok, nego n\o trdi, da je bil nacelnik konsorelju tcr zatorej lakrat, ko se je ustanovni dobicek delil, ^otovo nij s prazniini rokamt odSei in ki nam za-nimivo resnico naznanja, da so je bi! preeej tedaj, ko, je bilo zidanji) gorenjske /elezniee dognana strar, 17. maja 1867 v njegovi hiwi in pod njegovim predsedni-stvom st'stavil odbor; ki je so tisti dan sklcnil peg a-j a t i s e z a to, da a e d e la z e 1 e z n i e a [.ok a-Tr at s kuncem.v Mu jah. No, znano je, da je loze idejo na vrafc na nos t*rez gore i doline po zraeni liniji in a prazntmi hesedami potegniti nego zeleznieo zidati crvz pustinje t crez kraiko planoto* posebno od Bazoviee do Muj. gder se svet V daljavi 3Va miU za epl^1 18M J ponKa; a kaj to briga gospode "konsorte. ce lo tudi to koncesijo morejo zabarantati in dobifck razdeliti? Villi se pac iz toga, kako resnicen je tudi tnkaj progovor : -1/ ap*lit vient en mangeant". Da je pa za to idejo losko-trzaAke zeleznice s kon-eem v 'Mujali dvojo troje trzaskih easopisov, ki so se baS tako nadejali, da se bodo z ustanovnim dobicke" okoristili, radostn<» zagrabilo in da so je publicum, kateremu se no ljubi mislitl, pridobil se snielo trditvijo, ka bi moglo juzne zelezniee drnStvo podaljsanje predel-ske zeleznice ud kriztscit pri-Goriei do morja zapreciti; — da je bila vecina trzasfcega mestnega zbora bojeca S3 zgubiti bafi ob casu novih voliti»v jeseni 187ft. tako potrebno popularnost z zuganjem ^risiljena proti boljsi svoji previdnosti na tisti rog trobiti: to se ne more nikomur fiidno zdeti, ki pozna ozkosreno samopridnost navadnih vsakdanjih ljudij in posebno nase razmere. Toda vsakako nasje osupnila "nepriSakovana haivna priprostost, s katero gospod Suppan v omenjeni sporne-nici pripovednje, kakova sredstva je rabil, da bi si pri- . pisal izkljucivo zaslugo, da je on predelsko zeleznico zaprecil. Po odkritosreni izpovedbi, da uze tedaj, lo so je poganjal za koneosijo za zidanje gorerijske zeleznice, „so nekateri uplivni mozjo lijegovemu nacrtu ziduti Xe-leznico iz Ljubljane crez Gorenjsko v Trebiz. v zacetku hudo nasprotovali" in da so se tudi glede dolenjske in loske zeleznice .,z m a 10 i z j a ,r ^ ni i e e 10 tisti, k a t e r i h s e j e t a stvar n . j b ! i z e t i k a 1 a, v i d n 0 m a 10 z a n j 0 b r i g .> 1 \u tako da „)*e mor al bila njena zvestoba na sumu; po tem pa je sktisat na vse nacine jo pozabiti in zaljubil se je bil tako pri preselitvi na T. v Malinko, katero jo botel tudi za svojo zeno iineti. Njegova nepravicnost, budobnost in njegov neopraviceni sum, vse je priSlo na dan; bil je preprican, da je ubogo dekle po krivem obdolzd. Strasansk boj se je bil unel v njegovem srei, a Malinka prijela je roko lvkmo in polo^ila jo v roko ske-saiiega ljubeka, ki je ;bil tedaj gotovo' svojo krivico obcotil, ako bi ne bila steust. njegovega razuma tako otemnila. Dolocno in trdeo je Malinka drzaje njija roke izustila besede: rZdruzujem vaju. in v vesetje mi je, da morcm izpolniti svojo di-dznost. Rozj: bla-goslov naj pride na vaja! — Radovan, v.t§a nevesta bode danes spala na mojem srei; mogoce. da bodeve o vas bolje govorile, nego ate rredui. Moja nalog.; nij vas opomenjati na to, kar je vasa doiznost. Srecno, gospod Radovao I Lsbko noc I* Poljubil je Ivko, iu ko je Se Malinko osramocen in ponizno pozdravil, sel je domov ves zamisljen. Bilo jo v zacetku poletja, in predno so bribovci svoj ri in oves v iitnice spravili, bila sta Radovan in Ivka moz in zena. S easom. prislo je iz dveh veda druzina, ki je po gozdnih tratah skakala in se rado-vala. Tudi Malinka, gozdna cvetic^i, kakor so jo ime-no?ali, nij samotarno zirela, postala je soproga, mati, in prijateljstvo obojnib druzin bilo jepotem inej gozd-nimi prebivalci na jako dobrem glasu. Mejsebojiiih ^enitev se je mnogo izvrsilo in sklendo v poznejSem fcasu, ko so dobri roditelji svojib raladih dnij bili uze z Bunaja nalasc za nekaj dnij dorapy po-tovati, da bi nabral peticij za lo§ko zeleznice:" nas