PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 3. štev. 555 - Cena 6 lir - 3 jugollre - 2 din IP°X>anepl^bUs^
TRST torek, 1. aprila 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 ■ i, Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Ustvariti bo treba takšno ustavo, ki bo slonela na resnično demokratičnih načelih, ki bo tržaškemu prebivalstvu zagotovila vse demokratične svoboščine in mu dala možnost, da si samo voli zakone in postave, kar odgovarja njegovim interesom na osnovi suverenosti ljudske volje in spoštovanja njegove neodvisnosti in in enakopravnosti.
(Iz referata tov. Babiča)
Konstruktivno sodelouaule SIAU
pri vsem življenju STO-ja
Enotna demokratična fronta proti fašističnim poskusom; za vlado, ki bo izraz svobodne vo/je ljudstva; za priznanje narodnostne enakopravnosti; za pomirjanje duhov; za Poenostavljen državni aparat - Avtonomija organizacij SIAU na ozemlju treh držav
kratičnih načelih, ki bo tržaškemu prebivalstvu zagotovila vse demokratične svoboščine in mu dala možnost, da si samo voli zakone In postave na osnovi suverenosti ljudske volje in spoštovanja njegove neodvisnosti in enakopravnosti.
Na tej osnovi bodo zajamčene tržaškemu prebivalstvu osnovne demokratične svoboščine, izboljšan njegov ekonomski položaj in u-istvarjen; pogoji za čim več jo neodvisnost tržaškega ozemlja. Tov. Babič je zaključil, da bo SIAU z izpolnitvijo teh nalog doprinesla svoj delež k zmagi in miru in resnični demokraciji v svetu.
T ne(ieljo 30. t. m. se je vršila ja Glavnega odbora SIAU. Iz vse 'morske so prišli člani Glavnega r°ra’. ki jih je bilo okoli 60.
J° je otvoril podpredsednik tov. 'n opisal dosedanje uspehe '“rte. Dejal je, da naša zmaga ni ■ kakor smo si ja želeli; če pa Ogledamo sile, ki so nam, bile na-Protne, smo lahko zadovoljni z ^Pehom. Prav bratstvo in edin-'Vo italijanskega in. slovanskih •»odov je bilo tisto, kj je prlpc-.. °®'0, jia bo velik del Julijske kra-- e priključen k Jugoslaviji. Bc-r-0 “OIuo nadaljevani, dokler ne bo-2 d°eegli naših ciljev, to e4fr Izvršnega odbira SIAU ref' ®aMč je nato podal v svojem čil °psežno situacijsko pc<ro-rnd'	j«,	da	so sile medna-
v^n® reakcije tiste, k; bodo odgo-v;r lpre<^ ’svetom in pred' zgodo-ao‘°, da narodi Julijske krajine nl-Prišli do svojih pravic ter da to ° ^''e uresničene težnje In zah-e, za katere so slovenski in ita-janski narodi Julijske krajine rui' 4o*’ko žrtev, in si jih že pribo-iam* krvi° in svcjim: lastnimi si-Iv bc-rbi prot; fašizmu. Te sile 0 edgovorne, da je del Julijske gen'116 S "^^crn odtrgan od Ju-aiavije, drugi pa popolnoma prt-ver Tatiji, kjer slovenski Si-J, ki je toliko žrtvoval v borbi **>*> narodno svobodo in neba 18,1034 naPadajo dnevno z bom-liud' in Peklenisklmi stroji tisti lj, ie, ki 30 za časa fašistične Ita-tan Za4ira'i vse slovansko ter preji, ^a[’ antifašiste slovenske in ita-bii ' narodnosti. Storjene so •^ krivice našim narodom.
suu-f1 ™
pa je v imenu
Vse . ™~az'1 najtoplejšo zahvalo ta y.4ist'm sbam in narodom sve. ipj, j.30 ljudstvu v tej borbi po-
lu<3«r<5ri1 na4° 0 dovršenem deta K 4er omenil, da je vztraj-orha ljudstva Julijske krajine rovPre5i*a' n'‘®° sklepi mi-1'c:«'6 konfcrence mnogo neugodje i d° bl b’,J statut STO-ja mno-t,j s'8t>š;, če se ljudstvo samo ne ebrn 4ako Odločnostjo berilo za t,*,®*0 demokratičnih pravic ?0'5keSa ljudstva.
Naloge
v novem noložaiu
»j.
]P„Q • Bablfi je nato prešel na raz-kate tvencga problema, zaradi ja ^se je Glavni odbor SIAU-'•iafn"1”8''' to ie na položaj, ki nalit, n razdelitvijo Julijske kraji-jo -1,. , dele, kj, se glede na svo-I^no a‘tuacijo in, potrebo . .<; ne Politične akcije med seje ,i ‘Stveno razlikujejo. Predlagal dobila bi organizacija SIAU-ja Uliti* Za V3aki del posebej svojo tg^o f° avtonomijo, da se bodo p^,.. 'ahko prilagodile konkretne tifnim 6 akciie specifčnim poli-W‘ ra;5neram in potrebam vsa-ala, odnosno ozemlja. Nato *vt0n a^’ na'ogs teh posameznih 8jj0ai‘nth organizacij, triku, vb3 v tistih krajih, ki bodo Va)a jUwni k Jugoslaviji, nadalje-osnovno nalogo za utrlo 'ludske oblasti, mobillzaci-ve,. dskiii
PROGLAS
Glavnega odbora SIAU
Glavni odbor SIAU za Julijsko krajino in Trst, ki se je sestal na plenarnem zasedanju 30- marca 1947, po poročilu tajnika ter posameznih referentov in po ugotovitvi, da bo na podlagi mirovne pogodbe ozemlje Julijske krajine razdeljeno na tri države, tako da bo tudi SIAU razdeljena na tri državna ozemlja, česar posledica bo specifično, v smislu objektivnih pogojev različno delovanje;
Upoštevajoč, da bo s tem vsak posamezni del SIAU zadobil poseben značaj v zvezi s svojimi specifičnimi nalogami — čeprav ostanejo nespremenjena načela in osnovne naloge ohranitve in utrditve italijansko-slovanskega bratstva in demokracije —- s popolno organizacijsko in politično avtonomijo, ki jo bodo s tem posamezni deli dobili;
Poudarjajoč, da je posebno še glede Svobodnega tržaškega ozemlja potrebno vztrajati na takojšnji izvedbi demokratičnih načel, ki naj se dosežejo in zajamčijo s pomočjo začasne vlade in konzulte, ki bodita veren odraz svobodno izražene volje demokratičnega prebivalstva; na priznanju vseh osebnih pravic in še-posebej narodnostnih pravic na osnovi resnične enakopravnosti na vsem ozemlju brez razlike, in to vse z uvedbo državnega aparata, ki naj bo kolikor mogoče enostaven, tako da se odpravijo vse nepotrebne vzporedne ustanove, delo in uradovanje pa poenostavita v znamenju popolnega pomirjenja duhov;
Glede na to, da se ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja sprejema zaradi potrebe ohranitve in utrditve miru ter zato, da se čuvajo koristi prebivalstva, ki ga je vojna tako prizadela, in ker je zato naš namen, lojalno in konstruktivno sodelovati pri politični upravi in pri vsem življenju Svobodnega ozemlja sploh ter hkrati vztrajati na popolni ohranitvi vseh demokratičnih pridobitev ljudstva na področju B, glede katerih je želeti, da bi
se razširile na ostalo ozemlje, pri čemer ostro obsojamo sleherni poizkus umetnega ustvarjanja iredentističnega in šovinističnega ozrai ja ter teroristična in izzivalna dejanja, ki so neposredna posledica zločinske propagande, ki jo med drugim podžiga določen tisk;
Poziva vse demokrate vseh tendenc, naj se združijo v enoten blok, da že v kali in z vso odločnostjo razbijejo sleherni fašistični podvig, naj se ta pojavi pod kakršno koli krinko, ter da uresničijo politične in življenske pogoje na Svobodnem tržaškem ozemlju v skladu z navedenimi načeli v korist vsega prebivalstva.
Brzojavka tov. Kardelju
Podpredsedniku vlade FLRJ EDVARDU KARDELJU,
BEOGRAD
Glavni odbor SIAU Vam pošilja z svoje 3. redne seje 30. marca 1947 v imenu ljudstva Julijske krajine prav tople pozdrave.
Ob tej priliki se Vam v imenu slovenskega, lirvatskega in ogromne večine italijanskega ljudstva naše pokrajine iskreno zahvaljujemo za vse napore, Id ste jih vložili v borbo za obrambo pravic našega ljudstva, ki ni nikdar štedilo z napori in žrtvami za uresničenje svojih pravičnih zahtev.
Odločnost in vztrajnost, s katero ste pred svetom branili pravice naših narodov, polni naša srca z globoko hvaležnostjo. Naše ljudstvo upravičeno gleda na Vas kot na najodločnejšega in neutrudljivega borca in zagovornika pravic narodov te dežele in sploh vseh narodov.
čeprav naši narodi še niso dosegli v celoti svojega cilja, Vam zagotavljamo, da bodo z vztrajnostjo nadaljevali z borbo za dosego in obrambo svojih demokratičnih pravic.
GLAVNI ODBOR S. I. A U-ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST
ske države Jugoslavije predle,) Pa gospodarskem polju in. ta-®tvarjala svojemu ljudstvu
mneže, k izgradnji ne-
lepšo in srečnejšo bodočnost v okviru FLRJ.
Naloge organizacije SIAU na ozčmlju, ki bo priključeno Italiji, bodo težje, ker bodo morale demokratične sile voditi težko borbo za zmago resnične ljudske demokracije proti močnim silam reakcije, ki imajo danes v Italiji še vladajoč položaj. Organiizaclje SIAU bodo morale tam prilagoditi svoje politično delovanje političnim razmeram v Italiji, se povezati z napredenimi stilam; in .skupno z njimi voditi borbo za dokončno zmago resnične demokracije. Tamkajšnje organizacije SIAU bodo morale ohraniti vse tradicije in politične pridobitve. ki so si jih ljudske množico v teku oborožene borbe in zadnja leta po vojni priborile. Bratstvo slovenskega in italijanskega naroda mora biti temelj vsake politične aktivnosti v konkretnih vprašanjih v teh krajih. Slovenski živelj, ki bo prišel ponovno pod Italijo, bo v takem položaju v obrambi svojih nacionalnih pravic.
