Glavni poudarek konference je bil na predstavitvi novega priročnika Strategija kulturnih virov za regionalni razvoj, ki smo ga pripravili vsi partnerji. Povzema metodologijo, po kateri v Štajerskem Vulkanlandu že vrsto let uspešno delujejo in razvijajo svoje potenciale. Pri omenjenem projektu smo ta vzdržno usmerjen pristop preskušali v praksi tudi drugi partnerji iz Srednje Evrope. Rezultati projekta so zelo dobri in konkretni, predvsem pa imajo velike možnosti, da se tudi dolgoročno uresničijo. Pri metodologiji je pomembno, da poudarja spretnosti in znanja, na katere smo lahko ponosni in ki so za regije enkratne. Priročnik je namenjen informiranju in usmerjanju vsakogar, ki se želi ukvarjati z ohranjanjem, revitalizacijo in razvojem regij. Priročnik lahko z opisom metod in orodji pomaga vsem zainteresiranim, da čim bolje izkoristijo kulturne vire svojega območja, s čimer bodo prispevali k večji privlačnosti in konkurenčnosti posameznikov in širših območij, kjer živijo in delujejo. Metodologija ovrednotenja kulturnih virov temelji na nesnovni dediščini in je, na kratko, sestavljena iz več korakov, ki jih lahko vedno znova ponavljamo z novimi izbranimi prioritetnimi projekti:
1.	korak: Spoznavanje nesnovne dediščine.
2.	korak: Oblikovanje prednostnih nalog, strategije in dolgoročne vizije.
3.	korak: Načrtovanje procesa izvedbe postavljenih prednostnih nalog in ciljev.
4.	korak: Izvedba posamičnih aktivnosti in postopno uresničevanje valorizacije (osveščanje, motivacija ljudi, upravljanje znanja, mreženje).
5.	korak: Prenos odgovornosti na posameznike (zagotavljanje trajnosti).
Priročnik je v angleškem jeziku v elektronski obliki (Spletni vir 4), v tiskani obliki pa ga lahko dobite na sedežu Razvojnega centra Srca Slovenije.
Ob konferenci so potekali tudi ogledi dobrih praks. Udeleženci smo spoznali razvojno zgodbo Štajerskega Vulkanlanda. Navdihujoče je zlasti to, kako dobro poznajo svoje lastne potenciale in se med seboj povezujejo. Celotna ponudba območja Štajerski Vulkanland namreč temelji na danostih v neposrednem okolju in ljudeh - njihovi skupni produkti so tako povezani z lokalno ku-linariko, gozdovi, rokodelstvom, zdravjem ljudi itn., vse skupaj pa promovirajo tudi z različnimi tematskimi prireditvami (Spletni vir 5). Udeleženci mednarodne konference smo si ogledali vinsko klet Vinotheck Klöch, holistični center zdravja zakoncev Kirchengast ter enega izmed vrtov s cvetlicami, ki jih lastnica Sabine Putz inovativno predeluje v različne marmelade in namaze.
Literatura
BOKAL, Mija: Nesnovna dediščina šteje! Glasnik SED 52/1-4, 2012, 159160.
BOKAL, Mija idr.: Ustvarjeno s srcem. Rokodelci Srca Slovenije. Litija: Razvojni center Srca Slovenije, 2014 (dostopno na: http://www.razvoj.si/ UserFiles/File/Publikacije/Brosura-rokodelci-04-2014.pdf).
Spletni viri
Spletni vir 1: Mreža rokodelcev Srca Slovenije; http://www.razvoj.si/index. php?lng=sl&t=projekti&id=1911, 17. 10. 2014.
Spletni vir 2: Mreža rokodelcev; http://www.srce-slovenije.si/podjetnistvo/ mrezarokodelcev, 17. 10. 2014.
Spletni vir 3: Cultural Capital Counts - Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine; http://www.razvoj.si/index.php?lng=sl&t=projekti&category=izved eni&id=982, 17. 10. 2014.
