Stev. 266. V Trsku, v petek IS. oktobra 1915. Letnik XI. U\ a;a vs-k daa, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 3 zjutraj. Sno: Ulki Sv. Frančiška AsiSkega St 20, L nadstr. — Vsi • r j se pc'1':a;o mednima lliti. Nefrankirana pismi se nc sprejemajo in rokopisi se ne vračaj a !xuV..V; in cdgovorai urednik Stefaa Godina. Lastnik konsocj lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t o (Zakasnelo). Agence Tel. Bulgare poroča: Prestolonaslednik. stotnik princ Boris je bil v posebni uporabi dodeljen generalnemu štabu ge-neralissima. Poročnik princ Ciril je bil imenovan za ordonančnega častnika pri štabu druge armade. Rusofilska stranka za slogo. SOFIJA, 12. (Zakasnelo). Kakor poroča »Preporec«, oficijelni organ demokratske stranke, se zavzema >edaj tudi »Mir«, glasilo stranke Gešovega. za slogo na Bolgarskem ter piše: Kocka je padla: gre sedaj za organizacijo zmage. Podaljšanje moratorija. SOFIJA, 12. (Zakasnelo). Uradni list objavlja naredbo, s katero se podaljšuje moratorij. Boigarski. dementi. SOFIJA, 11. (Kor.) (Zakasnelo). Agence Tel. Bulgare je pooblaščena, da formalno dementira v enem delu inozemskega časopisja razširjeno vest, da se nahajajo v Albaniji bolgarski emisarji, ki da imajo nalogo, da delajo propagando v prilog centralnim državam ter rekrutirajo bande za napad proti Srbiji. Z avstrijsko-ruskego bojišča. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. oktobra 1915, opoldne. Ruskobojišče. — Sovražnik je napadel včeraj našo postojanko zapadno od Tarnopola. Naskočil je v treh postopih, pri čemer je opremil može prvega postopa z varnostnimi ščiti. Naše čete so ga odbili. Imel je velike izgube. Drugače na severovzhodu nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z nemško-ruskesa bojišča, BEROL1N, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. oktobra. Vzhodno bojišče. — (Hindenbur-gova srmadna skupina): Zapadno in južno od I!luxta smo vrgli nasprotnika iz na-daljne postojanke, ujeli 650 ujetnikov in zajeli tri strojne puške. Ruski nap2di zapadno in jugozapadno od Dvinskega so bili zavrnjeni. — (Princa Leopolda Bavarskega in Llnsingenova skupina): Nič novega. — Nemške čete generala Bothmer-ja so zavzele Hajvoronko južno od Dur-kanovega ter vrgle Ruse nazaj čez Stry-po. Vrhovno armadno vodstvo. Reorganizacija ruske armade. PARIZ, 13. (Kor.) Poročevalec »Jour-nala« v ruskem glavnem stanu brzojav-Ija: Radi razvoja dogodkov na Balkanu se ne sme pozabljati na glavno bojišče, v katerega se razvija sedaj rusko bojišče. Ne nahajamo se več v času. ko so Nemci izrabili pomanjkanje municije pri Rusih ter so mogli premagat' infanterijo. Danes so pričeli Rusi na fronti 140 vrst, med Dri-svvjatskim jezerom in smorgonskim ozemljem z ofenzivo, ter groze, da predro nemško fronto. Rusi vznemirjajo nemške čete, ki oblegajo Dvinsk. Vpliv organizacije ruske armade se čuti od dne do dne bolj. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Nada-ljuie se živahni artiljerijski ogenj proti našim postojankam na lalraunski fn viel-gereuthski visoki planoti In proti posameznim oporiščem dolomitske fronte. Al-pifiski bataljon, ki je udaril na predposto-janko južno od Rive, ie bil pregnan po našem topovskem ognja. Na primorski fronti smo V okrožju Javorčk a zasedli kos Ita- lijanskega jarka. Dva italijanska napada na Mrzli vrh, ki sta po siloviti ognjeni pripravi dospela do naših ovir, sta bila odbita. Na ostalih delih soške fronte navadni topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml. Poročno Cvdorne, DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 11. oktobra: V odseku med Adižo in Brento, posebno v bojnem področju Vat d'Assa, je prišlo do ugodnih izpadov naših oddelkov proti sovražnim postojankam. V žične ovire smo napravili vrzeli, nekoliko sovražnikovih obrambnih oddelkov smo potolkli in zajeli vojne ujetnike, med njimi enega častnika. S svoje strani je sovražnik napadel našo postojanko na M on te Maronia in na Mal-ga Pioverna Alta na planoti severozapad-no od Arsiero. Pognali smo ga nazaj ob izgubah. Na kraški planoti so naše čete nekoliko napredovale, posebno v bližini gozda, imenovanega »Podkev«. Hrabrost slovenskega vojaka. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Čisto poseben dokaz uspešne hrabrosti pred sovražnikom je podal pešec 2. stotnije c. in kr. pešpolka št. 87 (spodnještajerski slovenski polk, pri katerem služi tudi več Primorcev), hraber čin, ki zasluži, da ga izve velika javnost. Nevzdržno je naskakoval oddelek, kateremu je pripadal Fran J e v n i š e k, omenjeni pešec, sovražno postojanko. — Ogenj pušek in strojnih pušek s strani je trgal velike vrzeli v naše vrste in položaj naskakujočih je postal kritičen. Tedaj je Jevnišek izročil svojo puško tovarišu, ki je bil za njim, vzel v roke harmonike, ki mu jih je izročila stotnija, udri naprej ter se postavil na čelo oddelka. Čisto brez sane zaradi teka, je pričel gologlav igrati cesarsko pCsem. Sledeče mu moštvo je zapelo za njim cesarsko pesem in pojoč so naskakoval ne kolone vrdle v sovražne postojanke. Tudi pri vdoru in nato sledečem preganjanju sovražnika je ostal Jevnišek, igrajoč na svojo harmoniko patrijotične pesmi, na čelu oddelka. Predlagan ie bil za visoko odlikovanje. Z ZCPOM HfljlŠČd, BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. oktobra. Zapadno bojišče. — Dbčiin so sovražni monitorji brez uspeha obstreljevali obal pr» Westende in sovražna artiljerija naše postojanke severno od Yper-na, so Angleži skoraj na vsej front! med Ypernom in Loosom začeli napad za oblaki dima in plinov, ki se je pa popolnoma izjalovil. Na več mestih je dim udaril nazaj v sovražne jarke. Samo severovzhodno in vzhodno od Vermellesa so se Angleži na majhnih mestih mogli ustanoviti v naših najsprednejših jarkih, iz katerih pa so že pognani z ročnimi granatami. Pet napadov brez uporabe oblakov dima, toda z močnimi silami proti postojanki zapadno od Hullucha je odbitih ob težkih sovražnikovih izgubah. Južno od Angresa smo v protinapadu odvzeli sovražniku dve strojni puški. — Pri očiščenju malih gnezd, ki so jih imeli Francozi še zasedena na višini vzhodno od Soucheza. ie ostalo 400 ujetnikov v naših rokah. V Šampa-nji so Francozi nadaljevali svoje napade na obeh straneh Tahure z najskrajnejšo ljutestjo. Pet napadov južno, dva severno ceste Tahure-Souain so se izjalovili ob težkih sovražnikovih izgubah. Nočne napade je zadušil naš artiljerijski ogenj v kali. Na Combreški višini smo razstrelili sovražni jarek v dolgosti 100 metrov. V Vogezih so poizkušali Francozi zopet zavzeti 12. t. m. jim vzeto postojanko na Schratzmaennlu. Njihov napad je razpadel ob naših ovirah. Agence Havas, uradno glasilo francoske vlade, se drzne trditi, da je v nemškem dnevnem poročilu 3. t. m. objavljeno povelje generala Joffra izmišljeno z nemške strani. PMi temu se ugotavlja, da se nahaja več izvirnih odtiskov povelja v nemških rokah in da ie veliko število ujetih častnikov in meštva brez obotavljanja priznalo, da ve za to povelje, ki so ga tudi večkrat imeii s seboj v prepisu. Vrhovno armadno vodstvo. Leislski nmi na London. BEROLIN, 14. (Kor.) WoIfiov urad javlja: Naši mornariški zrakoplovi so v noči od 13. na 14. oktobra napadli mesto London in važne naprave v okolici ter baterije v lpswichu. Londonska city je bila v več napadih, londonski doki, vodovodne naprave v Hamptonu pri Londonu in VVoolwich pa izdatno obmetani z užigal-nimi in razstrelilnimi bombami. Na vseh mestih so se opazovali močni razstrelnl učinki in veliki požarji. Kljub siloviti o-brambi, ki se ie deloma pričela že ob obali, so se vsi zrakoplovi vrnili nepoškodovani. Namestnik načelnika mornariškega admiralskega štaba: pl. Behncke. Potopljene ladje, LONDON, 13. (Kor.) Ribiška ladja Vul-ture« iz Grimsbyja je bila potopljena v Severnem morju. Od 10 mož štejoče posadke so našli sedaj tri mrtvece. AMSTERDAM, 13. (Kor.) Nieuvve van den I)ag» poroča iz Ymuidena: Ribiški parnik »Dolfin« je opazoval, kako je angleški ribiški parnik zadel ob mino in se potopil. AMSTERDAM, 13. (Kor.) Nizozemski konzul v Arhangelskem javlja, da se je vlačilni parnik »Holland«, na potu iz Rot-terdama v Arhangelsk, potopil v Belem morju. Posadka se je rešila. Zaupnica francoski vladi. PARIZ, 14. (Kor.) V današnij seji je ministrski predsednik izjavil na tozadevno interpelacijo, da je Delcasse podal demisijo edino le iz zdravstvenih ozirov, ne pa morda zaradi nesoglasja z ostalimi člani kabineta. Po daljši, precej burni debati, v kateri je bil odklonjen predlog, da naj se sestane zbornica kot tajni odsek, se je končno sprejela zaupnica vladi s 372 glasovi proti 9.