Za te pravice se bodo morale v teh krajih ravno tako boriti tudi italijanske demokratične mncž'ce. Obramba nacionalnih pravic Slovencev je vprašanje demokracije same, torej ravno tako vprašanje italijanskih demokratičnih množic. SIAU na ozemlju mora torej še bolj utrd’ti enotnost ljudskih množic na osnovi italijapsko-slovenskt-ga bratstva, se najtesneje povezati z dem1kratičn’mii silami Italije in se skupno z njimi boriti za dokončno zmago resnične Ijndnke demokracije v tem delu Evrope.
Na tržaškem ozemlju bo SIAU konstruktivno delovala v vseh 2iv-ljenjskih vprašanjih njegovega pre-
bivalstva ter pni tem zastopala in branila interese najširših delovnih množic ter stvar demokracije. Ena glavnih nalog SIAU-ja bo borba za čim večjo ekonomsko neodvisnost tržaškega ozemlja, za po-jačanje industrije, ki je osnova tržaškega gospodarstva, ter za zaposlitev vsega tržaškega delavstva, dviganje tržaškega pomorstva, o-življenje trgovskih vezi, navezava ekonomskih stikov z vsemi tistimi državami zaledja, kii naravno gravitirajo na Trst; tako se bodo ustvarili boljši ekonomski pogoji
prebivalstvu tržaškega ozemlja, odpravljena bo brezposelnost, dvignila se bo gospodarska raven tržaških delovnih množic.
Demokratizacija javnega živlienja
Dalje bo treba braniti socialne pridobitve delovnega ljudstva tistega dela cene B, ki bo priključen tržaškemu ozemlju — agrarno reformo in druge, ter razširiti te pridobitve na celotno tržaško ozemlje. Naloga SIAU 'bo tudi odločna
SVEET ZUNANJ H M NISTROV
NEMŠKA INDUSTRIJA
reparacije in gospodarska enotnost
Diskusija
V diskusiji, loi je sledila referatu, je tov. Pogassi z drugimi člani Glavnega odbora SIAU obširneje obravnaval posamezne probleme, ki se jih je dotaknil tov. Babič. Razpravljali so o problemu upravne ureditve STO-ja, skrajne šted-nje v državni upravi, gospodarski reodvisnosti STO-ja, nacionalne enakopravnosti ter s temi v zvezi tudi s problemom dvojezičnosti. Utemeljili so tudi z pravnega stališča pravične zahteve za raztegnitev pravnega reda, ki obstoja v coni B, na bodeče celotno tržaško ozemlje, ker je pravni red, ki obstoja danes v coni B oni, k; je izšel iz zgodovinske nujnosti in razvoja. Pravni red, ki obstoja v coni B obenem s socialnimi reformami je ljudstvo ustvarilo po svoji vstaji proti fašizmu, in ga je jugoslovanska armada takega našla in. pustila, dočim je ZVU smatrala za potrebno, da pokliče v življenje tisti pravni red, proti kateremu se je borilo ne samo naše ljudstvo, ampak tudi Anglija in Amerika.
Za ozemlje, ki bo pripadalo Italiji, se glavno delo SIAU-ja šele pričenja s tem, da bo ljudstvo teh krajev pod njenimi vodstvom vez med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi.
Kar se tiče organizacije, ki bo ostala na ozemlju, ki bo pripadalo Jugioslaviji, bo program SIAU-ja poleg njenega osnovnega programa in nalog, enak onemu Ljudske fronte.
Sprejet je bil tudi predlog za izvolitev teh novih članov v Izvršni odbor namesto treh, ki so odšli. Trije novi člani odbora so prof. Oscar Ferlan, dr. Josip Ferfolja in dr. Angel Kukanja.
S to sejo se-zaključuje važna faza borbe SIAU-ja, je v zaključnih besedah dejal tov. Sestan. V imenu vseh onih. kj bodo priključeni k Jugoslaviji, je obljubil pomoč ljudstvu Gorice in Tržiča, ki bo kljub
Moskva, 31. — Danes so se sestali posebni odbor, ki ga je Svet zunanjih ministrov imenoval 29. marca, odbor za gospodarsko vprašanja v zvez; s pogodbo z Avstrijo in glavni tajnik; posameznih delegacij.
Popoldne pa se je sestal Svet zunanjih ministrov, ki je razpravljal o važnejših točkah poročila zavezniškega nadzorstvenega sveta za Nemčijo, to je o vprašanju gospodarske enotnosti, o reparao’jah in o industrijski ravni.
Bevin je danes razdelil spomenico, v kateni navaja gospodarska f in politična načela, ki naj bi prišla v poštev pri organizaciji Nemčije v drugi fazi kontrolne dobe. Gre za ista načela, ki jih je bil Bevin že pretekli teden postavil. Spomenica predvideva federalni ustroj Nemčije in obravnava kompetenco posameznih zveznih držav (Laen-derl ter osrednje vlade.
Francoski zunanji minister Bl-dault je r.a današnjem, zasedanju izjavil, da so tri vprašanja, to je raven nemškega industrijskega potenciala, reparacije in gospodarska enotnost tesno povezana med seboj Sn da jih je treba skupno rešit:. Francoska delegacija je razen tega vztrajala, naj se r.a zadovoljiv način reši vprašanje premoga. Glede reparacij, ki naj se dvignejo iz tekoče proizvodnje, je francoska delegacija predlagala, naj se izdela program, ki naj upošteva posledice, ki bi nastale glede nemške razpoložljivosti premoga, glede nem'
nlki za Nemčijo pod predsedstvom francoskega delegata Couve de Mourvillea in preučevali poročilo predsednika medzavezniške ustanove za reparacije Rueffa. Govora je bilo predvsem o zlatu, ki se nahaja na zahodnih področjih Nemčije, in o katerem je Višinski zahteval natančne podatke, ker so dosedanji Rueffovi podatki nejasni. Jutri bodo razpravljanje nadaljevali.
borba za demokratizacijo vsega javnega življenja, borba za temelji-tj čiščenje celotnega administrativnega aparata. SIAU se bo morala boriti za izvajanje nacionalne enakopravnosti na celotnem tržaškem ozemlju. Organizacije SIAU na tržaškem ozemlju bodo morale še vnaprej jačati enotnost demokratični množic Trsta na osnovi itailijarsko-slovcnskega bratstva in razširjati demokratično fronto na vse resnične demokratične sile.
Ustvariti bo treba takšno ustavo, k; bo slonela na resrpčno demo-1 ogromnim žrtvam pripadlo Italiji.
Pogajanja med FLRJ in Italijo
Beograd, 31. — Italijanska gospodarska delegacija pod predsedstvom Raffaela Mattlola je v Beogradu začela trgovinska pogajanja z jugoslovanskimi predstavniki.
Kakor poročajo, je glavni predmet razpravljanja uvoz surovin v Italijo in izdelanih stroje iz Italije v Jugoslavijo.
Nov ameriški poslanik v Beogradu
Washington, 31.	— Truman je
sporočil, da je bil Cavenish Cannon imenovan za novega poslanika ZDA v Beogradu.
Ogromen požar v Hajfi
Hajfa, 31. — Zaradi terorističnega napada na petrolejski cevovod v zalivu Hajfe, je izbruhnil v mestu požar, kot ga ne pomnijo do
V židovskem delu mesta so proglasili policijsko uro in ga izolirali.
škega vojnega potenciala in glede , sedaj. Eksplodirale so tri cisterne nemške gospodarske bilance. Načrt - polne bencina tako, da so v krat-o industrijski ravna je treba pre- | kem nastali požari po vsej okolici, učiti z največjo previdnostjo, ker razvoj nemške industrije pomeni vččjo potrošnjo premoga. Potrebno je, da premog, kj bo določen za izvoz, zadostuje potrebam evropskim, posebej pa še zavezniškim državam. Položaj Francije v tem oziru je že znan.
Ameriški zunanji minister Marshall je ugovarjal sovjetski tezi glede gospodarske enotnosti Nemčije in glede reparacij, kakor tudi francoski zahtevi po jamstvu za dobavljanje nemškega premoga.
Zunanji ministri se bodo zopet sestali jutri in nadaljevali razpravo o treh vprašanjiih, ki so jo danes začeli.
Zjutraj so se sestali tudi namest-
JUGOSLAVIJA BO PREMAGALA
VSE TEŽAVE, KI STOJE PRED NJO
Obširno poročilo maršala Tita o zunanji politiki
v SOLUNU STRELJAJO
^onarhofašisti na delavce -^Pleska pomoč se nadaljuje
fethu rHd’ 31- — Glavna skupina
. ne komisije Varnostnega
^c°Srari brisPcla včeraj iz Sofije v Drv; Danes je komisija imela h kateremu niso pu-8red 0v‘harjev. Del komisije bo v
oo<)0	----.,.—, _.	------
tildi gu otliskaU Skoplje in morda vJetslti 0lJ- Na današnji seji je so-<lai p Pre<lstavnik Lavriščev pre-tO^niku komisije pismo, ka-%isto Priložen dokument na
°b',ska
al Buljkes, drugi člani
to p ° ^raneh. v tem dokumentu ^fau|y'0:ri4le sovjetskega delegata kom . Elcde sestanka s poveljni-M-itlj El'ske demokratične armade tJhkUmSom Sklenili so, da bodo ta Prevedli in prečitali na
:ž6r
te, to'VariJe Prič končalo do sre-kjPltQrtllsi-a odpotovala v Zene-Vs- hi/.30 m°rajo 8. aprila sestat; . ni član;. po v
ffbe	Grčiji	se	nadaljujejo
Krško demokratično ar-" n'onarhofa’s:sti. Ze pet dni
komisije v Ženevi. Ce bo
%o,°go^na borba blizu
na hribih Delf. Pri teh o-monarhofašistl poslu-topništva. Prav tako v Makedoniji in Te
^io?1 S1
S' v0ri tetal '*n borbe
-J®r -e tako zvano prepove-t0f^e' Qri'ka monarhofa-Vlada Je dala ukaz svojim ; tu* Potopijo vsako ladjo ^reds- k' Dlu' v tem področju. bi11(llfo'nTah^m ^ skupina oseb
Solunu. Napadalne tolpe so streljale na delavce in uradnike. Ubile so tri osebe in ranile sedem. V Solunu so monarhistični vojaki aretirali voditelja delavskih sindikatov v tobačni tovarni. Odvedli so ga na policijsko postajo, toda čim je prestopil prag, so ga na zverski način ubili.