osnpne g. Suppan s povestjo, da „ko je bilo uze odloceno, da se $3—24 marcija 1870. predelska zeleznica v drz. zboruv razpravo na dnevni red postavi in ko nobena ziva dusa nij mogla vec dvoraiti, da bode pri takihrazmerah drzavni zbor prede 1 sko zeleznieo o d0bri 1", se je vendar njemu posrecilo, razpravo ob od|borovem porocilu, ki je odobravalo vladni predlog 0 predelski zeleznici, „s tera zapre^iti, da je naredil na drzavni zbor vlogo, v katerije omenil, ka bode onnacrt i5e 0 boljsi zeleznici predlbzil, dokler^e nij drza?ni zbor vsled izstopa poljskib po'slancev etc. 8.1 aprila 1870. sklenil tako, da predlog 0 predelski zeleznici nijso onkratprifielv razpravo". Tako malostni uzroki veckrat rode vazne dogodbe in Suppanova nepremisljena kritika samega sebe bi u-tegnila vsaj delorna popraviti navadno mis.il, ka so pri-morski poslanei stem, da so se pridruzili izstopa Polj-eev in Bijkovjncev, zakrivili, da s.> uze z-agotovljena ;>je loska zeleznica pred predplsko. ako ne same v usta-uovnem dobicku, katerega bi kranjski konsorcij ra«l potcgnil od tega. da bi koneosijo odstopil drustvu Ru-dolfove zeleznice ali pa koinn drngetnu, ki bi bil pri volji svojo spekulacije opirati na Aoneske, katere bi morala drzava za obresti in /.a amortizneijo kapitala vsako leto piacevati V Kajti g. Suppan je jako zadovoljen s tem. da bi se „ta zeleznica z drzavno ali pa vsaj d a v k a p r 0 s t a z i d a I a~ in cisto natanko dokaze, da bah ta .drzavna garaneija v prvi vrsti drzavljane ojaci, da morejo davek piacevati." Gdo se tukaj ne domislja tistega glasovitega ma-zaskega zdraviht, ki je sicer podganam strup, cloveku pa zdravilo zoper vse mo^oce holezni? In ko bi se g. Snppanu drzavna garaneija ludi nepotrebna zdela, kar pa ne moremo verjeti. po tem le pomislimo v kakih zadregab so dan danes vse negarantirane zeleznice av-strijske in da je posebno ona od Leobna do Vordern-barpa, akopram ima vec pravice do existence nego loski projekt. celo na boben prisla. Dopisi. Iz gorilke okoltoe 17. maja [Izv. dop.] V St. 12. Soce 17. marcija k koncu svojega dopisa sem rekel da po mojem mneuji bi se ne dalo nic druzega ceniti, kakor naravna mo6 in lastnost zemlji§6a; kar je vise, jo vse krivo in je v pogubo davkoplacevalcev, m tudi ˇ kvar drzivvi. A k stvari: Ker nijsem z naravoslov-jem prav nic seznanjen in zivim kakor prost kmetova-lec, prosim Cost, brake potrpljenja, ker ne bodem stvari znanstv«uio predstavljal. Malo ssm sicer po svetu hodil, a'.i take razhke zeml|i§c, kakor ua naSem Primotskem vendar drngodnijsem zapazil, tudi raislim, da nijma avBtrijska drzava de^elice, v kateri bi bilo toliko razredov pri eenitvi napravjti, kakor tukaj. V uusi raajhni kronoviui se dobo razne baze zeraljisc, ali nikder se lie nahaja le st-zenj tacega zemljisca, katero bi ubogemu kimtu brez velicega truda in gnojenja kaj obilega doprineslo ; nasa «• mljisea se vecinoma peseena, ilovicua in optx'-iia, na nizem Furlanskem se nahaja tudi k»j debebi-e, katera tudi v suhi lttihi kaj dopri-nesi*, a nikedar w dobo§ pri nas'oue zemlje, kakor je na vec krajih Ogrske. Vse nase njivc, vsi u««si viop-gradi so v pravem poinena jalava koza, ki uic od sebe ne da. Ako svojih njiv, Vinogradov prav dobro ne prekopujem, ne gnojim, ne dobim nijednega pridelka, ali saj straSno majhnega da ne zadoscuje niti za davke. Zemljiscui davek bi se mora! le po (naravi zemljiic r-eniti, a ne po tedajuein stanu, ko ga pruiukovalna ko-niisija pregleduje, kajti resnica je, da veliko kiat z velikim trudom in z mnogiin gnojeujcm tudi zemljisce svojo obliko spremeni, ah to le za inajheneas, totraja le do tedaj, dokler njega lastnik ima srodstva in ve-selje zemljisee ob-lelavati, ne v poStev jemaje, ali se dohodki vjetnajo se stroski. Velikokrat se primeri, da gospcdar svoje zemljisee prav dobro obdeluje, kateri ima tudi druge pristranske zasluzkt, da nbdeluje zemlj ace za svoje veselje. Po-znam zemljis&a in vinograde, kateri so bill pred dese-timi leti, ko je njib lastnik, zivalski trgovec, imol veliko gnoja ui tudi vec denarja, vnajlepseiu stanu. Ako bi biia isti pot cenilna koraissija na lieu kraja, stavim mojo glavo, da soglasno bi biia vsa ta zemljisca in vse vinograde v prvi red postavila. Daues pa, ko so se okolscine spremeuile, se komaj pridela zadr«u, ali Se tega ne; vidi se, da je davek tedaj postavljeu na prid-dnost in zulje kineckih rok. Najveca krivica se pa zna po tej novi cenilni ta-riii prigoditi lastnikom Vinogradov. 