C. C. Pout ale. — Esce ogni mercotedi e venerdi — 21. decembre 'Q77. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vseko sredo in petek. Stane za celo leto 15 L • » po/ lela 8 • » » četrf lela 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40, Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fOWZMffl st 9i V Gortci v sredo 21. decembra 1927 utox. Nefrankirana pisma st ne spreiemajo. Oi»/«' se računajo po dofio voru in se plačaio » naprej. — Li si izdai* konsorcii »Gor Sir» ie*. — Tisk Kalolitt' tiskarne v Gorici. F va Piazzutta it. 18 Uprava in uredni&tvo vlica Mameli iiev. 5 (pre) Scuole). Teles, int. štev. 3fltf Jzprašajmo si vest! Božični prazniki, prazniki božjega mini, so pred durmi. Bolj ko v da lavnih dneh in bolj ko ob drugih hrupnih praznikih, nam je v teh blagoslovlienih urah dana prilika, da se poglobimo sami vase. V duhu lahko še enkrat prehodimo pot, ki je za nami, in se opasamo za novo delo. Po domače povedano: izpra-- šamo si vest in napravimo sklepe za bodočnost. Najprvo se spomnimo na veliko Kristusovo zapoved: »Dajte Bogu kar je božjeva in cesariu kar je ce* sarjevepa!« Kako je bilo z nami v tern pogledu? Ali smo v letu, ki še komaj diha, vršili vestno dolžnosti, ki nam jih je naložil Stvarnik v svojih zano* vedih? Ali smo vsak po svojih mo* čeh skrbeli, da bi se kraljestvo bozje vednn bolj razširilo in utrdilo na zemlji? AH smo pravilno izpolnjevali svoje državljanske dolz nosti in v polni meri zadostili predpisom, ki nam jih je postavilo zakonito svet- no oblastvo? Nadalje: Kako smo se obnašali kot rojeni Slovenci? Kako smo se drzali božje postat ve, ki nam ukazuje, da moramo Ijw biti svoje starše in dosledno vse, kar je njim svetega? AH smo zapostavt Ijali svoj materni jezik in opuščali lepe in značilne domače šege in nas vade? Kako je z nanmi stanovskimi dolžnostmi? AH si ti kmet pridno obdeloval svojo od očetov podedo- vano zemljo? AH si ti delavec točno opravljul včasih iudi težko delo? Ali si ti obrtnik in delodajalec vU del v svoj em bližnjem svojerfa bra? ta in ga nisi skušal izkoriščati? Ali si ti izobraženec bil na svojem me stu ne le v svoji službi, temveč iudi kot od Boiia postavljeni vzornik svojega ljudstva? AH ga nisi mo* goče zavajal s svojo plaho nemo; /A'itostjo ali celö s krivo besedo? Kako je z našimi družinami? Ali je vladala v njih ozka vez družin* ske vzajemnosti in ljubezni? Ali ste vi starši pazno in skrbno vzgajali svoje otroke po naukih, ki so vam jih izročili vaši dedje, in ste gledali, da ne zaidejo na stranpota? In vi sinovi in hčere? AH ste pomagali graditi vodne domove, ali ste jih mogoče lahkomiselno ali celö brez* vestno podirali? AH je vam sveta beseda očetova in materina govo* rica? Načelnik vlade Mussolini je na zborovhnju italijanskih kmetovah cev dne 29. okt. t. I. podal naslednjo širokogrudno izpoved: »Nagrajw jem državljane, ki mi povedo resni- co, četudi in predvsem takrat, ka* dar je neprijetna.« Tudi mi smo zgoraj zastavili pu kra vprašanja, ki bodo mogoče mar- sikoga zadela v živo. Koga bo mos goče oblila celo rdečica sramu, ko I bo odgovarjal. Vendar se nam zdi i naše postopanje pravilno in umesU no. Le z resničnim spoznanjem mot remo očistiti nača srea vseh zastrup- Ijajočih naplavin in priti do trdnih, i jasnih sklepov. Neomajen sklep nas I vseh pa mora samo biti: \ Ohraniti naše ljudstvo zdravo in značajno, zvesto svojemu domu in '¦¦¦ svoji samobitnosti. Kaj se godi po svetu? V četrtek 15. decembra se je mi* nistrski svet v Rimu sestal k važ* nemu zascdanju. Zasedanjc je bilo važno radi tcga, ker je ministrski predsednik Mussolini podal poroči* lo o notranjem in zunanjem položa* ju Italije. O zunanjem položaju je rekel sledeče: »Zadnja dva m€se* ca sta bi)la gledc na mednarodne dogodke precej razgibana. 11. no* vembra so v Parizu podpisali fran* coF'ko * jugoslovansko prijateljsko pogodbo, ki je bila parafirana (pod* pisana z narodnimi znaki, ur.) že v marcu leta 1926. Takrat so po para? faturi predlagali Italiji sporazum v treh, ki vi umevnih razlogov ni mo« gel biti spre.;et. Francosko * jugoslo« venska pogodba je z mednarodne* ga stališča in s stališea Zveze na* rodov popolnoma pravilna. Način pa, kako so odgovorni in neodgo« vorni krogi v Belgradu razlagali to pogodbo, je napravil nek vtis na javnost, izvzemši Italijo, ki ni iz? gubila svoje hladne krvi in svoje discipline. Enajst dni za tern je bila v Tirani podpisana pogodba o I brambni zvezi med Italijo in Alba? j nijo. O tern sem ministrskemu sve* tu že poročal v prejšnji seji. Ti dve pogodbi nista v razmerju vzroka in učinka. kakor se je zdelo marsika* teremu, ki sodi dogodke zgolj s sta* lišča časovne zaporednosti. Fran* cosko * jugoslovanska pogodba je bila stara šcstnajst mesecev in ita* Lijansko - albanska pogodba ni bila >l zasnovana med 11. in 22. novem« bnjin. V predgovoru pogodbe in v poro-* čilih na zbornico in scnat sem ori- sal in ugotovdl popolnoma miroljub* ni značaj pogodbe, ki urejuje in spravlja v ski ad osnovne zahteve in koristi dveh ljudstev, bivajočih ob istem morju.« O sestanku z Briandom. Mussolini je nadaljeval: »V zvezi z obema pogodbama se je pričela debata o položaju med Francijo in Italijo. Ako odštejemo namene, prehitre sklepe in domišljijo mno* gih listov, nam ostaneta dva dogod* kat ki nam dovoljujeta, da verja* memo v razjasnitev razmerja med obema državama, namreč: zelo pri* jateljski govor zunanjega ministra Rrianda in podpis »mo'dussa viven^ di« (način sožitja, ur.). Jaz verjamem, da je široko, pri^ srčno, trajno soglasje med Fran* cijo in Italijo možno, koristno in, s'koraj bi rekel potrebno. Ako pa hoče biti tako soglasje trdno, se ne sme naslanjati na izključno lepo* slovne in čisto čustvene vzroke, temveč na odstranitev tistih vzro* kov, ki tvorijo prijemljive točke drgnenja med obema državama. Kedna diplomatska zastopstva bo* do v bližnji bodočnosti reševala ta vprašanja, ki niso niti težka niti ne* rešljiva, temveč samo kočljiva kot sp"loh vsa vprašanja, ki se nanašajo na življenje in razmerje med naro* di. Ko bodo diplomatje dovršili svoje pripravl;alno in potrebno de* lo, bo sestanek med obema odgo^ vornima ministroma logičen. V kratkem ča?u enega razgovora mi* nistroma ne bo treba v naglici iskati soglasja, temvcč bosta sporazum samo slovesno potrdila. DoLJodki teh zadnjih tednov so dokazali, da ni Italija na nikogar vezana, kadar gre za njene živ* ljenjske koristi in da pobude, ki bi kakorkoli lnhko kalile svetovni mir, ne bodo izšle iz Italije.« S tern zagotovilom o miroliub* nosti Italije je Mussolini zakliučil svoje poročilo o zunanjem polo« žaju. Odmev v Franciji. Jasno je, da so besede italijanske* ga ministrskega predsednika odme* vale v vsej evropski javnosti, po* sebno pa v Franciii, katcri so bile pravzaprav namenjene. Francosko časopisje se je na široko bavilo z Mussolinije\nmi izjavami in jih zelo različno razlagalc. Pariški »Temps« n. pr. pravi: »S splošnega stališča se nam v Mussolinijevih izjavah zdi najbolj važno dejstvo, da poudarja, da se mu zdi siroko, prisreno in traino sog'lasje med Francijo in Ttalijo »možno, 'koristno in celo potrebno«. Dodal je tudi, da se mora to so* glasje, ako hoc« biti trdno, nasla* njati ne samo na čisto čustvene raz* loge ali na razumovno sorodnost, temvcč ti'di na »odstranitev vseh motivov. ki bi lahko tvorili prijem« Ijive točke za drgnenje med obema državama.« To pojmovanje stvari preveč odgovor'a prijateljskim čnstvom. ki se v Franciji t?ojijo za italijansko ljudstvo, da ne bi vzbu* dilo vse naše pazljivosti. Pripomniti moramo, da se je Mussolini zelo čuval, da ni oznnčil »prijcm'ljivih took za drgnenjc, ki jih ic treba izločiti. Iz tega labko sklepamo. da se nam zaenkrat ni treba ustavljati pri raznih zahtevah, ki jih je izrazil fa.šistovski tisk in o katerih bi bilo zelo težko zaceti kak plodonosen ' pomenck.« V obče pa je »Temps« prepričan o možnosti bolj.se bodoč* nosti razmerja med Francijo in Italijo. Kaj pravijo Angleži? Tudi angleški tisk ni prezrl važ* nosti Mussolinijevih izjav. Pariški poročevalec konservativne »Mor^ ning Post« objavlja članek, ki za* stopa francosko stališče nasproti tern izjavam. Clanek pravi: »Francija vprašuje predvsem, za* kaj se vsa odgovornost tega. kar je bilo nasprotno italijanskim koris* tim, vali na njena ramena. Francija popolnoma priznava, da postopno povečavanje italijanskega prebival* stva zahteva novih ozemelj. Prizna* va tudi, da ima Italija v Sredozcm* slkem morju, kar zadeva njene tr* govskc in vojne ladje, iste pravice, kot jih imnjo vse druge države. Go* tovo je, da je Italija v nevarnosti, da se zadi'si, toda ali je to krivda Francije? Deset in desettisoči Ita* I lijanov živijo v Franciji. Tudi ita* \ lijansko priseljevanje v francosko severno Afriko ni zabranjeno. To* da nauka o »mare nostrum« (naše morje, ur.) in trditve, da je Italija edino izključno sredozemska vele* sila, Francija tudi iz čustvenih raz* logov ne more sprejeti. Gibraltar* ska ožina je odprta vsem državam in ključi Šueškega prckopa niso v rokah francoskega mornariškega ministra. Balkansko vprašanje jc mednarodno, kar Evropa ve. Kar se tiče Tangerja, je Francija pripravs ljena pripustiti italijansko vdeležbo v mednarodnem pasu, to pa šele potem, ko bo prišlo do soglasja s Španijo, kar se bo kmalu zgodilcK Za Francijo ni tuniškega vprašanja. Lahko pa se domneva. da bo v teku enega rodu Tunis nehal biti kolo* nija in bo postal francoska zemlja. Takrat bi traina prisotnost velike italijan?ke kolonije, ki odklanja francosko državljanstvo, utegnila postati nadležna.« Okno v svet. Grški komunisti so zelo podietni. V torck 13. de» cembra je zbornica razpravljala o predlogu, nai se nekatcri komuni* stični noslanci izroče sodišču. Med razpravo se je pred parlamcntom nnbralo kakih nctsto komunistor, i ki so hoteli vdreti v zbornico. Za* i Hrževali so jih orožniki in gasilci. ¦ Prctepanje ie trajalo pozno v noč. I Avstrijski socialni demokratie j bi v dimaiskem občinsk^m svoti5 radi ustvnrili zvezo s krSčfnskimi socialci. Znani dr. Renner je stavil zadeven predlog, ki pa so ga kr* ščanski socialci odbili. Ljubljanska oblastna skupščina se je v sredo 14. deccmbra sestnla, da bo proučila proračun, ki znaša 60 milijonov dinariev. Na Kitajskem. Nacionalistična vlada v Kantonu je v krvi udušila komunistični nre* vr garnah pa 1.80 L. Sezitc po njcj.kcr prinaša mnogo zanimivega in ko* ristnega! Gg. poverjenikom G. Mohorjeve družbe. ;: Sporočamo gg. poverjenikom, da imajo udje pravico,, sprejeti »Tol? mince« po znižani ceni 5 lir, le do konca tega. leta. Nerazpečane iz? yodc naj nam gg. poverjeniki izvo? Hjo vrniti clo.novega leta. Kar jih ne povrnejo do tega roka, jih bomo smatrali za razpečane. — Tajništvo G. M. D. Razmiščeni društvi. Goriški nreiekt je razpustil »Ka? toliško delavsko društvo« v Idriji in prosvetno društvo »Iskra« v Renčah. Razpustitev jc prcfckt ute? /meljil s tern, da sta obe društvi de? lovali v,nasprotju z narodnim re» dom v državi. Nov doktor. Na padovanski univerzi je pro* moviral z najodličncjšim uspehom za doktorja prava naš rojak g. Loj* ze Vogrič iz Slapa ob Idrijci. — Ca? stitamo prav iskreno! Shod »Skalnicex. Shod žcnskega delavskega dru- štva »Skalnica« bo na praznik sv. Štefana dne 26. t. m. ob štirih pop. v cerkvi sv. Ivana. K obilni udclcž? bi vabi predsedn.