Angleška vlada je obvestila grško vlado, da ji bo nudila Se nadalje gospodarsko pomoč, dokler ne bo začela prihajati v Grčijo ameriška pomoč. Ta pomoč pa ne bo namenjena grškemu ljudstvu,, temveč oskrbovanju grških monarhofasi-štičnih čet.
> u..
tis:
iti
m oboroženih s stroj-
Ktvrt l0('n*mi bombami vdrla
komuni.-.!ičnoga lista v
Ameriški „veter" za Sidehnro
Tokio, 31- — Nova demokratična stranka’ Je že danes najmočnejša japonska stranka s 145 poslanci, medtem ko <ma liberalna stranka 140 poslancev. Za vrhovnega svc.tr nika stranke je bil imenovan baron Sidehara. Stranka se je dobro vgnezdila v japonskih krogih ter izgloda, da bo na p.ihod-njih volitvah dosegla znatne uspehe, ker ima «ameriski veter* seboj.
BOMBAV. - Indijski Jogi
dal živ pokopati v n p cementnem lijaku. Po 24 urah j»ga
izkopali; jogi j® bil živ In p zareč limonade. Zbralo se je 50 toč ljudi.
Beograd, 31. — Na današnji skupni seji obeh Svetov ljudske skupščine FLRJ. ki so se je udeležili tudi člani diplomatskega zbora, je podal predsednik zvezne vlade maršal Tito poročilo o jugoslovanski zunanji politiki. Ko so se polegli navdušeni aplavzi, je maršal Tito pričel govoriti in med drugim dejal:	t	..
«V svoji zunanji politiki stoji vlada FLRJ neomajno na načelu dosledne borbe za ohranitev miru na svetu. Jugoslovanska delegacija je na mirovni konferenci n r.a pripravljalnih konferencah dostojanstveno in odločno opravila svojo dolžnost ter zahtevala priznanje jugoslovanskih pravičnih zahtev. Pri tem je uživala polno podporo sovjetske delegacije pod vodstvom Molotova ter delegacij bratskih narodov Poljuke in CSR. Vsem bratskim državam smo zato globoko hvaležni; prepričati smo se pa morali, da so nekateri naši zavezniki med vojno, zlasti pa Anglija in ZDA, z vsem: mogočimi sredstvi nasprotovali našim pravicam in zavzeli stališče, ki bi ga komaj lahko označili «prijateljsko».
Prekrižani načrti
voinih hujskačev
Spomnimo se nače borbe za Istro, Trst in Slovensko Primorje, ko sta kljub vsem našim neizpodbitnim argumentom Anglija in Amerika skupno z nekaterimi manjšimi državami, ki se vojne niti udeležile niso, nasprotovali in končno dosegli, da naša dežela, ki je pretrpela razmeroma mnogo več žrtev, ni dobila velik del tega, kar je s pravico zahtevala. Po mirovni pogodbi z Italijo ostaja velik del naših bratov "v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju še vedno izven naših meja.
Krivica do naših narodov Je bila tako velika, da je bila vlada postavljena pred izb ro, ali naj podpiše, ali naj ne podpiše mirovno pogodbo. Naša vlada, dosledna v borbi za dosego in utrditev miru, se je, čeprav z žalostjo v srcu, odločila za podpis mirovne pogodbe, ki pomeni veliko krivico za našo državo. Jasno je, da so mnogi vojni hujskači upali, da ne bomo pod-pitali pogodbe, da bi tako lahko prikazali Jugoslavijo kot državo, ki ogroža mir. Delali so najrazličnejše kombinacije, vse pa so bile usmerjene v to, da bi dale možnost vojnim hujskačem, ki so špekulirali s sdvraštvom in spori med Italijo in Jugoslavijo.
S podpisom miirovne pogodbe % Italijo so nastali predpogoji za Vzpostavitev normalnih od-liošajev meti Jugoslavijo in sosednjo italijansko republiko, s
katero želimo živeti v najboljših odnošajih in s katero hočemo sodelovati zlasti na gospodarskem področju.
Avstrija in Koroška
Enako, če ne slabše, stoji s ko-riškim vprašanjem. Naša vlada je poslala Byetu zunanjih ministrov memorandum, ki neizpodbitno dokumentira naše zahteve po priključitvi dela Koroške, kjer prebivajo po veliki večini Slovenci, ki sami zahtevajo priključitev k svoji domovini.*
Maršal Tito 'je nato obravnaval položaj Avstrije, ki je dala velik del vojnih zloč.ncev na jugoslovanskem ozemlju in ki je bila najboljši pomočnik Hitlerju pri njegovih osvajalnih načrtih. Obračunal je tudi z bajko o avstrijskem odporu med vojno. Navedel je dejstva, ki obtožujejo Avstrijo in poudaril, da mora Avstrija povrniti škodo, ki jo Je storila Jugos.av.ji med okupacijo. Maršal Tito je nadaljeval:
«Ce po vsem predstavniki Arne-r ke, Anglije in tudi Francije poskušajo oprostiti Avstrijo njene krivde, ti poskusi ne izvirajo iz Pra' vičnosti, marveč iz računov, ki ji ni težko uganiti. Predstavniki teh dežel, predvsem pa Amerike :n Anglije, se upirajo zadovoljitvi naših pravičnih zahtev in mislijo, da bodo stvar s tem za vedno likvidirali.
Toda vprašanje Koroške za nas ne bo likvidirano in postavljeno z dnevnega reda. vse dotlej, dokler nekega dne ne bo pravično rešeno*-
Maršal Tito je nato govoril o reparacijah. Potsdamski sklepi določajo višino nemških reparacij na 20 milijard dolarjev, od tega za ZSSR in Poljsko 10 milijard, ostalih 10 milijard pa za druge zaveznike. Jugoslaviji so odmerili 700 milijonov, kar pa ne odgovarja dejanski čkodi. Jugoslavija zahteva pravično odmerjenje reparacij, ki jih mora plačati tudi Avstrija.
Zahodnim zaveznikom ne ugaja neodvisnost Jugosšavije
Tako stališče zahodnih zaveznikov do Jugoslavije pa izhaja iz njihovega splošnega stališča do nove Jugoslavije, ki jim ni po godu, ker je šla po lastni poti, po poti popolne neodvisnosti in resnične ljudske demokracije. Maršal Tito je tudi odgovoril na klevete, da je Jugoslavija satelit ZSSR in poudaril, da čuti Jugoslavija prijateljstvo do ZSSR zato, ker najde tam razumevanje, ker prihaja samo iz ZSSR glas o okrepitvi miru na svetu, medtem ko je z zahoda slišati samo o atomski bombi in yojni nevarnosti.
Istočasno pa soglaša Jugoslavija z vsemi demokratičnimi silami na zahodu, ki. se bore proti vojnim hujskačem v lastnih deželah.
Nato je maršal Tito govoril o odnošajih z ZDA, ki niso obvisni od Jugoslavije, ki je storila vse za izboljšanje teh odnošajev. Toda ameriško veleposlaništvo s Patter-sonom na čelu je delalo vse, da bi se ti odnosa ji poslabšali. Jugoslavija zna cenit: pomoč Unrre, ki pa je ne smatra za miloščino, marveč kot pomoč, do katere ima popolno prav.co. Ce je kdo ostal na slabšem, so to jugoslovanski narodi, ker morajo gledati, kako zavezniki tudi glede preskrbe bolj skrbe za bivše sovražne države.
Odvratna kampanja z žitom
Nato je maršal Tito dejal: «Hotel bi reči nekaj besed o — skoraj bi rekel — odvratni kampanji glede ž.ta. Ta kampanja govori, da je v Jugoslaviji strahovita lakota, da ji grozi katastrofa in da je vlada zaprosila za 200.000 ton žita od ZDA in celo od Anglije, nadalje da Jugoslavija izvaža prašiče, mast itd. Toda ti krogi govore po eni strani, da nismo potrebni pomoč;, po drugi strani pa, da nam grozi katastrofa zaradi lakote.
Vlada FLRJ je preko odpravnika poslov obvestila ameriško vlado, da Jugoslavija potrebuje pomoči v kruhu. Ničesar drugega nismo za^ htevali in nismo storili nobenega uradnega koraka. Tq pa so spremenili v propagando, govore, da smo padli na kolena, da naša vlada ni sposobna, da je pripeljala ljudstvo na rob prepada, z eno besedo. da jih potrebujemo in da nam bodo dali 200.000 ton žita, če jih vzamemo za varuhe.
Toda mi, tovariši, nočemo varuhov!* (splošno odobravanje).
Dejansko je Jugoslavija dala 20.000 ton žita in koruze Romuniji in 10.000 ton Albaniji. D jansko vlada v Romuniji velika lakota in Jugoslavija ji je posodila 20.000 ton; pomagala je tudi Albaniji, ki j: zavezniki niso dovolj pomagali.
Odnošaji z grško vlado sq bili naslednja točka govora maršala Tita. Poudaril je, da je delo mednarodne anketne komisije dokazalo vso lažnost grških obtožb in obenem prav:lnost navedb jugoslovanskega memoranduma.