0 tern bi so dalo govonti bivz konca in kraje, pa v pomislik le nekoliko. Na pra&anje, kde se sedaj nahttjajo lepi vinogradi, od-govarjam saw, da taut, kder pred dvajset leti nij mtda niti najniunjsii rast i»a, no trava, no gnn;c; ua ouib opocnih in peacenik golioavah, od knterih se uij skoro nic davka piai-eval >, so se z velikim cloveskirn trudom lepi vinogradi ustanovili; a kakim trudom so se ti vinogradi razkopali in s kakimi stroski se dajo vzdrzuvati, nij potrebno tukaj omenjutt obAirno, sa.no konatatirati hocem, da za prekop enega [ ]° razsirnu f) palcev globoke trdo opuke sc soldanom pomesane .i« moral 10 gold, placat. Kde je po tern nadaljuo wudeSovanje in guojerije? Ce je vlada tako dobrotua, da zaobeni napredek, ue se ne mntitn, so po ineat.h novo stavbe 15 1. davka oproScene, bi staivil jaz prasanje, ali bi ne bi!a ta na^ redba tudi za novo napravljene vinogrado in njivepre-potrebna V Po razjavljenih tarifab za uravnauje zemljtsunega davka smo pose.«tuik:T postsbao virograski, v pravem pomenu prav pobiti, kajti bolje ko tarifo gledam, bolje mi v glavo sill iniscl. da se je referentu d»-z. cetiilne komissijfi moralo »anjati od uvega velikega grozdja o casu Mozesa, ko je postal dva svojih v obijubljeno de-zelo Kanaan. ogledat iu sta rau grozd na kolukotznam-nje rodovituosti dezele prinesla. Da, ne da se drugaee misliti, da se od nase baze Vinogradov 28 gld. ristega dohodka od 1 orala: I. vrste dof>«. Ce se to vresnici, zagotovljatn vas, da kakor so se od 1. 1822, ko je bdo zadnje uravnanje davkov, do zdaj vinogradi ponmo/.e-vali. bah tako se bodo odslej naprej zgubljevaln, mtobi htl pravi kmetijsk napreduk v Avstriji. Poznam zemlj ince, katerega povrsje meri okoli 4 orale, pred letom 1622. je bdo polovico tega zemijtsca vinog:ad, in za tega delj tudi mocno z davkom oblozeno; ko se je I lastuik tega zemljisua navel ical bam obdelavati, je je dal v najem. vinograd jv; koj opesal in zadnji i:as je [ dobival lastnik tega zemljisua 4 "jtd. najemsctnc, nad 5 gold, je pa mora! davkov z do' iadam i ured place-vati. Zna se pripetiti, da bi, kar bog obvari, enaka I osoda lastnike sedanjih Vinogradov v bodoce zadela. Davki sicer morajo biti, ali prasanje je, ce so pri-loerui, ali mora ohdelovalec tudi ziveti V Pisatelju teh j vr. tic je vec takih kinetij znano, katere pri zaportdoma slabih letinah in ogromuih davkih so tako op«5ale, da \ Se potreboe zivine za obdelovanje in gnojecie in celo potreboega kmetijskega orodja vec nemajo. Kako tedaj naprej? saj mora po tern nacinu, ko se zemlje vec pritnerno ne morejo obdelovati. vse hirati in nasledki tega je ubostvo in revscma. (Konec prih.) Iz AjdoviOHie 10. maja. [Izv. dop.] (Vipavska .mj-sta.) Veckrat sem slisal govonti, da se cesarske ceste na Kranjskem bolje lepo obdelujejo in dr2e, ko na Primorskem ; kajti tukaj se ceste se celo se slabim ma-terijalom pogruscajo, tako da ce le nekoliko deievno vreme nastane, spremeni se cesta v grdo blatno pot, na Kranjskem pa so ceste z dobrira in cistim gruscem posute, gladke in ciste. Moj namen steer mj govoriti o cestnh, hocem le neko nemarnost objaviti, katere so cestnarji ali doticni zupani kranjskega Vipavskega krivi. Kedar namrec na kranjskim Vtpavskem zidove ceat popravljajo, ali kak vodotok delajo. dovozevajo dav.no casa pppreje, ko se zacenja popravljanje, velikansko kainenje, ter ga tijasred ceste nemarno zvrnejo, tako da im:i voz komaj toliko prostora, memo voziti. Tudi se kuuji plasijo videdi to