___ Uesfi iz ¥A Grška zbornica. ATENE, 12. (Agence d'Athenes). — Zbornica se je po izjavah ministrskega predsednika Zaimisa in Venizelosa odgodila do prihodnjega ponedeljka. Vtis vladne izjave v Italiji. MILAN, 13. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča, da je na politične kroge v Rimu napravila izjava grškega ministrskega predsednika Zaimisa vtisk, da bi Grška šele tedaj posegla vmes proti Bolgarski, ko bi se videla ogrožena po Bolgarski. Zdi se tudi, ta tajen grško-bolgarski dogovor ni nemogoč. Izkrcanje v Solunu. PARIZ. 13. (Kor.) Listi javljajo iz Aten: Nove angleške čete so 11. oktobra dospele v Solun. — »Journal« javlja iz Soluna: Ukrenilo se je vse potrebno proti sovražnim podvodnikom. Zgradili so veliko število barak za shrambo materijala. Doslej ni bilo pri izkrcavanjih nobene nesreče Razpoloženje srbskega prebivalstva je pesimistično. Potniki iz Niša pripovedujejo, da so bombe tamkaj napravile veliko škode. Nad Solunom je bilo 12. oktobra proglašeno obsedno stanje. Masaryk na londonski univerzi. LONDON, 12. (Kor.) Kings Collegs na londonskem vseučilišču je sklenil ustanoviti stolico za slovanske študije in je poklical kot učitelja bivšega praškega profesorja Masarvka. Kronski kurz. DUNAJ, 13. (Kor.) — Preračunjevalni kurz za plačila v Švico potom poštne hranilnice se do preklica določa na 100 frankov — 125 kron, za plačila v Nemčijo pa 100 mark — 138 kron. Pred ueilKimi Mhi na SaiKsnu. Vsakdo ima zavest, da smo na predvečeru velikih dogodkov na Balkanu, ki jiin posledice ne bodo delovale samo na bodočo strukturo tega polotoka, marveč prinesejo tudi novo državno-politično raz-vrščenje ostale Evrope. Kot uvod tem velikim dogodkom se že razvija balkanska ofenziva centralnih vlasti. Po vseh poročilih, ki nam prihajajo, moramo sklepati, da napredovanje avstrijskih in nemških čet uspešno napreduje. Na vsej fronti so te čete prekoračile reke. Ali pomenjalo bi varati same sebe, ako bi si domnevali, da bo to napredovanje lahek posel. V prvo se priznava v obče — tudi od nje nasprotnikov — da je Srbija militarično izvrstno organizovana, da je Srb dober in hraber vojak; a v drugo, da so — kar posebno težko pada na tehtnico — terenske razmere jako u-godne za obrambo; in da so slednjič, Srbi dobro porabili večmesečen odmor za organizacijo odpora. Dogradili so mnogo o-brambnih linij, ki jih bodo branili z obupno žilavost jo. Nil, kraj vsega tega je splošno mnenje, da izborno vodjene in hrabre čete centralnih vlasti premagajo vse težave in ovire in da to — kakor se sodi — zadnje dejanje v tej krvavi d ranu konča zmagoslavno za združeni nemški in avstrijski vojski, ki potem, združeni z bolgarsko vojsko, pridete v stik s turška vojsko in odločite igro. Stran FT. .ttflftUM* Stev. 2K0. V Trsta, dne 15. oktobra 1915. Ali ta borba bo ogromna, gigantska, ker bo sodelovala v njej malo ne vsa Evropa. Nastop tega dejstva je napovedal ruski ultimatum Bolgarski. Iz Petrograda poročajo tudi, da je ruska vlada že odredila blokado bolgarskih pristanišč job Črnem morju ter da je zapadni del Črnega morja proglasila za vojno območje. Dozorevanje dogodkov je tudi v Italiji izzvalo gibanje, živahne diskusije in — potovanja gospoda Salandra. Italijanski ministrski predsednik je baje odpotoval v glavni stan, li kralju, a italijanski listi so uverjeni. da pogovor bo veljal obliki in načinu sodelovanja Italije v baikanski vojni. »Secolo« meni celo, da že to potovanje Sa lan dre prinese odločitev. Ta list poživlja četverosporazum, naj