Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeij in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki | The Krst Slovenic Daily in I the United States. 1 Issued every" except Sundayr and Holidays. telefon pisarne: 1279 rectos. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon pisarne: 1279 rector. no. 217. — štev. 217. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 15, 1906. — V SOBOTO, 15. KIMOVCA 1906. VO lume xiv. — LETNIK xiv. Na Ellis Islandu. Preiskava na otoku. na newyorskem naselni-škem otoku bodo razne deli; poslopja spremeni li. V Washingtonu baje niso zadovoljni s komisarjem Watchornom. negotovost. Na na-di;iškem otoku Kllis Islandu v newyorskej Iuki opažati je dan za dnevom vet-jo negotovost. James B. Reynold-, iteri je intimen prijatelj predsednika Koosevelta, kteri mu je svoječasno naročil preiskati chicaške klavnice. dobil je nalog, tla sedaj izvrši jfdnako preiskavo na Ellis Islandu. Včeraj se je zopet mudil na Ellis Islandu in vsakdo je -edaj radoveden, kako poročilo bode j>osIaI v Washington. I{eyn.-.lali v "Washington razne pritožbe in tako Rev-nold.-ovo zatrjevanje najbrže ni po-j vsem resnično. easop -ili -o i/šli ya- razni članki, ktere je smatrati kot pritožbe proti sedat ;, j upravi otoka. Razoroženje Angleške. K i jt zborovala v- Londonu mednarodna mirovna konferenca, so poročali Angleži, da mi omejili svoj načrt 0 /gradili novih vojnih ladij in da zniža ■» -vojo armado za 20.000 mož. In jim je vrjel. A {»opolnoma na tihem so pa /mirovali v Londonu tudi zast o; >!:■;.;! amrieski't kolonij. ki so razpravljali, kako naj »e udeleže koloniji' < iirambe anjrleške ddrave i» Angleške -aine |>o »amostojnih kolo-rijalr.ih armadah in mornaricah. Avstralija - je jirva odzvala in »e vrši v kratkem avstralska konferenca, ki -ki«-; a. k t era avstralska pristanišča nt rde in kako močne jx»sade naj dobe. nadalj.- <• .bmači avstralski mornarici 1 i: | i o stroških za organizacijo. Za-čft >Ti.M at'era vajo ustatioviti samo-st«-. •■ :iv-f ra--k<» br«.dovje treh križan-. ši-stnajst torpednih ruSileev in p--. . . lov,:. Avurralska delavska -tra . :a tudi želi splošno vojaško • lol/ii Na ta način Iročejo pomnožiti aim mo.'* tako. da lx>do morale skrbeti kolonije same za obrambo. — Donajska policijo pom nože za štiri urad ice in 170 mož. Duttajs :a policija ima sedaj 15440 mož, ia konjih pa 200. Policijskih agentov (detektivov) je pa (»00. Mad j ar sk: jezik v praških občinskih so1 ah. K- ...r !«.i\*'ajo iz Prag:. >•• v s prejme r seilanjem š> l-k rn letu v učni MČrt • beiriskih - 1 madjarski jezik. poduoljiy slučaj. Mr. John Nochta. 100., 1. ulica v Charferoi, I'a.. nas je naprosil, da objavimo naslednji podneni slučaj njegove lastne izkušnje. "Star sem 54 let in moram preživljati rodbino s težkim delom. Devet mesecev sem čutil v želodcu velike boleeiwe, tako nisem zamogel niti delati, niti hoditi. sedeti in spati. Ni jedno zdravilo ni ni pomagalo. Dobri sosedje »o mi svetovali,, da poskusim Trinerjevo a-meriško grenko vino in sedaj potrjujem, da sta zadostovali dve steklenici •a dosego zdravja. Dober tek se mi je so pet povrnil, želodec je zopet pričel delovati in kmalo sem bil sposoben za delo." Ta slučaj je podnčljiv, kajti Mr Nochta bi se lahko izognil vsem m trpljenju, ako bi rabil Trinerjevo a-■ grenko vino, ko so se pojavili prvi znaki bolezni. Ljudje bledih in rumenkastih lic, bokhni in oni, ki nimajo teka ter ne morejo spati, naj nemudoma rabijo Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero oč-isti njihovo kri in okrepi vse organe. V lekarnah. Jos. Triner. 799 So. Ashland Ave. Chicago, m. Chicaški puli in tamošnja policija. KAKO JE MOGOČE POSTATI V CHICAGU, ILL., POLICIJSKI INŠPEKTOR. Policaj Mahoney je moral po naročilu kapitana oropati trgovino z dragulji. POLICIJSKI ZLOČIN. -o- Chicago, 111., 14. sept. Komisija mestne ci/ilne službe zas.išala je danes priče v tožbi policijskega šefa Collinsa proti policijskemu inšj>ek-torju Patrick J. Lavinu. Slednji je obdolžeu, «la je za časa svojega služ-hovanja pospeševal zločine. 0 lavna priča proti Levinu je bil Patrick Mahoney, kteri je pod toženim služi.1 kot policaj. On je bil z Levinovim bratom, kteri je bil policijski narednik, intimen prijatelj. Patrick .1. La v in ira je nt gnezdo izprazniti in ta Šala bi !>i!:i za-me vredna >"VJ(ll>. Plen damo p. tem lahko nazja. kakor bi ga mi i- bili." Mahi i: v je |-otem prijxivedovai, da se je temu [x»ziti odzval Ln se - Tom Barryjein in James C arkoht l.'uovoril, da bodo imenovan.» prodi-l.ihiico i ropali. Nat > s^ iz prodajal-iii-e vzeli ve'- zaboj." kov zlatnine. Delt. klet e ga s: • dobili, -o -i p.; lica j ir. v -a rji medsebojno razdelili, dočitn ■ il ragulje Mirili. Z'atarju s » pri razpravi vrnili dia-'je. toda za $1400 s> si jih pridržali. Izpovedi prič proti Lavinu bodo trajale več dni. -o- Zlodej v kleti. A* neki vasi na moravsko-šlezijski i r: e j i zgodil se je nedavno zanimiv ' , slučaj. V neki koči je nastal v kleti • .nenavaden šum iti ropot. Prebivalci >•> bili vsi prestrašeni, da si dolgo ni i upal krišel " zlodej' '-pes na }>odstr< šje. se udri v klet in napravi! toliko straha. Trgovina otoka Puerto Rico. Washington, 14. sept. Oddelek za trgovino in delo naznanja, da je znašala trgovina med Z jed. državami in otokom Puerto Rico 1. 1906 devetnajst milijonov dolarjev, ali devetkrat toliko, kakor tekom j>etih let pred L 1898. Vrednost blaga, kterega -j. leta 1900 izvozili iz Puerto liieo v ZjeS. države, je osemkrat tolika, kakor je bila 1. 3898 in dvakrat tolika, kakor r kteremkoli letu za časa španskega gospodstva. Največ se je izvozilo sladkorja in tobaka. Praski minister za poljedelstvo ne •dstopi. Kakor javljajo iz Berolina iz zanesljivega vira, ne odstopi Podbielski, minister za poljedelstvo, ki je bil zapleten v nemške kolonijske škandale, ker se je nasprotstvo med njim in dr-/avnim kanelerjem poravnalo. rmrmm za brzoparnik dabiš za II\1J 1 kterodru^boho^,iaj' * ceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju. ioq Greenwich Str-., New York, zate ^.i. s-r cii-r tja m^s obrt)** Revolucija na Gubi. j Taft v Havano. POLOŽAJ NA CTJBI SE JE ZA VLADO TAKO POSLABŠAL, DA POTUJE NAŠ VOJNI TAJNIK V HAVANO. —o— Predsednik Palma je sklenil odstopiti, ker ve, da mora iti. - j KONCENTEACIJA VSTAŠEV. -o--i Oyster Bay, N. Y., 15. sept. Ura- ; doma se naznanja, da odpotuje vojni 1 tajnik Taft jutri rta Ctibo zajed no s pomožnim državnim tajnikom Robert Baconom. Iz Washington a potujeta direktno v Key West, Fla., in od tam z vojno ladijo v Havano. Havana, Cuba, 15. sept. Predsednik Estrada Palma je priredil vse potrebno, da bode za mogel bežati na kriiarko Denver, ako napadejo vstaši glav.no mesto Havana. Križanka je vsidrana ob vznožju ulice O'Reilly, par korakov daleč od vladine pa.ače. Brzustrelni tojx>vi na križarki so pripravljeni za obramlxi predsednika. Palma namerava odstopiti, za kar so ote in ve o tem več nego drugi lovalui ljudje. ('a(K)te bi že davno rad listal predsednik ali pa governer ix>d vvashing-tonsko vlado. Ko je bil deček, je pa sel krave in j« priS« v svet brez šolske vzgoje. Še le v Havani je pričel obiskovati šolo in kasneje vseuei-liŠee. Ako prevzame on predsedni-;tvo. potem se l>t>de najbrže združil , vstaši in — vstaja bode končana. New Orleans, La.. 15. sept. Top-ničarji v Fort 3t. Philip in v dack-so dobili povelje pripraviti se na odhod. Havana, Cit!ba. 14. sept. Izkrcanje ameriških mornarjev v tukajšnjem mestu obudilo j« * Ilavani mnenje, da wasiiingtootfka vlada ne namerava le čuvati koristi tu naseljenih državljanov Zjedinjenih držav, temveč da hoče tudi predsednika Palma varovati pred vstaši. Tu krožijo vi-'t i. da so prikriti vstaši v Havani nameravali mesto na raznih ikra jih zažgati in i>o-ttan pleniti. Tudi se zatrjuje, da je mnoifo vstaškili č«t na potu proti mestu. — Poveljnik križarke Colwell je bii nekoliko izneuaden, ko je zvečer izvedel, da mora svoje možtvo ]>ozvaii i/, llavan* *aaaf ml ladijo. On trdi, da je ranmi Mtot kako.r «o okoliščine zahtevale, v kar je tudi pooblaščen. V ostalem j« p* položaj za eubarasko vlado tako kritičen, da je biio izkrcanje opravičeno in sam predsednik Palma mu je natrdil. da njegova vlada sedaj ne raor« ničesar storiti v prid varstva ikoanitev7. Predsoilnik KV«ralne (vsfrašik«) stranke, Mkt&k fcvas. in vstaški iretieral I».tim ial Castillo sta jx»-slahv posebne^« •žl'- k poveljniku križarke DemT»r( kteremu £ta poslala jx>nudbo, da m a svojimi vstaši uda- r sta, ako jima aateriška vlada jamči, da se ju bode praviino sodilo. O tem predloyu j« Zjedinjenih dr- žav tahoj qpfeadtt predsedniku ia slednjega t« 4» MMUknilo razveselilo. Generad SiMMv poveljnik vstašev v j)okrajini Santa Clara, naznanja s posebno izjavo, da si veČina euban- 1 skega l.jiuistv* želi posredovanja ameriške fi*)i »tvar, ia ktero se gre, je zgolj eubanska, ker se gre za ustavne pravice in svobodo ljudstva. Washington, 14. sept. Tukajšnja vlada je bila zolo ianenadena, ko je dobila poročilo o izkrcanju aaših mor- { narjev v Havani in je takoj braoja- ' vila poveljniku križanke Denver, naj takoj pozove mornarje nazaj na la- j dijo. Havana, 14. sept. Vse v&taške čete se sedaj zbirajo pri Bejuca.u in v kratkem je pričakovati napada na mesto. Vstaši so zasedli mesto Santiago de lats Vegas in pri Cienfuegos so razdejali poslopja in stroje slad-korjeve tovarne Hormiguero. Železniški promet je setlaj popolnoma ustavljen in vstaši so progo na mnogih mestih razdejali. Vstaši oblegajo mesto Cienfuegos od kopne strani. Tudi v Cieufuiegos so se izikrcali ameriški mornarji. Trdnjave so radi vednih napadov zelo poškodovane. V južnem delu pokrajine Santa Clara so priče.i vstaši s splošnim opu-stoševanjem. Vsa jx>slopja na dveh največjih sladkorjevih nasadih so včeraj požeali in sedaj prete mestu Santa Clara. Norfolk, Va., 14. sept. Križarke Newark, Taeoma in Cleveland so dobile povelje pripraviti se na jwt proti Cubi. Možtvo, ktero je imelo dopust, moralo se je nemudoma zopet ukrcati. Vse križarke se preskrbe s provijan-za dobo 6 mesecev. Philadelphia, Pa., 14. sept. Vs.ed ukaza iz Washingtona se pripravlja križarka Miimeapolis na pot proti Cubi in tudi križarka Tennessee je dabila tako povelje. Slednja vzame seboj razun |>olnoštevilnega možtva tudi 200 mornarienih vojakov. Havana. 