Spletni vir 4: Cultural Resources Strategy for Sustainable Regional Development: The CCC Method; http://www.culturalcapitalcounts.eu/images/pdf/ CRS_web.pdf, 17. 10. 2014.
Spletni vir 5: Steirische Vulkanland; http://www.vulkanland.at, 17. 10. 2014.
Projekti
Mojca Horvat*
SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS 2 - ZAKLADNICA GRADIVA, ZANIMIVEGA ZA ETNOLOGE
Slovenski lingvistični atlas (SLA) 2, ki nastaja v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je le nekaj mesecev pred izidom. Enako kot prvi zvezek, ki je izšel leta 2012 z letnico 2011 in je obravnaval besedje iz pomenskega polja »človek«, bo po vsebini besedni atlas, ki bo narečno besedje za okrog sto knjižnih iztočnic, ožje vezanih na pomensko polje »kmetija«, prikazoval na kartah, opremljenih z jezikoslovnimi komentarji.
SLA 2 nastaja v okviru projekta »Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih« in bo prinesel v jezikoslovni luči interpretirano etnološko zanimivo predmetnost iz vseh pokrajin slovenskega jezikovnega prostora, ki je v SLA 2 zastopan s 417 krajevnimi govori, razporejenimi v in zunaj meja Slovenije. Gradivo za SLA 2 je bilo zbrano z anketno metodo, tj. z vpra-
šanji iz veliko obširnejšega vprašalnika za Slovenski lingvistični atlas, in sicer v času od sredine 20. stoletja do leta 2014, ko so nastali še zadnji zapisi predvsem v obrobnih, večinoma zamejskih krajih. Ker želimo s pričujočim prispevkom predstaviti vsebino nastajajočega atlasa, bodo v nadaljevanju navedene knjižne iztočnice, za katere so narečna poimenovanja analizirana v SLA 2, hkrati pa bo v prispevku v oklepaju ob iztočnici podano še v fonetični transkripciji zapisano ponazarjalno gradivo, zbrano v Prekmurju (točka T387 Cankova). Za eno iztočnico - V143B škopnica - bo prikazana delovna različica jezikovne karte s komentarjem.
V SLA 2 je analizirano narečno besedje za prostore in opremo v kmečki hiši ter za posamična gospodarska poslopja in njihove dele oz. za »opremo« kmečkega dvorišča. Vprašanja so večino-
87
C3
m Q UJ CO
ma onomaziološka (v posamezni raziskovalni točki se išče poimenovanje za določen pomen), in sicer za naslednje pojme: kmetija (g'rünt), hiša ('xiža), slaba hiša ('kučica), dnevna soba (hiša) ('küjna), soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše) ('xižica), spalnica ('xiža, p'reiigna 'xiža), čumnata ('xižica, 'zaigna 'xiža, 'ka:mrica), pograd v koči (/), rjuha ('prt), blazina ('tuixna), blazina čez celo posteljo ('deka 'tanka odeja', 'modroc 'na njem se je ležalo', st'ro:žok 'na njem se je ležalo - s polnilom' iz koruznega ličja'), brisača (br'sača), cunja ('künska 'cota, sal'vet), izba/ ispa (/), podstrešna soba (podst're:ižna 'xiža), podstrešje ('pot, na 'poiudi), stopnice (s'tube), kuhinja ('küjna), štedilnik (š'poret), peč ('peiič), ognjišče (0g'nišče), burkle ('raiglce), lonec ('pisker), kotel ('koteu), žlica (ž'lica), vilice ('rašuška), nož ('noš), žepni nož ('nožec 'žepni, zložljiv', 'pipaš 'zakrivljen nož'), britev (za britje) (b'riiitva), vedro ('veiidra), kad ('kat), shramba (š'pa:js), klet
a)	za shranjevanje krompirja (k'le:it), b) za shranjevanje vina (pev'nica), okno ('okna), vrata (d'väri), podboj a) leseni okvir pri vratih ('tirš'tuk), b) kamniti okvir pri vratih (g'vöilp), duri (d'väri), ključ (k'lü:ič), kljuka (k'lüka), tla ('pot), strop (st'rop, pla'fon), stena a) vmesna notranja stena v hiši ('ste:ina), b) zunanji zidovi hiše ('ste:ina, 'zi:it 'če je iz opeke'), streha (st'reja), opeka a) zidna ('cigeu), b) strešna ('cigeu), omet (o'met, 'mort 'kar se nanaša z zidarsko žlico'), slama (s'lama), škopa (slama za pokrivanje strehe) (slamn'ja:k, 'co:upanje), steklo a) splošni izraz (g'laš), b) šipa (gla'žojna), hlev a) za krave (k'ra:v3a š'tala),