ne ostavi Srbije na cedilu, ter straši celo, da bi mogle skoro slediti mirovne ponudbe Srbiji. Od centralnih vlasti misli seveda. Seveda niso ne vsi politični faktorji in tudi ne vsi listi v Italiji za oboroženo sodelovanje Italije na balkanskem bojišču. Mnogi imajo tež! e pomisleke proti sodelovanju Italije. In to že z ozirom na dosedanji ne ravno vspodbudljivi potek vojne proti Avstriji; in mej temi menda ni najzadneji gospod groi in — meteorolog Cadorna. Na aktivno sodelovanje Italije bi kazala vest, da se je te dni nekaj srbskih častnikov mudilo v italijanskem glavnem stanu. Sicer pa so Italijani srečno doveli do tega, da svet ne jemlje posebno tragično njihovih napovedi, pa naj še tako grozilno gubančijo lice. Večje pozornosti ra zahtevajo včerajšnje vesti o izjavah v grški zbornici. Mi smo vedno trdili, da bi centralni vlasti grešili, ako bi preveč zaupali grškemu vremenu. V tem našein uverjeniu nas pod-kreplja tudi izjava grškega ministrskega predsednika Zaimisa. Rekel je, da Grška tudi sedaj opira svojo politiko na tiste temelje, na katerih je slonela od začetka vojne! Torej tudi na tiste, na katerih je zidal — Venizelos?! Urška da hoče varovati svoje življenske koristi, da bo vstrajala pri oboroženi nevtralnosti in da bo svoje postopanje uravnavala po dogodkih. Ni ene besede nismo čuli torej, da lioče Grška revidirati svojo politiko iz Venizelosovih časov! Ostanemo pri dosedanjih smereh — to je bilo vse, kar je povedal Zaimis. Ni veliko in vendar — veliko. ker se je težko ubraniti utiša, da hoče tudi Zaimis ohraniti vrata odprta do — četverosporazuma. Ne zahtevamo, naj bi se to, kar pravimo, smatralo kot gotovo dejstvo. Ali to je gotovo, da izjava, ki jo je padala grška vlada, ni povsem zadovoljiva za centralni vlasti. Zato je želeti, da bi naša diplomacija z bistrim očesom easledovala zvite poti grške vlade, da ne bi prišlo iz Aten kako neprijetno presenečenje. Saj mora vzbujati sume in dvome že dejstvo, da nam brzojavka korespon-denčnega biro-a ni nič sporočila o kaki izjavi Zaimisa o — namerah grške vlade proti eventualnemu nadaljnemu izkrcava-nju eintentnih čet na grškem teritoriju! Mm politične vesti. Ne morejo mirovati! Iz čeških listov posnemljerno, da so imeli te dni nemški radikalci na Češkem svoje posvetovanje. Med glavnimi točkami dnevnega reda ie bilo: posvetovanje o splošnem političnem položaju in s tem v zvezi ostra kritika, ker da se znana naredba železniškega ministrstva ne izvršuje. Mi bi tem sr-boritežem — ki niti v sedanjih resnih časih ne morejo drugače, nego da drezajo in drezajo v lahko razumljive, ker naravne občutljivosti drugih narodov — radi odgovorili, kakor pač treba. Ali razmere so sedaj take, da že moramo vzeti vode v usta. Toliko pa nam 60 morda dovoljeno povedati, da imamo informacije, da je ravno glede umestnosti omenjene naredbe železniškega ministrstva v zelo visokih krogih — različnih sodb!! Sicer pa bomo lažje umeli to srboritost v sedanjih časih, ako vemo, da je gori rečene-mu posvetovanju predsedoval — znani WoJf. Tudi ta — volk menjuje dlako, ako to njemu kaže, ali ne menjuje svoje naravi, vsled katere je že davno postal — slaven! - . i^m Poljski jezik v Mezijl obvezen, Slezijski listi poročajo, da je deželni šolski svet izdal naredbo, s katero se na srednjih šolah v Bielicu z letošnjim letom uvaja poljski jezik Aprovizacijske stvori. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski $pi«U Xavier d« Montćpis Globoke brazde, s katerimi je bilo pokrito to olimpijsko čelo, niso bile nikakor posledica starosti, temveč razuzdanosti. Oči je obdajal umazanosiv obroč, da se je rdečica obrvi kazala še bolj razločno, trepalnice so bile redke, gube okoli ust so spominjale na sirovo, skoraj živalsko po-hotnost, končno je vse lice, ki je bilo v popolni neskladnosti s potezami, jasno kazalo prostaštvo, greh in brutalnost. Ta človek je moral biti star kakih petinštirideset do petdeset let, toda zdel se je starejši. Poznamo ga že, vsaj njegovo ime smo že čuli in tudi slišali smo že, kako so sodili ljudje