štvo. Smrtna kosa. V Podgori je v petek proti večeru umrl nagle smrti, zadet od srčne kapi, 26 letni Rihard Bregant iz zna? ne Bregantove družine. Nesrečni mladenič se je vracal iz gozda v Grojni proti domu, ko ga je nena* doma dohitela smrt. Bolehal je že dalje časa na srcu. V nedeljo je imel veličasten pogreb, pri katerem so mu pevci zapeli dve ganljivi ža^ lostinki. Pokoj njegovi duši, pre* ostalim naše sožalje! iPazite na položhice! Pred kratkim smo priložili naše« mu listn poštne položnice v svrho 'ahkejše poraynaye naročnine za leto 19-8. Obenem smoprosili, — in to prošnjo danes ponavljamo —, naj vsak, ki pošlje denas, na prosto* ru na drugi strani, ki je določen za pripombe^ zapiše, ali je nov ali star narcčnik; zadostuje tudi čika »n« ali »s«. Pro; imo, da nam to uslu« go napravijo vsi, ker s tem zelo olajšajo dclo uprave. Kdor bi po'loznice ne rab 1, naj nam z njo pridobi novega naroc? nika. Tajni konzistorij. V ponedeljek 19. decembra se je vršil tajni konzistorij, v kaierem je papež imcnovail pet novih kardina^ iov, ki so sami inozemci. Novi kar? dinali so: Lepicier (Francoz), Ronl* leau (Francoz), Binet (Kanadec), Sagura y Saenz (Žpanec) »n pater Just Szeredy (novi ogrski primas). Spremembe pri listu »Corr.e^e cella Sera«. Doscdanji ravnatelj znanega mi= lanskega dncvnika »Uorntre della Sera« Lgo Oictti je odpuščcn, ker je.bil, kot mu je očital nmski »Im* pero«, premalo navdušen za faši* zem. Po poročilih rimskih listov je dobil 2 milijona . lir odpravnine. Ojcttija je nadomestil dosedanji ravnatelj turinskc «Gazzetta del Popolo» Maifio Maffi. Istočasno so sc iZvršile važne spremembe tudi pri drugih vclikih itahjanskih dnevni= kih. Vsa vodilna mesta so zasedli izraziti fašisti. Prihodnja seja sveta Zveze narodov v Rimu? Francoski listi se resno bavijo z mislijo, da bi se prihodnja scja sve* ta Zycze narodov vrš.la v Rimu. Tako bi tudi Briand dobil priliko, da se porazgovori z Mussolini jem. Giunta — podtajnik. , Znani tržaški poslancc Franc Giunta je imcnovan za državnega podtajnika v ministrskem predsed* stvu. Občlnske volltve v Marlboru. V nedeljo 18. decembra so se v Mariboru vršile obč nskc volitve. Slpvcnska ljudrka stranka je dobi* la 14 mandatov, socialisti 12, samo« stojni demckratje 6, Nemci 5, ra* dikali, narodni socialisti, obrtniki in komunisti po enega. S. L. S. je doscgla zclo lep uspeh. Razkol v anglikanski cerkvi. V Angliji je, kot znano, cerkev zelo tesno zvezana z državo. Dol* go časa se \c že pripravljal nov ob* rcdnik. Ko je bil dokončan, so ga angLkanski škotie prcdložili zbor» nici lordov, ki ga je sprejcla in odo* bnla. Nato so ga prcdložili tudi parlamentu, ki na ga je z večino 33 glasov odkloml. Sedai je anglikan* ska cerkev v zclo težkem položaiu, ¦poscbno, ker tudi nckatcri škof je odobravajo skiep parlamenta. Dunajske zemljiSke bukve. Dunajsko ciyilno sodišče sporo* ča, da so končana pripravljalna de> la za obnovo zcmljiških bukcv, ki jih je vničil julijski požar v justič* ni palači. Kdor ie pri teh zemljiških bukvah prizadet, naj sporoči ome* njenemu sodišču svoje žclje in naj priloži dokumente (izvlečke, risbe, notarske listine itd.)t ki dokazuje^ jo, da ima dotičnik res to ali ono pravico na tej ali oni parceli. Vse prijave so kolka proste. Jugoslovanski državni proračun je bil v seji finančncga odbora v načelu spreiet. Sedaj se prične po=> drobna razprava, Kongres italijanskih delavcev. Francoski list »Populaires« poro* ča, da se ,ie v ponedeljek 19. decem* bra pričel v Parizu kongres itali* janpkih delavcev * socialistov. Po? drobnosti glede lcraja in udeleŽen* cev list ne javlja. Vendar pa je pri* . i%.y javnost vest, da predscduje körigresu bivši italijanski sociali* ; stični poslartec FiLp Turati, ki je uscl pieko meje. Protifašistovski viseačiliški profesor. Zadnjič smo poročali o rimskem proiesorju Faggelli, ki so ßa sluša* ttlji radi rrotiiašistovskega prcpri^ čanja izžvižgali. Ko je naučni mini- ster zvedcl za ta doßodek, jc takoj ukazal rcktorju rimskc univerze, naj ukinc predavanja omenjenega proicsorja in naj uvede proti nje> mu pruskavo. Nesieča v ljubljanski drami. V srcdo 14. dcctmbra si ie gospa Danilova, soproga znancga sloven> skcga lgralca Danila, zlomila pri prcdstavi nogo. Pripeljali so jo v bolmšmco. Parker Gilbert poroča. Načelnik komisije za vojno od* škcdnino Parker Gilbert je podal poročilo o trctjem letu Dawcsovega načrta. Parker pravi, da je prišel čas, ko se bo višma vojne odškod? nine, ki jo mora plačati Nemčija, kcnčnoveljavno določila. Parker ugotavlja tudi, da se ncmško go? spodarstvo vidno boljša in da kma^ | lu ne bo več potrebovalo zunanje j pomoči. Vojaška služba v Belgiji. Belgijska zbornica je s 74 proti 70 glasovom odklonila predlog so? ciaLstov o takojšnjcm skrajšanju vojaške službene dobe na šcst me> seccv. Uradniške place v Avstriji. Avstrijski parlament jc odobril zvišanje uradniških plač. S tcm so zaključena dolgotrajna pogajanja med uradništvom in vlado. Davek na zdravje. Turška vlada je izdclala zakon* ski načrt, po katcrem bodo vsi dav* koplaeevalci obvezani plačevati 20 odstotno doklado k vsem davkom, kar jih plačujejo, to pa samo, do? kler bodo zdravi. S tem dcnarjem bodo zidali bolnišnice in skrbcli za javno zdravstvo. Proti ženski volilni pravici. Francoski senat je odklonil prcd? log, naj pri prihodnjih volitvah do* be tudi ženske volilno pravico. Usoda ruske opozicije. Kongres komunistične stranke je izključil Kamcneva, Rakovskega in mnogo drugih voditeljev opozicije iz stranke. Za svetovni mir. Združene države bodo v prihod? njih dcsctih lctih zgradile samo 71 bojnih ladij, in sicer: 25 križark, 9 torpednih rušilcev, 30 podmorskih čclnov in 7 ladij za prevoz letal. Stroški bodo znašali 800 milijonov dolarjev. Ako je človek pozabljiv. Marrane, komunistični župan ne* kega iranebskega mesta, se je mu- dil v Panzu, kjer se je vozil s ko? čijo. Ko je odhajal, ie v vozu po* zabil svojo torbo za akte. Ko so torbo našli, so jo seveda odprli, da zvedo, čigava je. V torbi pa so na? šli tudi mnogo važnih dokumentov komunistične stranke. Te so foto* grafirali, predno so jih vrnili. Mar? ranc bo v bodoče gotovo bolj pazil na' svoje stvari. Ena o Angležih. Neki vodilni mož angleške Intel- ligence Service (poizvedovalna in pripravljalna služba za angleške politične, vojaške in trgovskc po? node) se je o Angležih izrazil tako? le: »Kjer ni Angleža je mir. En An» glež pomeni nipo. Dva tvorita že Company limited (družbo z omeje- no zavezo), trije kolonijalni pohod, a štirje Analeži so že pisarna In* telligence Service?a, v katere nepo? sredni bližini je" petrolejski vrelec. Pozdravi in voščiia. Pozdravi delavcev. Vesele božične praznike in sreč? no novo leto voščimo »Goriški Straži«, vsem njenim bravcem in našim dragim doma. Mnogo po» zdravov pošiljamo iz daljnega Mi> Jana. Antonija in Lojzika Čopi, Mi* cika Klavora in Pepca lvančič, vse iz Česoče pri Bovcu. * * * Vesele božične praznike in sreč» no novo leto voščimo priljubljeni »Goriški Straži«. Naj nam tudi pri* hodnje leto prinaša novic in nas razveseljujc tukaj v daljnem kraju. Enako voščino tudi starscm, bra» tern, sestram in vjcm Podbrčanom, poznanim železničarjcm, sorodnis kom in vsem bravcem »Gonške Straže«. Tinea in Peter Sorli z dru* žino v (Jastelplanio. Iz Genove. Slovenski fantje in možje poši* Ijamo vcščila za vesele božičrie praznike in srečno novo leto 1928 staršcm, bratom, sestram, vsem fantom in dcklctom, cnako našim žcnkam in otrokom. Tudi naši »Goriški Straži« naša voščila za praznike in novo leto. Bremcc Leopold, Šuligoj Jurij, Bremcc Jožci, Bremec Alojzij, Šu? ligoj Jožcf, Šuligoj Ivan, Šuligoj Šteian, Kumar "Viktor, Bratuž Ra* fael, Murovcc Filip, Kokošar Ivan, Šauli Franc, vsi iz Lokovca; Stanič Vladimir, Goren jepolje; Žbogar Alojzij, Humar Matevž, Banjšice; Šuligoi Anton iz Čepovana; Mrak Anton, Črne Rafael, Kofol Franc iz Grudence; Hojak Cinl, Skrt Igna^ cij, Berlot Jožet, Berlot Jožef, Ber? lot Anton, Berlot Andrej, Šuligoj Karlo, Jakopič Valentin, Jug Peter, Stergar Vincenc, Stergar Alojzij, Bavdaž Franc, vsi iz Levpc; Bavdaž Matej iz Cvetreža in drugi. Iz Kalabrije. Voščila za božične praznike in novo leto po.šiljajo fantie iz Kala? brije (prov. Coscnza) starsem, bra? torn, sestram in dekletom. — Uršič Franc, Ručna Franc, Ručna Miha, vsi z Idcrskega pri Kobaridu; Mcd? ved Janez, Hrast Alojzij, Sturm Vcnceslav, Faletič Franc, Faletič Jakob, vsi z Livka; Vončina Janez, Kuštrin Matevž, Kuštrin Janez, vsi z Vojskega nad Idrijo; Kokclj Fr., Štclan Bratuž, oba iz Cerknega. Pozdravi naših izseljencev. Bovčani na Holandskem pošilja? mo rozdrave iz teh daljnih krajev in /climo vesele božičnc praznike in srečno novo leto starsem, bratom, sestram, sorodnkom, prijateljem, »Gcri.ški Straži« in prav posebno pa bovškim dekletom. Čopi Anton, Roht Rudolf, Roht Ana, Roht Franc, Roht Andrej. Mlekuž An» ton, Mlekuž Franc, Mlekuž Andrei, Mlekuž Franc, Mlekuž Vincenc, Ja=> než Alojzij, Janež Franc, Komac Jožef in drugi. * * * Iz pota v dalnjo tujino pozdrav* ljajo iz Neapel ja svojc domače, znance, nrijatelje, prijateljicc in dobrotnikc tcr želijo vsem vesele božične nraznike in srečno novo leto Remec Viktorija, Bole Franc in Ravbar Anton, Ponikve na Kra^ su, Bezek Alojzij, Križ pri Tomaju. * # * Slovenski izscljenci, ki bivamo v Argentiniji v mestu Parana, poši? ljr.mo božiena in novoletna voščila našim staršem, bratom in sestram, ženam in dekletom, posebno pa »Goriški Straži«, ki nas je prvič ob» iskala v našem mestu. Pintar Franc, Hledc Henrik, iz Št. Mavra: Pcrsolja Karol, Drufov? ka Anton. Terčič Albin, iz Podsa* botina; Jakin Anton, Benčič Alojz, Štekar Ciril, Štekar Ida, iz Kojske* ga; Prinčič Andrej, Prinčič MatiL? da, Prinčič Franc, iz Števerjana; Begantič Karol, Pisk Jožef, Devinar Anton, Prinčič Alojz, Nikolaučič Mihael, Srebernič Karol, iz Cero* vega. Priloga »Goriške Straže« st. 91 »GORTSKA STRATA« Stran 3. „Pojdimo torej u Betlehem in poglejmo to kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!" Sv. Luka. In sv. pismo nadaljuje: »In pohU teli so (pastirji), prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli po; loženo. Ko so to videli, so povedali, kar jim je bilo o tem detetu rečeno. In vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede hranila in jih pres mišljevala v svojem srcu. In pas stirji so se vrnili in Roga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in vU deli, prav kakor jim je bilo poves dano.