b)	za ovce (/), c) za svinje (s'vinske š'talce), kurnica ('kürnjek, kokošn'ja:k), skedenj ('gümla, š'kägän), petra ('pa:rma 'prostor ob skednju, kjer so shranjevali seno, slamo'), gumno ('gümla), stranišče (šak're:it, 'ha:jzl,), gnoj (g'noj, gn0'jišče), studenec (v'retina), vodnjak (s'tüdänäc), korito a) za vodo (ko'panja), b) za prašiče (ko'panja), tnalo (kos lesa, na katerem sekajo drva) (š'tor), sekira (se'kera), toporišče (š'tü:u), drva (drva), butara (nasekano dračje ali vejevje, povezano v snop) ('püšeu), poleno (po'läno), čebelnjak (čebeln'ja:k, 'pa:n 'košare, v katerih so čebele'), satovje ('sa:tje), vosek ('vo:usek), droži (d0'ma:či k'va:s), brenta ('püta), koš (krb'lača 'košara iz vej', kr'büla 'majhna košara brez ročaja, pletena iz slame'), oprtni koš ('püta), jerbas (nizka, široka košara) (krb'lača), dera (/), lesa (za sušenje sadja) (/), palica ('palca), vrt a) sadni ('ograt), b) za zelenjavo in rože (gre'de:i), greda (g're:ida), hlod ('däblo), deska a) splošno (b'lanja), b) tanka deska ('lata), c) debela deska (t'ra:m), dleto (d'leto), sveder (s'vedär), mlin (m'li:in); glagolska vprašanja ^ cepiti (drva na drobno) ('ka:lati), sekati ('sekati), žagati ('žagati) in tesati ('täsati). Nekaj vprašanj je semazioloških, kjer se za določeno knjižno iztočnico sprašuje, ali ta v narečjih obstaja in kakšen je tam njen pomen. Te iztočnice so: čumnata, izba/ispa, skedenj, petra, tnalo, cepiti (drva na drobno), sekati, droži, dera in blazina.
Metodološko SLA 2 sledi načelom, izoblikovanim v prvem 88 zvezku SLA, in sicer je narečno gradivo prostorsko prikazano na t. i. besednih jezikovnih kartah in interpretirano v strukturno enotnih komentarjih. V prvem razdelku »Gradivo« je natančno razložen pomen na karti predstavljenega narečnega besedja, na-^ vedeno je predvsem arealno strnjeno besedje, prav tako pa so C3 zapisana morebitna dodatna pojasnila zapisovalcev. V drugem razdelku »Morfološka analiza« je predstavljena morfemska zgradba poknjiženih oblik kartiranih leksemov v praslovanski |]j izrazni podobi, ki na skupni imenovalec postavlja glasoslovno močno diferencirano narečno gradivo. V razdelku »Posebnosti
kartiranja« so pojasnjeni odmiki od splošnih kartografskih načel za posamično karto, posebej pa so poudarjena poimenovanja, ki so zapisana kot enkratnice, enkratne besedne zveze, opisna poimenovanja in nekartirano oz. nerelevanto gradivo. Pri interpretaciji gradiva ob jezikoslovni literaturi (stalni repertoar je naveden v seznamu vse uporabljene literature) uporabljamo tudi literaturo drugih ved, zlasti etnologije, zgodovine in drugih ved o kulturi, ki je navedena pri vsakem komentarju posebej v razdelku »Uporabljena dodatna literatura«. V zadnjem razdelku »Primerjaj« je opozorjeno na tiste komentarje iz SLA, ki obravnavajo iste lekseme kot obravnavano vprašanje, hkrati pa je v tem razdelku postavljena povezava še z drugimi jezikovnimi atlasi, ki zajemajo večji ali manjši del slovenskega jezikovnega prostora: Slovanski lingvistični atlas, Evropski lingvistični atlas, Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre, Atlas italijanskega jezika, Furlanski zgodovinski, jezikovni in etnološki atlas ter Hrvaški jezikovni atlas. Novost v primerjavi s prvim zvezkom je dodano slikovno gradivo (predvidoma risbe), ki obravnavani denotat še dodatno ponazarja.