nemarno po cesti lezeco ka-menje, in rnarsikateri se ima temu zahvaliti, da se mu je voz zvrnil. J Taka skoraj se je meni pripetila. V nedeljo dne 10. rnnja peljal sem se po posti iz Aj.lovscitie v Vi-pavo, in ko smo bili uzo blizu Logn, zagleda konj to kamcnje, se ustrasi in skodi na stran. Kolo postn^ga voza se zadene ob cestui kamen, postiljou pade se sedeza, potniki si bijtmo drug diu-gemu ob glave, in vozni drog in branovlek se zlomita. Konj ska oprega se vsa potr^e iu mi vsi prestrageni poskacemo iz postnega voza. Zdaj stoprv nam je u-ganka jasna, in prve besede postiljonove, katere je spregovoril bilo so „tega nij uobeden drugi kriv, ko tisti, kateri kamenje tako nemarno po cesti nasujejo." Popraviii smo vse, kakor dobro se je dalo, in jaz mi-slec, da bodeino s tern odpravili, se zopwt vsedem v yoz, in naprej je slo, Ali naenkrat postiljou voz ustavi, in klide enega nas, naj mu pomaga konje pouHsi pe- j jjati, ker se blizamo mestu, kder jo grapa za vodotok j cez tri delo v costo razkopana. Na kouoc smo do- I speli vendar srecao v Vipavo, Kedo je tega kriv, da so tako nemarno kameoje ! po cesti me6e, ne vem, omenjam le, da bi mogli do- i ti^ni zupum vendar ua to paziti, da se kamenjo bolje I v kraj postavlja. j Ce so pa u2e Zupani tako kratkovidni in malo-nmrni, morula bipuliticna gosposkunato gledati. Tudi j sem bil prica, da domac voznik, kateremu je cesta po- j polnoraa zn.tna, in konj zanesljiv, moral je po noci, ker nij bilo nobene 8v«til nice pri veliki grapi, iz ko-cije stopiti in na dotidnih mestib konja z» brzdo pe- | 'jati. To so vendar nezaslisne reci. Ku potnik. V Gradcu 10. maja. (lav. dop.) (Slovanska beseda-vrome.) Mislim, da sem Vam uze poroCal, ka so so koncem zimskega tecaja tukajSna driiStva slovenskih dijakov pogovarjalu, kako bi y.slovanski besedi", naj stareJHcmu druStvu v Gradcu, zopat na nogo poma-gali. Sklenili so tedaj slpvanski dijaki mnogobrojno k „bosodiM pristopiti; seSIi so se odbori druStev so filo-vunsko bosedo d ogovor, a kakor so vidi brez posobnega ! uspeba. Kakor je biia namrec ta tocka pri vsakem zboru, pri vsakem komeran i pri vsukej drugi priloX- I >iosti na dnevnem redu, tako jo zdaj vse obmolknilo. Za-kaj da je bilo vhq razgovarjenje breziispesno, mi nij znano, ali zaradi nestrpljivosti odbora t.slovaiiske bosc-db , ali pa zaradi tega, ker so tirjali dijaki od ,,bescde" prevec koneesij; bodi si kakor si bodi, slov: ska bose-da se ztnirom zivotnri, a poginiti .so vendar ne more. Bas zdaj misli popustiti sedanje prostorne lokale, ter preseliti se v manjso, a ceneje stanovanje: tako sem moral vsaj y zadnjih dneh slisati. Ali je res. ali ne, ne prisezem; mogoee pa je i tudi verjetno. In, akopram ne bomo nikakor prelivali grenkih solz ter prepevali otoznib jeremijad po tern filisterskem drustvu, bi vendar zeleli, da bi se ohranilo druistvo, ka-| tero siriiija v sebi vse slovanske eleiueute, z besedami j ter drugimi veselicami pospe^uje socijalno zivenje tukaj zivetib Slovanov. So ve, da bi se moralo dati sedan-jemu odboru slovo i zaupniea za tako marljivo delovanje. „Slovanska beseda" bi se morala tedaj pr«strojiti ter bit) nekako posredovalno slovansko druStvo. Tarn bi se zdruzd radikalni Starcevicijan'?c ter se pobratil /. Danicarjeiu, Sokolovec bi se sprijaznil s Hrvatom, | Slozan bi se scznand z ob^ma jugodovanskima brato-ma i zivelibl sloziso ztvemje; kar bi bdo pa najbulje, spoznali bi se tudi s tukajsnimi slov nskimi druzinami. Po mojih mislihje tedaj tako drustvo v Gradcu neob-hodno potrebno; kajti drugaee bi bile slovanske diuzi-ne primorane pristopiti v kako nemsko drustvo, kder bi se pocasi ponemede, kakor se Slovcaci v Trstu in v Gorici poitalijancujejo. Naj bs nasle moje besede odmev! Vreme imam) tukej zelo nestanovitno, a tudi zelo 1 neprijetno; po pravici je je primerjal mt»j prijatelj grasktm ^troteljaom". Nase zimske sukaje bi pa<5 smele uze protest uloziti, ker morajo tako dolg<* trpeti. Pri tako dolgo&isnem casu bi najzaljul>ljerej§t< fantast ne mogfl 8 Heinejem peti: ,1m wunderschonen Monat Mai.M Uie vidim, da „nicse te^je ne strpi, kakor vrsta slabih dnij." _____^.^___ Politicni pregled. V delegiOcijah strisSejo ministerske prora6me, da je veselje. V prvi skupni seji so delegatje sicer ministru povoljuo resili proracuu za aunanje zadeve; a zdaj je na vrsti proraiuti vojnega mini-stra in ta bo trda kost. Avstrijska delegacija nofe dovoliti ni6 izvanrednih stroskov za marino, to je | za ladje, po tem za zidanje trdnjav; in §e pri red-nih stro§kih ho5e mnogo odbiti, tako samo pri stro-skih za brano in obleko 800.U00 gold. Ogrska delegacija pa rednih stroSkih skoro nic ne odbija, I a pri izvanrednih dosti vec" nego avstrijska. Ker | nassadnje vendar ne bo velikega fazlofika, se, boste bhko porazuineli delegaciji, ampak niinisteMvO se bo kislo draalo. Holzgethan, ki je zagovafjal fidget in se nekam ostro izrazil, je liil po Herb'stu tako pobit, kakor kak dolgojeziCen &nti(fek v Soli; se odgovoriti se nij upal. Pri toliki revi. je:u2e prav, da se stedi kolikor le mogoCe, a to je Mo-smo, da nstavoverci se le zdaj Stedijo, ko so sami kravico skoro popolnoma izmolzili. Zdaj so Herbst repenci, a poprej je moleal, ko je bil Svindel, ki je revo prlpeljal v'|najfep§em cyetu. Stremayer in Lasser oba sta pisala oW-nice, da jecesar potrdil konfesijonalne postave, prvi piSe Skofom prav ponigno, drugi pa de2elnim nacel-nikom prav strogo ter veliko ostrost priporoenje. Nekateri listi hoCejo vedeti o ministerski Jjcxj^, mmrefi da pride Suhmerlingovo ministeratvo na fe-milo, pa to nij verjetno. Mej Staro- in Mladofielii je razpor najvefii; Stliri si ne dajo miru, ker so v odboru za narodno glodaliSce sami Mladi; ves ^re-pir je oseben, vsled cesar se Nemci iz Oehov nQ^a delajo. Vefiina ruskih listov pa MladoBehom p»v daje, Cei5, da Start ne zasledujejo narodne, ampak rimsko-fevdalne politike. V PeStu jo biia te dm konferencija miuistrov in poslancev, ter so sklenili, da bodo zopat 76 milyonov goldinarjev lia posodo iskali. Nu, Ogrska pride kmalo na kant, ce bo vedno na kredit vla-dala. Zopet se je zgodilo v Ljnbyani iiekaj prav pagevskega, kakih 10 slovenskih uradnikov je bilo kar nemudoma, to dni prostavljenih v neniSko kraje, in zakaj ? Ker .so bili Slovenci in so sq tudi kot taki kazali. Kedor hofie tedaj biti o. kr. uradnik, mora postati nemikntnr in sovraznik naSega naroda, to je monda morala te zalostne dogodbe, ^livila svoboda! Na Francoskcm jo narodna skupgema zopet skupaj; vladni predlogi o visoki zbornici in o dru-zih osnovnih postavah so na dnevnem rbdu. Legiti-misti in sploh monarhisti hocojo ovirati to postave in re6 zavlef-i, da ostano. vse provizoriCno., Icakpv jo zdaj: republikanci vsih barv pa hocejo to priliko porabiti, da uplivajo na to, da predsedntk reuspuQti sedaujo nelegalno 'skap36ino. Vsled infcrigovanja monarhistov je podalo ministerstvo Broglie demisljo in novo ministerstvo so nij sestavljeno, kerreplib-likanci se nocejo prav nic udeleMti sestavljanja, 0, da. s tern pritiskajo na predsednika, da zbornico raz-pasti. Slisi se, da se jim morda uze kmalo po-¦srem, po tem pa je odklenkalo v narodni sknp§5ini monarhistom vseb barv, ker ogromna ve&na Fran-i cozov je za ohranjenje repubiike. " . Ruski car jo v Londonu, kderga Anglezl pov-sod simpatir;no pozdravljajo. Vsi list! hvalijo Alek-sandra II.; on sam pa je pri eni priliki izrekel, da v Evropi jo treba mir ohrauiti. Dasisavno Angly'a in Kusija v Aziji rivalizirajo, vendar angle^ki li3ti povdarjajo prijateljstvo mej oboma dezelama, ker lluska ima v Aziji vse dnige interesse od Augle&-ke. Vse to je fletno na papirji, ampak v sreu me-rodajne osobe gotovo drugaee mislijo. Na Spanjskem je Don Karlos zopet izdal kr-voloeen manifest, v katerem izjicdbuja svoje verne k strajnosti in pravi, da bo kmalo marsiral v Bilbao in se dalje, pa da bo po tem vse republikance jo-moril. Don Karlos res marsira, pa ne naprej, ampak po rakovsko proti