« Giovanni Papini: f? Sedel sem na travo ob reki, pa je prišel ribič zraven mene in je prU vezai svojo mrežo in se pripravil, da ogoljufa tc smešne ribe. Dvignil sem se in stopil k možu. Ribič me ni pogledal. Bil je nizek mladenič z ožganim obrazom. Vrgel je mre* žo v vodo in čakal ko ölovek, ki ne misli na smrt. Vprašal sem ga. kar sem moral žc stotič ponoviti: — Zakaj delate to? Mladi me je pogledal s pomiiujo* čim in začudenim izrazom. Odgo* voril pa ni. Moral sem mu vprašanje ponoviti. Pa je mladie odprl široka usta: — Da vlovim ribe. — In zakaj hočetc vloviti ribe. — Da jih prodam. — In kaj delate z denarjem? — Kupim kruh, vino, olje, otoleko, devlje in drugo robo. — In zakaj kupujete te reči? Mladie je malce obstal v zadregi. Moral sem ponoviti vprašanje, gle- daje mu ostro v oei. Obraeal se je na vse plati, potem pa je odvrnil: — Da živim.« — Pa zakaj — sem mu takoj od= bil — hočete živeti? Zaeudenje in razigranost ribiče* va sta v tem hipu brezmejno zrast* la. Zdaj se mu je zasvitalo, da sem malce udarjen, in eetudi me ni j smatral nevarnim, ni vidcl, kako bo ta ree koneala. Posku.šal se je za? ničljivo nasmehniti: — Živim, ker sem rojen. — Pa za kakšne namene živite? — Za kakšne namene? Kaj pa so to, nameni? — Hočem reči: Kaj je za. vas naj* važnejša reč v življenju? — Zastopim. Moj namen je ta: loviti ribe. Zagledal sem kmeta. ki je kopal na njivi, in ko je odpiral zemljo, sem stopil k njemu, da ponovim večno vprašanje: — Zakaj delate to? val svoje trdo delo. Gola noga se je spet naslonila na železo in lopata se je zarezala in dvignila plasti mastne, črne, sveže zemlje. Veter pa se je vsevdilj smejal krog moje glave. * * « Tarn blizu je bil travnik in na njem punčka v rdeče oblečena, in 3. ©. Sveü vecer. SBratje! %vezde lesketajo lepše kakor po navadi — na nebeški se livadi angelci smehljajo. SBratje, v SBetlehem hitite! *V jaselcah počiva CDete molijo Sa duše svete. %udi vi molite! SBratje! Sievni vsi smo in ubožni. 'Vendar je pastirjem skromnim vstop dovolil k jaslim bornim Sinek božji. S>-^? Kmet me je pogledal s črnimi, ne* mirnimi očmi in je odgovoril: — Da bo zrastlo žito. i — Zakaj hočete. naj zrase žito? — Da born im ei kruh. — Zakaj pa potrebujete kruh? Da se hranim in živim. — Zakaj pa hočete živeti? Na to vprašanje je kmet sklonil glavo, prijeil za lopato in nadalje* je sklonjena nabirala zadnje letne evetice. Poklical sem jo oddaleč kakor kličemo psičke. Dvignila je obra* zek iz evetie, me smehljaje gledala in stopila korak, dva meni nasproti. Komaj sem ji stal ob strani, sem ponovil to mučno vprašanje: — Zakaj delaš to? Punčka se ni pustila prositi in je brž odgovorila: — Da naredim šopek Mariji. — Pa zakaj hočeš poviti šopek Mariji? — Da se me bo spomnila. — Pa zakaj hoces, naj se te sporn ni? — Da mi pripravi prostor v pa* radižu, prav blizu sebe, ko born umrla. Treba je le razširiti te besede rožnate punčke na vse ljudi, vse narode, ves svet — pa najdeš točea odgovor na vprašanje, ki muči me* ne in tebe: zakaj živim,, zakaj ži* vim! Zakaj je punčka v rdeči oblekci tako delala? Da dobi paradiz. Torej je živela, da se pripravi na smrt. To je od* govor, pravilen, popoln, — kakor mi ga ona dva roparja vode in zenv lje nistn znala podati. Rado: Svetonočna fanfara. V »Idijotu«, slovitem römanu znamenitega Slovana Dostojevske=> ga, se mi je prav živo vtisnilo v spomin norčevo pripovedovanje o zarjavelem krvnikovem gumbu. Ko je bil idijot že pod rabljevo sekiro, ni v strahu trepetal, kar bi bilo človeško, pred zadnjim udarcem; ne, njegova misel se je oplela okrog gumba in ta spomin je za Dostojev* skijevega idijota kot nit, na kateri je obešena slika njegove smrtne obsodbe. Spomin na malenkost, ki je z glavnim doživljajem le v rahli zves zi, često nariše s polnimi barvami celo sliko, že obledelo morda radi novih doživerij. Posebno ee doživiš kaj gro'znega ali pretresljivega, visi ta grozota v tebi le kot siva zmes; vjeti moraš pravi konec niti, da razvozlaš, kar si doživel. Kot otrok sem rad sanjaril o sta^ rih viteških gradovih s sivimi, na* zobeanimi stolpi na nepristopnih skalah. Ta moja predstava je bila tesno spojena s podobico viteškega gradu, ki mi jo je bil nekoč dal šta= cunar. ko sem v nrodajalni kupil za mater kos mila. In še danes, ko be* rem zgodovino srednjega veka, se Mir na zetnlji. (Iz nemščinc prevedla P. L.) Leži vasica, leži tako oddaljena od ostalega sveta, da dospe dobra in slaba vest tja komaj dva meseca roznejc kot v druge kraje na nem* ški zemlji. In tako se je zgodilo, da okrog božiea 1648. leta v tej za* kotni vasici še nihče ni slutil, da je po 30 letih krvave vojne groze na* stal mir v domovini — in vendar so gospod je poslanci že 25. oktobra v Münsterju in Osnabrücku z dostoj* no slovesnostjo podpisali mirovno pogodbo. — Tarn okrog sv. Marti* na je sicer prišel v vas popoten člo> vek, ki je pripovedoval v krčmi, da je mir v deželi; na lastne oči je vi* del, kako so tarn doli ob reki po glavni cesti gnali kmetje živino v sejem. Toda nihee mu ni verjel. Nekdo je sei po starega učitclja. Ta je poskušal potnika na vse na-- čine z raznimi vprašanji. Ko pa je popotnik omenil, da je bil na visoki šoli v Padovi in da tarn študentje nosijo meče pod suknjo, zašepeče ueitelj vaščanom: »Ne zaupajte külo, da niso vaščani s palico po- mu, ernosolec je!« In ni dosti manj? plačali popornika za njegov mirov* no vest. Ljudje so bili torej trdno prepri* čani, da jc še vedno vojna. Kdor je imel opravka v gozdu ali na polju, je vzel s seboj radi varnosti močne* ga hlapca, s karerim sta se menjas vala v straži; -- preden sta šla na delo, sta natančno preiskala okolis co in medtcm ko je eden izmed njiju oral ali sckal drva, je drugi stal na straži. Parkrat so se res po- kazale oborozene tolpe, a vaščani so jih pregnali s streli. Ali so bili vojaki ali roparskc tolpe, nihče ni vedel. Vsako nedeljo je sivolasi župnik po opravljeni službi božji r^ristavil še prošnjo za mir in vsa= ko nedeljo je v skromni vaški cerk< \i zadonela otožna pesem: O Rog. poj^lcj z nebes na nas, usmili sc in poSlji mir! 2upnik ni imel nič glasu; hripavo in lc s težavo je govoril, odkar so mu vojaki usilili neko pijačo, zvar^ jeno iz vroče vode in bogve česa. Od tedaj ni imel vee mirne ure v življenju, a je vseeno vestno vodil svojo credo in farani so razumeli svojega nastirja: tudi so se lahko prav tesno stisnili okrog njega, ko jim je pridigal, ker vojna, kuga in lakota so imele tedaj obilno žetev in Stevilo prebivalcev te zakotne vasice se jc silno skrčilo. Tako je prišel dan pred boži? čcm. Nihče ni vec mislil na vest o sklenjenem miru, ki jo je prinesej potujoči student. A nekdo te vesti ni pozabil. To je bila stara mati vaškega čuvaja. Pred petimi leti je storila strašno obljubo. In ta oblju* ba jo je mučila sedaj, ko je ležala na smrtni postelji. Bilo je mrzlega zimskega dne, ko so ji prinesli do* mov mrtvega moža. Šel je v gozd, da poderc smreko. Po končanem delu je sedel na posekano deblo, da v miru pocezije kos kruha, kar pri* drvi mirno tolpa vojakov in eden izmed njih iz objesti ustreli nič hu* dega slutečega moža. Obupana že* na je tedaj proklinjala Boga, ki do* pusti take vncbovpijoče zlocine in krivice, in storila obljubo, da ne gre več k mizi Gospodovi, dokler bo trajala vojna. Scdaj pa je ležala onemogla v postelji, vedela je, da je smrt blizu in hrepencla je po združitvi s svojim Bogom v svetem f^bhajilu. Toda, ko ji je prigovarjal župnik, naj vendar prejme sveto po= potnicot ker je obljuba ne veže, ker je brezbožna in bogokletna, se je obrnila v zid in ni dala odgovora. Nemirno se je premetavala danes do svojem ležišču. Mučil jo je ka- šelj, a še bolj nekaj druzega. »Moj rajni oče je umrl na božični dan,« je rekla sinu zjutraj. Črez nckaj časa je bolestno zaječala. »Kaj vam je, mati?« vpraša sin in podviza k postelji. »Sai smo vendar kristjani, zaše^ peta bolnica. »Jutri je Božič, mati,« priene zo» pet sin. »Ali nočete prejeti Boga?« »Jc mir v dcželi?« vpraša bolnica z razburjenim glasom. Nočni čuvaj žalostno odkima z glavo. »Ali ga ne homo doživeli. Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« mi poraja pred očmi tista baryana podobica, ki je bila reklama za to* varno. Vsa mladinska leta, ki sem jih prcživcl v Gonci, znova doživim, čc se spomnim na petje kanonikov v vcliki cerkvi pred škofovo mašo. Še po bolj čudni poti grcdo misli, 6e se hočem spomniti počitnic in vseh dni, ki sem iih prebil pri rajni teti v Polju. V ušcsih mi mora za* zveneti glas, ki so ga dala od sebe vrata na podu, čc so se odprla ali zaprla in brž vidim kot naslikano Polje z Branico, sv. Martinom, Škratljcvcem in vse bregc tcr pašne naokrog. — Baje je pri mnogih lju= deh spomin na preteklost v tcsni zvezi z glasovi, ki so jih takrat čuli. Na vsak način zavzema dolgp do* bo v mojem dosedanjem življcnju veriga doživljajev, ki jih spoznam, ko iščem po svojih spominih, ker sem jih sam pri scbi krstil z ime=> nom »Svetonočna fanfara«. Ne vem več natanko ali je bilo šestnajstega ali sedemnajstega leta. Od Got ice pa do polovice rihcm» berškše fare je bi'l sam vojak tren, blato in siva puščoba. Na Hmelaški vasi, dober streljaj od nas, so bili pivi ljudje, ki jih granatc še niso prcgnale v steinklammske begun* ske barake. Žalostni dnevi so se vlekli skozi Polie, kier smo živeli v veenem strahu pred zrakoplovi in granatami ter v prieakovanju neče* sa neznanega... Le rajni Ivan Ivanč= kov, edini možak pri dobrih letih, ki je šc ostal doma, je v svoji dobri volji včasih zaokrožil: »Vsemu treba se privadit, sprva sicer težko gre ...« Niti zavesti se nismo mogli, kako so prešli vsi sveti, ko solnce komaj pomežikne preko Goleca v našo braniško grapo, in že smo bili pred božičem. Pa kdo se je, kot nekoč že tednc prej, pripravljal, da hi sveto vživai blaženi pokoj svetih prazni* kov. Mlademu ženskemu svetu je marsika j drugega ro jilo po giavi... Stari možaki so sc pa hodili gret za Karnelov ali Potarjev kot. Težko so padale besede, ko je kdo pogre* bel po žerjavici in pravil, kaj je »naš« pisal s fronte. Mi deeaki, ki smo se v enem letu naučili več muh, kot prej v dveh, smo tudi vedeli za svoja pota. Jaz sem tu pa tarn sto* pil k Bregarjevim, kjcr je bila etap? na pisarna. Ker sem še nekaj nem* ščine rešil iz šolskih klopi, mi je madžarski podčastnik, ki sem mu nosil žganje v zameno za podplate, dal prebrati nemško dnevno pove* lie, kjer se je bralo, kako stojijo reči na fronti. To sem potem raz* tolmaeil Peraeevemu gospodarju, ki je tedaj Polju podžupanil. Do* godke so zvečer možaki premlevali in ugibali ali bomo ueakali sveti ve* čer še doma. Par dni za tern sem opazil tega in onega, kako je z mračnim obrazom zasipal kako sknnjo v skopano jamo- kje v bre» gu ali tudi doma v hramu. Tisti teden pred prazniki se je od sv. Mihaela pa do Fajtovega hri* ba prav vžigalo. Nad Železnimi vrati se je oglašal tcžki možnar, ki smo ga vsi poznali za »cvajundfirc* j garja«. Tri dni pred svetim veče* rom se je privlekla od Stanjela dol dolga kolona vojaütva. Vstavili so se na Groiovi senožeti, kjer pa že dolge mesece ni bilo sledu zelenja. Zvečer je bilo že vseh devet his j naše vasi nagnečenih z vojaki; bili : so Poljaki in Romuni. Na Apka- i vem seniku so se utaborili čevljarji. | Bili so stir je mladi iantje, ki so bili tako dobrega obnasanja, da je žen* ski svet brž pogruntal, da niso ro* jeni eevljarji, eeprav zdaj vojaške podplate krpajo. Moji rajni teti in sosedam so se pa prikupili s sve? tinjicami, ki so jih nosili kar dve | vrsti pripetih na čepico, kot v prej* ! šnjh easih kramar na Governi za kvaternico. Z enim od njih sem se { kmalu sprijaznil. Povedal mi je, da m.u je ime Stanislav Kosciuszko. En vecer se je prav razgovonl. Na Ap* kov senik sem privlekel cilerco no* vega; tedaj mi je pravil, kako bo njegova domovina še postala veli^ ka... Morda je bil videc ta Ko* sciuszkov soimenik in rojak? Tisto noe potem je na ironti prav razsa- jalo. Vojaki niso smeli k počitku. S težkimi skrbmi so tisti večer vasovali pri Potarjevih. Beseda ni kar me tekla. Pred easom je gospo* dinja začela z rožnim vencem in utrnila glavno. Razšli smo se z bridko mislijo: »In jutri je sveti j veeer ...