Primer komentarja h karti iz SLA 2 za vprašanje V143B
škopa
1. Gradivo
V Ramovševi vprašalnici, po kateri se je gradivo pridobivalo do leta 1961, vprašanja za škopo ni bilo, pač pa je tam bilo le vprašanje V143 slama, s katerim se je iskalo poimenovanja za pomen 'posušena stebla in listi omlatenega žita', povezava te predmetnosti s kmečko hišo oz. s streho pa je razvidna iz uvršče-nosti vprašanja v razdelek II. Hiša. Vprašanje V143B škopa je bilo v vprašalnico uvrščeno šele po preureditvi, tako gradiva za kartirani (pod)pomen v govorih, ki so bili raziskovani s pomočjo Ramovševe vprašalnice, ni, prav tako pa gradiva ni v točkah, kjer slamnatih streh ne poznajo (na to eksplicitno opozarjajo komentarji zapisovalcev v točkah T030 Bela - Vellach, T082 Mir-nik - Mernico, T129 Ajdovščina in T198 Zgornje Gorje, čeprav takih streh niso poznali tudi drugod, kjer v zapisanem gradivu o tem nimamo podatka).
Za pomen 'snop urejene slame za pokrivanje streh' oz. 'snop poravnane, otepene ali ročno omlatene ržene in pšenične slame za prekrivanje streh' (SEL: 607), knj. škopa (o), se v največ govorih uporablja poimenovanje škopa (ta v govoru T185 Pungert pomeni tudi 'drobno zrezano slamo za krmo'), ponekod v mn. obliki škope oz. v moškospolski različici škop oz. škopi (v T261 Tihaboj s pomensko označbo 'zvezano'), redkejše pa so tvorjen-ke škopnica, škopnjak, škoplje in škopnik, slednji se pogosto pojavlja kot dvojnica ob škopi in v T252 Zgornja Jablanica pomeni 'snopi škope', v T275 Gabrje pa 'snop slame'. Časovna različica šopa in njena moškospolska različica šop, ki sta bili v narečja prevzeti kasneje kot škop in škopa, sta v narečjih redkejši, s tvorjenkama šopica in šopnjak sta prostorsko vezani na narečja severno od Save, leksem šopa ima v T373 Bučkovci pomensko označbo 'povezano - iz ene šope se naredi dvanajst ritk', v T399 Gornji Petrovci pa oznako 'veliki snopi.' Leksemi s korenom rit-so zapisani v panonski narečni skupini, pogostejše je poimenovanje ritonja, redkejše ritovina, posamično sta zapisani še ritka (v T373 Bučkovci s pomensko označbo 'razvezana, pripravljena za pokrivanje') in ritek. Poleg enobesednih poimenovanj sta zapisani še večbesedni, tj. šopana/škopana slama.
Primer karte iz SLA 2 - V143B škopa.
Avtorica: Mojca Horvat.