francoski meji, kamor ga republikanci preganjdjo in to vkljub processijam in molitvam, ki jih napravljajo zanje klerikalci vsega sveta. ____ Rame vestL (KlententurfiC! asavnrovala« l»»nke> oskrbnij^t-veni svet je tozen, zaradi goljfije in zakrivljfine kridje. Kei^sede v tem svetovalstvu taki mozje, kateri. slpve zavofjo svoje bogatije in zavoljo svojega dobrega imena po vsej Avstrijski, upamo da bodo s casom tudi isti dolgovi poplaceni, katera je ta druzlm po GotiSkem napravila. Gospodje. kakor Jak. Reach< M. K. Wickeu-burg, Sotken se pac ne bodo dali rubiti. pod merom Pencinom poro^ena. Tedaj vendar py ta civilni zakon taka straSauska po§ast! r (V«ek«i Je) nekakov Slamic, ki je bil na 4leta teJske jec5e obsojen. K«;r se je hamrec v jetnisniQid«^l uuiuok*, poslaii so ga v bolniSnico. V. ponedeljek zjutro vatal je okoli2. ariinznrozalsejeskoz pravozko qknice na dvorisce iueez7g2sezenj visok z:dna cest0* Dobili ga se nijso. (Na Horifniei) blizu Bitkove^a urarlajeSO. aprila mlada zena in bila je zakopana do 11. maja. Tega dne dojde ukaz od drz. pravniStva, nemudoma izkcpati umrlo zeno in jo takoj v Gorico pripeljati, da se pre-iskuje ali jo je res njena ta§ca zastrnpila. Za nase sodmke in kemike res prijetna zabava! (Sv. ©*e papei) so dobili, od kar so v jeei celih — 50 milijonov frankov od revnega katoliSkega Ijud-stva. T«ko je pridgal nas velikocerkveni pridgar — jextwr. (I* HlovnaiiltesM jitNjerja) so nam porofa, da so je ondi osnovalo flUcitt?ljsko druStvo au slovensko-sta-jerske ucitelje", kutero iraa svoj zacasui .sedeS v Lju-tomeru, in katero bode liberalen slov. solski list izda-valo. Dobro, v druzbi je nupredek! (In Hoprlve) na Krasu so nam pi§«: Preteklo nedeljo je pri n«s snezilo iu tako strasansko mrzlo bilo, da je vse hitelo k ogujiu Poiioei se razjasni in zjutro v poiideljek je bilo uez If3 vinskega pndelka po slam uni6enega. " Posebno je iraela slana moo po dolinan in zlebo-vib. Obciue Smarje pri Sazani, Kazle, Vrhovlje so najbolje tepeuo. Fiiol je ves unifon, krompir je tudi ves poparjeii, upamo pa da vnovic" zazene. V nedeljo zveder so bi.i povirski hribovi pri SeSaui vsi polni sodre i snega. Nade na dobro vinsko letino so izginile. Zita kazojo Se precej dobro. Cetvrtek popoludoe so idrski, vipavski in sezau-ski zandarji nekega tatu luvili, ktje v Ctrknem 21epa konja ukradel. V Gorenjo Branico je imel priti, ta hiidobneL, ki je bil z revoHerjem in velikim nozern preskrbljeu, zandarjem v pest Ko pa zagleda pred aeboj zandarjo skofii iz konja in pobegne pe§ v stvjas-ku bribe in tako je za zdaj se obvaroval pred zapo~ rom. Konje so pa v Yipavo k sodniji guali. (Ktaoilaavove f»iwi»«©> so zove tednik, katerega bode izdajal nai prijatelj in rojak Ivan Vogric vsak cetrtek v Vidmu. Program lista smo vie priobcili, glavna name i a mu je boj proti brezdomovin-s k e m u klorikalstvu. Za sedaj posnamemo ie konec clanka „preganjenje cerkvea, ki se Jako ie glasi: Bodbmo pravicni, gospodje klerikulci, in preteh-tajrao !e gola fakta. f>a se vam peruti prestrizene, vemo; da v»in je veljava nad civiledrozbo prikreena, priznafamo; tadi je to edino ? blagor drzave, da se vam je to vzelo, kar ste si samooblastno prisvojili. Bili ste proved osabni, boteli ste stati nad postavo; boteli ste, da vam drzava aluzi v vaao korist, v naro-dovo nesreco; bilo je tedaj pravicno, da so vas zopet omejili edino le na vaso duhovako oblast. Bodimo tudi pravicni v nalili sodbah, in sp>znati moramo, da ste le strozega pastopanja zasla^di zaradi vednega sun-taoja, kakor se je postopalo. Ke verajema, da ste s totiko kiopostju uburozem ; vsakako pa vemo, da je (krepkosti) ir.j^te nikedar uporabljab. Kako ste se obnasali, ko so Bresciauski Arnold, Savonarola, Ha-s, Wicieff, Prazki^ Hieronym evangetij proti va§i volji ozoanjeraii? Ko. sta veduost in napredek zahtevala novih preuredeb, kaj ste tedaj pocinjali? Ko bi vi se enako oblast imeli, khdh barbarskih cinov bi ne imeli mi pricakovati ? Vselej kedar