« Popoldan pred svetim večerom jc bil ncskončno turoben. Bilo jc ko da bi se vsesalo v možgane raz^ položenje na vernih duš dan. Skozi sivi svišč, ki je preprezajl dolino, je pršelo, da se je blato po cesti kar vleklo. Baterije z Vrha nad Peklom so obstreljevale letalo, ki je prav nizko plulo nad postajo. Sicer je pa bilo prav mirno ta dan. Toda manjkalo je vse: kako da* leč so bili tisti topli družinski sveti večeri! Nič pritrkavanja. Mežnar na sv. Martinu, kamor smo hodili kako nedeljo k maši, ker je bilo pri fari v Britofu evakuirano, je proti veceru zaeel nabijati na kosi- terni izstrelek. Stari mežnar mi je pozneje pravil, da se je jokal pri tem svetonočnem »pritrkavanju«, ki je bilo le klepanje kose... Toda nas v dolini se ni vsa dobra volja svetomartinskega cerkovnika prav nič prijela. V nobenem ni bilo raz* položenja, da bi sei po opolzki ste* zi mimo globcli v Petniku k pol* nočnici. Ko sem povečerjal papriciran go* laš, ki mi ga je daroval kuhar iz oficirske kuhinje v naši hiši, sem ogrnil staro pelerino in sei obiskat Stanislava. Ko ga nisem našel, sem zavil k Potarjevim, kjer so že bili zbrani obieajni vasovalci. Pili smo kuhano vino in poslušali vojake, ki so prišli s fronte in pravili, kako je v njih krajih za praznike. Pri teh spominih se j m je zateknilo, da smo se vsi zagledali v žerjavico. Veseli Ivanek je pQskusil s šalo. Drugi so pritegnili, pa ni šlo pra\i iz srea. Ure so nenavadno hitro potekale. Go* spodar Janez je že pripomnil, da se bo treba vzdigniti k počitku, kdor hoče k prvi maši. Tedaj so se od nekod prikradli čarobni glasovi melodije: »Sveta noe, blažena noč ...« Prihajali so in se oddaljevali ti srebrni glasovi, kot iz pozavne, da smo obstrmeli ter občutili vso blaženo sladkost ti* stih svetih vceerov, ki smo jih do= ziveh, a jih ni vec ... Prvi nas je prckinil Ivan Ivane* kov: »Jaz grem k polnočnici, kdo gre še?« Drug za drugim smo mu pntrdili; v vseh se je zbudila poe^ zija svete noči, ki so jo zamorüi strupeni vojni dnevi. Sei sem do* ¦mov se prcobleč. Na naši guni sre* cam one štiri prijatelje Poljake; dva sta imcla pozavne, dva troben* te. Stanislay me je v poltemi zapa* zil: »Danes gori lučka pred podo* bo Bogorodice Čenstohovske. O* krog kleči oče in mati ter vsa dru* žina in molijo tudi za njih Stani* slava; vem. Srebrno se leskeče snežna odeja preko mojega Polesja tarn v Poljski... Zdaj. vabi tudi pri nas k polnoenici. .. To melodijo smo se naueili lani, ko smo taborili pod Triglavom v neki fari. Ni lepa ta vaša »Sveta noč, blažena noč...«? Za vošeilo in tolažilo sebi ter dalj* ni domaeiji smo jo zatrobili ...« Solza se mu je zalesketala, ko mi jc segel v roko za slovo in voščilo. Za oglom se je prikazal stari Kar= nel, ki je nekaj nosil pod roko: »Fantje, danes je sveti večer ... Le* po znate.« Nemo sem postal še par trenutkov z njimi, potem so morali iti, ker so imeli tudi to noč alarm. Visoko gori pod bregom se je premikala po stezi lueka. Poljci so šli k polnoenici k sv. Martinu. Me* lodija »Svete nocx...« jih je zdra> mila. Moral sem pospesiti, da sem jih dohitel. Vasice spodaj so pokoj* no spale; šc bori v Gori in na Go* lecu so umolknili in se zbrali kot k mohtvi... Res, sveta noč. Natlaeeno nas je bilo v revni ccr* kvici. Bili smo skoro vsi Poljci, ki nas je zdramila k božienemu razpo* loženju svetonočna fanfara. Z brej* ske strani jih je tudi dosti prišlo. Župnik, ki je kot begunec našel majhno sobico v mežnarjcvi hiši, se je eudil, da se je toliko ovčic zbralo. Priprosto in toplo je govo* ril o sveti noči, Detetu, ki prinaša mir. Voščil je praznike oni polovi* ci fare, ki je pregnana pd doma in tej, ki je doma. Potem so raskava grla starih mož mehko zapela: »Sve* ta noč ,. .«; solze, solze veselja bo* žičnega in prošnje, so polzele v ke=> •Iih med darovanjem... V sladki omotici se mi je zdelo, da živim v drugem svetu. Ko smo stopili po končanem opra* vilu na piano, se je nad Gorico za* svetilo; drugi, tretji blisk ... Potem je začelo grmeti. — Kako hitro smo se zbudili iz omame svete noči.., Kot ti bliski, tako kratka je bila za nas sveta noč. Na praznik popoldan sem moral v Grad, kjer je bila bolnišnica, po vojaškega zdravnika, ker je Pepini iz Mlina süabo postalo. Čakal sem pred operacijsko sobo. Vrata se od* pro; na nosilih prinesejo mrtvo tru* plo. Preko eela curek krvi, usta od* prta, oči vprte navzgoc pesti krče* vito stisnjene, tak je bil mrtvi — Stanislav Kosciuszko, ki je še sinoči s svetonoeno fanfaro molil novoro* jeno Dete. Vstopivši zdravnik je mrmral: »Bauchschuss«, strel v tre* buh.« Bolniear mi jc povedal, da je bil oddelek v jarkih nad Renčami; tarn je Stanisgava zadel smrtonosni strdl. Sleherno leto, ko se bliža sveti večer začujem svetonoeno fanfaro in ugledam navzgor vprte oci mrt* vega svetonočncga trobentaea. To leto se še zlasti zmislim nani. ki je hrepenel v sveti noci po svojih in po poveličani domovini, a ga je strel v trebuh rešil iz hrepenenja. »Poslušajte nebesa in zemlja vie* ci na ušesa, ker Gospod govori: Otroke sem si zredil in povišal, oni pa so me zaničevali. Vol pozna svo* jega gospodarja in osel jasli svojega gospoda; Izrael me pa ne pozna in moje ljudstvo ne razume!« Izaija. Ivan Pregelj: Molitev revnih. Otroci! Kadar molite, recite še tako: Zdrava, bolest, družica r asa in se* stra, zdrava! Od vekov naših dedov in očetov prijatel'ica, bridka so* druga nasih bratov, hčera in sinovf temna in stroga paznica naših otrok, učiteljica nas vseh, zdrava! Bla; goslovljeno Tvoje ime, ki si nas učila spoznati hudo, da smo dobro fembolj ljubili, zdrava, da si z bičem in jarmom pokorila, da nismo vto? nili v sili in živimo. Vsevdilj osta; ni z nami in rok svojih svetih ne od' nmkni od naseßa temena, Ti bridka! Saj smo po I ebi, kar smo in kar imamo: vero in Ijubav in pesem in luč, da nam sije in še v bridki zad? ni uri. Amen. mati, vi ne in jaz tudi ne.« In mol* če gre iz hise. Komaj je odšel nočni euvaj, pri* stopi k posttelji sin njegov, viso* korascl fant. Sedel je dosedaj mol* če za pečjo in rezal bakljo. »V me* sto pojdem, stara mati, in tarn vprašam, ali jc vojna ali mir. Jutri zjutraj bom zopet doma.« »Da, le pojdi!« šepeče bolnica. »Pojdi preden sc vrnc tvoj oče, kcr on bi ti gotovo nc dovolil.« »Koga na j vprašam tarn, v mestu, stara mati?« »Tarn v mestnem stolpu sta* nuje čuvaj Vaibl. Njegovi ženi sem krstna bgtra. Njo vpra* šaj. Ona bo vedela. Ko se je poro- Čila, sem ji dala v dar srebrno sol* nico. To naj ti da v dokaz resnicc, če je mir v deželi. Pojdi in vzemi s seboj očetovo sulico, volk ...« Toda fant je ni slišal več. 2e jc hitel po strmem poboeju v dolino proti mestu. Šest ur hoda je bilo do mesta. Pot je vodila skozi divje goščavc in temne gozde mimo požganih mli* nov in zapuščenih vasi; potem na* vzdol v široko, odprto dolino ob veliki, siroki reki, ob kateri se je vila glavna cesta in kjer so ležala večja in manjša mesta. V gozdu in goščavi se je skrival volk in v do? lini ob ccsti so gospodarile rcpar? ske tolpe že dolgo vrsto let. Čez dan je ležala starka mirno. Ko je sin kuhal kosilo, ker razen starice ni bilo zensk pri hiši, je po* grešil fanta in vprašal: »Kjc pa jc fant?« A vprašal je bolj samega se-- be nego mater in ta je molčala. Mračilo se je. Tedaj je očc v skr* beh pogledal za sinom v hiev in na skedenj in navzdol po vaški cesti tcr se ves ncmircn vrnil v izbo. Molec je sedel k peči. Mati je bo* lestno zastokala. »Ali kaj želite, mati?« se oglasi sin od peei. »V mestu bo,« zaječi bolnica. »Fant« skoči sin preplašen i^o* konci. »Vprašal je šel, če je mir v de* želi.« »Mati,« vzklikne čuvaj obupno, »če se mi fant ne vrne, vi ga imate na duši!« Starka jc mrmrala nekaj neraz* iimljivega, zobje so ji šklepetali. üba sta moleala. Noč je polagoma napolnila izbo s temo, le oči stare, sive maeke so se čudno lesketale v tej temi. Ko je pogledal Orion preko his* ne strehe, vstane nočni čuvaj, sna* me s stene rog in brez besed zapu* sti sobo. Maeka sc plazi za njim do vrat, toda preveč mrzlo ji jc zunaj. V par skokih je nazaj pri peči, na svojem starem mestu. Njene široko razširjenc zenice sc čudno lesketajo tja proti postelji bolnc starke. Orion pa sc yzpenja vise in vise po nebesnem svodu. Pravkar so po* gledale njegovc oči — radovedne zvezde — v gozdno globel tarn za* daj za vasjo. Volčja jama so je re* kli vaščani in vedeli so zakaj. Zvez* de so pokukale prav v dno globeli. Nekaj tcmnega je ležalo tarn skoro ncpremieno — človek in žival v besni borbi za življenje in smrt. Visoko gori nad globeljo pa je stal nočm čuvaj in napeto zrl navzdol. Toda poglcd mu je plul preko sku* pine na tleh — in boj je bil tih, niti hropenja bojujočih se ni bilo euti. V trcnutku, ko se je oče obrnil na* zaj proti vasi, je iz globcli prodrl motcn pogled v višave do zvczd in z nadeloveško močjo je zavzdihni* la obupana duša: »Gospod! Poma* gaj mi, daj mi moči, da prejme sta> ra mati sv. popotnico!« Noeni euvaj je krenil polagoma proti pokonnlišču. Od tarn je zamo* gel yideti dalee naokrog. Napeto je zrl dolgo časa po ccsti, proti gozdu, proti ßlobeli in prisluškoval — a vse tiho. Nato jc šel počasi preko pokopališča. Pred visoko gomilo mu zastane korak. Sedemnajst jih leži tu — kuga jih jc pobrala v dveh dneh. Njegova žena in dve dekletci so bile med njimi. Tret jo pa so mu ugrabili vojščaki in ni se vec vrnila. Ni se vcč vrnila. Srcc sc mu skrči v mučni bolesti. Misel mu plove do sina. Če se ne vrne___ Toda ko dvigne obraz, da bi z nova prislus* »GORISKA STRAŽA« Stran 5. Sveti dan je bil, rodil se je Izve* ličar. In zgodilo se je nekaj čudos vitega. V betlehemskem hlevu je /e* zal v jaslih Izveličar, vseh bogastev gospodar. K njemu pa so prihajali v dolgi procesiji, od vseh strani, pa; slirji, kajžarji, hlapci, obloženi z grehi in življenja težo, in prinašali so mu darov, gospodarju vseh bo* gastev. PriHi so tudi trije kralji iz Jutrove dežele in so se mu pokloi nili, ko je ležal v betlehemskem hies vu v jaslih. Ugledali so bili zvezdo in zahrepeneli so — veliko, komaj zavedno, pol razumljivo hrepenenje se je bilo vzdignilo kakor veter od juga in je zavalovalo po vsi bozji zemlji. Iv. Cankar. Zlata hvaležnost. »Po zahvali se vračajo dobrote nazaj k svojemu sfudencu, da se nam zopet podeljujejo.« Sv. Tomaž. * * * »Če te Vubezen do Boga ne nagne k hvaležnosti, daj, da te priganja k temu vsaj upanje novega plačila.« * * * »Nehvaležnost zamaši studenec milosti.« Sv. Avguštin. * * * »Nehvaležnost je pekoe veter, ki posuši studenec bozje dobrotljivo' sti, roso usmiljenosti in veletok mi- losti.« CeShi Ridničani. O človeku, ki se je pozabil obrniti. (Iz čcščinc.) Za tretjo goro leži vas, ki ji pra* vijo Makarovje, prebivalcem pa Makarovci. Pa je šel nckdaj takle Makarovec na semenj in kupil kozo. Pri svitu lune se je vracal domov. Sredi poti mu poide ogenj v pipi. Mož hoče prižgati vnovič, toda ve* ter mu pihne sleherno iskro. Mo* žakar se obrne in res, posreči se mu prižgati tobak. Nato stopi in koraei naprej, ne da bi se zopet obrnil. Koza se je sprva nekaj upirala, na.; to pa se je vdala. O polnoči sta bila zopet v vasi kjer je Makarovec ku* pil kozo. Čudoviti ptič. (Iz eeščine.) Neki Makarovec je bil nor na pti* če. Slišal jc, da so tudi ptiči, ki jim pravijo kanarčki. Napravil sc je na pot v mesto in pobaral pri trgovcu s perotnino po kanarekih. Trgovec je po govoru spoznal Makarovca in mu dal mlado gosko za kanarčka. Mo/ak je nesel ptiča domov, kjer ga ie vtaknil v klctko in mu žvižgal najlepše pesmice. Ptič se je vedno bolj rcdil, peti pa ni hotel. Končno mu je moral Makarovec zgraditi večjo klctko. Ptič jc rastel in se ši* ril, klctka se je morala še večkrat povečati. Ko je gas dorastlla, je bil Makarovec ponosen na čudovitega ptiča. Upal je. da ga bo s časom navadil tudi peri. Ali je uspel ali ni, o tern molči zgodovina. »Šel sem čez njivo lenega človeka in skozi vinograd neumnega moža; in glej, vse je bilo polno kopriv in trnje je pokvarilo njegovo površino in kumnita ograja je bila podrta.« Preg. Vesel in blagoslovljen božič! ovetonočna. Če bi bil pastirček, šel bi v yietlehem — a tako ne smem. Če imel bi ovčko vzel bi jo s seboj. — ^A/imam je nocoj. Če za pot bi vedel, šel bi k jaselcam — a tako ne znam. V hlevček me peljite tja pred jaselce, svetle zvezdice! CDušo, svojo ovčko, nesel bom s seboj v ^ßetlehem nocoj! Rene Bazin: Padli ptič) Počascn je bil korak tega ljud* stva, ki je šlo proti scveru, kjer so bile visoke doline, po katerih po na* vadi križari, in francoska trdnjava Motylinski, pod cigar varstvom živi. Ako bi bojeviti Hoggars, kojih koleba;oci obrisi so se videli pri zi* banju kamel, nemaravali se izmuz* niti nadzorstvu francoskega kapita* na, bi jih nie ne moglo izdati. Sum njihovih besed se ni slišal; bili so prednja straža in vodniki; prah se je dvigal za njimi, in za njimi tudi vrvenjc mukajočilv tulečih in me* kctajočih čred, krik ženske, čije otrok se je pravkar povalil na tla, ali krik zamorca oko>li živali, ki jc skoraj poginila od žejc, in so jo za* pustili. Meharistr) Maximina, Fruy* tier*a, skoraj edini disciplinirani element v potujoeem krdelu. so sle* dili v skupinah. Vse to se je vse dol* ge dncve mukoma vleklo po golih prostorih in iskalo točke z vodo, ki so nosile divja imena: Tcnemert, ') Ta črtica je XXII. poglavjc romana »II etait quatre pctits enfants«. — 2) Francoskc afriške čctc na kamclah. Tenefsert, Zourika, In Ata'i, In Te* hoq. Medtem je, v razdalji treh dnev* nih maršev od trdnjave Motylinski, šlo razburjenje skozi rod; obrazi so sc obrnili proti zapadu in ista vpra* šanja brez možnega odgovora so bila izgovorjena v skupinah pešcev in jezdeccv. »Kaj je to? Kam gre* do?« Dva moža iz oddclka mehari* stov sta v diru šla ob strani spre* voda. Sedeča na hitrih živalih. ki sta jih vzpodbadala, sta prehitela skupinc, kmalu celo tisto, ki so jo tvorili Musa ag Amastane in njego- vi vojniki. Kapitän ju je poslal na* prej s pismi za častnika, ki je po* veljeval pošti. Eno tch piscm, ki je poročalo, da je pohod uspel in da se Musa in njegovi ljudje vračajo v Hoggar bi moralo biti poslano po brzem slu v In*Salah. Važno je bilo, da je bila osrednja alžirska vlada takoj obvcšcna, da se je tuareški rod ločil od drugih, ki so oblegali naše vojake v Agadesu. Mcharista sta bila dobro izbra* J na; poznala sta pot. Potovala sta i noč in dan in kapitanovo poročilo je bilo žc drugi dan izročeno povelj* niku trdnjave. Tedaj se je naklju* čilo, da je neko letalo, prvo, ki je priletelo do teh saharskih globin. nameravalo odpotovati dve uri ka* snejc v In*Salah. Pilot je vzel pisma in jih zaprl v vrečo. Ob označeni uri je zagnal motor in odpotoval. Spremljal ga je opä* zovalec, častnik kot on. To je bil zračni polet nad puščavo, dolg več kot 700 kilometrov. Letalo se je po* časi dvignilo, kakor se dogaja v gor* skih pokrajinah, kjer je zrak lažji Potem ko je v letu obkrožilo fran«: cosko postojanko, je vzelo svojö smcr, se začelo naravnavati proti hoggarski grmadi in izginilo očem nekaterih vojakov, Francozov in domorodcev, ki so bili raztreseni na trdnjavskih okopih, opremljenih s strelnimi linami. Do dveh tretjin pota je Šlo vse dobro. Obdržalo je isto hitrost, kljub »zračnim luknjam«, kjer je stroj hitio padal; in tudi smer se rii' izpremeniia. Letalo je šlo proti se>' verozapadu. Naenkrat pilot ni vcč slišal udarccv motorja. Pogledal jc pod sebe. Smer je bila gotovo do* bra. Na svoji desni je pustil grmado Hoggar. Plaval je nad neskoncnö, sivo, zagra;eno ravnino. Tu in tarn so bile skalnate brazde in rumeno obzorjc je tudi za naprej oznanjalo peščeno pokrajino. Pilot se je v mirnem poletu spustil na tla. Takoj sta se oba častnika žurila okoli dra*1 gocencga bolnika, svojega ariarata- in kljub grozni vročini iskala vzrok,' ki jc ustavil obtok bencina. Tri ure sta delala. Ko je bilo popravilo kon*' čano, je letalo vnovič odletelo. Pu« ščave so videle, kako je šla mimo senca njegovih kril. Kamni so izgu* bili svojo barvo in se mešali s soln# ccm. Po cnournem poletu in že po* noči je bilo treba pristati. Morala sta biti več kot 100 kilometrov proč od In*Salah. Letalo sc jc pogrczni* lo, sc dotaknilo zemlje, drčalo ka* kih 20 metrov,. nato se je z obema kolcsoma zadcilo ob skalnato gručo, ki je pilot ni mogel videti. Namah jc bila razbita shramba; bencin, ki ga jc vrglo v izpuh, se je vnol in plamcn je ovil letalo. Letalca sta bila privezana v letalu. Po katerem čudežu sc jima jc posrečilo, da sta sc cdvczala in skočila na tla? Zna* šla sta se drug prcd drugim). začude* na, da sta ušla smrti. »Rešcna!« je rckel mlajši. »Lahko si stisneva roko!« »Brez dvoma,« je odgovoril dru= gi, »toda vse drugo gori!« Pilot je potipal jcrmene svojc vrcčc, da bi sc prepričal, da so pis* ma rešcna. Toda bilo je le prevec res. Vse drugo: zaloge, kompas, so* tografijc, orožje, aparat, ie izginja* lo, zlomljcno od ogn.'a, in zavzema* lo obliko tistth mrtvih pajkov, kojih okostje sestoii iz maihne praznc vreče, pod katero so vpog* njene vclike šapc. Opazovalcc in pilot nista mogla prenašati pogleda na požar, ki jc koval, mu zvczdi tako milo in tola* zil.no zamigliajo, da se mu v pla* hem upaniu orosijo oci. In nacn> krat ga prevzame topla miscl: »No* coj nam je rojen Zvcličar!« Sc en- krat sc ozrc proti zvezdnatemu ne* bu. Bilo je baš okrog polnoči. Sna* me rog in zatrobi dvanajsto uro. Nato krene polagoma proti vasi. Ko dospe do temni vaški cesti bli* zu sredi vasi, prične peti: Z nebes poslan scm na zemljo, prinašam vest vain radostno ... in ravno hočc nadaljevati: Zveličar sc nocoj rodi tam v lictlehemu v štalici, ko zagleda visoko postavo, ki mu prihaia nasproti. »Tako visokora* sel jc samo cden,« zavrisne nicgo* vo izmučcno sree — »moj fant!« Naglih korakov hiti proti nicmu. Fant se bliža počasi, počasi, golo* glav ie in roke si nritiska na prsi. V senci bližnicga skednia sc usta* vi. Vesel in začuden obenem se mu približa oče. A sc preden ga zamo* re vprašati, zakliče sin s tihim, tu* jim glasom: »Oče, pojdite po žup* nika, da prinesc stari mated sv. po* potnico!« In še tišje pristavi: »Mir je sklenjen!« »Mir!« vzklikne mož in se opotc* če. »Mir« ponovi še enkrat, tresoč se po vsem telesu in solze se mu udereio po licih. Nekaj časa stoji kct omamlien in šepeče predse cno samo bescdo: »Mir.« Toda naen* krat sc vzdrami in sc naglih kora* kov oddalji proti župnišču. Na sina je pozabil. Ta gre počasi nazai iz vasi. Mno* Uokrat počiva in pritisne roke na prsi. A vendar gre dalie in dal je — mimo zadnjc vaške hiše, kier umi- ra tcžko in samotno njegova stara mati. Vcn iz vasi proti črni gozdni globeli se vlcče trudoma. Kaj ga neki vleče nazai na strašni kraj? Hočc li še enkrat pogledati zadav« licnemu sovražniku v krvavo, oste^ klenclo oko? Mcdtcm ie nočni čuvai dospcl do župnišču. A zaman trka in kli= cc. Nihče se ne oglasi. Prevcč gro* ze so prestali v tch groznih letih, da bi ponoči odpirali hišna vrata. A nočni čuvai jih odpre s svojo suli* co in plane v izbo. Sredi izbc na tlch kleči sivi župnik in moli gore* če: »Gospod, odpusti v miru svoje- ga hlapca!« A nočni čuvaj ne čuje molitvc. Eno samo besedo zakliče: »Mir«. Župnik ga pogleda z motni* mi očmi, kot da ni razumcl. »Moja mati umira. Ncsite ji sv. popotni* co! Mir je sklenjen.« Te besede so j kočno prctresle starega župnika. Zajokal je naglas kot ncbogljcn otrok. Nočni čuvaj pa je nadaljcvai svojo pot do učitelja. S sulico je potrkal na vrata: »Jaz scm, od? nrite!« »Kie gori?« vpraša učitelj odpi* raje mu, a že začuti dvojc rok okrog vratu in znan glas mu zaše* pece nekaj na uho. Učitclj sc strc* sc in moža sc razjokata v tesnem objemu. »Pusti me, da ürern zvonit, da tu* di drugi zvedo to vesclo vrst!« A nočni čuvaj ga nc čujc in lc s tcža* vo sc onrosti starčck iz.tesnega ob* jema, zbudi sinöve in vsi hiti jo pro* ti ccrkvi, le nočni čuvaj se vrae proti žunnišču. Štirinajst let so molčali zvonovi. Zadnjič so zvonili po bitki pri Nordlingu, ko so bili vsi ljudje pol* ni upanja, da bo sedaj sklenjen mir. V miru ni hotelo biti in zvonovi so molčali, da nc bi s svojim zvone* njem privabili bojnih trum ali ro* parskih čct. In sedaj so zopet zazvonili. »Kaj tako buči?« sprašujejo otroci!« Mir jc v deželi!« »Kdo je to, mir?« sprašujejo o* troci dalje. »Ali nam mir vzame kravico in ubijc očeta?« »Molčite, otroci! Oblecite se in molite!« »Ali mir tako buči?« so spračcvali še dal je in vsi v strahu otroci. Toda mati jim ni več odgo* varjala. Tedaj so revčki pričeli jo* kati in vsak sc je stisnil v svoi.ko* tičck in boječe prisluškoval nepo* znanim glasom zvonov. Nie kaj vbrano ne pojo zvonovi. Veliki zvon je pocen in prav cudho votlo doni. Koj v pričetku vojne so vojaki njega jin srednjega vrgli iz Stran 6. »GORIŠKA STRA2A« uničeval skoro vsako možnost po? vratka: V senci sta dospela do majhne, dva kilometra bolj naprej ležeče verige čeri in prhle zemlje, ki je zapirala planjavo. Upala sta, da bosta ugledala popolnoma odpr* te prostore, na katerih bosta ob zo* ri morebiti našla kako slcd kamel? skih poganjačev. Toda ne: druga brazda je daleč zapirala planjavo. Brez dvoma je bila zadaj tudi tre? tja, saj kolikor je bilo mogoče skle? pati. Moža sta se zlcknila po pcsku in zlomljena od truda, zaspala. Ti? stega, ki se je prvi zbudil, je za trenutek, za kratek trenutek zgra? bil strah. Okoli njega ni bilo dru? gega kot svetloba, tihota in samota. In svetloba se je veeala, toplota ie postajala tako zareča, da je z žejo ubijak popotnike, ki so sc izgubili v puščavi mcd temi skalnatimi brazdami. Ko sta bila oba zbujena, sta sc po svojih korakih od prcjš^ njega večera vrnila. Vpraševala sta sc, ali ni ostalo malo vode mcd raz? valinami lctala. Toda shramba je bila prazna. Mislila sta, da je njuno upanje na zapadu. Ali ne bosta srečala, ako bosta počasi korakala, sJedi nrvih avtomobilov, poslanih iz In?Salah proti Tamanrassctu? Sedem ur in pol sta korakala proti Yzhodu; pokrajina se ni izprcmeni- la. Nikaka slcd človeka, živali ali stroja ni pretrgala peščenih izrast> kov. ki jih je nekdanji veter raz* prostrl za kamenjem planjave. Tedaj sta pilot in njegov tovariš, izčrpana od truda, lakote in žeje, splezala na kakih dva j set metrov visoko skalo in se zlcknila drug polet* drugega v senco razpoke med dvema skalama. Tarn sta čakala smrti. Govorila nista nie. Kden iz? med njiju je, predno je legel, da bi umrl, obesil svojo letalsko vrhnjo obleko na konec palice in zasadil palico na vrhu skale. Zadnja iz? najdba teh obupaneev. Ako do ve> čera ne bosta umrla, bosta zažgala obleko in morebiti bo kdo videl znamcnje. Medtem je nekdo skrbel zanju. Rekel sem vam, kakšne čudovite služabnike ima Francija v sahat* skih častnikih. Ena njihovih voja? ških eednosti jc medsebojna po* moe, ki si jo nudijo, pripravljenost, pomagati tovarišu ali vojaku v ne* varnosti. Oni vedo, da zalezujejo potnika, ki si upa v veliko puščavo, žeja, lakota, ropar, kača in blaz* nost. Tisto uro, ko bi bila letalca morala dospeti v In?Salah, je kapi? tan, ki je poveljcval oddelku, gle* dal na nebo v smeri proti jugu. Po* konci, sredi neke skupine, je na le* talskem prostoru eakal, kdaj bo ugledal obe iztcgnjeni in hitro se večajoči krili letala. Nie. Mislil je, da mu skriva aparat pesek, ki ga je dvignil saharski veter in ki često kali in rumeni obzorje. Ostal je na mestu. Minute, ki so minevale, so veeale njegovo bojazen. Ko je vi* del, da se dan nagiblje h koncu, ni vee okleval. Trdnjava je bila blizu. Vrnil se je in takoj dal poklicati tri mehariste, v katere je imel zaupa* nje: Mohammeda ben Mohammed, Mohammeda ben Djilali in Labita ben Mohammed. Prišli so. To je bilo spodaj na enem izmed belo* ograjenih trdnjavskih dvoriše. »Dobro me ppslušajte. Ptič, ki stc ga videli odleteti proti Hoggarju, bi moral biti tukaj pred tremi urami. Ako ni prišel, je kaka nezgoda zlomila njegova krila. Vi ga pojde* te iskat. Ustavili se ne boste, do* kler ga ne boste odkrili. Našii ga boste. Ko ga boste našli, sc bo eden izmed vas vrnil, da mi prinese no? vico, druga dva pa bosta nudila pomoe častnikoma in ju pripcljala sem.« V Sahari pada noe hitro. Ni se še bila naredila, ko so bili trije jezde* ci že daleč. Te tri mravlje, sedeče na svojih kobilicah, so začele križariti po neizmerni zapuščeni pokrajini. Tista noe je bila noe lune, svetla in mrzla. True poslanei so tekli, delali obširne kroge, eden tukaj, drugi tarn, in njihovo sree je bilo stisnje? no, kajti ukaz njihovega glavarja ni bil izvršen. V tern brezuspešnem tekanju v nesreeo je potekla vsa noč in del jutra. Končno je eden izmed mož, ki je pognal svojo ka* melo na nek holm, ugledal v daljavi šestih kilometrov črno točko, o ka^ tcri se ni nič spominjal, da jo je kdaj videl v tej nespremenljivi po- krajini. Poklical je svoje tovariše. Kmalu nato je bila noviea gotova. Čudovito izvežbane oei meharistov so lahko štele zvite železne droge. Tedaj je Labit ben Mohammed pojcdel pet dateljnov, pil vodo iz svojega meha iz kozje kože in čisto sain krcnil po poti v In^Salah, med? tern ko sta njegova tovariša v ve? likem diru svojih kamel šla po sle= di korakov častnikov na peseenih in skalnatih klopeh. Ob drugi uri popoldne je pilot letala slišal drugega častnika, ki je rekel: »Meharisti!« Ni se ganil, sa* mo mislil je: »Ubožec! Glej, sedaj se zaecnjajo prividi!« Opazovalec, ki se je v plamenu solnca drznil prav na robo skale, je vdrugie za* klical: »Meharisti!« In res sta priha* jala dva moža kompanije v Tidi- keltu v diru na svoiih živalih in ma? hala z rokami. Letalca sta napol nora, brez moci se valeea po strmi? ni, šl.a navzdol. Kričala sta: »Mä! mä! chouja mä! — Vode! Vode! Malo vode!« Meharista sta bila že odvezala svojo mehova iz kozje kože. Vlila sta malo vode v bakre* ni skledici, ki jih r.bešajo na jerme* nje pri scdlu kamele. C-astnika sta najprvo izpila, ne da bi se ustavila, vsak tri litre vode. Zahvalila sta se po francosko meharistoma, ki sta znala samo arabskir ki sta pa kl.fub temu zelo dobro razumela. Nato so zasedli kamele. Korakoma so se vrnili v In=Salah, kjer je zavladalo veliko veslje, ko so zopct ugledali tiste ki so bili izgublljeni. Tako so nosili pisma Maximina Fruytier^a poveljniku oaze. Zfl vesele praznihe. Romunska zgodba. Knez Kuza je nekdaj nadzoroval neko vaško jeeo. Ravnatelj je po= stavil vse svoje goste, kakih dva= najst potepuhov, v vrsto in knez jih je vprašal: »Kaj si napledel?« »Nie, knez.« »Tako? — In ti?« »Nič. Prisegam, da nisem nič na? redil.« »Hm, res!« In pri naslednjem: »Povej,. kaj si narediH« »Nie.« »In ti?« »Jaz sem takisto nedolžen.« Vsi so mu dajali enake odgovore. Končno je dospeü do zadnjega jet« nika. »Zakaj si pa ti tukaj?« »Kradel sem, knez.« »Kradel si«? »Da, dve kckoši sem vzel.« i »Kslj pa potem delas tukaj med temi povštenjaki. Glcj, da se pobe? re,s!« In ukazal je ravnatelju: »Takoj vrzite tega eloveka ven.« * Zviti Pepček. Pepček je prišel v trgovino in po? hlevno eakal, da se bo kdo spomnil nanj. V roki je držal listek in vec? krat pogledal nanj. Končno ga je prodajalce ugledal. Pepček je bral z listka: »Moja mati potrebuje 10 kg zdro* bar 5 kg sladkorja,. 20 kg moke in 8 kg kave.« Prodajalec je pripravil zahteva« no blago?« »Koliko mora mati plačati za to blago?« je vprašal Pepeek. Prodajalec je izračunil. Pepcek si je vsoto zapisal in se obrnil proti vratom. »Kam pa? Kako se glasi naslov tvoje matere?« »Ni potreben,« je rekel Pepček med vrati, »to je bila samo moja računska naloga za jutri. Ako bi je ne bil pravilno rešil, bi jih dobil.« Previdnost: John je šel h konjskim dirkam, stavil srebrn petak in zadel. Dobi= tck mu izplačajo v srebrnih petakih. John krepko ugrizne vsak novec, predno ga vtakne v žep. »Človeče« mu reče prijatelj Ja* mes, »blagajnik vendar ni ponare* jalec petakov na debelo.« »Vem,« odvrne John, »toda jaz samo gledam, ali mi niso morda dali tistega petaka, ki sem ga plaeal.« Tizianovo maščevanje. Tizian je bil znamenit italijanski stikar. Nekdaj je priredil pojedinoy pri kateri so se povabljenci izvrstno zabavali. Ko so pa zvedeli, da je postrežba zelo malo stala, so se nor* čevali iz svojega gostitelja. Umet* nik je to zvedel in se masoeval. Po* vabil je prijatelje k drugi zabavi. Prišli so, ker so mislili, da bo zamu» jeno popravil. Toda nič. Nikakih priprav. Le v peči je veselo plapo«* lal ogenj. »Gospodje,« je Tizian nagovoril svoje goste, »vam je več potrata kot pa resnična zabava. Glejte!« S'likar je pograbil častno oblačilo, ki mu ga je bil dal ccsar Karl V. in ki je bilo vredno 5000 cekinov. Nato je vzel s stojala šc sliko, ki jo je pravkar dovršil. Obo* je je zvil in vrgel v ogenj. »Ne dvo« mim, gospodje, da se izborno za* bavate in da boste zadbvoljni za» pustili mojo hišo. Zabava je kons čana. Srečno!« — Rekord. Seveda v Ameriki. Dva zavaro« valna agenta sta sc prepirala o pred* nostih svojih zavarovalnih podjetij. »Mi smo točni v izplačevanju. Pred kratkim je avtomobil povozil ne* kega mo'/a ob desetih in ob desetih in dvartajst minut je njegova vdova prejela zavarovalnino in sicer še predno je dospela vest o moževi smrti.« — »To ni nič. Naš urad je v sedemrtajstem nadstropju. Včeraj se jie ncki naš zavarovanec prekuc« nil iz triindvaj'setega nadstropja. Ko je fixal mimo okna, smo mu za« varovalnino vtaknili v žep.« -— Ženin: »In kaj naj dam napisati na tvoj poročni prstan?« Ona (hči ne'kega založnika): »Vse pravice pridržane.« Oče: »Dragi sinko, Jurij Washing« ton je bil v tvojih letih prvi v raz« redu.« Sin: »V tvojih letih je bil pa pred* sednik Združenih držav.« Sodišče v Texasu (Amerika) je izreklo sledečo znamenito razsod* bo: »Oporoka W. Macdonaida se pro-güasi za veljavno in se vsi ugo* vori zavrnejo. Utemeljitev: Dej* stvo, da je kdo zapustil 1,000.000 do« Iarjev za zgradbo astronomiene opazovalnice, še ni nikak dokaz za to da ni bil pri zdravi pameti.« Kdo je večji? »Moj oče je večji od tvojega.« »Ne govori mi tega! Moj oče je tako velik. da mora stopiti na stol, ako hoče deti klobuk na glavo.« lin in ju nekam zavlekli. Veliki zvon sj> vaščani pozncje našli v gozdu in ga, dasiravno je bil počen, obesili nazaj v line. — Nie kaj vbrano ne done zvonovi, a za use? sa vaščanov je to nebeška godba. In vendar ni med njimi pravega veselja. Spomini na prestano trp? ljenje ostajajo pred njimi v vsej svoji grozi. Vsak misli na to, kar mu je ugrabila vojna in stare, ko? maj zaceljene rane zakrvave znova, vse prestane boleeine zaskele zno? va. Zbirajo se po cesti sredi vasi, a čudno tihi so in vendar nihče iz? med njih ne dvomi, da je vesela vest resnica. Opirajoc se na dva krepka moža, se bliža župnik. »Meti nesejo sv. popotnico,« pravijo vaščani in mnogo se jih prikljuei in sprcmlja župnika do hiše. Župnik vstopi; sledi mu nočni čuvai in strežnik, starejši učiteljev sin. Čuvaj prižge bakljo in jo pri^ trdi na steno, strežnik na pripravi obhajilno mizo. Trudoma se skloni župnik k umirajoči: »Mir je v de? želi, Meta! Hočete sedaj prejeti svojega Boga?« Bolnica molči. Njene že skoro ugasle oči nemirno iščejo nekoga in njene velc rake tipaje iščejo nekaj po odeji. »Hočete?« ponovi župnik. »GlejTe, smrt že stoji pri vašem vz-? glav|u. Sklenite mir s svojim Bo? gom in pojdite v miru s tega sveta.« Tedaj odpre starka trudoma oči in zašepeče: »Kje je solnica?« »Meša se ji,« pravi noeni čuvaj. A starka krčevito stisne ustni in rr? mast, uporen izraz se ji zabliska v očeh. »Hoeem« ... zašepcta. »Kaj hočcte, mati?« vpraša sin in jo pod? pre. »Hočem umrcti tako, brez Go? spoda,« dahne bolnica in pokaže z roko y steno. V tern trenutku se odpro vrata. Gruča mož stoji zunaj. »Počasi, po? časi« ... in pol nesoč ga, pol podpi- raje ga privedejo vnuka k umirajo? či. Obleka visi v cunjah z nicga in je vsa krvava, prsi mu pokriva širo? ka, zevajoča rana, iz katere nepre? stano curlja kri. Možje ga hocejo peljati v drugo sobo, a z zadnjimi močmi se ranjenec obrnc proti po* stelji umirajoče starice. Tedaj ga mozje vodijo tja, kamor želi. Ra? njenec se onemogel zgrudi na po? steljo, ki je kmalu vsa rdeča od krvi. Tiplie in tiplje in ko najde ro- ko bolniee, ji stisne vanjo neko rcč, katero je dotedaj kreevito stiskal v pesti. »Nate, stara mati, vzemite! Žena, ki ste ji botra, vas pozdrav? lja in vam sporoča, da je mir v de? zeli. Glejte tu solnico v dokaz res? nice.