2. Morfološka analiza
škop- (škop) < *(škop)--b ^ stvnem. scoup 'snop, otep slame', srvnem. scoub 'šop, sveženj, otep slame', nem. Schaub 'isto'; s sekundarno nazalizacijo škomp v točkah T195, T198, T267
škop- (škopa) < *(škop)- ^ stvnem. scoup; s sekundarno nazalizacijo škompa v točkah T217, T219, T250, T251, T252, T261-T264, T266, T267, T268-T271, T297, T298, T299, dalje glej škop škopnjak < *(škop)-bn-ak-^ ^ stvnem. scoup, dalje glej škop
škopnik- < *(škop)-bn-ik- ^ stvnem. scoup; s sekundarno
nazalizacijo škompnik v točki T218, dalje glej škop škopnica < *(škop)-bn-ic-a ^ stvnem. scoup; s sekundarno
nazalizacijo škompnica v T267, dalje glej škop škopanica < *(škop)-a-n-ic-a < *(škop)-a-ti ^ stvnem. scoup, dalje glej škop škopek < *(škop)-^k-^, ^ stvnem. scoup, dalje glej škop škopje < *(škop)-bj-e ^ stvnem. scoup, dalje glej škop škoplj- < *(škop)-b^-b/*(škop)-e^-b ^ stvnem. scoup, dalje glej škop
šop- (šop) < *(šop)- ^ stvnem. *schoup(e) ^ stvnem. scoup oz. scoupe
*(šop)-h stvnem. *schoup(e), dalje
šop- (šopa) < *(šop)- ^ stvnem. *schoup(e), dalje glej šop šopnjak < *(šop)-bn-ak-h ^ *(šop)-h ^ stvnem.
*schoup(e), dalje glej šop šopic- < *(šop)-ic- ^ *(šop)-a glej šop ritka < *rit-^k-a ^ *rit-b 'rit' ritek < *rit-^k-^ ritka < *rit-^k-a ritovin- < *rit-ov-in-ritonj- < *rit-on-slama < *solm-a 'bilka, slama'
slamnjak < *solm-bn-ak-^, ^ *solm-a 'bilka, slama' škopana slama < *(škop)-a-n-a-(j-a) solm-a ^ *(škop)-^
(^ dalje glej škop) + *solm-a šopana slama < *(šop)-a-n-a-(j-a) solm-a ^ *(šop)-h (^ dalje glej šop) + *solm-a fratna < nejasno, morda v zvezi s frata ^ kor. nem. frate 'poseka, jasa', srvnem. vrete, vrate 'ogor, goličava' copanje < nejasno, morda v zvezi s *(copan)-b 'podolžni tram pri vozu' ^ bav.-nem. Zugbaum (Koletnik 2008, Novak 1996)
89
C3
m Q UJ CO
90
3. Posebnosti kartiranja
Pojav sekundarne nosnosti je na karti prikazan z izofono. Kot enkratnice so kartirani leksemi copanje v T387, fratna v T031 in lesa v T111, pri čemer je zadnji leksem morda pomensko nerelevanten (zaradi odsotnosti pomenskih označb tega ni mogoče z gotovostjo potrditi).
Kot enkratnice s skop- so na karti prikazani leksemi škoplji v T101, škopek v T266 in škopanica v T384, kot enkratnica s šop-je kartiran leksem šopnjak v T378, kot enkratnica z rit- leksem ritek, kot enkratnica s slama pa leksem slamnjak v T387. Kot enkratna besedna zveza s slama je kartiran leksem škopana slama v T187.
Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi škopje v T266, T187 škopana slama in škopni-ca v T267. Z znakom za komentar je zaradi pomenske nerele-vantnosti prikazan tudi leksem slamnata streha v T033. Kot nerelevanten odgovor je kartirano poimenovanje grižjola 'trstika' v T063.
Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2008 (Mednarodna knjižna zbirka Zora; 60).
Novak, Franc, Novak, Vilko: Slovar beltinskegaprekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba, 2009.3
5. Primerjaj
SLA: V143A slama; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /
Nastajajoči Slovenski lingvistični atlas 2 - Kmetija bo z analizo pestrega zbira narečnega besedja iz pomenskega polja »kmetija« obogatil jezikoslovčevo in nejezikoslovčevo vedenje o poimenovanjih za tematsko zaokroženi del materialne kulturne dediščine slovenskega kulturnega prostora in s tem odprl možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije.
4. Uporabljena dodatna literatura
Baš, Angelos, idr.: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
Koletnik, Mihaela: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba