List 52.
Gospodarske stvari.
Kako se spoznava, da je seme kaljivo?
Kdor si semena ni sam pridelal, ampak ga mora kupiti, se lahko goljufa. Treba tedaj, da ga skuša že, kadar ga kupi ali saj predno ga seje! Zlasti kadar si seme kupi od semenskih barantačev, je previdnosti treba, da ne kupi starega, zaležanega, nekaljivega semena. Dvojna škoda ga po takem blagu zadene, — denar je zavrgel, to je eno, — drugo pa je, da namesti lepega pridelka, ki ga pričakuje, ga nima nič ali cel6 malo. Najhuje je to pri semenih gozdnega drevja, sadnega drevja itd., ker celo leto je zgubil in si še drugo Škodo nakopal.
Po vsem tem se lahko razvidi, kako je treba, da gospodar pazi na seme, ali je tako , da bo kalilo ali ne. To pa izvediti, je več potov.
Ena skušnja se naredi z nohtovi pri tacih semenih, ki imajo oljnate dele v sebi, kakor je lan in več druzih semen. Skusi se pa to tako, da se tako seme z dvema nohtovoma zmečka. Ce je oljnata tekočina obila in čvrsta, in je seme od znotraj belo in ne rumenkasto in ni suho, je znamenje dobre kaljivosti. — Kdor pa to skušnjo dela, mora že nekoliko vajen biti. Druga skušnja je z vodo. Vsako dobro seme mora v vodi na d n o pasti; seme, ktero plava na vodi, ni dobro. To skušnjo pa priporočamo le pri nekterih sadnih peškah in koščicah, posebno pri češnjah; kar je semena, ktero na vodi plava in je tedaj gluho, naj se brž zavrže. Al motil se boš, ako povsod misliš, da je ta poskušnja prav gotova zastran starosti in kaljivosti; ne, ne! če se je mlado seme v veliki vročini posušilo, ne bo kalilo več, vendar pa pade na dno; nasproti pa se primeri, da tudi še kaljivo seme plava na vodi. Da je tedaj tako seme včasih težje kot voda (in da tedaj na dno gre), si ne moremo drugače misliti, kakor tako, da ga voda nekako posebno v-se vleče. Pri mnozih zrelih semenih, kterih specifična teža je blizo enaka specifični teži vode, pa ta vodna skušnja človeka še lože goljufa, ker kak mal razloček teže med semenom in vodo že naredi, da se seme v vodo potopi ali pa da plava na vodi.
Tretja skušnja je z ognjem. Skuša se pa le detelj no seme tako. Dene se namreč nekoliko zrn na vroč pleh; ako je seme dobro , raznese vročina seme, da poči in odskoči; ako je pa seme slabo , obleži na plehu. Ako 100 zrn tako poskusiš, se d& celo natanko izvediti, koliko funtov dobrega ali slabega semena je, na priliko, v enem centu — ali z drugimi besedami re-čeno,^koliko starega semena je primešanega novemu.
Četrta skušnja je ta, da v kako volna to ali platneno cunjo   ali  pa   kosmati papir   (Fliesspapier)
deneš nekoliko zrn, ki jih poskusiti hočeš, pa tako, da se zrno zrna ne dotikuje; to vkup zloženo cunjo potem vtakni v toplo vodo in ko si to storil, deni jo na srednje gorki (12 do 17 stopinj gorkote) pa temni kraj, (kmetje jo položijo med slamo* v postelji); tu se z vodo moči tako dolgo, da se kal prikaže. Ta skušnja je pri vseh tacih semenih, ktere hitro kalijo, kaj dobra, kakor pri mnozih deteljah, lanu, ogeršici, žitu, grahu, kumarah itd., — al pri travah in pri vseh druzih semenih, ktere počasi kalijo, nič ne veljd; za take je pa peta skušnja, to je, skušnja v cepin ah najbolja. Ali pametno se mora ravnati, da se seme v kaki cepini primerno s prstjo posuje in se prst prav do dna moči. Kakor je seme debelo, toliko naj se nasuje prsti na seme, in še nekoliko linij (linija je blizo toliko kot noževa rez) više, ker se po močenji prst nekoliko vleže in če je seme premalo s prstjo pokrito, se z močenjem tako prst odplakni, in seme potem ni zakrito. Se ve* , da prst mora biti lahka, gorkota primerna in vlaga enakomerna. Na Francozkem imajo vse veče šta-cune, ktere kupčujejo s semeni, posebne take semenske kolibice, kjer tako skušajo vsako seme, predno ga več kupijo.