citarao vase nezaslisane krvolodnosti, mora sree trepetati. Premislite, da v §ti-reh letib, od 1517. do 1521., ko je bi! Hadrijan inquisitor in po tem papez, je bilo 1(520 osob vpepelje-uib, in da od leta 1481 do 1759 jo bdo v §panji zaradi vere 34644 ljudij sezganih, ia v znpor poslanib 287940. Pomislite na povelje pape2evega poslanika moos. Amalriker ki je dejal v Beziers (Linquadoca) MTImcrite vse, bog bode oa drngem svotn razsodil, kaj njemu pripada*. Vsled tistega okaza bilo je sestdeset tisoc Sen, otrok, atarckov brez razlocka mej vernikiin aejoverniki ob glavo dejanih. — Strasansk pogled! Po ulicah je lelalo 40000 mrtvecev. Gospodje klerikaici, vi ne morete tajiti teh zalostnih dogodljajev in druzita enacega znacaja j nioreda je v svojib sreih proklinjate, a drzava mora se bati sama pred mislijo, da pridete se. enkrat do oblasti, ker vi ste bili vedno krvo-lodui, ko ste imeli krmtlo v rokab. Ne imenujte tedaj vlade preganjalke, ki vam zapira pot do narodove ne-srece ia pogabe, pj kateri poti hodete doseci sopet ataro mo6, in zahvalite se raji bogu, da Italijanska nij hotela posnemati cerkvenih sluzabnikov v kazn^vanji tistib, ki radi postave prezirajo. JUstnik: YIKTOR DOLENEC. in stoprv sedaj, ko ji naroSniki zmanjkojejo, postavila se ie na strog«» narodno liberaln«> ataliSce. Kaj tacega more ie tak pisati, ki „So6e« nikdar nij Gitalin ne cita, kip.ae, to kar mn kafca baba naveze. Splob pa ne mo-rerao od tacega *5isto ni6 dobrega in vestno porocenega pricakovati, ker je strasten Kemec, inki nase razmere slab§e pozna, nego svoje. tirolske. Vsakako pa ima Soea dvtikrat iobko naro^nikov ved, kakor jib je iraela Gorzer-Zeitung v svoji najboljsi letini. Pocenjajte ki»r bocet*>, va§i strauki ne bodo nikedai- v Gonci rozice cvettle, to ne pravimo samo mi liberalci, ampak ^tadi vse druge stranke v Gorici, to priznavajo vaii ljudje sami. Ko nam bode prostora ostajalo, bocemo temn dopisniku tako na prate pogledati, da gotovu o tej za-devi nikedar *&-yiBnrmrpQma&. (!Vovr grl^ijr^B^iie p*»f»J«*> bwlo vkratkemod-prli, kak«»r se stei, v Vipavi in v Kanabi, po tem v Dgleji in Gradti. (im fjjHbiJiiite) se nam pi§t% da je o«ktavlj»nibin prelozenih devet po§tiiib in telegraftkih nra-lmkov S love n c e v zaradi pottticuib stvarij. Priholnjift prin«-scmn moroda oblirno poruetlo. Splob se ndi, da j© zacola vlada na§e uradnike presjanjati, in „S1. Narod*, ki je o tem uvoden dlanek priuesel, je bd v tyorek vecer zaplenjen. Dibro bi bilo, da bi naSi dr^avni poslanci vlado zaradi tega ostro pnjeli. Za i»em§ke uradnike pa, ki po nemskih listih na^e ljudstvo begajo, vlada nijuia oeij. (Dr. R<»Ji«!) se je zopet vrnil iz svojega znanstve-nega potovanja in ordinira, kakor poprej, v svojem «ta-novanji za mesnicami. (V ¦«ar je dunajski posttn vlak preteceui tedeu po 3 do 4 ure zaauijai. Na Kranjskem, posebno »a Dolenjskem _ in deloina na Notranjskem je slana velikansko Skodo napravili, o sadja in viuu na Dolenjskem nij vee govoriti; ravno tako na dolenjem §tajersk«m. Na Gonskem je padia slana v* soboto iu nedeljo in pokon&tla je trto tu in tam na Krasu in na Vipav-skom popolnoma, posebno v nizavab, visoki vinogradi so manj m. v kakem kraju skoro nic trpeli. Venditr pa zadenjsi pri Solkauu nij slaua napravila skode nikder v nasih goratih krajsb, ravno tako v Brdih ne. Na Furlanskein nij tudi tako huda, kakor se je izkonca msslilo, k vecemu so svdoprejke kaj trpele, m po kakih krajih trta. druga letina pa prav nie. —Kaj-veca skoda, smemo tedaj trditi, je zadela ubogi Kras. -Sicer pa se morda se kaj popravi in mi st upamo» trditi, da ne bo se toliko nesrece, kakor smo se bali. Minister poljedeljstva je telegrafoval v Gorico, ce je siana dosti skodovala; odgovorilo se mu j*», da na Krasu in v goriski okolici prav dosti, na Vipavskem le deloma po planjavab. Notranja Avstrijska je torej trpela vebko skodo zad^ije dni in bati bi se bilo se hujse reve za pri-bodnje leto, kakor pa jo ietos irnamo in zaliboze cuti-mo, de ne bi dohajala iz Ogerskega bolj ugodoa poro-cila o letini; tam je res tudi bil hud pom!adanski mraz, pa dobili se precej po mrazu topel dez. kar bo menda vse popravilo in ker v nekterih delih Ogrske vegetacija §e nij bila tako razvita, kakor pri oas, nij tudi mraz tolike skode napravd in nadejati se smemo, v obfie se bode letos, vklnb dosedajoi nesreci, se prav dosti raznega zita in vina pridelalo, 6e bo odslej vreme koltckaj ugodno.— Tudi na Italijanskem letina dobro kale posebno pa trta, v obce po Evropi je tako dobro npanje, da cene zita in druzib naravnib pridel-kov so zacele pa^.ati ia bodo gotovo §e mocno pa-dale. Banka Slovenija je napravila svojo bilanco, katero, desiravno jo je telko dobiti, BSlovenski Narod* priobcuje in po njem mi posnameno. Ta bilanca kaze: Aktiva: DelniSki kont^ 442.680 gl. — Blagajni&u konto 2.505 gol, 22 kr.—Posojila na zastave 4.058 gol. 22 kr. PredplaSe uradnikom 1.152 gl. — Gotovina pri raznih bankah 45.049 gl. 35 kr.—Menjiem konto 923 gl. 73 kr, Konto nepremakijivega iraetka 57:000 gl.—kr. Table in napisi 6. 334 gl. 17 kr Terjatve pri pozavaro-vanji 15.308 gl. 09 kr. Terjatve pri agentih 12.289 gl. 96 kr Terjatve pri filyalah 28.357 gl. 25 kr. ZaSasne premije (je samo prehodni znesek) 240.510 gl. 46 kr. —Diferencija pri oddaji delnie (ker so bile po 85 \ izdane) 33.903 gl. 45 kr. — Ostanovni stroSki 51.167 gl. 32 kr. — StroSki za organizaeijo 39.846 gl. 69 kr. —-Skopaj-; 992.660 gL-56kr. ------ Temn nasproti Btoje sledeea. P a s s i v a: DelniSki kapital 737.800 gl. — Xeizpla&ini kuponi 1.447 gl. 41 kr. ~,Zaeasne premije (prehodni znesek; 240.510 gl. 46 kr. — Beserva iz premij v gotovini pla-t-anih 48:i65 gl. 24 kr. — Upniki 6.076 gol. 49 kr. —Bankini reservni fond iz zapadlih delniSkih plac 160 gl. Intabulirani dolgovi ua hi^i St, 24 10J00 gl. Sknpaj: 1.054.495 gl. 60 kr. Ako se primerjajo aktiva zna^ojoea 992.660 gol. 56 kr. kaze se i z g u b a pri oddelku za ogenj od 61.799 gl. 9 kr. Pri oddelku za ogenj je bila banka jako srefina; Premije za neposrednje zavarovanje so zuaiale 142.766 gl. in za pozavarovanje 90.511 gol.; plaftala pa je banka skode na prvo samo 22859 gold., na drugo pa 19,871 gold. Oddelek za zivenje je bil enako banki koristen; prigospodarila si je banka v tem oddelku 17.185 gold. Iz vsega t«ga je razvidno, da banka le preeej do-bro posluje, da pa odbor prav slabo gospodari z denar-jrwvntJi(vM. G. A. Vovclc v Korauu. Nasa tirjatev o*I f. 9.80 nij ia lint, ampak za Vaso poslanfre, katera morajo biti plAietut kakor inserato, i-.\sar se lohkoprvpricatf nacelu list*. Toliko na V*8e cisjano 8tm. (i. .,Kn posestnik" v Cezsoci. Vi st«» nam dolini n» posU-uici racnti f. 4.72; poslaii pa ste nam samo 57 soldov, je li to pomota? Prosirno twiaj, da nam ostalo poaljete, ii, dr T. v (V'orici. <{. I>, j« iirocil urednijstva 2 Vasipo-slanici, katere jo urerinij&tvo sprej«lo, predno jilt pa tiskamo, Vas opoaorimo, «la poslanice je trpba pla(5ati kot inserate, Naznanite nam t«daj. P.? Vara jo to pmv. Oiiik r.iziu-ffa blaua na gorisfom trgu, 21. maja. jTjkr/ PstiiiciV kraika, v;i>r;m .. sorska „ „ goriska „ Turiiiea ilomuca ,. Jecmen c-A ,. „ pehan Oves laski ,f „ o^rski FiSol laski ., gonki RL ,, Krompir cent Seno Slama ,. . yianina [speh] domaca „ amerikatiska Vino crno. vtvlro [Em] „ belo, Pivo pradsko ., 10 do 4 50 4 — a bo a- m 2 __ 1- so 1 TO 4 -- 3 40 2 67 2 50 5 — i, — 0? 90 42 — ar> — 20, — 15; — Rii 1. vrste po 13 II. rrste po 12.~ I1L rrste po 11.50 IV. vrstt po 10.50 V. vrstc po 8 fl. Moke is Bitterjevih mlinov t? Stracicah. Se iakljemr St I. ^o 16.10 St II. po 15.10 St 111. po 13.80 St. IV. po 12.50 St V, po 1150 VI po 9.30. Brez iaklja: Otrobi drobni po 3.30 otrobi debeli po 3.50 ft. Ha prodaj je mnogo botilij najbolj§ega gmega Berzaraina po f O kr. botilja. Kedor 2eli kaj kupiti, naj se oglasi pri Bpravnijitvu BSp<5etf. Izdavate^ m a iirednptvo odgovoren: ALOJZIJ VALBNT1NCIC. — Tiskar: PATIBNOLLI v Goricf,