njegov značaj in njegovo vedenje. Imenoval se je Pavel Aubry. Njegov / S sodelovanjem ravnatelja c. kr. javnih skladišč, dr. Mattheuscheta, se je posrečilo cesarskemu komisarju dobiti za poizku-šnjo v naše mesto na račun občine vagon svežega mesa * . Meso, ki je dospelo semkaj včeraj, so preiskali občinski živinozdravniki in organi tržnega nadzor-ništva ter se je z zadovoljstvom moglo konstatirati, da je kakovost mesa absolutno najboljša in da je ohranjena kar najbolje. Ker se more tako meso še sveže dati v porabo in torej ni treba, da bi šele zmr-zovalo, je gospod namestnik, po posredovanju cesarskega komisarja, dovolil prodajo tega mesa v raznih mestnih mesnicah popolnoma izjemno, že danes popoldne, dasiravno je petek. Z ozirom na boljšo kakovost in velike prevozne stroške so bile prodajne cene določene tako-le: prednji deli s priklado K 5.12 kg, zadnji » » » K 5.68 kg. Po uspehu tega poizkusa bo odvisna morebitna nadaljna naročba mesa s strani občine. Trst, 15. oktobra 1915. MESTNI MAGISTRAT. o * * Peki, jestv inčarji, gostilničarji in drugi prodajalci kruha in moke morajo v netijo ali ponedeljek (17. ali 18. oktobra) izročiti odrezke krušnih izkaznic prvega tedna (zelene barve) ter enodnevnih izkaznic pristojni krušni komisiji. Odrezki se morajo izročati v zaprtih zavitkih, ki se dobivajo od danes dalje pri krušnih komisijah. • • • Na prodajališču aprovizacijske komisije v ulici Parini je nastala včeraj popol- posel je bil, da je po ateljejih sedeval kot model. V lopovskem svetu je imel ime Leornda in je bil pod tem priimkom ali pridevkom splošno znan. Možak, ki mu je sedel nasproti, je bil približno iste starosti. Lase je imel sive — nekdaj so bili rdeči — njegovo jnršavo lice pa je bilo prostaški in zoprno grdo. Škileči pogled ni nikdar miroval in zdelo se je, kakor da se boji, da bi obstal na človeku ali na čem drugem. V svoji obleki je očividno kazal najslabši okus. Njegovo v.edenje je bilo vedenje ^barrierskega plemiča« ali onih ljudi, za katere naš jezik nima imena in ki, še pro-palejši kot prostitutke, žive od sramotnega zaslužka prostitucije, kot katere viteški pokrovitelji se kažejo. Nosil je široke, olivnato zelene hlače, poljski jopič, telovnik iz svetlomodrega kašmira, v katerega so bili uvezeni pa-! Imni listi oranžaste barve. Masten klobuk ; mu je drzno čepel na desnem ušesu, da ga 1 mu je skoraj pokrival popolnoma. Na levi kot obvezen predmet. Pouk se bo vršil dva i krat na teden, začenši z drugim razredom.' Zaustavljen slovaški list — „Slovenski Dennik", edini slovaški list, ki izhaja v Budimpešti, je ogrska vlada zaustavila. O vzrt>-kili te] ojsiri odredbi se nič ne poroča. Pismo grško-katoiiškega škofa na O-grskem. Grško-katoliški škof v Eperjesu je izdal duhovnikom in učiteljem svoje škofije pismo, v katerem pravi, da. želi, da se iz dosedanje prakse izbriše vse, kar daja povoda raznemu hujskanju p^oii zvestobi do madjarske domovine. Duševna kultura naroda se mora prebllžati madjarski narodni kulturi. V svesti si svoje dolžnosti, da vodi dušeino življenje naroda, ki živi v moji škofiji, kakor tudi pravic, ki jih vršim nad šolami, odločil sem, da pouk materinega jezika v šoli uredim tako, da bo odgovarjalo pedagoškim zahtevani in da ob enem obvarujem ljudstvo pred hujskanjem, ki ogroža\a življenska vprašanja ra oda. Poslanica določa, da se v šolah sme ma-terni malo ruski jezik rabiti samo v toliko, kolikor je potrebna, da učenec razume madjarsko predavanje. Nadalje se določa, da se v šoli ne uči cirilica, ampak latinica, ker je dosedanja praksa dokazala, da je učenje cirilice nepotrebno delo. Z opu-ščenjem cirilice se narod še bolj približa madjarski kulturi, a hujskačem bo izbito iz rok orožje, s katerim bi hoteli odvrniti ljudstvo od zvestobe kralju in madjarski domovini. — Mi smo — odkr to bodi povedano — zastrmeli% ko smo pričitaJi to — pastirsko pismo, ker po mnenju pisca, je duševna potreba ljudstva — madjarizacija. Pa moramo tudi dvomiti, je-li to v bodočem interesu skupne monarhije, da se preko vse mere ojači — madjarska kultura 1 O postopanju z ujetniki v sovražnih državah se širijo navadno najrazličneie vesti, ki bi, ako bi bile vse resnične, pričale o podivjanosti v nasprotju z vsako človeško kulturo, civilizacijo in humanostjo. Na srečo pa ni vse tako črno, kakor nam slika ali tendenca ali pa — bujna fantazija. \ eies je že kaj resničnega, ali mnogo-kaj gotovo pretiranega, ali pa direktno neresničnega. Tako so se širile take vznemirljive vesti o postopanju z nemškimi ujetniki na Japonskem. Sedaj pa čitamo v .»Frankfurter Zeitung«, da je odbor za nemške vojne ujetnike v Frankobrodu ob M. poizvedoval o stvari in je doznal, da se z nemškimi vojnimi ujetniki v obče dobro postopa, da oblasti na Japonskem kažejo najboljo voljo ter da treba posamične slučaje pisati le na račun nespretnosti iri samovlastnosti podrejenih organov. To konstatacijo imejmo pred očmi, kadar čitamo kake grozomorne vesti o postopanju z vojnimi ujetniki, in tolaži naj nas vera, da čut človečanstva ni še izumrl v ljudeh. Cutstven človek bo videl pač v sovražniku sovražnika, ali pri tem tudi — sočloveka. Domifte vest!. Patrijotična zbiralnica kovin se ponovno obrača na vse one, ki imajo neupo-rabljane predmete iz bakra ali medi, ali ki jih lahko pogrešajo, s ponovno prošnjo, da te predmete dajo v namene, ki že zdavnaj niso neznani prebivalstvu. Še potrebujemo, pravi poziv, municije, še potrebujemo orožja za napad in obrambo, še potrebujemo sredstev, da bogato in hvaležno poskrbimo za naše invalide. Kdor noče prodati, naj daruje. Po vseh krajih monarhije za prvotno zbirko sestavljeni krajevni odbori sprejemajo vsi še prihajajoče darove in jih dovedejo njihovemu namenu. Avstrijsko-osrska jadranska obal. Dr. Robert Krebs, profesor na Dunaju, je predaval nedavno v seji družbe »Berliner Gesellschaft fiir Erdkunde« o avstrijskih obmejnih deželah. Pojasnjeval je med drugim etnografsko sliko, ki jo kažejo ljudstva na ozemlju Hrvatske, Istre in dalmatinskem obrežju. Prišel je do uverjenja, da je tu, na vzhodni obali Adrije, romanski živelj v veliko skromneji meri zastopan, nego da se splošno sodi in kakor bi hoteli trditi Italijani. Posebno zadnji čas se je ta element skrčil vsled gospodarskih preobrazb. Upadanje italijanstva gre roka v roki z naraščanjem slovanskega živ-lja, ki na deželi zadobiva na prostoru in ki tudi v mestih tvori spodnjo plast prebivalstva. Važno je za centralni vlasti, da razun teh najbližjih sosedov tudi drugi narodi srednje Evrope, posebno Nemci, pridobijo na vzhodu na obrežju. Nemški element si je že pridobil trdne pozicije v trgovstvu, industriji in prometu. S tem zadobiva — je zaključil profesor Krebs — že po naravi utrjena morska meja tudi za bodočnost polno opravičenje. Pekovskim mojstrom na znanje. — Radi važnega in nujnega poročila vabi Tržaška pekovska zadruga svoje zadružnike, oziroma njih namestnike, da se zglase v zadružnem uradu, ulica Acquedotto št. 15, danes, v petek, 15. t. m. od 9 do 12 pred-poldnc ali od 3 do 5 popoldne. Dalmatinski deželni šolski svet se v bližnjih dneh zopet povrne v Zadar. Potovanje na Bolgarsko. Bolgarska kr. vlada je odredila, da morajo do nadaljnega biti potni listi inozemcev opremljeni s fotografijami potnikov ter vidirani po kakem bolgarskem poslaništvu, oziroma bolgarskem kenzulatu. Begunci iz Istre. Glasom došlih informacij bo naše iz Istre evakuirano ljudstvo premeščeno iz Ogrske v Avstrijo. Mnogo jih je že na Štajerskem in Gor. Avstrijskem. Kar se tiče perila, obuvala in obleke, poskrbi vse vlada, ki hoče storiti vse" možno, da bo* ljudstvu čim bolje. Podpisi na III. vojno posojilo (V. izkaz). Likvidacijska blagajna za terminske kupčije s kavo K 200.000; Maestro £ Ferrazzutti K 2O.0C0; Le dovik SnVsland K 10.000; Facnues Salon K 5009; dr. Joahim pl. Zencovicb, c kr. notar K 50JO; „Fia Fondazione Scaramanga" K 100.000;generalno ravnateljstvo javne dobrodelnosti K 60.000; uslužbenci ubožnice in poboljševalnice K 6.300; L. Stuparicli K 1000; O. Perotti R 2C0; S. S. Kr-zentowski K 5000; Franc Scapin K 2000; Anton Vonk K 10.000; Edvard Pick K 5000; Rihard Fick _______________ parop._ —----- K 100.000; Em. Millos&o»ich K 10.