14. sept. Položaj pričenja postajati resen in v okolici tukajšnjega mesta se b»>ji z vstaši m nože. Tovorni promet na zapadnej železnici so vstaši popidnoma ustavili in pošta |X)čiva i^1 vsej Cubi. Pino Guerra je svoje grožnje proti zapadnej železnici uresničil in ustavil vse vlake. Most pri Cabazaiju, 15 minut daleč i.d Havane. so vstaši požgali in danes so se vrnili trije vlaki, ki so odšli iz Havane, nazaj v me-sto. ker niso mogli dalje. Vse brzojavne zveze st> pretipane, tako železniške. kakor tudi vladine in Havana je popolnoma isolirana. Poročila prinašajo v mesto posebni jezdeci. Vodstvo zapadne železnice je na-prosi o za vojaško pomoč, toda vlada v to ni mogla privoliti, ker nima vojakov. Včeraj ni mogla dati nekej lokomotivi niti 23 moi spremstva. Vse vojake, kar jih ima vlada, sedaj v Havani potrebuje. Y,V,>.: 1 vstaši zasedli važno mesto Ciuines, pokrajina Havana. Tam se je vršil obupen boj, v k tereni je bila vlada tepena. 1/. Santa Clara se poroča, da so vstaški konjeniki zasedli ves okraj med Santa Clara in Cienfuegos. Ze-leznična zveza med obema mestama je -pretrgana. Tudi mesto Santa Cla-ra sti vstaši baje že zased i. Ko je prijdiila križanka Denver v Itiko, zbralo se je par tisoč- vstašev pri B«ju<*alu. par milj daleč- od Havane. Pričakovati je bilo napada na 'davno mesto, toda do tega ni pri-šlo. 1 Washington. 14. sept. Mornarični tajnik Bonaparte odpotoval je v Oyster Bay. da se |>osvetuje s predsednikom Rooseveltom o položaju na Cubi. Cubauski predsednik Palma je naprosi. vvashinii-tonsko vlado za pt>moč proti vstašem. -o—- \ Ljubosumnost pri vojnej mornarici, i Washington, 14. sept. Med mor- 1 -F narji oklopnic Louisiana in Conecti- ^ cut zavladala je velika ljubosumnost, v kajti prvi kakor tudi drugi hočejo pe- r ljati predsednika v Panamo. Da v4aia t ugodi idiema strankama, poslala bode 1 obe oklopnici v Panamo. Na jednej se bode peljal predsednik, na drngej pa v vojni tajnik Taft. v ......j Denarje v staro domoviao ytttljaa«: ca $ 20.50............ LOO kron, u $ 40.90 ............ 200 kren, tt $ 204.00............ 1000 krem, d ca $1026.00 ............ 5006 kren. 15 Po starina je všteta pri tek vsotah, n Bcma ae nakaaan« rsote pepolmeme d kplacajo bres vinarja odbitka. v; Kaše denarne po&iljatr* hjfciiji Ti c.kr. poitni hraailai erad t 11. le 12. ri ineh. Denarje nam poslati je aajprilič- CJ 4«je «ie $25.00 ▼ gotovini v pripereče-a»m *li registrovanem p.smm, večje zneske po Domestic Postal Mm«; )rder ali pa New York Bank Draft, v FRANK SAKSF.R, ^ i09 Greenwich Street, New Terk. lo U104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland. O v ; Knjige mesto bomb. Otvoritev vseučilišč. 1 RUSKI DIJAKI SO SKLENILI ZOPET PRIČETI S ŠTUDIJAMI PO VSEH UNIVERZAH. Car Nikolaj in njegova obitelj na zabavnem potovanju. UPORNI KMETJE. -o- Petrograd, 15. sept. Včeraj je na auli tukajšnjega vseučilišča zborovalo na tisoče dijakov, kteri so jednoglas-no sklenili s študijami zopet pričeti. Tem povodom so dijaki tudi burno nazdravili spominu obešene revoluci-jonarke Zeti ajde Konopljenkove. Stockholm, 15. sept. Iz Bjorko na Finskem se poroča, da je dospela tje-kaj carska ruska rodbina z yachto Standard in potem odpotovala v Vir-tanjemi. Yachto spremlja več vojnih ladij. Vilna, 15. sept. Orožniki, kteri so dobili nalo.e:, sedem kmetov v vasi Lu-konici aretovati, so se morali s kmeti bojevati. Prisiljeni so bili streljati in so ustrelili osem ter ranili 60 osob. Odesa, 15. sept. Radi raznih anarhističnih groženj so danes tukaj vojaške straže podvojili. Vsako noč se vrše po mestu hišne preiskave, ktere so pa večinoma brezuspešne. Varšava, 15. sept. Končno pride tukaj morda tudi do klanja čifutov in sicer za židovsko novo leto dne 20. septembra. London, 14. sept. Xe'ki petrugrad--ki dopisnik poroča, da se car neprestano boji atentata ter nosi pri av-dijeneah jek en oklep na-d srajco. Sprehajat se hodi le na obširen travnik. ikjer ni drevesa ne grmiča. Okoli in okoli travnika so nastavljeni vojaki, ki imajo ukaz, -da u»>trele vsakogar, ki bi hotel stopiti un travnih. Baje je taka usoda že zadela earieino služkinjo, ki jo je carica poslala v. nekim nujnim naročilom k carju na travnik. -o- Ustaška zmaga v San Domingu. VLADINO VOJAŠTVO JE BILO TAKO TEPENO, DA JE MORALO BEŽATI NA OZEMLJE R E -PUBLIKE HAYTI. 0 " ( Ustaši še vedno oblegajo mesK) Mente < Cristi, kjsr Frimanjknje jestvin. —o— I VOJNA ŠE TRAJA. I - j Cape Ilaytien, Hayti, 15. sept. Med 1 vojaštvom republike San Domingo in - ustaškimi četami prišlo je do večje ^ bitke, v kterej so bile vladine čete po- 1 polnoma poražene in prisiljene bežati - na havtsko ozemlje. Vladine čete so I ustaše iznenadile, kajti izkrcale so se ( na haytskem ozemlju, od kjer so po- ^ tem prodirale proti ustažem. Kljub temu so pa ustaši zmagali. c Mesto Monte Cristi ustaši še vedno £ oblegajo in tamkaj primanjkuje jest- j( vin. Ustaši so moeneji nego vladino ^ vojaštvo, vendar se pa večjim bitkam ^ izogibajo, ker nečajo pomanjšati «vo- j, jega števila. p -.--G Osedepolna sfcrela. L Chicago, 111., 14. sept. Strela je u-darila v dvoje največjih poslopij II- j. linois Brick Co. Pri tem je bilo pet moških smrtno in 55 lahko ranjenih, ^ doeim so vsa poslopja imenovane to- g varne zgorela. Ssnogo delavcev se je g. radi strele onesvestilo in mnogo je ranjenih radi podiranja poslopij. Take nevihte letos še ni bilo v Clii-cagu. j O Konce širajka. fc>elavci Continental Paper Bag Co. C< v Kimfwld Falls, Me., kteri so dalj E '•asa štrajkali, so danes pričeli z de- N lom. ker je družba deloma privolila C; v njihove zahteve. G Iz Avstro-Ogrske. :. V Trebinju, Hercegovina. )- PRESTOLONASLEDNIK NADVOJVODA FRAN FERDINAND DOSPEL V TRE-B I N JE. i- ° Oblasti in prebivalstvo ga je moralo slavnostno sprejeti "SKRB" ZA HERCEG-BOSNO. a -°- o Dunaj, 15. sept. Prestolonaslednik i- nadvojvoda Fran Ferdinand dospel je L. včeraj iz Gruža v Dalmaciji v Trebi- o nje v Hercegovini, kjer so ga morale - oblasti in prebivalstvo navdušeno sprejeti. Uradniki in načelnik so mo- a rali v njihovem oficijelnem govoru zatrditi lojalno udanost "vsega" preči bivalstva Hercegovine do Ilabsbur-žanov. Fran Ferdinand se je v svojem in cesarjevem imenu zahvalil za vse iz- 0 raze- lojalnosti in je zatrdil, da Fran - Josip kar najboljše — skrbi za Her- 1 cegovino in Bosno. Davki v Hereego-i vini so že velikanski in prebivalstvo nima več pravic kakor jih je imelo za - časa stambulske vlade. -o-- , e s Obilo tobaka. Hartford. Con., 14. sept. Iz vseh krajev države Connecticut, kjer se 1 prideluje tobak, se poroča o izredno velikem pridelku tobaka. Lastniki nasadov jednoglasno izjavljajo, da tako - dobre letine še niso imeli, kakor Ie-j - tos. O nesreči na železnici pri Sudbury ju. ' Montreal, Canada. 14. sept. Glavno 1 ravnateljstvo Canadian Pacific železnice naznanja, da se je železnična nesreča pri Sudburvju pripetila radi > pokvarjenih zavor na vlaku. Ubitih f- je bilo petnajst osob, kajti trije ra-njenei so umrli. Tornado v Nebraski. Med Klk Creoiom in Tewcnseh, Neb., dival je včeraj tornado, kteri je usmrtil štiri osobe. l>ve ženski sta smrtno in mno-o je lahko ranje-' riih. — KRETANJE PARNTKOV Dospeli fe: Oceana 14. ^ept. iz Hamburga - 352 i potniki. Smolensk 14. sept. iz Libave s l.'5U'J pK>tniki. Despeti isanju: Bovic iz Livferpooia. Teutonic iz LiverjKioža. La Touraaine iz Haavre. Ktruria ix Liverpoola. i Erny iz Trsta. ; New York iz Southamptona. Vaderland iz Antwerpena. i Pisa iz Hamburga. Statendam iz Rotterdama. Barbarossa iz Bremena. Cretie iz Genove. Crfrnaania iz Liverpool«. Odpluti bo: St. Paul 15. sept. v Southampton. Campania 15. sept. v Liverpool. - Ivroonland 15. sept. v Antwerpen. St. Cuthbert 15. sept. v Antwerpen. . Koeoigin Ltiise 15. sept. v Genovo. 