« Solnica mu je bila odpadla v boju z roparsko zverjo. Zato se je vrnil, da jo poišče. A na naporni poti so se mu z nova odprle rane, ki jih je bil le za silo zamasil z mahom. Umirajoča stiska v roki solnico. Po obrazu sc ji razlije izraz blažene sreče. »Mir, mir!« šepeta. »Hvala Bogu!« »Umira in brez sv. obhajila,« za? kliče strežnik. »Prijela ga bo tarn gori,« dahne župnik. »Prijatelj, po- ljubite še enkrat, še zadnjič svojo rnater in potem se pripravite, da vzamete slovo od svojega sina. Težke žrtve zahteva od vas mir.« Rahlo položijo ranjenca na tla, žene mu izperejo rane, a obupani oce se vleže na tla k sinu in mu ne* mo zre v ugašajoei oči. »Kako čudovito 1 jubka in lepa so pota oznanjevalcev miru,« šepeče župnik, a glas mu zamre v joku. Globoko je ljubil tega fanta z jas? nimi modrimi oemi. Smrtni boj se prične. Oče tesno objema sina, kot da ga hoče iztrgati smrti iz naročja. Izba se polagoma polni z ljudmi. Žene tiho johajo. Smrtni boj je kmalu končan. Tedaj poklckne župnik in vse utihne in poklekne. Le nočni čuvaj obleži poleg mrtve* ga sina. In župnik prične: »Slava Bogu«.... a nrcstrašen umolkne. Niegov glas, toliko let tih in hripav zveni krep* ko in jasno. Sveta groza pretresje navzočc. Kot bi se bal začeti, molči župnik dolgo časa, a naposlcd spet zadoni njeg_ov glas pretresljivo kot glas zvonov, a čisto in močno: »in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.« »GORIŠKA STRA2A« Stran 7. GOSPODARSTVO. Nadzorovanje živil. Vsem je znano, da danes oblast «trožje p_azi na pristnost živil kot prej in da pazi tudi na cene živil. \se to je že samo na scbi potrcbno, posebna strogost od strani oblasti pa izvira iz stremljenja, da se vse !gosnodarstvo čimbolj uredi in di* sciplinira. • Izgleda pa, da se zelo mnogi, ki prodajajo jestvine, ne drže navodil oblasti, bodisi, da jih ne poznajo, bodisi iz nemamosti. Zato pa pri* občujejo razne številke listov »Pic» colo«. »Popolo di Trieste«, »Istria asiricola«, »Agricoltura Friulana» itd. obsodbc trgovcev, seveda na stroške obsojencev. Teh obsodb je bilo priobčcnih že na stotine. Naiveč obsodb je bilo izrečenih radi olja in jesiha, dcloma tudi ra=> di masla in sira. Trgovci so zapadli globi, ker niso imcli nanisano, kak* šno blago prodajajo. S tem so prišli y navskrižie z zakonom proti not* varjanju živil. Par pripomb k temu: Pod imenom »olje« se glasom za* kona lahko nrodaja samo oljčno olje (olio d'oliva). Ker pa sc v trgo* vini pod navadnim oljem ne dobi oljčno olje, temvec olje iz sezama ali podzemeljskega oreha, mora , imeti vse tako olje napis »semen* sko olje«, oziroma »olio da semi«. Kdor prodaja tako olje in nima to* zadevnega napisa, zapade kazni. Isto velja za jesih (ocet). Pod imenom »jesih« se sme namreč pro* dajati samo jesih iz vina, dočim se dobi navadno v trgovini jesih, na? pravljen iz alkohola. Kdor prodaja tak j«ih, naj ima napisano »aceto d'alcool«. j Kazni radi masla so pa bile izre* i čene, ker ni maslo vsebovalo pred* pisane množine tolščobc. Zakon ; p.ravi, da ne sme vscbovati manj ' kot 82% tolščobe. Kdor prodaja bolj pusto oziroma bolj vodeno maslo, zapade kazni. V trgovini dobimo najrazličnejše sire, in sicer vse vrste od pustih do polnomastnih (polmastne, tričetrt, ' 15% itd.). Kdor hoče prodajati tu> di puste sire, mora imeti napis »for* maggio magro«, za polmastne pa »formaggio scmigrasso«. Potrebno je imeti tudi račune na razpolago, od koga smo blago ku> pili, ker oblast ne želi zadeti samo onega, ki prodaja na drobno, pač pa hoče iti zlu do korenike in pred* vsem zadeti onega, ki je prodal sla* bo blago, oziroma ene vrste blaga za drugo. Svetujemo vsem onim, ki proda* jajo jestvine, da si nabavijo tabli* co, kot se jih vidi že povsod po me? stih, pa tudi že po deželi. Vsaka trgovina naj ima vsaj tri tablice, in j sicer: »aceto d'alcool«, »olio da se* mi« in »iormaggio magro«, ker če imajo te tablice, prodajamo lahko tudi oljeno olje, vinski jesih in pol» nomastni sir kljub temu, da nima* mo tozadevne tablice. Seveda bodo boljše trgovine nabavile tablice za vse blago, ki ga prodajajo, ker so tablice tudi dobro reklamo sred* stvo. Po »Gosp. listu«. Sežanski trg. Na trgu v Sežani dne 12. t. m. je bilo na prodaj 1101 glava živine in sicer: 487 volov in krav, 101 tele, 116 konj in 397 prašičkov. Cene go* veji živini žive teže od 250 do 320 lir stot, teletom mrtve teže od 4.50 do 500 L. konjem od 1000 do 3000 lir glava. Prašički 6 do 10 tednov stari od 125 do 150 lir. Kupčija na splošno prav dobra, posebno s pra* šički in molžnimi kravami. Konj je bilo na trgu prav malo; vzrok tiči v obmejni carini. — Prihodnji tržni dan se bo vršil 22. t. m. Tržne cene. Due 20. decembra 1927. Cesen L 1 do 1.10 kg; zelje sveže 60 do 70 cent, kg; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača 90 cent, do L 1 10 kg; čebula 90 cent, do 1 L kg; fižol na? vaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.20 kg; solata endivija 80 cent, do L 1 kg; krompir 50 do 60 cent, kg; repa sladika 20 do 30 cent, kg; repa kisla L J kg; radič rdeč L 2.80 do 3.40 kg; špinača L 1.40 do 1.70 kg; zelena L 1 do 1.20 kg; motovilec L 2 do 2 40 kg vrzote 40 do 50 cent.; pomaran* ce L 1.60 do 2 kg; kostanj L 1.10 do 1.30 kg; fige suhe L 1.80 do 2.60 kg; limoni 15 do 20 cent, komad; ja* bolka L 1.20 do 2.80 kg- orehi L 3.60 do 4 kg; Jesniki L 6.50 do 7 kg; hru'äke L 1 60 do 3 kg; češpl;e suhe L 3.40 do 6.(:0 kg; ma^lo sveže L 14 ktf: maslo presno L 17 kv: mleko L 1 liter; med L 10 kg; jajca 60 do 70 cent, komad. Valuta. Dne lv). decembra si dobil: za I 0 franc, frankov 72 42 do 72 72 Lir za 1 ' beltf. frankov 25 .75 do 259 75 za iki Svic. frankov 354.75 do 35*> 75 za 'H ci'S -slov kron 54.45 do 54.75 za 1 ii dinarjev :-s2 32 do 32 02 za I sterling 8.*.«7 do 9007 za I doiar 1H.37 do 18.43 Novci po 20 frankov 71 — do 73.— za ..•(! avst. kron 0 257 do 00'2 3 Vojno s odškodninske obligacije dne 19. decembra 1927: 69. Kaj je novega na deželi? Sovodnje. Dne 13. t. m. je po dolfiotrajnem in hudem bolehanju preminul v evetju let naš dragi sovaščan Aloj* zij Gorkič, v 19. letu svojc starosti. Bil je priljubljen posebno med svo* jimi sovrstniki. V čctrtek se je vršil njegov len pogreb. Kljub slabemu vremenu ga je spremljala številna množica liudi na poti k zadnjemu počitku. Pokoj njegovi duši! Gradnje na Krasu. V soboto smo pokopali Franci* ško Fabjan, mater ugledne Fabja» nove družine. Pokojnica, ki je dose* gla visoko starost 81 let, je bila po rodu iz Tupclc. Pogreba se jeudele* žilo obilno število domacinov in so* rodnikov od drugod, pevski zbor ji jc zapel štiri žalostinke. Razžaloš* čeni družini naše sožalje, pokojnici pa nai sveti večna luč! Cerkno. Cerkljanska cerkev sv. Ane ima od znotraj galerije, kjer se zbirajo največ fantje. Vsaka vas ima svoj prostor. Tja hodijo k sv. maši. Kar rlf zno dolino, previdena s tolažili šv. vere, 32 letna Cecilija Masten, ro* jena iz ugledne družine Ferletič v Vrto;'bi. Sele tri leta je bivala med nami v Orehovljah, toda pogreb, ki ?e je vršil v soboto pop., je pokazal, kako je bila priljubljena in spošto* vana od vseh sovaščanov. Pred hišo žailosti in na grobu, so zapeli domači pevci par žalostink. Pokojnica je bila tihega in mirnega značaja, skrb« na in vestna krščanska žena. Naj ji ho Vsemogocni milostljiv sodnik in naj počiva v miru. Globoko uža* loščenemu soprogu, z jedva 14 me* secev starim sinčkom, naše iskreno sožalje. Maurice Leblanc: Skriviiostno oko, !!|M7ivli!in Arsrn;, l.uniriM "¦ »V kristalnem zamašku,« odvrne gospa Mergy. »In kr.stalni zamašek?« »V zavojčku tobaka »Maryland«, ki je ležal na Üaubrecqovi mizi.« PrasVille je kar obstrmel. »Ah, če bi jaz to vedel,« zavpije naivno, »najmanj desetkrat sem imel tisti zavoj v rokah. No, to je pa že preneum.no.« »To pač nma nobenega pomena,« pojasni Klarisa. »Glavno je, da je stvar v naši posesti.« Prasville je zatcgnil ustnice, ker bi mu bilo vsckakor ljubše, če bi stvar sam našel. »Kje imatc listo?« Klarisa jc s poglcdom vprašala gospoda Nicola, potem je listo iz* rcčila Prasvillu. »Da ... da ...,« jc hlastno pričel, »blagajnikov podpis sem brž spo* znal. In tu "odpis predsednikov. .. z rdečilom. Razen tega imam še druge dokaze ... odtrgani košček, ki se natančno prilega v zgornjem levem oglu.« Iz železne blapajne jc prinesel na dan košček papirja, ki je na* tančno snadal na odtrgano mesto. Klarisa se je tudi kar spremenila samega veselja. Prasville je med tem s povečevalnim stcklom natan* ko pregledoval listino. »Zdaj sem gotov,« je končno de* jal, »sumil sem nekaj in ne brez vzroka. Oprostite trcnutck, moram dati neko povelje.« Pozvonil je k tajniku in mu na* rcčil, naj odpove prijavljeni spre^ jem pri predscdniku republike, češ, da zdaj ni vcč potreben; vzroke bo pa potem navedel. Lupin in Klarisa sta kar planila s scdcžcv: ali je mož ob pamet? Ali si hoče listo kar obdržati zdaj, ko jo ima v rokah? »Listo lahko odnesete,« reče na^ posled. »Odnesem?« »In jo lahko spet Daubrecqu iz* ročite, če nočete tistega papirja se^ žgati.« »Kaj pravite? Čemu? To je nc* smisel!« »Nikakor ne. Dovolite, da vam pojasnim. Lista sedem in dvajsetih je bila napisana na poseben papir. Zato imamo mi dokaze in vcč vzor* cev tega papirja. Če podržite papir proti luči, opazite majhen lotrinški križ. Ta vaš kos papirja pa tega znamenja nima.« Lupina je kar mrzlo polilo. Kla* risa je postala kar blazna od stra- hu, ko je Prasville pripomnil: »Ta lista je ponarcjena. Tu ima* mo zopet dokaz Daubrecqove pre* friganosti. Vi ste iskali kristalni za* mašek, v katercm jc bil skrit ta ničvredni papir, pristni dokument jc pa šc v Daubrccqovih rokah.« Prasville je prenehal. Kot mrtev stroj jc Klarisa pristopila k njemu tcr zajccljala: »In zdai?« »Ja, kaj, draga prijateljica?« »Torej ... nocete?« »Ne. Ne smem. S ponarejeno li* stino vendar ne morem pred pred* sednika republike.« »Torej nocete... Toda jutri zju* traj... čez nekaj ur bo Gilbert...« S svojimi strašno bledimi, vpad* limi lici je bila bolj podobna smrti kot človcku. Lupin se je bal, da bi v tem dušncm stanju kaj neprevids nega ne zinila in jo je skušal od* vesti. Ona pa ga je potisnila vstran in v tem trenutku se jc zablcščal v njcnih rokah ostcr nož. Toda Ni; cole jo je naglo popadel za roko in jo miril: »Gilbert nc bo umrl... Kako, ko sem vam pa obljubil, da mu pridem na pomoč!« »Gilbert... moj ubogi sin ...,« je stokala. S silo jo je moral potiskatj, proti vratom. Na pragu se je pa on obr* nil in zapovedovalno ukazal Pras* villu: »Počakajte name, če hočetc imc* ti pristno listo sedem in dvajsetih. Cez eno, največ čez dve uri se vr* ncm.