< 00; Annand Fitz K 2003; Anton Quintavalle K 6000; inž. Ivan Hiichl K 15.000; kap. Ernest Camus K 3000; tvrdka An t. Di Demetrio K 10.000; paro, lovna družb* „Istria-Trieste" K 10.000; dr. Rihard Te-vini K 10.000; Josip Janezi ch K 30.000; Hngon G6tzl K 5000; Lidija Fortunato K 5000; Roger Schultz A C. naslednik K 5000; Harry Goetzl K 5000; Ruggero Rodrigues do Gosta K 5000; Emil Moller K IOjOOO ; Salomon S. Levi K 10.00U: Avgust Filippi K 1000; F. Volpicfc K 10.000. Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, posnemamo po drugih listih: Danes, ▼ petek, 15. oktobra, od 9 dop. do 3 pop., se bodo ▼ mestni zastavljalnici prodajale oa dražbi .dragocenosti", zastavljene meseca marca 1. 1»14. na zelene listke serije 135 in sicer od iL 218.900 do 6L 220.100; popoldne pa „nedragoceni* predmeti, sastavljeni meseca junija L 1914. na zelene listke sei^e 135 in sicer od št. 45.000 do št. 47 000. strani mu je gledal izpod klobuka šop las, zasvedran kakor odčepnik. Cez kolena je imel pogrnjen robec. Prstan iz medi, z velikim, ponarejenim de-mantom, se mu je lesketal na prstancu leve roke, s katero je držal pipo. Imenoval se je Adolf Galimand. V času svoje viharne mladosti se je preživljal s pošteno prodajo varnostnih verižic in oddajanjem protiznamk ob vratih gledališča »de 1' Ambigu-Comique«. Toda časi so se izpremenili. Odtlej je znal najti druga eksistenčna sredstva, ki so mu dovoljevala mirno in brezskrbno življenje v razkošju in razuzdanosti. V kratkem izvemo, kaka so bila ta njegova življenjska sredstva. Toda poslušajmo sedaj! — Ej, kaj pa ti je vendar, ubogi moj Le-onida, — je rekel Adolf in trčil s kozarcem ob prijateljevega, — el, kaj pa ti je vendar? Zdi se mi skoraj, da nisi popolnoma srečen? Papiga jo je kavsnila. Včeraj zjutraj ob desetih Je prihitela na zdravniško postajo 63letna Antonija vdova Molinarjeva. Ženica je imela desno roko krvavo. Povedala je, da je božala neko papigo, a ta se je njenega božanja naveličala ter jo je kavsnila in jo ranila do krvi. Zdravnik jI je podelil slučaju primerno pomo\ Pazite na otroke! 3Ietni Karel Tedesco, ki stanuje z roditelji v Rocolu št. 253, je včeraj popoldne ob polištirili splezal na neko drevo, s katerega je pa padel in se pri tem precej pobil po desnem licu. Mati ga je nesla na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral in obvezal rano. — Istotako je ob dveh včeraj popoldne prinesla na zdravniško postajo svojega tri-inpolletnega Pepčka Antonija Micheluzzijeva, ki stanuje v ulici del Molin grande št. 11. Pepček je bil splezal na nek zid, a tudi on je cepnil z zida na tla ter se pri tem rauil, in sicer precej težko na spodnjo ustnico. — Tudi njemu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. Darovi. Za vojske na primorskem bojišču so ob priliki v ta namen prirejene veselice nabrala barkr-vljan-ska dekleta K 312-;0. Denar se je izročil nabiralnemu odbora. K temu znesku je še dedal potem tržaški š»of mnsgr dr. K ari in K 10. Dat ovi, došli čes. kom sarju. V počastitev spomina pokojne Neže Zonta Marij in Ferdinand* Kanber K 30 v korist sklada za brezposelne. V počastitev spomina Josipine Oblasser pl. Brucker Albano in Henrijeta Oblasser K 50 in družina kapitana Janitt'ja K 50 v korist Rdečega križa. Lastnica hotel-restavranta »Alla Citta di Parenzo" v znak protesta proti nekemu članku v „JLav oratoru" od dne 12. oktobra K 20 za vojake na bojišču. Pridružuje so temu protestu, uslužbenci imenovanega restavranta po gospej Mariji Prascbarjevi v isti namen K 8. Cene raznih živi! o Trstu. (Dne 14, oktobra 1915.) Moka bela ... -.........K 0*78 kg Sladkor..............K 1— kg Meso (goveje) »prednji deli ... K 4 32, 5*62 kg zadnji „ K . . . * 32, 6— kg Meso telečje.........K 520 Ao 8 — kg Meso .................K 3 20 do 3 60 k:* Vampi ......•••••••••.K 2*— kg Slanina fsoljena) ••••••...K — kg Gniat, kuhana .•••••••••••K 10.— kg Grjat sirova K 12-— kg Srinjina pokajena (rebra) . . K 7'30 do 7-60 kg Maslo sirovo .....•••••• K fi-40 kg Mast svinjska) .....••••.. K 6-— kg Sir (ementalski) ......... ..K 5 40 kg Kokoši ... .........K 6-— 7-5o kg PiiSanci........ • K 3'— do 4-50 kg Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena •••••«••• l"-'8 kg Testenina..........•••...K 132 Riž................ .K 2— kg Fižol K 1'28 kg Bob...............».K 1-60 kg Zelje (sladko) ♦...•...•••• 24,32, kg Zelje (kislo) 84, kg Kisla rapi^ ..••••••••• —•56, —•— kg Sladka rt?j»f>i ••••••..•.••.•K — Ječmen ...•..»»•.•••••• K--S0 Fižol (stročji) vinarjev • 32 48 kg Kromp'r*) „ ....... -32, 40 kg Paradižniki » 4 ••••••. 64. 72 kg Radič „ , , , . .4 do 10 merica Salata. . ..... 10 do 12 glava Zeleno „ ........ 6, 10 glava Česen m # ..... 12, 20 glava Čebula * ....... K 8 ', 88, kg Jajca » ......20,24 komad Buče » •••••• 4, 6 komad Pesa B ••••• 4 do 6 komad Malancane » ...... 0, 10 komad Kumaro m . .... 6 do 10 komad Mleko „ .......56, 60 liter Olj o ...... K 4 — liter HALI OGLASI. Dlfljl kostanj ceni. — SltfadiSče Boccaccio štev. 20. 523 RffAffff fO ^ vagonov ogrske čebule MACCO riUUU MS po,K 73 kvintal na debelo in po K 75 na drobno. Špeb, mast, salam, šir, čokolada in druge jestvine. Skladišče Via Chiozza 7. 329 nvMrfa« lesena baraka po nizki ceni Pri- rilfult it pravna za prodajo na vsakem kraju, ker se lahko sestavi v kose. Pojasnila pri rKon-sumnem društvu v Rojanu. 530 VutiIm iihIha K 7 kg. Pavlovič, Via Vasari tvugim uoino št 19°_ 6.x> TfČAlier dnevno novo in rabljeno volno I13UV&I po konkurenčni in visoki ceni. Prinest ali pisati DEBIASIO, ul. Chiozza št. 34. 5i0 tlemlzna lanolKa t š> & po povzetju A. OSET p. Gužtanj Koroško Razpošilja se tudi vino, jabolćnik, suhe češplje in novo zdravilno vodo „Silva vrclcc". 505 I Umetni zobje f I z In brez čeUustJ, zlate Krons in obrotikl ~ i VILJEM TUSCHER ♦ konces. zobotehnik TRST, ul. Caszrma št. 13, ll. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. x ♦ : ♦ ♦ j Šampanjec vsake vrste, pristen izolski peneči ali dezertni refošk, peneči ali dezertni mo-škat, istrski in dalmatinski tropinovec, slivovic, istrska in dalmatinska vina, vermouth, maršala, konjak in rum v^e pripravljeno in po nizki ceni prodaja J. PARČ1NA slovenska tvrdka, ex kavarna Goldoni, Trst. *) Popoldce, kasao, se je krompir prodajal po 16 vin. kg. Vesti iz M!!;?, Sežana. — Splošni uspeh nabiranja darov za ranjence v pol. okr. sežanskem na ranjencev dan v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja je sledeč: 1. V občini Sežana K 730*96, dalje 3000 cigaret, 12 steklenic ribeza, 2 piščeti in 95 jajc, 2. v občini Komen K 402-32, 3. v občini Štanjel K 27340, 4. v občini Nabrezina K 230, 5. v občini Dutovlje K 57 70, 6. v občini Kobjaglava K 54 83, 7. v občini Štor.e K 100, 8. v občini Štjak K 126 60, 9. v občini Povir K 121 33, 10. v občini Veliki Repen K 148 80, 11. v občini Skopo K 133*20, 12. v občini Tomaj K 235*12, 13. v občini Slivno K 52*54, 13. v občini Šempolaj K 59*82, 14. v občini Pliskovica K 94 91, 15. v občini Mavhinje K 547, 16. v občini Gabrovica K 35 70, 17. v občini Škrbina K. 23-80, 18. v občini Berje K 56 44, 19. v občini Velikidol K 57, 20. v občini Naklo K 200-25, 21. v občini Kopriva K 204 50, 22. v občini Zgonik K 40, 23. v občini Gor-jansko K 50, 24. v občini Avber K 75"20. Skup&j torej K 4111*41, dalje 3800 cigaret, 12 steklenic ribeza, 2 piščeti in 95 jajc. — Prip. uredništva. — Zaradi ozkega - prostora v našem listu nismo mogli priobčiti popolnega seznama vseh darovalcev; zato smo priobčili le skupne svote v posameznih občinah nabranih darov. Naj nam torej oproste darovalci. PODRUŽNICA nn v TRSTU sprejema popisovanja toliko v uradih na Dunaju VII Zollergasse 2 kakor tudi v sedežu v Trstu, Piazza Nuova 2 za III. 511 austrijsko vojno posolilo, ki po emisijskem kurzu 93.60 z odbitkom t. j. po 93.10J/n prinaša 6V4o/0 letno, ter skrbi za povračilo najkasneje do 1. oktobra 1930. Podružnica gre na roko glede plačevanja in daje na željo vsako tozadevno pojasnilo. a TRS?, Carisrtia 39 Spe