Politično in gospodarsko sodelovanje
«Stalna budnost in razkrinkavanje vseh vojnih hujskačev in vseh
mprrialističnih spletk je najboljša oblika borbe za okrepitev miru. Jugoslavija ostaja tudi y bodoče do-l sledna svoji sedanji zunanji poli-
tiki in bo poskušala okrepiti odno-š,aje z vsemi deželami, ki to žele, predvsem pa s sosedami. Vlada je sklenila pogodbe o tesnem gospodarskem sodelovanju z ZSSR in z Albanijo, ki predvidevajo tudi u-stanovitev skupnih trgovskih družb. Skupno z ZSSR sta bili že ustanovljeni družba za plovbo na Donavi in za letalski promet, ustanovljene pa bodo »e druge družbe. Z Albamjo so bile ustanovljene različne družbe n. pr. za izkorfsčaje nafte, za pomorsko plovbo, za gradnjo železnic itd., važen pa je tudi sporazum o poenotenju valute in ukinitvi carinskih mej med Jugoslavijo in Albanijo.
Trgovska pogodba s CSR predstavlja močno vez med obema de-
Ženska manifestacija na Dunaju
Dunaj, 31. — Ob priliki mednarodnega ženskega dne, je na Dunaju manifestiralo v povorki okrog 10.000 žen. Manifestaciji sq se udeležile tudi francoska, poljska in madžarska delegacija
Lelama, pogodbe pa obstoje tudi s Poljsko. Madžarsko in Bolgarijo.
Z Bolgarijo bo v kratkem sklenjena tudi prijateljska pogodba, ki jo omogoča podpis mirovne pogodbe. Sporazumi o izmenjavi blaga in plačilu obstoje tudi s Holandsko, Francijo, Belgijo in Svicb, pogajanja pa se vodijo tudi z drugimi državami. Važni bodo trgovinski sporazumi s Švedsko, Norveško in Italijo. Vlada pa jo naročila tudi v drugih deželah stroje, ki so potrebni za elektrifikacijo in industrializacijo dtlžele in ki so vredni mnogo milijard dinarjev. Vse to pomeni, da mora Jugoslavija izvažati več in ceneje, če hoče za to dobiti stroje. Zunanjo trgovino je treba (' tudi bolje organizirati. Jugoslavija bo izvažala baker, svinec, bauk-sit, železno rudo, premog itd. ter tobak, žito, koruzo, konopljo, živino in drugo.
Kljub vsem težavam gre Jugoslavija vztrajno naprej in je gotova, da bo premagala vse težave, ki stojijo pred njo*.
Delne volitve v Turčiji
Ankara, 31. — Prihodnjo nedeljo bodo v Carigradu prve delne volitve po splošnih volitvah, ki so se vršile lanskega julija.
Edina dovoljena opozicijska stranka. demokratična bo verjetno bojkotirala volitve, ker zahteva spremembo volivnega’zakona. Vlada bi hotela prepričati opozicijo, da se volitev udeleži.
Razprava proti Tisu zaključena
Praga, 31. — Pred dnevi se je končal proces proti izdajalcem Tisu, Machu in Durčanskemu. Javni tožilec je zahteval za obtožence smrtno kazen. Sodbo bode proglasili y drugi polovici aprila.
BKR4TKE VESTI
KorošKa K Jugoslaviji i
Zahteva dveh velikih mednarodnih organizacij
Pariz, 31. — Mednarodni kongres internirancev ;n političnih preganjancev ter mednarodna zveza za borbo proti nacizmu sta na včerajšnjem zasedanju soglasno sprejela resolucijo, v kateri zahtevata takojšnjo priključitev Slovenske Koroške, kjer živi 100.000 tlačenih Slovencev, k Jugoslav.ji.
Kongresa se je udeležila razen Francije, Poljske, Romunije, Albanije, Grčije, Norveške, Danske in Sovjetske zveze tudi jugoslovanska delegacija s šestimi člani, ki ti načeluje Vivoda, jugoslovanski vrhovni javni tožilec.
Tako sodijo oa Koroškem
Dunaj, 31. — Angleško vojaško sodišče je proglasilo sodbo proti koroškim Slovencem, ki so jih napadli v Železni Kapli nacisti. Sodišče je priznalo Slovence za krive, češ da so kršili predpise o zborovanju in ker so razobesili jugoslovanske zastave. Napadalce, bivše naciste pa je sodišče oprostilo.
Slovanski demokratični duh
v odnošajih med Poljsko in ČSR
Praga, 31. — Pri otvoritvi rudnikov v Moravski Ostravi, ki so dobili po njem ime, je češkoslovaški vojni minister general Svoboda izjavil: «Mi živimo med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. To dejstvo odreja našo zunanjo politiko. Zvesto sode-
lujemo z Sovjetsko zvezo, ki ščiti in jamči naJo svobodo in mir.» Dotaknil se je v svojem govoru tudi vprašanja zavezniške pogodbe med Poljsko in Češkoslovaško ter dejal: «med dvema deželama vlada danes nov demokratični in slovanski duh. Verujem, da bomo dosegli s Poljsko sporazum tudi v vseh točkah, ki nas Se ločijo. Po tisoč letih bo med našima dvema državama triumfiral razum in slovansko srce.*
Organizacija bolgarske zunanje trgovine
Sofija, 31. — Bolgarska drživa je sklenila, da bo od sedaj naprej izključno pravico uvoza in izvoza surovin in predmetov, ki so važni za gospodarstvo države, imela država. V ta namen bodo ustanovili zavod za zunanjo trgovino, v katerem bodo sodelovali državni sektor, zadružni in privatni.
Madžarska ladja na račun reparacij FLRJ
Budimpešta, 31. — Ladjedelnica «Sanu» je izdelala prvo ladjo, ki bo' izročena Jugoslaviji' na račun reparacij. Ob tej priliki je predsednik delavskega odbora Karoly Janža imel govor, v katerem je izjavil, da so delavci omogočili izpolnitev obvez, ki jih ima Madžarska do Jugoslavije.
ZAGREB. — Tisoči in tisoči meščanov so se prijavili za delo na avtocesti Beograd-Zagreb in sicer na sektorju, ki bo peljal skozi Zagreb.
CENTRALIA. — ■ Reševalci v rudniku v Centraliji (Illinois) so našli v žepih mrtvih rudarjev be-leke, po katerih doumevajo, da. so mnogi rudarji živeli šs najmanj 15 ur po nesreči.
NEW YORK. — Ravnatelji listov iz 19 dežel so podpisali pogodbo, da bodo sodelovali pri izhajanju ilustriranega časopisa, ki ga bodo izidajali v raznih jezikih za preko 30 dežil.
PRAGA. — Na povabilo češkoslovaški sindikatov je prispela v Prago delegacija sovjetskih sindi katov.
OSLO. — Snežni plaz je zasul pri Bergenu osem smučarjev. Štiri so rešili.
LAKE SUCCE3S. — Gospodarski socialni svet OZN je včeraj dovršil svoje delo. Ponovno se bo sestal 29. julija
VARŠAVA. — Med Poljsko in sovjetsko vojaško upravo v Nemčiji so podpisali trgovinski sporazum o izmenjavi blaga v vrednosti 28 milijonov dolarjev.
BUENOS AIRES. — Vesti iz Paragvaja pravijo, da so uporniška letala dva dni bombardirala okolico glavnega mesta Assunclon. Bombardirali so letališča in vojaške postojanke.
NEW DELHI. — Gandhi je prispel v New DMhi. kjer se bo raztovarjal s podkraljem lordom Mour.t-battenom.
LONDON. — V spodnji zbornici so pričeli z debato o zakonu o obvezni vojaški službi v Veliki Bri taniji.
OSLO. — Norveški parnik «Ti-I tanian» je v Severnem morju zadel ob mino. Posadka se je rešila. | LJUBLJANA. — Mestni ljudski odbor je nakazal 78 milijonov dinarjev za gradnjo novih stanovanjskih hiš v tem letu.
MOSKVA. — Sovjetsko ministrstvo za trgovinsko mornarico je odobrilo načrt za razvoj sovjetske mornarice. Zgradili bodo nekaj večjih ladjedelnic.
PARIZ. — V Franclji so pričeli z obsežnim oranjem, ker je hud mraz skoraj popolnoma uničil ozi-mino.
VARŠAVA. — Včeraj se je zaključila razprava proti Rudolfu Hoessu, poveljniku koncentracijskega taborišča v Oevviecimu, ki je priznal krivdo za simrt 4 milijonov ljudi. Sodbo bodo izrekli v sr:do. Hoess je v mladosti hotel postati misijonar.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
1. aprila 1947'
Barkovlje za demokratičen blok
Vsak dan prejemamo resolucije, v katerih demokratično ljudstvo Trsta poziva vse prebivalstvo, da se zdru&i v enoten demokratičen blok. Med drugimi smo prejeli resolucijo, ki jo je podpisalo čez 200 Barkovljanov, ki opozarjajo na mračne namene reakcionarnih in neofašističnih skupin, ki bi hotele ogražati mir in bratstvo obeh narodov, živečih v Trstu. Kot primer navajajo trošenje fašističnih letakov na dan 23. marca t. 1. Barkov-ljani pozivajo vse resnične demokrate obeh narodnosti, da v strnjenem demokratičnem bloku preprečijo vse poskuse neofašistov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Delavci bodite oprezni
Gotovi elementi, ki pra/Vijo, do, prihajajo v imenu Delavske zbornice, kroiijo v delavskih oblekah po mamjSih podjetjih in s privoljenjem gospodarjev skušajo vplivati na dilavoe, zlasti na vajence, da bi se vpisali v Delavsko zbornico. Tak slučaj se je pripetil v dela/vnici v ul. Vasari, kjer je tak provokater na zvijačen način dobil izkaznico Enotnih sindikatov od nekega vajenca, dočim mu je drugi vajeneo obljubil, da jo bo prinesel naslednji dam. Isti delodajalec je vpisal svoja družinska člana v Delavsko zbornico.