1 Fiirnesaia 15. sept. v Glasgow. . Pretoria 15. sept. v Hamburg. G«o»s«r Kurfuersfc 15. sept. v Bremen. La Bretagne 15. sept. v Havre. ] Mplali Me: 1 k Kaiser Wilhelm II. IS. sojir. t g men. j. Smofiensk 19. »ept. ▼ Libavo. Bovic 13. sept. v Liverpool, teutonic 19. sept. v Liverpool. Nieuw Ametei^am 19. eept. v I+etter- dam. ( Deutschland 20. sept. v Hamburg. La Touraine 20. sopt. v Havre. Cl Oceana 20. sopt. v Genovo. Vaderland 21. sept. v Antwerpen. Cedric 21. sept. v Liverpool. Etruria 22. sept. v Liverpool. New York 22. sept. v Southampton. vi Caledonia 22. sept. v Glasgow. p frrnf VVnblprsep sunt v TTnmbnrc i Razne novosti iz inozemstva. i VELIKE VOJNE PRIPRAVE BOLGARIJE OB TURŠKI MEJI. TURČIJA V SKRBEH. < Sultan Abd nI Hamid sprejme paieri-škega poslanika v avdijenco. ODSLOVITEV DELAVCEV V BUDIMPEŠTI. RAZNOTEROSTI. \ -o--1 Pariz, 15. sept. Turčija je pripo-slala Franciji uradno noto, s kten> opozarja tukajšnjo vlado na vojaške priprave, ktere se vrše sedaj v Bol-Bolgariji. Slednja je sedaj nepričakovano in brez vzroka pozvaia le/.er ste p je na ta način prišlo semkaj otrok — vsi iz A- nr rike. Sofija 14. sept. Na posredovanje zastopnikov v.desil zaradi proti«rrških izgredov je odgovoril minister notranjih zadev, da je za sedaj mir zagotovljen. da ]>a ne more jamčiti za mir. ako grške «Vte ne nehajo s svojimi zločini. Carigrad. 14. sept. Spomenica, ki jo je poslal ekumeniški parrijarhar velesilam, navaja, da je v Aahijali: padlo 7i> (irko\ in 32 Be^ctrov. Buikarešt. H;::nnnska. 14. s, t. Predsednik inmunske kvlturne U_r< Peter Gra»ii-teau in nov«dme.iovan ivstro-ogrskl ko1 Maks lvuts« iera ita se sprla i:i stepla v Tieki rpstav--aeiji. Kor.zul je izzivajte govori : natakarjem madjarsko ter Grans deauja raz>a!il. Gradisteau je nat< ldaril konzula v obraz. Posledica »ode dvoboj. -o- Unij z pohabljencev. Oiiicago. 111., 14. sept. Železniški tslužbenci. kteri so v službi zeubili azne ude ali da s-kibno organizacijo imenom — unija ednorokih. Takih ]»ohabljencpv je ukaj nad 12W0. Oni si hočejo jxiljolj-:ati ?voj poio/.aj. • Paeaik se je zgnbil. Boston. Xia>s., 14. sept. i'nrnik Jrewster od United Tmsi Oo.. kteri d moral že pred 7 dnevi priti seni-«j iz Port Antonio, še vedno ni i je brez djmovja. "GLAS NARODA" U*t slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK S A K E K, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190«. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Evropo, za v-e leto....... 4.~> " " pol leta ....... 2.~»l< " " " četrt leta...... 1.73 V Evropo pošiljamo list skupno dve ____žtevilki._ "<»LAS NAUCDA" izhaja vsak dan i.-vremši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundavs and Holidays. Subscription yearly $-'}.pis n in poSiljatvam nare ite »•(ilfi.v Naroda" lot) Greenwich Street, New York City. Tel ton 127:> Rector. Koncem tedna. d«ni«iIiratif'iiL preiWdBi&ki i*.t. iidat Altm B. Parker je izvoljen prebei. tla se pri vsakej priliki .javi vse |K>iuo ljudi, .-vt e ri žele "/.i dorii'.viu.. umreti". Za domovino živeti 'ii bilo koristneje, toda takih ljudi je malo... -J don't knowt' — Ko -o Avstrijci v bitki pri Kraljevem Gradca bežali. s«> to storili zal", da bi še dalj ea-a za domovino živel. '" And there are the otb- ., i * * * 1 < S vedno se j»i»:,av!jaj.H-a bru- , udu-»i, o kterej ni misliti pri krščan- . akem ljudstvu: da -> v tem tednu v j. New Yoiuu pozvali k > kILšcu lOletno i deklieo, da je pričala proti lastnemu [ * * * 1 Za žrtve potresa v Chile nabirajo J j»n iia> jM'isjievke — in krojačeva žena >.<»jimi troji-ki ? i štirimi d mi: i- I' mi ot,..ei -jrada r-redi nas. "llow i a!*' ; : < liaritv berilih at ii-oiue' i... I- s^u., I«,.. i«>r»čUi> 1'iukm. i...... „ atfe iture detektivov — pravi vzor na p»dja iskanja z »»ince.-. Ako l>i ne , » •, . * i . . .. , . z bilo proti dolu. v v te ie j /lvmj... bi , .tii i 11 E. ; ; * * * si v. li-.i " 1 . • u-r i U- P liitn-a , v kterej bili cubanski ' vsta;i ]mha/eni —- jn-t mrtvih: na . Kranj.-si« in je to uavadeu pretep pri 4.- m, 11 ze-jrnanjuf , ne pa bitiia... 1 * * . P r. Najnovejša MatUtika: delavska jj rtMinina v Zjedinjesuiti Iržavah šteje „ po v pre eno tri, v Evro]>t pa ]>o pet j, osob. To je tudi vzrok, da se >oci- z jalizem v Evropi hitreje razširja... u * * * Iz tega statističnega dejstva mora- p mo (;i«ii izvajati, da je ameriški de- ši lavee bolj moderen ia sebičen, nego j< evr.^ki. _ k * * * S, In izvajamo tudi, da Američan svo- T je otroke l>olj ljubi nego Evropejec t« in da jim radi tega ne pusti priti na svet, da jih *»bvaruje pred bedo živ- č. ijenja... ii * * * Zi Kato liki dnevnik >e opravičuje, da n je prišel in se rat o "črnih bukvah" >] j)o "jKimoti" v list. Odobravam in čestitam, da so na jednej strani zgi- s iole reklame o '"črnih bukvah", a ti na ilnnrej blanket i za Money Ordre. k Dt>sedaj je bila tam tendenca na jed- t; c j i i tendenca na drugej strani. Se- a daj >e [»a iz previdnosti ravnajo tako, ;k ,La se o tem izražajo tako-le: v "0000.!!!???" J * * * j) O/.iraje se na zgoraj navedeno, pa t pridemo do zaključka: 'M žgani > •4Nove Domovine" so sedaj na poto- z vanju'"... c » * » 1 Pri pokojninskem proračunu zve- z 7.ine vlade so letos od skupne svote j 140 milijonov dolarjev prihranili ce- j lih »200,000. Bravissimo! Kajti — r •'every ,it t le thing helps". ( • # • Med predsednikom minole Zotti ) Su-amship Company in njegovo 1 "airenturo" je lastnik delnic imeno- i vane družbe bas v takem položaju* i kaikor človek, ki stoji med Mr. Luči- - ferjem in morskimi valovi in ne ve, komu naj se izroči___ * * • Ijočena gospa Brieben Walker jeva bode v Tarrytownu ustanovila elegantno "čajamo". Originelna ideja za našo deželo. Na Japonskem imajo čajarne že od nekdaj. Kaj se tam skriva za tem nedolžnim imenom, pa ne smem povedati — radi prirojene sramežljivosti in čistosti. . . * * * Za gotove žene je le mrtev mož dober in ljub.jen mož... * * * "Jaz bi ne dal niti 75 čevljev jarka na newyorsiej Bowery za vso Evropo"'. dejal je včeraj nek politik, ki se je vrnil iz ]>očitnie, ktere je prebil v Evropi. 1'kiisi so različni; marsikomu v jarkih najbolj prija. * * * "Dvajseto -toletje je za Južno A-mtriko". dejal je državni tajnik Hoot južnim Američanom. "Y dvajsetem stoletju je Južna Amerika za Severno Ameriko".. . Pričelek šole. Vrednost šolske vzgoje za prominen-co in navadne ljudi. : West Hobobsn, N. J., 1 Sept ember 15, 1'JOti t. I. 4 r GLAS N AR 0 D A-N J USPEJ PER, r Ekros the Hudson, z Old Manhattan, New York. J t Mister Editer:— V tem tednu so se pričele šole in n adi tega je bil ta teden spešl-rimark- ji ■jbi. šole -o se pričele brez closing d •ksercajzis, ktere bi se pa prav za h na v morale vršiti, 'kajti, ko se šolsko r eto konča, se vendar vrše tudi — <1 •uiminirujent eksereajzis. Toda to le n aemogrede. Otvoritev šol pa mi je t: ,;i 1 a i»ovoda premišljevati: Spomnil p > ni se na lastno šolsko dobo in Jaz h i ne morem pomagati. Mister Editer, n: ajti n>oIt teh spominov je kveščn: p that's the ju z t Ali se sploh izplača ši oditi v šolo i In na ta kveščn pozitivli in freneti- jj eli odgovarjam: Well, mogoče, toda ai az ne verjamem. SI Le ]M.-lejte nas, slovensko promi- iJ; eueo, Jaz miš im ]»rave prominent ne u; udi, i.-iteri imajo kaj za prigrizti! oj li zamore kedo o nas govoriti, da no se mnogo učili? Never majnd! 'lK Ot course. ako zna človek malo ja rati, pisati in nekoliko ritmetik, to • zelo handy. Temu ne ugovarjam, ' radi podpisovanja čekov ne. Kit-etika je pa že neke vrste lekčr. Ra- hi mati se nauči človek, ki je na potu, j* i postane prominenten, (kar sam od nj, •be, ker inače bi itaik ne ostal dolgo j^t rominenten. Tako zna ritmetiko ■eeej dobro tudi Zotli. Toda on se ^ ta ikunšt učil v soli iu radi tega je ii svojej Steamship Co. tako na-leno računil, da je š.ei cela kompeni j^f ikom žvižgat. — Tudi lastnik kato- m -keira dnevnika se je najbrže v šoli nj •il ritmetik, iker inače bi pri svo- m bizuisu bolje računil in bi oglase i nabiranje money ordrov v večjej va >liki objavljal. Of course za dakterje, prefeserje, [>. •ofešeuels, džornaliste in sploh za torerje in lum|>e, iki so brez imetja, Sl] mogoče povsem dobro, ako so se ij učili. Čemu? Bikoz, taki ljudje je i morda ikedaj >baš od tega odvisni. ne i se pravi, of coiwse, da si morajo ve siimi pripisati in to jim je prav! ni Velik prafit je namreč, ako postane je 0 vek praminent, če se nič ne uči te njegova dolžnost je potem skrbeti 1 to, da se tudi otrokom ni treba nc česar učiti. Oni namreč, enihau, užijo denar. zj, Ako je človek praminent, ima itak g0 oj štaik v kakem hiznesu. Ali ni ko? Kdor kupi večje število šers ve ike kom peni, i>ostane končno secre-irv, morda tudi vajs-prezident in je to zna ritmetiko, tudi prezident one jj »mjK_ni. od ktere ima štak. Well, 0(; >e. kar mora potem storiti, je, da >hi njegov sin tak pozišn, ki se iz-lača. Sin mora tudi postati secre- Vi ny, ali trežurer, ali oditor, a-i kaj ui ičnega. In i>otem je treba skrbeti 1 to, da se dobi par klerkov, iki store n. elo. Vidite sedaj ta point, Mister ^ iditer? Z iklerka (kak človek izmed p. r0raj navedenih dakterjev, prefeser- n; ?v in lumpov), iki mora storiti delo, rt 2 zelo importeut; ako se je kaj učil, y. ikakor pa ne za mladeniča, čegar j,, Če je praminent. k To je najlepša hjuti svobodne de- v ele, kjer je vse od zaslužka odvisno, jer so vsi ljudje jednako rojeni, kjer jj i protekšna, despotizma in ^ličnega n aonarhističnega humbuga ter nepra-ičnosti. g« e, Tukaj so vsi ljudje jednako rojeni, 'kajti še le kasneje so odvisni od tega, imajo-li njihovi stariši dovolj ra pulla in inflnens. e- In razun tega verujem tudi na po-ja dedovanje praminentnega talenta, jo Moj kid ima konja iz lesa, kterega m imenuje "faiksi". Konja je dobil od >a svoje guard-mother za kristmus. ie In veste, kaj počne s konjem? On ga izposodi za jedno minuto za "gun-cat' se" dmgim 'kidi>m iz bloka in ti mu morajo plačati za guncanje od jetlnega centa do jednega nik a. Tako zasluži včasih celi kvader na dan. Nedavno je dobil deset centov od ne-i.iega kida za to, da mu je dovolil po y~ držajih pri naših stopnicah drsati se, ^ češ, da je to šutmg de šuts. .1 Čemu naj se torej človek še briga 1 za šolo? To je dobro za druge, ne,pa za nas. With regards, Yours, ■< John Doberuidge, Esq. l- a — Povodni mož. Spisal R^do Murnik. "Samo da se nam ne pokvari zabava!" je dejal gospod Damijan, ko smo šli lepega poletnega dne proti ribniku! blizu Ljubljane streč klinom, , črnooikam, jelšnicam iu ostrižem po , življenju. ] (xosjjod Damijan, mož v tako- j imenovanih najlepših letih, bi se gle- i de telesne niiK-i laliiko brez skrbi me- . iil z Goliatom in glede svoje blago- , dušnosti in krotkosti z vsakim bolj- t šim angelom. Previdna mati priroda j je dobro vedela, da se bode Damijan odlikoval s posebno zdravim apeti- i iom. zato ga je obdarovala z izredno ^ razvitimi čeljustmi. Ko ga je nekoč t razžalil siten hujskač, mu je pokazal gospod Damijan svoje zobe, ugriz- s nil ]>a ni nasprotnika, ampaik je od- k irriznil kakor gorila lep kos zidu in t] tako jtrecej močno poškodoval ene-ga izmed najlepših krajev stolnega o mesta ljubljanskega; izzivalec pa se ž je talko prestrašil, da je prosil gospoda Damijana odpuščanja na obeh ko- i lenih. Navzlie temu, da je gospod -r Damijan jedel mnogo in dobro, je ven-- ro tem raztrgan škorenj, ki ga je menda ja star berač iz sramežljivosti vrgel po- p, noči skrivaj v vodo!" df Damijan je potrpežljivo prenašal ge zlobno riganje ribičev in ni hotel v čoln. ti "Pomislite", je dejal, "da mora vt vendar kdo straŽiti naša živila!" "No, imeli bi lepega varuha!" se j., je norčeval Nalim. "aj ga poznamo! ^^ Damijan se le boji, da i>e bi poginil od lakote!" v Najx»sled so ga vendar s sladkimi j.( besedami zvabili v čoln. Toda visoko ((] vzrasli Damijan se je z viržinko v ustih zaletel preveč in !ko je hotel po- ^ ceniti konec naše gom" de, ni sedel na klop, temveč najprvo v zrak in c-jx)tem v kamo vodo. Komaj se je prekucnil, že je bil, ves moker, zopet na vrhu in se oprijemal čolnovega ^ roba. Modro, prav modro se je dr- ^ žal mož in mirno, zinil pa ni nobene . r< l»esedice, ker je imel v levem ustnem n kotu viržinlko, iz desnega pa brizgal ^ vodo, kakor morski kit. ^ "Ej, Damijan", se je veselil Na- m lim, "že trideset let nisi pil vode, danes si jo pa, pa še kakšno!'' * ' Saj ni res!" se je "branil Damijan, še zmeraj -v vodi. "Vode pa nišam pil, ** tistega ne bode nihče govoril! Vod< pa ne! Take sramote ne bi preživel niti dobre pol ure!" "Adi se nameravaš še ikaj dolge kopati v tej luži?" ga je dražil Nalim. "Takoj bodem zunaj." "Pa res!" se je norčeval Nalim. "Ako si se hotel kopati, bi si bil sle-kci vsaj suiknjo in sexul čevlje!" "To je povodni mož!" je dejal drug ribič. "Povodni mož se nič ne slači in ne sezuva, ampak vselej kar taik štrbunkne v vodo, kakoršen je, kaikor kosmata vidra." Damijan je mirno požiral grenke očitke in premišljeval z nagubanim čelom, kako bi zlezel zopet v čoln. Siioda, da ni bilo nobenega slikarja blizu, ki bi ovekovečil ta redki in zanimivi prizor, škoda, da ni bi o poleg nobenega pesnika, ki bi v vzneseni odi vredno opeval dičnega umirovle-nega junaka. Naposled pa se je počasi in previdno skobacal v čoln, 'koder je vse lilo od njega. Prepeljali so mokrega trpina na breg, ga zavili v Nalimov haveliik in mu čestitali, da se je otel smrti iz dober meter g.obokega jezeru : ako bi bilo količkaj nevihte, so mu zatrjevali, bi bil ubogi Damijan že v svetem rajiu. Do solza ginjen, se jim je zahvalil Damijan, jeeljaje in digetaje, vsem skujraj in se takoj zopet naselil pri vinu in jestvinah. lzhlapevajoča vola ga je taiko hladila, da se je bal nrz.ice in zato užival vinee v dvojni neri. Pijača pa mu je zopet zbujala :ek ; zato je tudi jedel v dvojni meri. !m poza n t no je seilel pri polni mizi, lataikal drugim, zlasti pa sebi, pridno našil božje d ari, držal pa se je mo-Iro in dostojanstveno, kakor pravkar ►o t r jen patrijarh. Marljivi ribiči so nalovili preko isemdeset ribic in dva kliua. Dobro-rčui gospoojedine, je Da-oijan vesel nesel riibe domov. "Kje si se ga pa zopet nalezel?i' :a je sprejela malenkostno misleča ena. "Rib sem ti prinesel!" je ukal )amijan. " DvainfHsemdeset samih lahtnih ribi Samih klinov, ernook, strižev, ješlnie in karixiv!" "Pa poikaii!" In Damijan je pokazal svoj zavoj. :o sta ga pa razvila, sta našla v njem i nekaj trsak in polenčkov. Damijan trdi se danes, da se je irodil čudež, velik čudež! Žlahtne lbe so se izpremenile v trske! Tega a noče in noče verjeti, da mu je med otoma zavitek z ribami zamenjal po- ?dni Naiim. * ' Dvajsetletnica pru= skega nasilstva. Dvajset let zatirajo Prusi Poljake. | ruti Bi-smarck je iz poslovi prvi I HI,000.000 mark za takozvauo povale nemška •mljišča in ohranjevale poljska. Po-aki in Nemci so si stali nasproti kot vražniiki. Na Poznanjskem in Pru-:em, kjer je približno tri milijone □ljakov, nimajo niti jedne javne le poljske, bodisi že ljudske ali pa tke druge. Poučuje se le nemški. i katoliška duhovščina je tako pra-čna, da poučuje osobitno na deželi •ščanski nauk v materščini, dasi se-nla to pruskim mogotcem ni nikakor >všeči. Proti Poljakom nasprotnem isopisjui niso držali Poljaki križem ik. Imeli so že leta 1896, ko je tra-lo nasilno ponemčevanje, samo na oznanjstkem 18 poljskih listov. Se-lj jih je seveda še več. Pri ponem-vanju zasluži jako veliko jud. Oso-to cvete judam pšenica pri špekula-vnih nalkupih. Zato pa tudi dela dikanske dobičke pri teh kupčijah. Uspeh ponemčevanja je pa toliko ikor nič. Poljske rodbine imajo po ?set, dvanajst in še več otroik. Nem-:e pa zastajajo. Sicer nastavljajo javnih službah le Nemce in dajajo >neesije Nemcem. Poljska imena za-> izginjujejo, germanizirajo tudi [»ljske ikraje. Nemški uradniki in •itelji, nastavljeni v iztočnih pru-cih poikrajinah, dobivajo doklado, in eer na leto 200 mark, uradniki pa )% plače. Zdaj nameravajo Nemci ustanoviti a Poznanjskem v Poznanju nemško seučilišče. A ker vseučilišče ne mo-i mnogo škodovati Poljakom, je tudi ajbrže ne bodo ustanovili. Name-avajo uvesti nasilno nakupovanje emljišč, a proti temu nastopajo celo emški liberalni krogi. Rojaki, naročajte se na "GIu Na-oda", največji in najcenejši dnevnik JAVKA ZAHVALA j ^lo . ©nsL j katoilžko podp. društvo ||||| svete Barbart Xa Zledlnjene države Severne ^niertke. Sedež; Forest City', Pa. *A^cetHrirano clr»« 3», lanuarla i9G2 -V držuv« Penn^ 'i ----o-o---- ODBOP.NIKI: Predsednik: JOSIP ZALAIi ml.. Bos 547, Forest City Pa Podpredsednik: I VAN FBLBAN. Box 3. Moon Run Pa I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest Citv Pa II. tajnik: ALOJPIJ ZAVER L. F,x 374. Forest Citv Pa Blagajnik: MARTIN MUIItČ, Bos 537, F..rest City,"Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Bus 23, Forest Citv, Pa ANTON PIRN AT. Bos SI. D uvea. Pa ANDREJ SUDER, 15, v 10S, Thomas, W. Va. ■ FRAN SUNK. Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAIi. Bos 28. Forest Citv, Pa IVAN SKODLAH, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK. Forest Citv, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan^Telban, P. O. Box 607, Fo-rest City, Pa. Društveno glasilo je 4'GLAS NARODA". j "Ogledal sem -i razne dežele, .kako se pri njih gospoda ri z državnim denarjem in kako ulogo igrajo pri tem zapravi jivost, lahkomiselnost, pro-* tekcija in -korupcija. Vse te lastnosti sem našel v največji meri ni Nemškem, in tedaj sem si rekel: "Država, ki vse to zdrži, ne da bi razpadla, mora biti najboljša, in zato liočern^ bili nemški i>odanik." > POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino po-. zdravi j am vse rojake širom Amerike, posebno pa svojo hči Marijo in zeta BI aža ter otroke, dalje Janeza Ahči- i na ter ostale fante pri Blažu. New Yorik, 12. kimovca, 1906. Ivan Fink. FRA1TK S. BAUDEK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis. Sprejema naročnino za ''Glas Naroda" ter upravlja vsa druga posla. V zalogi ima razne zabavne in pod-učljive knjige. Vsim rojakom v Mihvaulkee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". I Tudi Ako je hiša, v kterej prebivate, n> tako majhna, je v njej vedno dovolj jx«*tora m Sidro Pain Eipelier proti ♦^oiatizmu, oslabelosti in druge bo-*»rLi P" sn in 25 centov. Za vsako hišo* # koristne in ia- stvar? iz STAREGA KRAJA: Kneipp/'Do-mači zdravnik," 7™na, arnika, bezgovi cvet, brinjevo olie, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, tipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, »metlika, tav-zentrože, šentjanževe rože, ž&jbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za ~> centov. Priporoča se KI. AUSEMK, 1146—40th Street. Brooklyn. N. V. Dragi dr. Leonard Landes, New York. Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. — Vaša zdravila so meni tako nueali, kakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dra^i zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Terezija Jordan, Beaeh Park, C.eveland, O. Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bo-ian, naj pi.se ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo IGletno prakso na zdravniškem polju. Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y. Ktera država je najboljša? V berolinskem šaljivem listu pripoveduje Moszkowski sledečo pravljico: "Z meseca je padel na zemljo mož. Komaj se je začel ozirati, ko je že stal policaj zraven njega ter zahteval izkaznico, češ, da brez legitimacije ne more človeško bitje niti pet minut živeti na zemlji. Mož z mese-ea pa ni imel niikafcega pismenega iz-kazila, zato je plaho vprašal policaja, kako pride do ligitimacije. •'Pridobiti si morate kje državljanstvo", je odgovoril policaj. " Dobro, ogledal si bodem vse države, in kjer se mi bode najbolj do-pacllo, tam postanem državljan." Po enem letu se je zopet javil pri policaju ter rekel: "Odločil sem se. da postanem nemški državljan." "In zakaj ste se odločili ravno za Nemčijo 1'' I VESELJE ŽIVLJENJA | zamore niožki iu ženska uživati le tedaj, nko sta POPOLNOMA ZDRAVA. Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želod en ali na jetrili, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočini k,o oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si tlobro prenavljanje, kajti JOSEPH TEINER'8 Trinerjevo ameriško & ** ** grenko vino ItCClSTbM Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavijanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena liruna se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne^imitacije, s katerimi se hoče preslejiiti odjemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBI1EBJEY0 H ITI EH 1Š K 0 GRENKO VINO PHOTO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tele« Jake mišice. Dobra prebava, J ti k e živce. Dobro zdravje. Dolgo življenje. To je, kar Vam jedinojto sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalea toniko, kričistilca in preprečite] j a raznih bolezni. Pozor! Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete __piti alkoholnih in hmeljevik pijač. V LEKARNAH. V DOBRIH SALQON1H. Jos. Triner, 7^9 South Ashland Ave., Chicago, III. Jamčimo izvL~-ot in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Brinjevec Slivovka, Tropi nje v ec in Cognae. Jugoslovanska kSra Katol. Jednota. = I -— lnkorpor?rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GRADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddoek, Pa. r,lavni tajnik: JURIJ T.. BROŽTČ. Box 424, Ely, Minn. I'orr <>/ni tajnik: ANTON GEKZ1N, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornetra odbora, !t47< Ewitig Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNIK, KI. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAK"!' ZATU'KOVEC, predsednik porotnega odbora, 4-2-! Bhukberrv St., Pittsburg, Pa. M 117 AKT, Kl.OBI'r.XR, II. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Mich. -T -SiP rr.ZDIRC. 1*11. i .rotnik. 1401 So. 13tli St.. Omaha, Neb. \ .i-.-,v:.i . J, !;<..:»': Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, 111. K '<-• ' a dr -ta n:?i bi a irn vol i jo pošiljati vse dopise premembe udov ii, dmgt listin« ::a glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., i" -M»icni tajniku in nobenem druirem. ; ■ j ': : ve r.aj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOIIN GOUŽE Box 105, Ely ilinn., po svojem zastopniku in nobenem dru-/ i'.i 1 ; *.••.. i v- društev tiaj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na jrlavneca tajnika Jednote. \*-e i.:"• i■ ].c- <"i strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj M. , . ,, ra |>r> ''-ednika porotnega t dbora: JAKOB ZABUKOVEC, Jyl'4 P» .!• '.:' .-rrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe Društveno glasilo je: "GLAS NAHODA". OSDSiWSTl KRANJSKE NOVICE. Tema po Ljubljani. Mestna uprava ju pri razsvetljavi pod ničlo. Tako be-raško razsvetljenega mesta ga zdaj ni v Avstriji, kot je Ljubljana. Če bi ne svetila luna, bi morali ljudje si s svečami svetiti. tako zanemarjeno so razsvetljeni trgi in ulice. In to naj bo moderno napredujoče mesto, kjer brli par električnih najmanjših žarnic. Poboj. Nedavno so bili nekteri fantje iz Žago rice in Dobraviee v gostilni V Dob« pri št. Vidu poleg Za-ti<"ine. Prišii &o v gonilno tudi možje iz Pod borita. Med njimi je že staro neprijatelj-tvo. Sprijeli .so se v gostilni in nadaljevali boj zunaj. Nekdo pograbi kopačo ter udari fanta Fr. Omahna iz Beča, »la >e zgrudi. Nezavestnega so prenesli na dom. kjer je inirl. To je prežalo^ten konec nesrečnega prepira. Družina v Beču objokuje izgubo najstarejšega sina, pridnega delavca in čvrstega mladeniča. ki je bi leto.- petrj« v vojake. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. I * h o j v M o - w a 1 d u. Janez Drobnič, delavee v Rogu in Jož. was no s obtožni k.oj., tudi Stojsov očim Jož. Meuve-ek in njegova žena Ana Me-dvešek, obdolžena, da -ta jnjskušala razpečati dva ponarejena tolarja, ki -ta jih prejela od Stojsa. < »l»a obdolži :u-a -ta stara in skrajno omejena, a na _na.-u kot poštena človeka. Stojs jima je vsilil vsakemu en tolar, a slutila !ii>ta, >la je de ar ponarejen. Šele pozneje »ia začela nekaj >umiti in >tari. napol slepi Medvešek je sklenil, da izroči tolarja županstvu ali orož-ništvu. Med tem je prišla patrulja (dva orožnika, župan in občinski mož) poizvedovat po denarju. Vodja te ] »a t r ulje je trd Nemec, ki le z največjo težavo lomi nekaj slovenščine. Kako da se pošiljajo jezikovno nesposobni ljudje ljudje med slovenske hribovce T — Orožniki so Medvešek a in ženo aretirali in siromaka sta bila d\ana -t dni zaprta v Sevnici. Zupanovo poročilo o dogodkih povodom aretacije Medveška t»e bistveno razlikuje od orožuiškega poročila. Dr. Sla-nee pa je tudi opozoril, da je orožnik ..<>t priča drugače govoril, kakor je pi-al v '' raportu'". Medvešek i-n njegova žena sta bila soglasno oprošče- Star grešnik. Skoro 04 let r>t a ri Matija Virt iz Nemške vasi pri Št. Ruprtu je bil v tajni obravnavi ob-ojen na dve leti težke ječe, ker je v domači hiši z nekim devetletnim deklet,.i«. počenjal vsakovrstne grdob^e. PRIMORSKE NOVICE. Pred goriško okrožno sodnijo se je vršila zanimiva razprava proti Ivanu Krkoču iz rihemberške občine radi mučenja njegovega orroka Jožefa. Priče so izpovedovale neugodno za Jvrkoča, otrok, kterega so žele čez čas dobili, pa je izpovedal pred sodniki, ' da mu oče ni hotel nič zalega. Krkoč je bil obsojen na tri mesece težke je-če s postom vsak mesec. BALKANSKE NOVICE. Protigrško gibanje v Bolgariji in bolgarski knez. Bolgarski knez ni na- j stopil z ono energijo proti gibanju na- sproti o->Iopja neke družbe za izseljence. Škodo cenijo na 1,200,000 frankov. Letošnja žetev na Ogrskem in Hrvatskem. Ogr-ko-hi vatsko poljedelsko ministerstvo je ravnokar poročalo o u.-[»ehu letošnje žetve: pšenice je 51.-700,000 met. stotov (lani 42,800,000), rži 12,700,0(H) met. stotov, ječmena . l.v>00,000 met. stotov (lani 13,500,- i 1100). ovsa 12.000,000 inet. stotov (la-j ni 11.300.000). koruze 41.000,000 met.' >t..tov (lani 23.000,000). krompirja j ."<7.500.000 (lani 45.700.000). Poročilo pripominja, da je letošnja žetev pre- ■, kosila vse žetve zadnjih 25 let. Teža kron na svetu. Angleški list ••Time-" trdi, da najlažja krona na -vi-tu je ona kraljice angleške Vikto-jire. Tehtala je samo dve in pol libri in -tala 72 milijonov kron. Dve lahki Kroni se nahajata v zakladnici v Vatikanu. kterih eno je daroval Napoleon papežu Piju VII, ali je znana v obče s tem, ker ima največji smaragd sveta. Stala je krona okoli devet milijonov kron. Druga tam zraven je dar španske kraljice Izabele in ima ceno 48 milijonov kron. Vsaka teži nekako po tri funte. Vojaki so umorili starko. Pet vojakov je blizu Mantehemanna umorilo bivšo kuharico. 64 let staro R. Winkler ter ji oropalo pet kron. Vojaki so 1 aretirani v vojašnici. Tzdale so jih kr- j vave sablje. Glavni krivec je oženjen in oee treh otrok. Deklica s številkami v očeh. Na otoku v Kap Finisterre živi štiriletna deklica Marija Le Guen. ki ima v očeh številki 22, 4. Številki se dobro razločita in tudi vejica med obema. Zdravniki si nad tem čudom zelo belijo glave. Marija Le Guen je hči ribiča. — Ivan Orth na Japonskem. Senator Gareon je izdal brošuro o Ivanu Or-thu, kjer stoji, da so ga videli zadnjič v Paraguavu, a ko se je pričela ja]M>nsko-ruska vojska, se je preselil na Japonsko. Dvoje otrok prinesel na vojaške vaje. Na Dunaju je prinesel neki delavec. ki je prišel na vojaške vaje, seboj dvoje čisto majhnih otrok. Rekel je, da je žena šla služit, ker ne more živeti od zraka, a v službi pa zopet ne more imeti posla z otroci. Delavca >«• nato preiskali, sklenili," da je bolan, in ga izpustili. Ženska — lekarnik. V Brnu je napravila lekarniški izpit Karolina Ba-der, hči nekega tamošnjega lekarnarja. To je prvi ženski lakamar na Mo-ravskem. Ukradeni mobilazacijski načrti. Pred osmimi meseci so ukradli mo-bilazacijske načrte ruske armade za notranje azijske železnice. Škof ponesrečil. Iz Lourda javljajo, da je zadela škofa iz Nanvvja težka nesreča. Ko je držal nad glavo nekega bolnika zelo težko monštran-co, mu je spodrsnilo. Pri tem je zadel s sencem na oster žarek monštranee in se nevarno ranil. Velika povedenj je nastala vsled nalivov v Afriki. Votla je odnesla s seboj cele vasi. Škodo cenijo na 20 milijonov kron. Novo kraljestvo dobi Evropa v najkrajšem času. Danski kralj namerava namreč proglasiti otok Island za kraljestvo. Sedaj upravlja otok guverner-a v Kodanju je za Island poseben minister. Islandci so sami izrekli željo, da l»i bili radi z danskim kraljem tesneje spojeni. Nova kraljevina l>o e-dina država v Evropi, ki ne bo imela vojaštva. Ne more jokati. V Alžiru — pa tudi še ponekod na Balkanu — imajo posebne ženske, ki za plačo objokujejo pri pogrebih mrtve, ki jih morda v življenju niti poznale niso. Neki francoski časopis pripoveduje, kako je nedavno neki trgovec šel k taki ženski, da pride objokavat njegovega sorodnika. Ženska pa je odgovorila, da mora prošnjo odkloniti. "Zakaj pa?" jo je vprašal trgovec. "Danes ne morem jokati, ker mi je ponoči u-mrl mož," je bil odgovor. Boga je prevaral. Neki kmet je zbolel. V bolezni je obljubil, da vse. kar iztrži za eno kravo, da za maše. Res je tudi ozdravel, žal, grozno žal pa mu je bilo, da je kravo obljubil Bogu. Premišljal je. kako bi se rešil iz te zagate. In zmislil si je! Svojega hlapca je poslal v semenj s kravo in s petelinom ter mu zapovedal: prodati enemu kupcu petelina in kravo, in sicer !>ete]ina za 60 gld., kravo za 60 kr. — Ljudje so majali z glavami, zlom--ca. kaj takega se pa še ni videlo na semnju, in eden je kupil oboje, za ■eravo je dal 60 krajcerjev, za petelina 30 goldinarjev. Kmet je bil zelo vesel. ko mu je hlapec prinesel denar, zkupiček za kravo je nesel župniku ^a mašo ter s tem izpolnil obljubo, iz-viipiček za petelina pa si je pridržal case ter ga shranil v skrinjo. Vest pa ie imel čisto. Delavske nezgode v Avstriji 1. 1905. S*ič ne pokazuje tako drastično, kak->na nevarnost je združena z delom v j sedanji družbi, kakor najnovejši iz- j ;az ministerstva za notranje zadeve, > statistiki nezgod v lanskem letu. J )smim zavarovalnicam proti nezgo-lam v Avstriji je bilo v tem času na-manjenih 104.999 nezgod proti 101,->58 iz leta 1904. Število je torej na--aslo tekom leta za 3041 slučajev. Ne-'.srod s smrtnim izidom se je primerilo mienjeuega leta 1063. Cela bilanca z lelavskega bojišča v Avstriji izkazu-e torej 104.990 ranjenih, izmed kte-ih je 1063 plačalo svoje delo s smrt-;o. — Tekom šestih let je bilo na po-ju dela poškodovanih v Avstriji 833.-! 88, ubitih pa 9707. V teh številkah iči najstrožja obsodba sedanje dražje. — Novo moda na Ruskem. Vsled ne-irestanih ropov nihče ne nosi več :latnine in dragih kamenov, temveč e ničvredne imitacije. Zlate ure, ve-•ižiee, dragocene palice, igle, uhani, >rstani. cigaretne škatlje, vse to je >rišlo iz mode. Revni sloji imajo tudi ep izgovor, da ni varno nositi drago-•enosti. Novi Enoh Arden. Iz Szentandraša e pred mnogimi leti odpotoval Žid Samuel Gruen, ker ni mogel preživeti loma sebe in ženo. V Ameriki pa se nu je tudi slaba godila. Vrhu vsega »a ga je še neki tovariš v spanju o-;radel ter mu odnesel obleko in potni ist. Tat je pozneje v bolnišnici v Vicagu umrl ter so ga pokopali pod rnenom Samuel Graena. Bolniška u-»rava je tudi sporočila domovinski ibčini v Szentandraš. da je Gruen u-nrl. Vdova je žalovala poldrugo leto, >otem pa se je poročila z vaškim go-tilničarjem. Med tem si je Samuel endar toliko prislužil v Ameriki, da e potoval domov. Ko ga je spoznala ijegova žena, je strahu omedlela, poem pa je šla pod streho ter se obesila Kralj Edvard in napitnine. Glede lapitnin je angleški kralj na najbolj-em glasu. Njegove napitnine so ved-io v bankovcih. Njegov tajnik izroči ►ri odhodu prvemu hišniku v kuverti »ankovce z imenikom vseh uslužben-ev, da razdeli med nje. Nobene go-toljubne hiše ne zapusti, da bi ne iz-lal na napitninah 5000 do 7000 kron. Co je obiskal cesarja Franca Jožefa, e izdal na napitninah 20,000 kron. Pošta v škripcih. Za vlade franco-kega kralja Ludovika Filipa je do- ' pelo iz Rusije v Pariz pismo z našlo- ^^ Prvi in idini slovenski zdravniški zavod v Amsriki® Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, [ _ ^ sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tujne moške in ženske bolezni. ! J^K Dobra , prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropejsko 1 in ameriško zdravniško prakso. 1 ^^^^ Kojiki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se Iah- | ko prepriča, da so zdravila rapravljena po zdravnikovem i p iccpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled, j V Govori se slovenski in hrvatski. m ^^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer r sredah in scbct;:h pa do 8 zvečer in ob nedeljah od W zjutraj do 3 popol i THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NZW YOX:C, N. Y vom: "Največjemu francoskemu pesniku v Parizu." Zbrali so se vsi poštni uradniki ter prišli do sklepa, da je največji med živečimi francoskimi pesniki Lamartine. Ta pa ni hotel sprejeti pisma temuč rekel pismonoši, naj ga nese Viktorju Hugo. Ta je zopet poslal pismonošo nazaj Lamarti-neju. Končno je prišlo pismo nazaj na pošto, kjer si niso znali drugače pomagati, kakor da so pismo odprli v nadi, da izvedo iz vsebine, komu je prav za prav namenjeno. V pismu so našli napisano sledeče: "Največjemu francoskemu pesniku gospodu Moetu, izdelovalcu najboljšega šampanjca, pošilja srčne pozdrave iz Rusije — veliki knez Konstantin." | Pozor Slovenci v Cleveland^! | ^ Podpisani priporočani vsem K J Slovencem v Clevelandu in I r I okolici svoj dobro urejeni ^ j Saloon "Bank Cafe" f | na voglu St. Clair & Willson Aves. | - (55th Street.) P J Imam vedno pripravljen do- % J ber mrzli in gorki prigrizek | ! (free .uncli). | Slovence postrežem z pristno f pijačo ter dobrimi smoilkami. P Za obilen obisk se priporoča f j MATHIAS STEINEN, j 5501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland, 0. F 1 f nwi»i,W!.uiillH!ii.iil!f!)i irijp0*rH|rT»rn. unjpr H^iuui^" JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E„ Cleveland, L Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom £a izdelovali e in popravi j enje harmonik. Delo n» pravim na zahtevan je naročnik-j < Cene so primerno nizke, a delo trpm no in dobro. Cene tri vratnih od $2/ do #45. Plošče so iz najboljšega cir-ka. Izdelujem tudi plošče iz alumi aija, nikelja ali medenine. Cena £r vrstnim im od $45 do ? Skušnja uči! f , " Podpisani naznanjam rojakom, y | fa da izdelujem :fi ! I ZDRAVILNO 6RENK0 VIKO I ^ po najboljšem navodilu, iz najbolj-i šib rož ia korenin, ki jih je dobiti v '■v Evropi in Ameriki, ter iz finega, " S naravnega vina. Kdor" boleha na želodcu ali % t, prebavnih organih, naj ga pi- « je redno. I 9 Pošilja se v zabojih po 1 tucat J ^ (12 steklenic) na vse kraje zapad- ® nih držav Severne Amerike. « V obilna naročila se priporoča f| JOSIP RUSS f ,|\ 432 South Santa Fe Ave., Pneblo, Colo. l^ommj^JU r« jb razaib prUiKat> našo prekonstn* drnib« sr. Cirila ia Metoda v Ljufljaai! polen a«. domu aa oltar* • * -t BED STAR LINE Prekomoreka ^aroorodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpenocs ^ * + * ♦ ♦ ♦ ★ Philadelphljo in Antwerpenom ^^ J Frevafa* » im roStnimi paxiukf „ VAOERUND d»i *l|ala 12017 ten.; Glede vprašani ali kupovanja votn\lh listkov ne je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. M—M Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Pert Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. Kje je ANTON BON? Doma je iz Zaverbja pri Mirni na Dolenjskem. V Ameriki je že kake 3 leta in se je pred kratikim nahajal v Brown- | fieldu, Fayette County, Pa. Kdor ve za njegov naslov, naj ljati žganje iu likerje ni težko. v Če imate jedr.c steklenico našega izvlečka, preberete samo listtk na nji ; tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- * čin o vpm da dobite žganje, kttrega bi n.orali sicer drago plačati. Velja j.; • Vas ta 80 odstotkov n anj. To se pravi: nan.tsto jednega dolarja, kteiega li S; morali izdati, plačate le 20 centov. I® SPRICFVAI O P® italijanskem zakonu $43, sklenjenem 2! junij: » -t. ]8y5se vsi naši izvlečki prej pregledajo po drž«^ 0: nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ® Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. i Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlen c W mi v napravo Iti litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: ? 1 liter slivovke 1 liter Felinovca 1 liter Chartreussa g 1 „ JVlahova 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta m 1 „ Maraskina 1 „ Brinovca 1 ,, Absinta 1 »» Kimljevca 1 „ Kun.a 1 „ Anisetta. > V litrov (3 galonej samo za tri dolarje. ® s Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako )t se delajo razna žganja. J Pošli te nam tri dolarje po monev orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-fj koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja, f NADALJE PRODAJAMO t vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. .9J Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišče na njej; naše ■ milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago | • iz tdess.« I Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. J fi Pišite nam z?uplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju, i Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- j * ko bolezen. Pisma in vse poizvedbe naslovite na ^ t AMERICA-EUROPE COMPANY f 161 COLUMBUS AVE., NEW YORK, N. T. i t^^___—_____________________I Zdravju najprimernejša pijača je «£»«$» L E I S V PIV O <#»«&» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri ueo. Travnikar-ju 61C2 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. I Velika zaloga vina in žganja « Prodaja belo vino ]>o 70e ga'Ion S „ črno „ „ 50c „ » Drožnik 4 gallone za.......811.00 Brinjevec 12 steklenic za S12.00 ® ali 4 gall, (sodček) za........$10.00 ($] Z« oblino naročilo se priporečr« 1 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. Kedo vam zamore pomagali. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine. Vaših malih in dragili, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči vedite da je naš stari, izkušeni in po celem sveta zuami in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni naplučali, pršili, želodcu, črevali, ledvicah, jetrni,, mehurju, k.ikor tudi vse bolezni v trebušni votlini bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni. 1 rehudo utripanje in bolezni srca katar, preblajenje, nadaho, bronhialni, pljučni in prsni k^lj. Uuvanje krvi mrzlico, vroeno težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmat^e.n, gib t, trganje in bolečin, v križu! rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarje no kri otekl -> noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, nasledke onanije (.-amuizrabli-evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadauje las, luske ali prh na «davi srbenje hsaje mazolje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezjii na notranjih organih, neuraste^uični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse o-talo notranje iu zunanje bolezni. On jo prvi iu edini, kateri ozdravi jetiko in K.iiiis kakor tudi vse tJijuo š«i>oliio bolezni moške in žensko. .. .. I'^^OK ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdra vljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili— potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, F3.1., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega Ozdravien • hnUein „ Ozdravljena: ooležnl v prsih zeloUrneca t- ainanja m slabosti. ''""J^11 • ^'icuu V KriZU in ta/a te'ke^a^ hania in bole/ni srca. ^^^^^^^^^^^^^^ r he u I"31' ^ ^ ^ ^1 ^ ^^^^^^^^^^^^^^^ / °z^ravltj®a: Rheumatizma in If ^^^^^^^^^ A v c M Al IC11A Ll VA^MOK R A\V IČK A, Ainauy.ina. 23 River Bank. Kansas City. Kans. 45—5th Street, Passaic. N. J Imamo še na stotine drtigih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naenkrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Pre.lno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako \ as drugi zdraviki n^o mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari —koliko čnsa traja bolezen ter vse glavne znake bolezni Ako ^ am bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite Zastoni ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov ■ DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, l^O WJKST 34th :v EW YORK, TV. Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io predpoldnem do 5 nopcludne. - ob nedeljah in prazn'kih od io do «. "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za 4'Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Na drugi strani grem zopet ob gozdu. No pridem doli ob grmovju, za-( pazim v svoje veliko veselje, da je skočilo več rdečnikov v vodo in iskalo s ulica .m i za utopljenim Old Sbatterliandom. Jaz bi bil lahko zdaj popolnoma mirno šel do cedre in bi na ta način zmagal; nisem hotel svoje zmage Izrabiti le v svojo rešitev, ampak dati zajedno mal nauk Inču-euni in ga rajedno prisiliti do hvaležnosti. Plava še vedno iščoč okrog; niti na misel mu ni prišlo pogledati gori na breg. Zopet zlezem v vodo, ležem na hrbet, tako da so mi bila le usta in nos iz vode ter plavam polagoma z vodo. Nikdo me ne zapazi. Ko jim pa pridem baš nasproti, se zopet potopim in plavam malo proti njim; potem pa se /ravnam, grem po vodi in zavpijem z močnim glasom: "Sam Hawkens, Sam Hawkens, mi smo zmagali — zmagali!" Videlo se je tako, kot bi stal v plitki vodi. Rdečniki so me slišali in zrli Nasproti. Kakšno tulenje se zasliši! Zdelo se je, kot bi tisoč vragov zarjulo stavo. Kdor je kaj tacega videl in slišal, ne pozabi nikdar več. Komaj me zapazi Inču-čuna, že napravi krepke, vspešne sunke in plava — ali bolje l iti proti meni. Ker ga nisem smel pustiti preblizu, plavam tudi sam k bregu in splezam na suho. "Bežite, Sir, bežite!" vpije Sam. " Glejte, da pridete do cedre!" Pri tem bi me ne mogel nikdo ovirati, niti Inču-čuna ne; ker sem mu [»a hotel dati zaslužen nauk, čakam, da se mi približa do približno štirideset korakov. Potem pa tečem proti drevesu. Da sem ostal v vodi, bi se mu bil posrečil lučaj s tomahawkom; tako sem pa bil prepričan, da se ne bode po-služil prej sekire, dokler ne doseže brega. Drevo je bilo oddaljeno kakih tristo korakov. Ko sem imel polovico pota za seboj, obstanem in se ozrem nazaj. Glavar stopa pravkar na suho. Naravnost v past gre, ktero sem mu nastavil. Vjeti me ne more več; doseže n.© k večjem s tomahawkom. Potegne ga izza pasa in teče. Jaz se mu še vedno ne umaknem; ko pa pride v nevarno bližino, začnem zopet teči, a le navidezno. Preračunal sem bil namreč sledeče: dokler sem pri miru, ne vrže sekire; jaz bi jo videl in se ji umaknil. Če jo pa obdrži, me lahko vjame in pobije. Vedel sem. da bode vrgel sekiro le tedaj, če tečem in mu obrnem hrbet tako. da ne bodem videl pretečega orožja. Jaz torej bežim na-videzno; ko storim kakih dvajset korakov, obrnem se hitro in obstanem. Resnično! Da bi imel lučaj varnejši, ustavi se v teku in zavihti sekiro oicrog glave. Prav v trenutku se ozrem, ko vrže tomahawk proti meni. > koči m z dvemi, tremi koraki v stran — sekira prileti in se zapraši v pesku. Tega sem si želel. Grem ponjo ter korakam ž njo mesto proti drevesu, proti njemu. Od jeze vpije in teče kot obnorel proti meni. Zdaj za vihtim tomahawk in zakličem grozeče: * * Stoj Inču-čuna, Old Shatterhand te je zopet prevaral. Ali hočeš imeti svojo lastno sekiro v glavi?" On obstane in zavpije: "Pes, kako si mi ušel v vodi? Hudi duh ti je zopet pomagal!" '•Le ne vrjemi! Če moramo tukaj govoriti od duhov, potem mi je pomagal dobri Manitou." Pri teh besedah vidim, da svetli v njegovih očeh skrivnosten sklep in svarim: I "Ti me hočeš presenetiti in napasti; jaz te poznam. Le ne stori tega, j ker to bi bila tvoja smrt. Tebi se nič ne zgodi, ker imam tebe in Winne- f touva res rad: toda če me napadeš, se moram braniti. Ti veš, da te zmorem brez orožja, zdaj imam pa še tvoj tomahawk. Bodi torej pameten in--." Naprej nisem mogel. Slepa jeza mu prevzame vsak pomislek. Raz-> -ostre roke kot kremplje in gre proti meni. Že je mislil, da me ima; toda z se sklonem hitro na stran in moč sunka, kteri je bil meni namenjen, v> >e njega samega na tla. Takoj sem pri njem ter mu pokleknem na obe , • »ki; z levico ga zgrabim za vrat, z desnico pa zavibtim tomahawk in pra- . %; m: "Inču-čuna, ah prosis za milost? "Ne." "Ubij me, pes!" zakriei med obupno borbo za svobodo. "Ne. ti >i Winnetouvov oče in ostaneš pri življenju; toda storiti te 1110-■ un nenevarnega. Ti me siliš v to." Udarim ga jw> plosk s tomahawkom po glavi — rohneč dih; njegovo mi-"evje se krčevito skrči in polagoma stegne. To se je videlo od daleč, kjer 0 stali Indijanci, kot bi ga bil ubil. Zasliši se še mnogo groznejŠe vpitje ot prej. daz mu zvežem s pasom roke k životu in ga nesem do cedre, kjer .» |kolo/im na tla. Ta nepotrebni pot sem moral narediti v smislu našega ■ govora in sem moral doseči cedro. Potem pa ga pustim ležati in tečem azaj k reki, kajti videl sem. da je mnogo rdečnikov skočilo v vodo, da pride i to stran: njim na čelu Winetou. To bi utegnilo biti zame in moje to-ariše osodepolno za slučaj, če bi ne obstali pri besedi. Zato jim zakličem, .o pridem k vodi: "Nazaj! Glavar živi in mu nisem naredil nič žalega. Toda če pridete •m, ga ubijem. Samo Winnetou naj pride; ž njim se hočem pogovoriti!" Mojega ojximina niso poslušali; kar se sklone Winnetou,-da so ga vsi 1 deli in jim nekaj pove, česar pa nisem razumel. V trenutku se obrnejo azaj, on pa pride sam rta to stran. "To je dobro, da si poslal svoje vojnike nazaj, ker bi bil drugače tvoj . e v he varnosti.-" "Ali ga nisi ubil s tomahawkom?" "Ne. On me je prisilil, da sem ga omamil, ker se mi ni hotel udati." 1 "In ti bi ga bil lahko ubil. Bil je v tvojih rokah." "Jaz ne umorim rad sovražnika, najmanj pa moža, kteri je oče Wm«a-m.iv, kten ga imam tako rad. Tukaj imaš njegovo orožje! Ti določiš, ali :i: zmagal in ali se izpolni meni in mojim tovarišem dana beseda." On vzame tomahawk in me dolgo, dolgo gleda. Njegov pogled postaja milejši; izraz obraza se spremeni v občudovanje; potem pa zakliee: "Kak mož je vendar Old Shatterhand! Kdo naj ga pojmi!" "Ti me bodeš razumel." "Ti mi daš sekiro ne da bi vedel, ali ostanemo pri besedi! Ti bi se tko s to branil. Ali veš, da si se s tem izročil meni?" "Pshaw! Jaz se ne bojim, ker imam za vse slučaje roke in pesti; Win-\"\\ ni iažnik, ampak plemenit vojnik, kteri ne lomi svoje besede." Stegne sv« |o roko; <>t to besedo, kako zvesto in resnično je bila mišljena!" ' (reva o,> reke in plavava čez. Rdečniki stoje tam in nas napeto zro. . ko nas vidijo, kako mimo plavava drug poleg-druzega, niso zapazili ' , i diita, ampak s;w»znali so tmdi, kako slabo so sodili prej me»e, k* ' . piv.imet splošnemu zaničevanju. Ko stopiva na breg, prime mm ' etou za roke in pravi z močnim glasom: - _> "<>ld Shatterhand ,i s. ampak radi belih ljudi j sploh, s kterini pride \ -o7-e v t>odoeno*ti r dotibo. ' , \ " ii • .-ton st«'pa 7. menoj mimo njega, ne da bi »a pogledal. Pe^je me \ i v.'om. h kterim *o bili privezani «oji tri.ie tovariši. ' j "Živeli!" vpije Kam. "Mi smo rešeni; nas ne bodo »pihali! Oflovelka, ^ /. prijatelj, mladenič in greenhorn, kako ste jo vendar speljali?" i ■ Winnetou mi da nož in pravi: 4 "Odreži jih! Ti zaslužiš, da storiš sam to." Jaz sem naredil. Komaj so bili prosti, planejo »ame in šest rok me • -ka na neki način, da me je v resnici skrbele. Sam mi je celo poljubljal jo in mi s solzami v očeh zagotavljal: (Dalje prihodnjih.) S?...................................................................................' »e-••• r ..0 D R G L_*** i—•— ~--—= [? Vsakomur se laliko pripeti, ta moril trpeti na odtrgali, bodisi da pade ali E? se kako drugače ponesreči. Odrga, ki se včasi spremeni v skelečo ran«., i? i z vi njen je, opekline, otekli e. katere povzroči nevralgija, protin ali pone- j? srečenje. Vse te bolečine -se najhitreje najlažje odstranijo z obkladki na-. * močenimi v [ SBVEROVO = OLJE SV. GOTHARDA, — Cena SOc------• I "Trpela sem na odrinjenem členka. Rabila sem razna zdravila 1 ? pa ni bilo pomoči dokler nisem začela rabiti] Severovega Olta sv. • S Gotharda, ki mi je rano v kratkem času zacelilo in ozdravelo členk J ' popolnoma". ! : || Mary Chramosta, Iron River, Wis. 5 ? Razburjenje. Suhotni ljudje Zmuumst. Bovtip. I Možje in žene, ki so iz- potrebujejo k^ko dobro Ve iko mož in žen trpi Ljudje ki znaio nricove 3 gubili zmernost se prav toni ko, da se malo opo- brez potrebe na tej nero- dovati razne šalil ve ori- Tj hitro razdiažijo in potem ebeIlJ°- Su" dnost . Primeri se tudi da povedke in basni, katere 3 ; ^o^aU.Lo, MM'iLX SMftjte | BOStK P- začne>° r*bltI in ko se ta ukorenini ga čas. Taki ljudje so prar 3 ' ^ ni P1"^ lahko odstraniti. veselo sprejeti v vsako ; Severov severov Severov iSS&lTgSfS k Zpmdrni -f- i- i • Pa takl Imdl z&ubij° svoj ' .. I/IIVUWUI Aivlienskl humor ter postanejo oto- j Nervoton Grenčec Balzam Severov PrAiek j« lek, ki odstrani vse dobiju zdrav okus, se o- zdravi vse Rerede; daje »oper IflavoboJ 3 , . , . debele, utrdijo in ajik slabim moč in starim no- xia\ooui « nerede in druge napake moč se čudei^0 povrie. daljga SS^ie. C^a in 3 živcev. Cena $1.00. Cena 50c in $1.00. 75c. _ki Cisti možgane in zdra- *i vi glavobol.* Cena 25 c Prodaja se t ts©1i lekarnah. — Zdiarn^ki sret pošljemo rsakewn na zahte?o M*tonj. ]j k f - ----—3— ---- t-p-s=sr i-t" ^r1." * A —k V" J » li i AOSTio-iiuicu um ^ Kegulernl potr»l pnrnikl I "SOFIA HOMENBERG" odpluje 3. okt V i | "v,»3»IJ*. mei^^t^ un , Vr*slom i#i >ajpnpraMie^a m iiHjmitjaulrtdi.a čua v fj Ljubljano in sploh na Slovem.ko. Železnica velja t;o Ljul-(I ljane le SO centov. Potniki despo isu dan na paruik. ko ft od doma gredo. I Phelps Bros. CSi Co., General Agents, If ^ Washington St., Nfc\v V c ik |IVe prezreti!I j ^ vlečeno in dvonimi pokrovi, v eli^est 8 ^Sr^ji^e^^^ j jamčena za 20 let. P ^^^^^ ^ Kolesovie je naboljšega amerikan- | Za obilne božične narečb« se aabva- ^ ljujem in naznanjam, da ostane le i« r^-'T^Jj^jmrnt.'~ . & | neka časa ta izjemna cena kakor je HHBHK^^^k^^^Sv " a L I Spoštovanjem se priporočam ^M^^SPkSP^^^P*"-* ^ 1 M- Pogorele, | : 1114 Heyworth Buildiag Chicafo, !H. r f O?""111 '*4Mkt vubint ara it dobiti po I ^ tifcrnji t«i mtoiM i* "6th tiit-J ^gSfc^/ftal 1 ] jmžfcim&r fo »eije velikOBti 18thsi«e" «»EO»pode| "^HgFŽ..yyjqSg^Jg«** 1 Naslov it knin M. tn« , I DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARIVIKI SO s sIvofen''e" ^ ^ Vij'aka.................14,2-10 ton, 30,000 konjskih moti. 4iLa Lorraine" " " " .................1^000 » 25'°°° > '1 La To urai ne" " " ...................12'°°° » 25»000 "LV^mitalne" " " " .................10'4KH> " 12'000 t „ i6 tico LaBretange" ............................. « 000 " Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. PaiHiiki o d plujejo od sedaj iniprej vedno ob cffrtkili ob 10. nr£ dopoludue iz pristanišča St. 42 North Kifer, ob Morton St., N.Y. La Breta-ne 15. sept. 1906. -LA LORRAINE 11. okt 1906. T0URA1NE 20. sept. 19%. La Breta-ne 13 okt 1906 *LA SAVOIE 27. sept. 1906. »LA TO UK A T XE IS. okt. 1906 La Gascogne 29. sept. 1906. *LA SAVOIE 25 okt 1906 •LA PROVENCE 4. okt. 1906. La Gaseo-ne 27^ okt^ 1906*. Parni ka z zve/.do zaznamovani imajo po dva vijaka. M. Kozminski, g.-neralni agent za zapad. TI Dcaborn St., lil. CUNARD UNE CARINIKI PLUJEJO IVIEO TRSTOM, REKO iN NEW TORKOM, PAENIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKIUT PR0ST0I! M KEOVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA li IZBED4 " SLAVJPH1A I £)\ JlUInn oktobra. iakftTTnT^'^ SLAVONI V in PAXN0MA so parni k i na d a vi-I t : ■ Pilrn,f s > jeni po najn.vP^.n kroju iu zel., i, ;! do«»ra in pot:.iko«x trikrat nI d n A mizi ]>o.strez na. 1 Vo-n e listka prodaj jo ])oob:ašc,-ni a .en;ie in The Cimerfl Steenisii p Co., m.. i. M,IS> EApOLt£: CHICAGO: State St. Guaranty Euildp g. 67 HeartcrnSt STATE ST., YORK. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Compagnie Generale Transananriaue. (Francoska parobrodna družba.l Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neural gi je, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 35Ietni . rekord svojega vspeha. Jk I A Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. , F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl Su New York. NAZNANILO. Rojakom v Johnstown n, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami te več lec v knpčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". POGODBA ZA IZDELOVANJE 2MML Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege ia za doge za kadi Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge ma predaj, pišite nam, naii pogoji so ogodai FRIEDLAENDE«, h OLIVEN OO. Skrcveport La. P. O. Bas fiM. PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Žel fmo, da se oglasijo vsi tisti Ijnd jp, kterih niso ni osli ozdraviti drusl zdravniki! Mi jim nnmeravattto poslati zdravila zastonj na poskušnio. da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi seje mogoče popolne m a ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni 7dravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdravit!; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proueaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljndij in zdravnikov, kteri so leta in leta pron-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterib niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in ste^ klenico v kteri vam pošljemo zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za posknšnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je re-snlca? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tam se uapravljajo najnaravnejša iu najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iz našli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; t »ka zdravila pre«lpisuie ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo-leznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Nova knjiga za Slovence. Izdala America-Enrope*Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljeni odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlje-nja zdravila in kako delujejo zdravila na-raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov <1 veli o*el>, kteri so zdravili drugi zdravniki, n jili nis, inofrJi ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk zu poštiriio. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, ee nam le pošljeio znan ke za poštnino. - Onim pa. kteri žele priti osolmo nam, svetujemo, da pridejo vsak dan o«i lo—12 ure dopoldne, ker je dmgaee predieiij. Pridite li nam ali pa pišite na: > dnu niški oddeit k z« Moierce v AMERICA=EUROPE CO., 161 < OJ I M lil S A V K.. x V AY VOIJi . V. h Priporoma rojakom svoja izs-rsta* VINA, ktera v kakovosti nadikrilja jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajan po 60c g iti on o; belo vino (Catawba) po 70c galooo. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBJNJEVEC, za kterega sem itn portiral ormje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 tra Iona. — Najmanj« posode za žganjt •o galone. Naročilos. je priložiti denar. Za obila naročila ee "priporoma JOHN KRAKER Euclid, Ohio. M vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se ^e že velik rat opeharil, isto velia tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati ja zaupne ljudi in jeden teh je gotov® Fr Sakser, 109 Greenwich 1 . Ke^ York i