« Ko sta odsla, je omamljeni Pras* ville spct zadobil svojo hladnokrv? nost. Ugibal je o vlogi tega Nico* le*ja, ki se je sprva kazal le starega svetovalca, na koncu je pa tako sia* mozavestno govoril, ko da lahko vse zapreke premaga. K,omaj se je to vprašanje Pras* villu vsililo, že je našel tudi odgo* gov. Toda nekaj ga je motilo. Ob= raz gospoda Nicola, njegova rast, polt, barva las nima niti najmanjše podobnosti s sliko Arsena Lupina, ki si jo je predstavljal Prasville po raznih opisih in Lupinovih fotogra* fijah. Vedcl pa je, da je Lupin silno sprcten v maskiranju. Prasville se je jadrno obrnit. Po« klical je policijskcga agenta in mu naročil: »Brž pojdite s šcstimi policisti na trg Clichy, tarn vprašajte po hiši gospoda Nicola, hišo dobro opa* zujte, doklcr se nc prikažc gospod Nicole. Ko pride, ga aretirajte. Tu imatc zaporno povelje. Agent po* gleda papir in se začudi: »Toda, gospod ravnatclj, vi ste vendar imcnovali ime nekega Ni* cole. Tu pa stoji pisano Arsene Lupin.« »Arsene Lupin in gospod Nicole sta ena in ista oscba,« odvrne do* locno Prasville. (Dalje.) Stran 8. »GORISKA STRA2A« Bovec. Tukajšnje učiteljstvo se v svo* jem, kakor tudi y lmcnu šolske mladine, prav prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je zamogla dnc 8. t. m. vršiti šolska vesclica z mzucnim vzporedom. Logršče pri Podmelcu. Da si ne bo kdo misLl, da mi tu= kaj nimamo toliko papirja, da bi se oglasili v naši »Goriški Straži« in povodali javnosti, kaj novega, evo nas! Saj v'emo, da je tudi za nas kakšen kotiček v »Straži«, v kate* rega se bomo stisnilL Dne 12. nov. se je nam poročil ocvljar Josip Ko* sol z gdč. Viktorijo Rutar iz znane družine Rutar.jeve St. 8. Ker sta bila oba vncta sotrudnika razpušeenega društva, iima želimo obilo srcce! — Občinska pot, ki vodi iz Logršč, Ponikcv in sploh cclega Vrha na postajo k Sv. Luciji ie v tako sla? bem stanju, da bi je že ßamsom več ne priželel. Kaj mislijo merodajni krogi, da se tako malo brigajo za to tako potrebno pot? Čitamo po ča» sopisih, kako se ljudie trudijo, da dosežejo kakšcn uspeh, n. pr. kako se Kraševci trudijo za vodovode, drugi za električne napeljave, trctji za podvig kmetijstva. Samo tu pri nas o tern ni nič slišati, čeravno bi bilo vse neobhodno potrebno. Na gori omenjeni poti, ki ie tako po=> trebna poprave, ni bilo od osem? najst-jga leta do danes ne lopate, ne krampa, paL pa grozne poplave, ki so tu razsajale tekom teh let. Je pač ialostno za nas. Pa drugič še kaj. S Cerkljanskega. Kakor lansko leto v tern mesecu, tako jc tudi letos oživela po naši okolici kupčija z masllom. Kar trga* jo se vscmogoei trgovci z odborni* ki mlekarn, kdo bo prihodnje leto dobil več masla. Človek bi na prvi pogled mislil, da bo zdaj gotovo konec vse te strašne kmečke bede. Prodajali bomo naše maslo, kakor bomo hoteli, ker je toliko kupcev. Pa vsa stvar je precej drugačna, ako jo malo premislimo. Sedaj je najboljši čas za prodajo masla in ako tudi ostane, se tako hitro ne pokvari, ker je pač zima. Drugače je seveda v toplih poletnih mesecih. Kupeija slaba, — maslo se hitro pokvari, potem pa iščimo krivca, ko se vsak brani krivde, tr* govec, mlekarna in mlekar. Maslo ima itak maksimalne cene, zato grc tudi razlika, kako kdo ma* slo plača, Ie na centezime, ako so kupci pravieni. Mlekarne pozor! Dajmo maslo tistemu, ki nam da lahko najboljše jamstvo, da ga bo gotovo in vedno plaeeval skozi vse leto. Skrbimo pa tudi, da bo naš od* jemailec zastopal res naše koristi in da ne bo gledal Ie nato, kako bi čim* prej znižal ceno masla, neglede na naše razmerje. Kmet danes nima drugih dohodkov kakor pri maslu. Ako še to propade, gre vse! Kdor .se pa za trg zanima (moral bi se vsak načelnik), bo tudi vedel, kdo na njem zastopa kmečke koristi. NiF-mo taki sebični črnogledi, da bi delavcv in njih zadrugam nc pri= voščili ničesar. Naj Ie gredo ccne dol, samo naj gredo vzporedno z drugim blngom. To bi bilo prav in Ie tega si želimo. Brje pri Rihemberku. Otroška bolezen oscpnice že več tednov razsaja po naših vasicah. Zahtevala je že več žrtev in bati sc je, da se še pomnožijo. Pa tudi odraslih se je prav pridno lotila bela žena. — V desetih dneh bele* žimo kar tri pogrcbe. Prvi se je po= slovil od nas 77 lctni Mihael Fur* Ian. Hiral je precej časa, dokler ni podlegel. Bil je zelo marljiv in splošno priljubljen radi svojih iz? virnih dovtipov. Bodi mu lahka zemljica! — Druga nas je zapustila 9. t. m. soproga Vinka Furlana Kat* ka Furlan iz Kodrovih, nečakinja S. Gregorčiča, najmlajša izmed dobroznane in ugledne Toncave družine. Prcminula je po dolgi muč* ni bolezni v cvetu življenja, zapu? stivši dvoje malih nebogljenčkov, žalujoeega soproga, mater in svoj* ce. Log ji doaeli veeno plačilo, ker tu srečo uživati ji ni bilo dano. Preostalim naše sožalje! — Kot tretji je prišel na vrsto 12. t. m. Mrevlje Franc, posestnik. Bil je vzoren gospodar v vseh strokah. Njegovo gospodarstvo je slovelo dalee na okoli; nikdar si ni dal po= čitka, vedno je študiral nove na* črte za bodočnost. Še kot 83 iletni starček si ni dal miru: vedno je tuhs tal, kako bi si zboljšal kmetijo. Še zadnji hip pred smrtjo je prieel z zidanjem novc lope — le žal, da je ni dočakal. Ostala je nepokrita in čaka krovca, ki se ne povrne več. — Tudi pri gradnji naše nove cerkve ima obiio zaslug. Deloval je vedno za dobrobit naše občine in bil dol* go let občinski zastopnik. I na kul* turnem poilju se je mnogo udejstvo* val. Bil je z našim pok. Možinom so? ustanoviteli našega prosv. društva ter do zadnjega časa njega clan. Bil je v vsakem ozirti eden najboljših delavcev v naši obeini in lahko re* čem, da ga smrt ni našia v postelji, ampak v brazdi. Telo njegovo je klon.lo, živel pa bo njegov spomin. Pokoj njegovi duši, ostalim sožalje! Naša cerkev počiva že eno leto, pa upati je, da prihodnjo pomlad spet pričnemo z dclom, ter jo vsaj toliko dokončamo, da se bo v njej lahko opravljalo sv. opravilo. Letina, po? sebno vinska ni bila preveč povolj? na, zato pa kapljica tern boljša, le škoda, da se kupci, kateri se še precej oglašajo, nato ne ozirajo dosti. Gene se vrtijo od 1.70 do 2 iiri liter, čez se žal malokateri dr* zne. — Zima je zadnji eas pritis? kati, zato pa skrbimo, da se bolj pri ognju držimo. Iz siroheao sveto. Sovjetski uradniki ne smejo v Ameriko. Sovjetska vlada je poslala v A* meriko gospodarsko komisijo, se- stoječo iz 11 članov. Ko so prišli v newjorsko pristanišče, jim oblast» va niso dovolila sc izkrcati. Rudarska nesreča v Angliji. V nekem rudniku na Škotskem se je v soboto zvečer utrgala vrv dvigala. V dvigalu je bilo menda 50 delavcev. Padli so kakih 25 m glo? boko. 14 rudarjev ic biio težko ranjenih. Trust beracev. V Moskvi so odkrili trust bera- cev, ki šteje kakih 150 elanov. Nü? čeloval mu jc starešina, ki ie za svoj trud prejemal določen odsto* tek priberačenega blaga in denarja. Člani trusta so lahko postali samo berači iz pokrajine Kaluga. Posa* mezen clan ie »z:islužil« od 30—450 rubljev na mesec. Letalstvo v Jugoslaviji. Jugoslovanska narodna skupšči? na je sprejela zakon o civilnem le? talstvu. 15. januarja že prične po* slovati zračni promet med vsemi vcčjimi mesti v državi in zunai nie. Preko Gibraltarske ožine. Pred kratkim je angleska tipka? rica Gleitze hotela preplavati Gi? braltarsko ožino. Ko je prišla do srede poti, jo je napadla morska bolezcn in prcnehati je morala. Pa drugič! Nesreča v dalmatinskem rudniku. V soboto je v rudniku v Kruše? vem kamenje zasulo 9 rudarjev. Vsi so mrtvi. Preiskava je dognala, da je nesrečo povzročila voda v skal? natih razpokah. Ko je voda zmr? znila, je razgnala skale, ki so pod? sule nesrečne žrtve. Z gioboko žalostnim srci m naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijatcljem tužno vest, da je naš preijubljeni in nepozabni oče, soprog in brat Ivan Brezavšček (joslilntčar dn' 12. t. m. ob šesti uri zvečer, previdem s sv. zakramenti mirno v Go- spodu zaspal. Pogreb se je vršil dne 14. t. m. iz hiše žalosti na domače pokopališCe. Vrhavč, dne 17. deccmbra 1924. Žalujoči: Katarina, soproga; sinovi in ličere, svaki in vnuki. Zahvala. Za spremstvo na zadnji poti moje umrle sestre gospodične IVfarije Veselič, uLltetjlce v Vrhpolju pri Vipavi in izkazano sočutje se zahvaljuje Ana VeselfC, starešina pošte. Vipava-Mozje, dne 12. decembro 1927. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: Prepla? čila za knjigo Gospod Luka 24 L; N. N. 20 L; Hranilnica in posojilni* ca v Kamnjah 50 L. — Srčna hvala in Bog obudi mnogo dobrotnikov! Za »Aloizijevišče«: Vlč. g. F. F. 140 L; vlč. g. I. K. 25 L; vlč. g. Fr. Ornigoj, župnik, 25 L. — Prisrčna hvala! Jirite Goriško Stražo,, Listnica uredništva. Vojakom v aktivni vojaški služ; bi, ki so nam poslali božična in no? volctna voščila, sporočamo, da jih ne smcmo objaviti. Ilvala vam, fantje, iskrena, da se nas spominja? tc! Vaša voščila vam vračamo s to? plo žcljo, da bi se kmalu zopet vi? deli v naši lepi Krajini. Svojim dra? gim pošljite voščila naravnost. Najdeno. Dne 9. 12. t. m. se je na državni cesti, ki pelje iz Čiginja proti Ro? činju najiel zaboj. Kdor ga je izgu? bil, naj se oglasi pri Ivanu Jugu, Ušnik 3., p. Voice (Volzana). Hiša s posestvom na prometnem kraju ob cesti Idriia?Žiri zraven državne mcie je na prodaj. Hiša je zidana, z opeko krita in je v njej prostor za gostilno in stanovanje. Zemljišče je skupaj, na katerem se redi 3 glave živine in par prešičev. K posestvu spada lep bukov in smrckov gozd. Kupni pogoji in ce? na se izvedo v Osojnici št. 6 in pa pri upravi »Goriške Straže« v Go? rici. POZORÜ \:elika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% cenejc kot povsod dru? god. J. Saksida, trßovcc z mrtv. prcdmeti. Dornberg št. 3. AGOÜA DEinUHJTO proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega [¦¦¦¦. sebno pnporoeiiiva proti prehladir in za ojačenie knrenin. Steklenic« po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca- stellanovich, lastnik F. Bollafic, Trst, Via Giuliani 42. — V GoricJ. Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za zobe in usfa Dr. LOJZ KRAMER sprejema v GO R BC S Piazza dell« Vittoria štev. 20 PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinct je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dm) v Gorici: Via Barzellint 3 (ob src* dah in petkih ob pop. urah). Imi Dr. BOHCINfl-flKETTl TRST, Via Fabio Filzi 23,V.n. Tel.48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- 12 in od 15-17. 1 ¦ ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIE ROBER1 BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinct za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—12. Pošteno dekle dobi takoi službo pri učiteliu v goriški okolici. Več izveste v Katoliški kniigarni, Via C^arducci St. 2 — Gorica. Teod. Hribar (na$i.) » Goric« CORSO VERDI 32 « - (hiša Centr. Posoj.) Vilftft zqIdqb ktibw plBtna Iz znans tovarne Regenchart S flaymann, iisIid- vPfitnD blagc za popotencB kakor tudi ullhfl Izbira mofihefifl in ženshsga subni. BBayo solidno! Cene imern»!