Tudi pri drugih podjetjih so delodajalci vplivali na svoje delavce, da bi se vpisali v Delavsko zbornico in so se pri tem posluževali posebnih tiskovin. Poziramo delavce da javijo vsak tak slučaj svojemu strokovnemu sindikatu, pa bodisi, da se je zgodi v njihovem podjetju, ali kje drugje. Strokovni sindikat kovinarjev zahteva od Osrednjega odbora za sindikalni sporazum, da pozove Delavsko zborniao, naj prekliče delo podjetnikov pri tvrdkah: Maircello Cillia v ul. G-iulia ž.% Moro in Bastianetto v ul. G. Vasari 27, Mreule Gui-do ul. XX. septembra IS, ki so prevarili svoje nameščence. Obenem naj Delavska zbornica za-branl in prepove delovanje teh provokater jev, ki gotovo ne koristijo njenemu ugledu, ampak kvečjemu zato, da bo izgubila značaj resnosti in pravičnosti pri prihodnjih volitvah, o katerih «i leli vsak pravi demokrat, da bi potrdile in utrdile enotnost vseh delavskih sil našega ozemlja.
Vse čitatelje obveščamo, da bo izšla prihodnja številka »Ljudskaga tednika* na 20- straneh s pestro in bogato vsebino.
Istotako bo izšla velikonočna številka »Primorskega dnevnika* na 8. straneh z lepim političnim, kulturnim in gospodarskim pregledom. Cena izvoda 10 lir.
Vse naše oglaševalce obveščamo, da bo ogla-ni oddelek »Primorskega dnevnika* sprejemal voščila in druge trgovske oglase za velikonočno številko samo do petka opoldne. Vsa poznejša naročila bodo objavljena šele na 8. aprila.
Jugoslavija bo zaposljevala
tržaške ladjedelnice
V pristanišču arzenala tržaškega Lio.vda je zasidrana 8.000 tonska jugoslovanska transportna ladja «Kozara». Ladja bo ostala več časa v arzenalu zaradi generalnega popravila.
«Kozara» je med vojno plula pod angleško zastavo in služila zaveznikom za skuipne napore za končno uničenje fašističnih vojaških sil in je kot taka obredla vsa morja sveta. Pod jugoslovansko zastavo se je vrnila lani v mesecu septembru.
«Kozara» je prva jugoslovanska ladja, ki je priplula v tržaške ladjedelnice v popravilo, njej pa bo v kratkem sledilo — kakor smo z merodajne strani obveščeni — še več drugih jugoslovanskih ladij. S tem bo omogočena zaposlitev tržaških ladjedelnic in našega delavstva vseh strok, ki so potrebni pri sličnih popravilih.
Kakor vidimo se je torej že začelo uresničevati tisto, kar je jugoslovanski delegat dr. Bartoš v svojem ekspozeju pred ekonom-
Od danes naprej bo stal Primorski dnevnik 6 lir.
sko-flnančno komisijo nakazal: o gospodarski navezanosti Jugoslavije na tržaško industrijo sploh, a na tržaške ladjedelnice še posebej. Primčr «Kozare» je torej prvi dokaz za to, da je Jugoslavija takoj prešla od besed k dejanju.
Občni zbor brezposelnih
Jutri 2. t- m- ob 10 uri bo v dvorani kina Massimo v Trstu občni zbor brezposelnih. Prosimo vse brezposelne, ki so vpisani v Enotne sindikate, Delavsko zbornico, kakor tudi vse ostale, da se zborovanja udeležijo. Da bi se našlo čim povoljnejšo rešitev tega vedno bolj kočljivega problema, smo povabili na zborovanje zastopnike ZVU, consko predsedstvu in conski svet, kakor tudi predsedstvu in občinski svet, vse stranke, sindikalne organizacije, demokratske fronte, krajevni tisk, zastopnika velike industrije, trgovine, zavarovalnic, plovbe, bank, špedicij, itd.
Za vstop v dvorano je treba predložiti člansko izkaznico sindikalnih organizacij ali osebno izkaznico-
Preskrba
Po 150' gr. masti bodo delili od jutri do 30. t. m. potrošnikom ’z mesta ;n podeželja na odrezek I. in n. z«, maščobe. Cena 82-lir za kg.
Razdeljevanje sladkorja. Ker je prispel pretekli teden v Trst parnik s sladkorjem, bodo začeli deliti 3. t, m. po 600 gr sladkorja za vs® potrošnike za marec in april.
Odrezke za mast in margarino naj dvignejo vodje prehrane iz podeželskih občin danes v ul. Genova 9, soba 2.
Odrezke za maist in testenine naj dvignejo danes vodje menz pri po-ejetjih na občinskem prehranjevalnem uradu.
Odrezke za margarino naj dvignejo trgovci danes na občinskem prehranjevalnem uradu.
Vrnitev odrezkov. Danes in jutri naj vrnejo trgovci občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za riž, testenine ZVU, sočivno moko, olivno olje Delavske zbornice, slanino, koruzno moko za brezposelne, izhlapelo mleko in mleko v prahu za otroke in bolnike. Občinski urad bo odiprt danes in jutri od 8. do 19. ure neprenehoma.
Tekstilno blago. Vsj trgovci, ki prodajajo tekstilno blago ZVU iz Brumerjeve predilnice, naj vrnejo do 8. aprila uradu za oblačila pri tržaški občini odrezke št. 25. do 26. nakaznice julij oktober 1947. za blago, ki so ga prodali v marcu mesecu. Obenem morajo pokazati tudi knjigo odjemalcev. Urnik od 8. do 12. in od 16. do 18. ure.
¥
POD
Uk
BORŠT
Ustanovili smo dva tečaja za slovenščino: za miadino in za žene. Mladinskega obiskuje dvajset tečajnikov, kar pa ni dovolj. Zato bomo pritegnili tudi druge ter jim dokazali, da je šola potrebna, predvsem pa preprostemu človeku.
Tudi v naši vasi se temeljito pripravljamo za fizkultumi nastop 1. maja v Trstu. Vaj se udeležuje 27 mladincev, 24 mladink, 25 pionirk in 12 pionirjev. Vsi so z učsnjem zelo navdušeni. Napovedali so tudi
tekmovanje sosedni vasi Truške: kdo bo imel večje število telovadcev in kateri pevski zbor se bo boljše naučil pesmi? Upamo, da bomo dosegli dober uspeh in smo prepričani, da se nam bo pridružila tudi tista mladina, ki še stoji ob strani. — Valentinčič Marija in Zerial Olga.
MAREZIGE
Zene iz Marezig smo se zbrale na sestanku in sklenile, da se bo vsaka izmed nas vključila v pevski zbor in se udeležila manifestacije
Razinojitutiim komisija
na H n hunske m
Razmejitvena komisija se je zadržala 10 dni na stari avstro-ogr-skj meji, kjer bo sedaj potekala nova državna meja med Jugoslavijo in Italijo. Stari avstro-ogrski mejniki, so mnogo olajšali delo komisiji.
V vseh krajih je ljudstvo lepo sprejelo komisijo; zlasti navdušen sprejem so doživeli v Logjeh. Delo komisije je potekalo nemoteno in v redu. Člani komisije so se prisrčno razgovarjali s prebivalstvom, ki jim je razlagalo svoje želje n po-
FIZKULTURA
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
V Zagrebu je 20.000 gledalcev navdušeno pozdravilo zmago D.nama n.,d jesenskim prvakom Partizanom, ki je bil v vseh delih slabša enajstorica. Ze v prvem polčasu so Zagr b'ani prišli z dvema goloma v vodstvo ter ga obdržali do konca tekme. To je že drugi poraz Partizana v prvenstvu.
V Splitu Je Hajduk moral dati vse iz sebe, da Je premagal tržaško enajstorico LJ. Ponziane, ki se iz tekme v tekmo vidno popravlja Su-botiški Spartak je premagal Bu-dučnost, Železničar ni imel težkega posla z Nafto, Pobeda pa je po težki borbi odpravila 14. oktober. Presenečenje kola je bila tekma med Kvamejem in Metalcem, ki je bila odigrana v Beogradu. Rečani so zasluženo zmagali.
Rezultati: Dinamo-Partizan 4:2; Hajduk-Lj. Ponziane 3:2; Spartak-Budučnost 4:3; Zeleznicar-Nafta 3:0; Pobeda-14,Oktober 3:2; Kvar-ner-Metalec 1:0; Lokomotiva-Rdeča zvezda (odložena).
KVALIFIKACIJSKA LESTVICA
Partizan	18	15	1	2	48	10	31
Dinamo	18	13	2	S	51	19	28
Rdeča zvezda	17	13	1	4	54	17	27
Hajduk	18	12	3	3	41	10	27
Metalec	18	9	3	6	32	24	20
Spartak	18	8	4	6	88	25	20
Pobeda	18	6	5	7	33	30	17
Kvarner	18	4	7	7	17	25	15
Lokomotiva	17	5	3	9	20	•8	13
Budučnosc	18	5	3	10	32	40	13
Železničar	18	4	3	11	21	43	11
14. Oktober	18	3	4	11	17	40	10
Lj. Ponziane	17	4	1	12	18	35	9
Nafta	17	3	0	14	13	61	6
Ostali nedeljski športni dogodki
Nogomet. Pokrajinsko prvenstvo: Montebello Piran 2:1; Krmin-Po-stojna 5:1; Ronke-Gradiška 1:1; Izola-Gaslini 2:2.
Okrožno prvenstro: Costalunga-Sv. Marko 8:0; Tovarna strojev-Pl-soni 5:0; Roianese-Ponziana II 4:0; Skedenj Il-Cebulec 2:0; Acegat-Rauber 2:2; Montebello Opčine 1:1.
Italijanska nrvanstvo: Lazio-Li-vomo 3:0; Milan-Atalanta 0:0; Fiorentina-Venezia 1:1; Torino-In-ter 5:2; Brescia-Roma 3:0; Triesti-na-Napoli 3:3; Sampdoi ia-Genova 3:2; Modena-Bologna 1:0; Vicenza-Alessandria 4:2; Juventus-Barl 1:0.
Italijansko C prvenstvo: Libertas-Ponziana 4:0; Cervignano-Edera 2:1; Sangorgina-Ronke 6:0; Saici-Zagraj 5:1; Palmanova-Pieris 1:0; Sv. Ana Krmin 2:1; Ti žič Cividale 1:0.
Tek 'cg dr n in str n ta prvenstvo
Tržaškega ozemlja: Prvenstvo Tržaškega ozemlja v teku čez drn in strn za mo-ke na progi dolgi 3.500 m si je osvojil član kulturnega krožka Kraljič Faidutti Umberto, ki je ponovno dokazal svojo veliko vrednost. Odlično so se odrezali tudi tekači Vesne, ki so si pr,borili pokal za moštvo, ki je imelo največ tekmovalcev med prvimi desetimi. Med ženskami je na progi 800 m zmagala Goričanka Siličeva: Rezultati: 1. Faiduti Umberto (Kraljič) v času 12.32.4;	2. Tessera
(DSZ) v času 12.42.2; 3. Sedmak Marjan (Vesna) v času 13.19.1; 4. Bogateč Nino (Vesna) ; 5. Sedmak Lucijan (Vesna) itd. Zenske: 1. Silič Metoda (Partizan Bilje v času 3.15.2; 2. Petrani Diana (Sv. Vid) v času 3.16.6; 3. Vertovec Josipina (Skorklja) itd. Pokal so si osvojile atletinje Sv. Vida.
Kolesarji za «spomladanski pokalu. Kljub dežju je v nedeljo odlično uspela kolesarska prireditev za ((spomladanski pokal» na 72 km dolgi progi, ki je vodila od Barko-velj do Gradiške in nazaj. Pokal si je osvojilo športno društvo Sv. Ivan. Med posamezniki pa je zmagal Udovič Stojan, ki je v zaključnem sprintu za dolžino treh koles prehitel Kravosa. Rezultati: 1. Udovič Stojan, ki je prevozil 72 km v času 2 ure in 4 minute; 2. Kravos Franc (Olimpija) za tri dolžine kolesa; 3. Cimoroni Josip (Reka); 4. Kete Branko (Opčine); 5. Tomažič Pino (TKZ); 6. Kuret Karel (TKZ); 7. Danielli Josip (Olimpija) itd.
Medmestni turnir v košarki na Reki
O prvih uspehih tržaških košarkarjev m košarkaric na Reki smo že poročali. Tekme, ki privabljajo na igrišče številno občinstvo, se v vsej borbenosti nadaljujejo. Na sporedu so predtekmovanja. Finalne tekme, v katerih bo tekmovalo po 6 moštev, ki bodo zmagala v predtekmovanjih, se bodo pričele dne 5. in 6. t m.
Dosedanji rezultati so: Moški: Novi Sad-Skoplje 16:10; Rrka-Ljubljana 20:8; Zader-Partizan 19:12; Split-Tltograd 22:21; Beo-grad-Zrenianin 30:11; Zader-Tito-grad 27:8; LJubljana-Skoplje 17:7; Split-Zagreb 15:12; Reka-Beograd 17:10; Trst-Parttzan 19:10; Novi Sad-Zrenjanin 16:8.
7,enske: Brograd-Spllt 11:7; Re-ka-LjublJnna 18:7; Zrenjanin Novi Sad 20:12: Novi Sad-LJubljana 4:6; Trst-B. ograd 10:3.
trebe. Med drugim so tudi izjavili, da so v skrbeh, ker bo nova meja pustila soško dolino brez naravnega središča. Skrbi jih tudi, kako bo z bolnico v Gorici, ki naj bi prišla pod Italijo.
Kar se tiče izvoza svojih pridelkov si ne delajo skrbi, ker vedo, da bo Jugoslavija že poskrbela za trg.
V vsem tem času ni bilo niti najmanjših incidentov, če tudi so se vršile povsod prisrčne manifestacije. Zopet ponoven dokaz, da povzroča nerede in incidente civilna policija s svojo ((intervencijo« m da delo poteka nemoteno, če se ne vmešavajo ((tretji«, katerim ni v interesu, da bi dva naroda sama reševala sporna vprašanja.
itia se pripravlja za I. maj
Okolica Kopra. Tudi v koprski okolici se mladina marljivo pripravlja za prvomajski praznik. V koprski telovadnici vse mrgoli; slovenska in italijanska mladina marljivo telovadi. V vseh krajih okolice Kopra so vaje dvakrat na teden. V Pomianu se vadi 30 telovadcev, v Učah 35, v Vanganelu 40, v Boša-marinu 50, v Manžanu 20. Pohvaliti moramo mladino iz Brtokov, ki prednjači vsej ostali, najmarljivejša pa je tov. Zvezda. Brtokom je najnevarnejši tekmec Ankaran, medtem ko so v Santomi začeli z vajami najpozneje; no, obljubili so nam, da ne bodo zaostali. Med vsemi o-menjenimi vasmi se je vnelo tekmovanje: Ankaran tekmuje z Brtoki, Santoma s Pomianom. itd.
Tudi daljna okolica Kopra :n Pirana ne zaostaja. Šolsko deco vadijo učitelji, toda tako, da pouk pri tem prav nič ne trpi.
Srednješolska mladina v Kopru in Portorožu se tudi z vnemo pripravlja na praznik delovnega ljudstva in se navdušeno in požrtvovalno vadi za nastope.
za 1. maj y Trstu; svoje otroke pa bomo poslale na fizkultumi nastop, da pokažemo, kako so tudi naše slovenske vasi napredovale. Za šoloobvezne otroke smo sklenile, da bodo res redno obiskovali pouk. Po sestanku pa smo odšle na zbor volivcev, kjer smo skupno z ostalimi izvolile nov odbor sindikalne podružnice. — Minka Vogrin.
LOKEV
Naše delo na kulturno prosvetnem polju je zadnje čase zelo oživelo. Zene so ob priliki 8. marca nastopile z lepo uspelo prireditvijo. Tudi mladina sodeluje na kulturnem polju, pomaga v kampanji za pobijanje borovega prelca ter pomaga popravljati poljske poti. Postavila si je tekmovalno komisijo, katera daje smernice za delo in pregleduje uspehe tekmovanja. Iz prostovoljnih prispevkov si je mladina kupila žogo in šah ter tako tudi na 'športnem polju tekmuje z ostalimi vasmi. Ko se je vršil v Ljubljani kulturni, kongres, je organizirala malo proslavo. Na sporedu je bilo petje, recitacije ter predavanje tov. Praprotnika: «Mladina in kulturno prosvetno delo«.
Mladina je obljubila, da bo delala tako, da bo povsod prva in da bo v resnici vredna imenovati se: Titova mladina.
KRONIKA.
Mrtve kure so zletele •
Kontrola na železnic; je ugotovila, da je bil vagon št, 206744 odprt. Pregledali so njegovo vsebino in ugotovili, da je zmanjkalo 6 zabojev z zaklano kuretino v teži 180 kg. Tatov niso izslediti.
Žeparji na delu
Rebeschinii Miranda iz trga ex Imipero 5, je v soboto med 16. in 17. uro nakupovala v trgovini Bot-teri. Med izbiranjem blaga Ji je neznanec vzel iz ročne torbice 30.000 lir in jo s plenom odkuril.
Tudi 78 letni Lenassi Franc iz trga ex Imipero 7, ni bil bolj srečen. Včeraj okrog 8. ure, ko se je vozil s tramvajen št. 5, mu je nekdo izmaknil iz žepa denarnico z dokumenti in 22.000 lirami.
Težka drva
V soboto okrog 16. ure je policija ustavila ob izhodu iz luke Viktorja Emanuela neki tricikelj, ki je vozil drva. Pregledali so tovor in našli pod drvmi 3 stote cementa, 21 vreč iz jute in 25 kg odpadkov brona in bakra. Policija Je tricikelj In ves tovor zaplenila. Trici-cikelj ima evidenčno tablico TS 3368.
Solo je treba reformirati
Ukiniti je treba šolske takse, reformirati učne načrte, odpustiti belogardistične profesorje in uvesti slovenščino v srednje šole
V nedeljo dopoldne je bilo v kinu «Massimo» važno mladinsko zborovanje. Predaval je tov. prof. Ferlan o vprašanju: Kakšno vzgo-naj nudimo naši mladini?
Predavatelj je osvetil problem z dveh vidikov: socialnega in profesionalnega ter dokazal, da je današnja šola z obeh vidikoy negativen in antisocialen činitelj. Vzroki takšnega stanja pa ležijo v dejstvu, da je šola bila in je še danes eno izmed sredstev v rokah vladajočih.
Današnja 'sola pa se v bistvu ne razlikuje od prejšnje in nekaterih modernih predmetov, ki so temelj bodočega življenja mladine, sploh ne jemlje v poštev. Posledica tega je, da si mladina ne more ustvariti res sodobnih nazorov o kulturnih, umetniških, tehničnih, gospodarskih, predvsem pa političnih problemih. Namesto studiranja teh predmetov, pa se mnogo preveč časa trosi n. pr. z učenjem latinščine, katero bi lahko zamenjali moderni jeziki.
Z vzpostavitvijo STO-ja se bo morala naša šola modernizirati. Stare učne pdograme bo treba očistiti vse nepotrebne navlake in jih popraviti predvsem v pogledu zgodovine, filozofije, politične ekonomije itd. Napredno človeštvo si ustvarja novo kulturo, mimo katere mi ne moremo, če nočemo zaostati.
Zato predavatelj predlaga reformo današnje šole in zahteva:
a) sociaino reformo šole, ki naj ukine šolske takse in omogoči šolanje mladini vseh socialnih plasti;
b) reformo šolskih programov;
c) priznanje dijaških odborov s strani šolskih oblasti.
Po predavanju tov. Ferlana je govoril tov. Sergej Tončič, učenec slovenske gimnazije o pogojih učenja v slovenski srednji šoli v Trstu in Gorici, kjer še vedno kar mrgoli profesorjev, ki so znani odpadniki slovenskega naroda. Posebej je naglasil dejstvo, da se na slovenskih šolah uči italijanski jezik, medtem pa se slovenski jezik v italijanskih šolah ne uči. Zato zahtevamo, da se ta očitna krivica popravi in slovenščina uvede v italijanske šole.
Kaj se bodo še izmislili Amerikanci?
V petek, ko se je že mračilo, je privozil na Verdijev korzo zavezniški jeep in se ustavil. Iz njega so Izstopili vojaki in poklicali k
sebi nekega preprostega delavca. Ko se jim je približal, so ga enostavno slekli. Pustili so mu čevlje...
Prisotni pravijo, da ni bilo v nekaj trenutkih nobenega moškega več na cesti, ker so se menda bali za svoje suknje.
Prazniki prihajajo in z njimi tudi praznično razpoloženje. Seveda, jih kot zgleda, drugod na drugačen način praznujejo kot pni nas. No, na marsikaj smo se že morali privaditi.
SPOROČILA IN OBJAVE)
Prosvetno društvo «Simon Jenko» ima nocoj ob 20.30 uri pri «Kra-ljičU« predavanje. Govorila bo tov, prof. Valerija Glavič o razvoju knjige.
Prosvetno društvo <rVojka Smuc» v Skorklji ima danes ob 20.30 urti članski sestanek s predavanjem.
Roditeljski svet z Opčin bo imel danes zvečer ob 20. uri predavanje «0 branju«. Predavala bo tov. Ra-kovšičeva. Udeležite se vsi tega poučnega predavanja.
Garibaldincem invalidom
Vsi garibaldinci invalidi iz na. rodno osvobodilne borbe garibaldinske divizije «Natisone», naj se v najkrajšem času javijo na sedežu Zveze invalidov cone A, v ul. Zonta 2, II. V svrho priznanja invalidnine.
Semenski krompir
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Tnstu je prejela iz Jugoslavije gotovo množino semenskega krompirja. Člani bodo lahko dobili po 30 kg in jih prosimo, da ga dvignejo takoj, ker je krompir zgodnje vrste in bi se lahko segrel v skladišču vsled toplega vremena. Vsak zadrugar naj prinese s seboj vreče.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 30 in 31 t. m. se je rodilo 11 Strok, umrlo 13 ljudi,’ poroka pa je bila 1.
Cerkvene poroke: geometer Vir-gilio Micoli in uradnica Lilijana Scarpa.
Umrli: 51 letna Justa Gulardo, 68 letna Domenica Benussi por. Deveucovi, 42 letni Cesare Quaiat, 50 letna Marija Ventretlla por. Lof-ferdo, 64 letna Amelija Alberti vd. Feltrin, 67 letni Franc de Stefani, 24 letna Norina Delconte por. Co-slovlch, 89 letni Jožef Oblak, 87 letna Uršula Dcliach vd. Gordi-ghel, 7 letni Jožef Piccin, 6 mes. Fenrucdio Ogrin, 85 letna Clotilde Burlch vd. Battistella, 80 letna Julija Iesurum vd. Matathias Aba.
Gospodarski uspehi
nove Jugoslavije
IZPRED SODIŠČA
Kako je iz 220 kg žvepla
nastalo 30.000 kg premoga
Včeraj se je nadaljevala pri višjem zavezniškem sodišču razprava proti Stenu Benevol, Rudolfu Cap-pelli in Antoniju Spina, ki so obdolženi, da sq falzificirali dovoljenja.
Predsednik Julijskega udruženja uvoznikov premoga Lechner pravi, da se premog lahko dobi le potom ZVU, k; ima skladišče v Skednju. Industrijci morajo zaprositi za nakazilo Trgovsko zbornico, katera izdaja bone, potem ko se prepriča o utemeljenosti prošnje; bone odobri Odsek za trgovino pri ZVU. Po teh formalnostih udruženje lahko odda interesentom dodeljeni premog. Pravi, da ZVU kontrolira ves tisti premog, katerega se smatra kot gorivo.
Priča Bragani Bruno, načelnik urada za promet pri ZVU, razlaga, kako in na temelju katerih dokumentov so se izdajale vozne listine za kamione, ki so prevažali blago za izvoz. Potem trdi, da so 3. marca t. 1. ugotovili falzificiranje dovoljenja za izvoz 300 stotov premoga, ki ga je dvignil neki Scarpa na račun obtoženega Cappellija, ki je svoječasno moral izvršiti izvoz s svojim tovornim avtomobilom za račun Agrimehanične delavnice, oziroma za račun obtoženega Spina, ki to delavnico predstavlja. Originalno dovoljenje je dovoljevalo izvoz 220 kg ventiliranega žvepla. Teh 220 kg žvepla pa se Je potem
izpremenilo v 30.000 kg premoga s pomočjo soobtoženega Benevola. Ko so ugotovili to izpremembo količin in kvalitete blaga, so takoj kontrolirali -prejšnje prošnje obtoženega Cappellija in so našli 31 falz.fika-tov in izprememb, ki so bile vse naslovljene na Agrimehanično delavnico.
Nato je pričal inšpektor civilne policije Magnelli, ki je vršil preiskavo obtožencev. Iz pisanih izjav obtožencev je razvidno, da je bil Benevol uradnik pri Odseku za kmetijstvo pri ZVU (na kakšen način je dobil to službo in kakšne kvalifikacije je imel za to, ne vemo, kajti prej je bil večkrat kaznovan). Benevol, ki je najprej zanikal, je pozneje priznal, da je falzificiral in izpremmjal dovoljenja za izvoz naslovljena na omenjeno delavnico, oziroma v prid Spine, ki ga je za vsako dovoljenje nagradil z dva ali 3000 lirami. Opravičuje se s tem, da jih je potreboval zaradi premajhne plače.
Inšpektor trdi, da je napravil preiskavo v ulici Valmaura, da bi se prepričal, če Agrimehanična delavnica res obstoji; rezultat pa Je bil negativen. Ugotovil je tudi, da niti Trgovska zbornica ne pozna te delavnice. Mi se pa vprašamo, kako s tem soglaša izpoved priče Lechnerja, ki je dejal, da so šle vse prošnje za nakazila potom Trgovske zbornice, ki je morala ugotoviti njihovo pravilnost.
Na seji Ljudske skupščine FLRJ je minister za finance Sreten Zu jevič podal ekspoze o splošnem državnem proračunu za leto 1947. O glavnih značilnostih novega proračuna smo ¥ze spregovorili na podlagi poročila pomočnika finančnega ministra, ki se nanaša na veliKe uspehe, ki jih je dosegla Jugoslavija pri obnovi svojega gospodarstva s pomočjo velikih naporov in vztrajnosti vsega ljudstva. Minister Zujevič je dejal:
Ce hočemo videti, kaj simo napravili v letu 1946, moramo primerjati naš ravzoj z razvojem iz leta 1938. in 1945.
V industriji in električni panogi smo leta 1946. znatno prekoračili proizvodnjo iz leta 1945., čeprav v mnogih panogah nismo dosegli leta 1939. Proizvodnja železne pločevine se je v primeri z letom 1945. povečala za 202%. z izdelovanjem plugov pa smo leta 1946. šele začeli. Proizvodnja emajlirane posode se je dvignila za skoraj 200%, proizvodnja stekla 200%, volnenih tkanin za 390 odstotkov, bombažnih tkanin za približno 400%, spodnjega usnja za približno 200%, rezanega lesa za 166%, okroglega lesa za 180% in rastlinskega olja pa za pri bližno 135%. V električni panogi se je proizvodnja električne energije v kilovatnih urah povečala za 132%.
število zaposlenih delovnih moči v industriji se je povečalo za 134%, v primeri z letom 1939, pa na 111%. V letu 1946, je naša industrija začela proizvajati izdelke, ki smo jih poprej uvažali iz inozemstva.
V rudarstvu se je lam povečala proizvodnja črnega premoga v primeri z 1. 1946. za 367%. proizvodnja rjavega premoga za 177% in lignita za 175%. V nekaterih rudnikih dosega to povečanje 100%,	200%	in
300%. Število zaposlenih rudarjev v primeri z letom 1945, se je povečalo za 58%.
V kmetijstvu nam je uspelo zasejati polja z (žitom, industrijskimi rastlinami in drugimi rastlinami v skoraj enakem obsegu kakor pred vojno (v. 1. 1939.). Leta 1946. smo posejali več industrijskih rastlin kakor v letu 1939. Čeprav v živinorej’ nismo dosegli predvojnega stanja, nam je lani vendar uspelo zred;ti 107% več konj kakor leta 1945., 112% goveje živine, 122% svinj in 121% perutnine.
V trgovini in preskrbi smo dosegli napredek tako glede števila državnih trgovskih podjetij, kakor tudi glede prometa, kar velja zlasti glede trgovin na debelo. Trgovina na debelo je imela v letu 1945. prometa v državnem sektorju 3140 milijonov din ali 28%, v zadružnem sektorju 2636 milijonov din ali 24% in v privatnem sektorju 5300 milijonov din ali 43%; v letu 1946. pa v državnem sektorju že 23.150 milijonov din ali 72%, v zadružnem sektorju 6070 milijonov ali 19% in v privatnem sektorju komaj 3000 milijonov din ali 9%.
Znižali so se tudi stroški trgovine in stroški kroženja blaga. Leta 1945 so znašali stroški v trgovini na debelo 10%, v prvem polletju 1946 8 odstotkov, v drugem polletju 1946 pa že samo 6%. Stroški trgovine na drobno so znašali leta 1945 20%, v prvem polletju 1946 16%, v dragem polletju 1946 pa 13%.
Leta 1937 je bilo v naiši državi 3 milijone nepismenih. V akciji za zatiranje nepismenosti pa smo naučili brati in pisati 319,000 ali 10%, od tega lani 224.000.
število šol se je povečalo od 8256
DAROVI IN PRISPEVKI
Nabiralna akcija za krožek «Ri-naldi». Vabimo vse kulturne krožke in tovarniške odbore, da do 15. t. m. prinesejo denar, ki so ga nabrali na bloke «za krožek Rlnaldi« na Center za ljudsko prosveto v ulici Mazz’nl 32, II.
Za tiskovni sklad «Primorskega dnevnika» je nabral krajevni odbor ASIZZ NabrCžina-iKamnolomi 1.694 lir.
Za Dijaško Matico sta darovala tov. Olga i>n Ivan Panjek Dijaškemu domu v Trstu 100 lončkov, 100 krožnikov in 100 žlic iz aluminija. Dijaška Matica se jima najlepše zahvaljuje.
Za sirete padlih partizanov je darovala Ema Starčeva 3000 lir.
v letu 1939 na 10.759. Zlasti se i1 povečalo število strokovnih šol it učencev v teh šolah. Po vrsti šd ® po učencih pa to število znatno P1*’ s?ga prevojno število.
Kakor je znano, je bil proračun1 1. 1946 izveden skoraj 100%. Bj"1! vsem težavam, ki so jih prizade'1* le podedovane birokratske delov1* metode in ki smo jih dokončno o^j stranili, je bil proračun izveden *j določenem obsegu.
GOSPODARSKE VESTI
Oškodnina za podržavljena jetja. Češkoslovaški minister zunanje zadeve J. Masaryk je P1* poslansko zbornico izjavil, da Češkoslovaška plačala odškodnin* za podržavljena podjetja, ki so Pr-padala Združenim državam, ^ ki Britaniji, Franciji in drug1® državam. Tuje dižave pa morajo^ volit; uvoz češkoslovaškega 1>”| in na ta način omogočiti odpl8® ;
Mednarodno posojilo Kranrij Predsednik Mednarodne John Mac Cloy je izjavil, da «° teku pogajanja s predstavni Francije za podelitev posojila milijonov dolarjev. Truman P3 ( izjavil, da za Francijo pridejo 11 vrsto druge države.
ALEKSANDER BECK;
77
VOLOKOLAMSKA CESTA
Čudno. To me je takoj začelo vznemirjati. Kje je naš vod? Kaj je z našim vodom? Ali je mogoče, da bt bil obkoljen? Ali je mogeče, da bi bil Brudn-i — tako okreten, razborit — zamudil trenutek, v katerem bi se bil moral izmotati?
Kaj naj storim,? Ne bom zapustil svojih, da bi poginili. Toda kako naj jim pomagam? S č'-tn? vleklo me je, silno me je vleklo, da bi sam vzel en vod ter se prikradel našim v pomoč. Toda saj nimam pravice do tega — bataljon imam, imam osem kilometrov fronte, dolžan sem, da ostanem tu.
Stisnil sem srce ter se trudil, da bi hladnokrvno razmislil. Vzemimo — vod je cbkoljen. Toda mar se bo mojih petdeset borcev, petdeset sinov, predalo? Mar bodo dvignili roke v vis? Ne, oni se bedo borili za svoje življenje. Veroval sem v to, zaupal sem i borcem i komandirju. Puške imajo, imajo štiri puškomitraljeze, dovolj mi> nicije — pa zdaj poskušaj, sovražnik, da se jim približaš!
Poslal sem jim na pomoč poluved pehotnih izvidnikov. Poluvod! S tekimii silami »mo se mi tedaj borili. Komandirju poluvoda sem ukazal: »Približaj se neopazno, nikar ne sili v pogubo, delaj pametno, počakaj, da pade mrak, v mraku ujemi zvezo z Brudnljem in mu pomagaj.«
Ukazal sem, da sporoči Brudnemu: Kose bo prebil, naj izbije zopet t vodom na pot, kot mu je bilo ukazano; naj jiutni zopet sprejme Nemce z ognjem z druge zasede.
3.
Odpustil sem komandirja poluvoda in stopil iz zaklonišča pod megleno, nizko spuščeno nebo. Do mraku sta ostali še dve uri. Ni j ml bilo do tega, da bi videl može, niti, da b; s© z njimi pogovarjal.
Nisem hotel misliti o ničemer, razen o odrezanem vodu, o petdeseterici borcev, ki so se beril; v gozdu poleg poti.
Počasi sem korakal v smeni reke. Na polju so rdečearmejci ko-pali zmrzlo zemljo ter nanašali gradbeni material, da bi gradili lažne objekte. N’sem imel želje, da bi se jim približal. Od daleč se mi je zdelo: kopljejo leno, brkljajo... Hitreje! Naši možje, petdeset borcev, se držijo, borijo se na oni strani reke, da bi za nas izbojevali te ure, te minute, priklepajoč sovražnika nase. Čutil sem: stopil bom k njim, minilo me bo potrpljenje, pa bom ozmerjal tako knivega kot tudi nekrivega.
Moje uho je skušalo ujeti — ne bo li prodrlo do nas z one strani reke streljanje nemških minometov? Ne, tam je bilo tiho. Toda kaj, če je tam že vse končano? In jaz da ne bom nikoli več videl svojega Brudnega, svojega Kurbatova in ostalih.
Pozneje, ko sem posurovel v vojni, je moje srce redko kdaj toliko hrepenelo in trpelo kot tokrat.
Vrnil sem se v zaklonišče in čakal na Izvidnike, čakal na vesti.
— Tovariš kc-mbat, iščejo vas, — je dejal telefonist.
Oglasil se je komandir druge čete, podporočnik Sevrjukov. Sporočil mi je:
— Tovariš kombat! Vod poročnika Brudnega »e je potegnil lz obroča.
4.
Naglo sem vprašal:
— Odkod veste?
— Kako odkod? Tovariš kombat, oni »o tu.
— Kje?
— Jaz vendar obveščam, — je dejal Sevrjukov z njemu lastno
mirnostjo, ki je bila včasih zame prava muka, — jaz sporočam, tovariš kombat, tu so. Prišli so v četo,
— Kdo?	•
Nisem mogel še razumeti, bolje povedano, »e sem razumel, toda...
Toda mogoče ba zdaj, ta trenutek, vse pojasnil na neki drugi
način. Sevrjukov je odgovoril:
(Se nadaljuje)
Radijski sporedi
V torek 1- aprila TRST D.
7.15 Jutranja glaisba; 11.30 kestralna glasba (prenos iz B->',
v Vidmu); 12. kulturno pred*, nje; 12,15 srbske in hrvatske smi; 13 ritmična glasba; 13.15 producirana glasba; 14. 3od°.> Anglija; 14.15 zaključek; 17.30 ra ka glasba; 18. komorna g14e.» 18.30 slovenska literatura;
m
skladbe Viteslava Novaka; 19' rij dlraska ura; 19.30 vokalnii kril ji baritonista Marjana Kosal J skladbe za klavir ir orkester; ^ filatelistično predavanje; jJ »Fantje na vasi«; 21. glasba P® ljah; 21.30 slovenske narodne U smi pojeta Andrej Jarc in e!t Fetrovčič, na haimonikii ju tPl lja Avgust Stanko (prenos iz "h ljane); 22. operne melodije; lahka glasba; 23. polnočna g13® 24. zaključek.
KINOPREDSTAUE;
ROSSETTI. 16:	«Priisot,a
njencev«, Humprey in M. SUPERCINEMA. 16: »Velika 1 bežen«, Charles Boyer in ^ Dunne.	n!
FILODRAMMATICO. 15.45: £ sončnem zahodu«, Bette DaV V CINE MARE. 15:	«Parada
rti* it*
desti«. Veličanstvena sportn8- ( nifestacija mladine na stadi°“ Moskvi.	jAji
IT ALI A. 15: «Casablanca», ve^ Ingrid Bergman in H. Bog3^. VLALE. 15.30: »Štiri peresa«, B chard8on.	«
ALABARDA.	15: »Pred	nji111.;
trepetal Rim«, Ana Magn®^ T. Gobbi.	,
IMIPERO. 15.30: «Karavana	fU
kov«, Errol Flynn in M.
FENTCE. 15.30: «Sin grofa crista«, Jean Bennett. MASSIMO. 15.30:	«Zgodbe
glavke«, Marina Besti in C** Gora.
K
■.........    -f(j
Odg. urednik DUŠAN	^
Tisk Sfcablimento Tip. Tnc
MALI OGLA^
JUNCKA prodam alii zameni3^;, junico. Andrej Kjuder, Lonjef
TVRDKA
Tl ikolalurl
tel. 65-15 in 75-61
je prejela prvovrstno češkosl<’va'
KISLO ZEL«f
Mlada uradni
jf- ■
z nekaj leti pisarniške prak-*e' j>if fektna v italijanščini in sl<>v. 5ff| išče službo. Naslov v upravi 1 morskega dnevnika«.
STENOTIPIS
TK?
perfektna v italijanščini in / hrvaščini! dobi stalno slu®8' p? pr.vatnem podjetju. Pisme1’®-*'’’ nudbe pod «ODLlCNA» na «PRIMORSKEGA DNEV^V
Kupimo večjo količino polhovih kož prve ln druge vrste
V ponudbah je treba označiti izvor, razpoložljivo količino In ce00'
Krznarstvo ZILIOTTO
TRST, ul. Trento 11	Telefon	29*374
Kmetje! Vrtnarji!
Ali še ne veste?
Da se nahaja v TRSTU vaša KMETIJSKA ZADJlt^’
da ima svoj sedež v ulici MERCADANTE 4 (takoj ^ knjigarno Stoka), da dobite tam po zmernih cenah , kar potrebujete v kmetijstvu, da vas zadruga bra„ pred navijanjem cen v svobodni trgovini, da je v“,j, korist in dolžnost, obrniti se za nakup vseh kmetij1314 potrebščin na naslov:
Kmetijska nabavna in prodajna zadrug3
Z. Z O. j.	.9
TRST, UL C. MERCADANTE ST. 4 — TELEF. 88' .
lulika likvidacija modelov po Z H I / \ H I H c|!lli>
KRZNARST V'Q
TRST, II!.. TRRHTfl 11
TELKF0K 293