ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI ČAS: 8h - 19h SOBOTA: 8h -13h TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS: 8h - 12h / 15h - 19h HOIVDA Moć naših sanj Novi accord dizel i-CTDi e Honda Ambrož d.o.o., Prešernova 12, 1235 Radomlje, tel.: 01/72 27 534, www.hondaambroz.com Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: inteCTal.zagorie@siol.net internet: h ttp: /Av vv w. integral-za gori e. s i TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA VSE STAROSTI PRVOMAJSKI PROGRAMI : Klubi v Portorožu, Novem gradu z Oliverjem Dragojevičem, v Šibeniku, na Korčuli, na Hvaru. -DEŽELE BALTIKA, -KRBENHAVN-OSLO-BERGEN, - MOSKVA-ST.PETERBURG TUDI LETOS VAS VABIMO: - NA JADRAN (možni letalski prevozi) - V EVROPSKE PRESTOLNICE (London, Pariz, Amsterdam,..) - KAIRO IN KRIŽARJENEJ PO NILU KRIŽARJENJA Z RAZKOŠNIMI LADJAMI PO KARIBU! IN SREDOZEMLJU ŠE NA VOLJO! ISLANDIJA 2004 doživite polnočno sonce in se okopajte v topli vodi na prostem! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU! KATALOGI POLETJE 2004 ŽE NA PRODAJNIH POLICAH! -PODALJŠANI VIKENDI: NEW YORK, LOS ANGELES - POTOVANJA PO JUŽNI AMERIKI, AVSTRALIJI, NOVA ZELANDIJA, MALEZIJA,.... PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze na vaša praznovanja! Nudimo minibuse in avtobuse za 6 do 32 in 49 potnikov! TAXI SLUŽBA NON STOP: 041 633 107 in 041 616 348 ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON: INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje : PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.........so potovanja z Integralom. Dunaj * Bratislava 24.4. in 1.5.21.500 Sit; Benete in Beneške Lagune 1.5.9.500 Sit; Rim -Pompeji-Sorento-Capri 23.4.59.900 Sit; Lugano-Boromejski otoki-Milano 47.900 Sit; Sarajevokiostar-Medugorje 29,4.33.500; Si; Benetke-razstava S, Dal 18.9,9.200 Sit PRVOMAJSKE POČITKICE-2.3.5-dni na mofju, gorah, zdraviliščih;Slovenija, Htvaška V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004: Slovenija, Hrvaška, BIH, Graja, Španija, Egipt Turčija, Tunizija; Mehika, Dominikanska rep,, Kuba, Maldivi - KATALOGE VAM POŠLJEMO TUDI NA DOM e-tnail: potepyhgsiol.net, ww.mtHlolinaf.sl plačilo na e do 9 obrokov OSR KAZALO UVODNIK Drage bralke, spoštovani bralci! Ko prebirate te vrstice, se sodelavci Zasavca mrzlično pripravljamo na festival salam, na Zasavčevo peto salamijado. To, daje salamijada vsakega prvega aprila, že ptiči čivkajo po Zasavju, le nekateri, ki^ salame delajo, se delajo, da o tem nič ne vejo. Ja pa vedo, zelo dobro vedo, vendar si ne upajo... Kaj že, česa si ne upajo? Priti na festival salam, si izmenjati dobre izkušnje, postati bolj moder? Ja, približno tako, ali pa še huje se obnaša institucija v Zasavju, ki naj bi bila poriv turizmu. Ja samo na vsa usta se hvali, po svetu hodi, kako drugje turizmu strežejo, nauči pa se nič. Vse kar zmore storiti, je, da vzame idejo iz domačih logov, od ljudi, ki živijo od tega, kar ustvarijo, pa jo skuša prodati za svojo... No morda pa moramo pogledati na ta »turistični« problem s tega vidika, da se je država Zasvje tako ali tako odločila žrtvovati za kuijenje vse mogoče svinjarije in seveda se v tako okolje turiste pač ne vodi. Ironija je, da toplice povsod delujejo, le Medijske že od nekdaj ne morejo... Naklučje? Nekaj takega kot v državnem zboru. Dogovorijo se, da bodo za Evropo imenovane ljudi potrdili, potlej pa se izkaže, da so imeli fige v žepih. Neresno, milo rečeno. Je to morda postal vedenjski vzorec, da vsak le za svojo rit skrbi? Ja, za narodov blagor... Veste kaj, pustite vse skupaj pa danes k Vidrgarju na Vidrgo pridite, bomo vsaj videli, kaj so naši vrli salamarji naredili - Potemkinove vasi prav gotovo ne! Mojmir Maček Naslednju Smo z Vami 15. APRILA 2004! Naslovnica, ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar. Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracei; Celje. Tiskano dan pivd izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna namčnina znaša 5.832,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.215,00 SIT, namčnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis l člankov ni dovoljen._______________________________________ “Zadnji sneg” foto: Gajšek POGOVOR O SODELOVANJU agorje ob Savi, 22. 03. 2004. V zagorski občinski zgradbi so se sestali predstavniki Slovenske vojske in Ministrstva M Ji* obrambo z Branetom Omahnetom, kije nadomeščal zaradi službenih obveznosti odsotnega župana Matjaža Švagana, da se dogovorijo o oblikah sodelovanja med SV in lokalno skupnostjo. Namen obiska je bil predstaviti delovanje SV in podobo slovenskega vojaka, tako predstavnikom občine kot učencem sedmih in osmih razredov na Osnovni šoli Ivana Skvarče. Emil Kragelj, predstavnik oddelka za pridobivanje kadrov, Rajko Zlatkovič, Vodja oddelka ■ za vojaške zadeve in Janka Pavšek -Bantan, vodja izpostave za obrambo v Trbovljah, so spregovorili o želenih oblikah sodelovanja z zasavskimi občinami. Skupina za pridobivanje kadrov v SV šteje 5 članov. Njeni člani se z namenom dogovarjanja o sodelovanju pojavljajo tudi na Zavodih za zaposlovanje, na šolah in tudi na Gospodarskih zbornicah, kjer Rajko Zlatkovič so gospodarstvenikom predstavili svojo dejavnost. Želijo biti predstavljeni tudi v lokalnih medijih. Oddelek za pridobivanje kadrov je bil ustanovljen 2. junija 2003. Pobudnik za ustanovitev oddelka je bil Načelnik Generalštaba. Celoten oddelek šteje približno 57 ljudi. V svoji sestavi ima oddelek 8 skupin. Vsaka deluje na svojem področju Uprave za obrambo. Skupine so nastanjene v vojašnicah. Skupina, ki je zadolžena za pridobivanje kadrov, je nastanjena v vojašnici Staneta Rozmana v Ljubljani. Kako se lahko vključite v SV? Kot pripadnik prostovoljnega usposabljanja, kot profesionalni vojak in kot pogodbeni rezervist. Prostovoljno vojaško usposabljanje se je pričelo 12. januarja leta 2004 in poteka v štirih vojašnicah; Bohinjski Beli, Postojni, Novem mestu in Murski Soboti. Prostovoljnega vojaškega usposabljanja se trenutno udeležuje 93 pripadnikov oziroma kandidatov. Usposabljanje traja 13 tednov in je enako usposabljanju za poklic vojaka, le-ti pa se usposabljajo v edinem centru za usposabljanje poklicnih vojakov, ki se nahaja v Vipavi. Ta center imenujejo; »Delavnica novih vojakov«. Tisti, ki se odločijo za prostovoljno vojaško usposabljanje, prejmejo v 13 tednih plačilo v približni višini 165.000,00 Sit. Povprečna mesečna plača slovenskega profesionalnega vojaka, začetnika znaša 120 tisočakov. Naslednja oblika je pogodbena rezerva, ki jo sedaj poznamo še kot obvezno in bo v takšni obliki do leta 2010. So pa iz 70 tisoč pripadnikov rezervnih enot, zmanjšali število pripadnikov na 17 tisoč. Nova oblika rezerve, imenovana pogodbena rezerva, se uvaja postopoma. V lanskem letuje bilo predvideno pridobiti 317 kandidatov v 3 treh enotah. Do leta 2010 nameravajo popolnih pogodbeno rezervo s 7 - 8 tisoč rezervisti. Osnovna dejavnost, s katero se ukvarja skupina za pridobivanje kadrov pa je, predstavitev slovenskega vojaka. Ta predstavitev bo potekala v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. Razmišljajo, da bi podobo slovenskega vojaka in poklic vojaka predstavili tudi otrokom v vrtcih. Člani skupine so prisotni ob dnevu odprtih vrat v vojašnicah ter na sejmih in večjih prireditvah. Na področju Slovenije bi morali v letu 2003 pridobiti 900 kandidatov za poklicnega vojaka. Pridobili so 977 kandidatov. Za leto 2004 načrtujejo pridobitev nad 600 novih kandidatov za poklic vojaka. Sodelovanje z občinami ima tri poglavitne namene: predstavitev delovanja SV in samega poklica vojaka županu, občinskim svetnikom in predstavnikom Janka Pavšek - Bantan in Emil Kragelj lokalnih skupnosti, prisotnost na šolah in sodelovanje z mediji na lokalni ravni. Poudariti velja, da je kljub spremembam, ki so se zadnje čase dogodile v SV (ukinitev naborniškega sistema, služenja vojaškega roka in prehod na profesionalno vojsko) je vojaška obveznost zakonsko še vedno določena le, da so nekatere sestavine vojaške obveznosti opuščene, kar med drugim pomeni, da se nabor ne izvaja več in ni več napotitev na služenje vojaškega roka. Vojaška dolžnost vsebuje različne elemente; delovno dolžnost, vojaško dolžnost, materialno dolžnost in dolžnost služenja v skladu z zakonom o Civilni zaščiti. Vse te kategorije so zakonsko opredeljene. Zaradi možnih situacij, ki bodo odvisne od morebitnega izrednega stanja, zakon še vedno določa vodenje vojaške evidence. Vojaška evidenca je v trenutnih razmerah edini stik z vojaškimi obvezniki. Tako se bodo še vedno vršili vpisi vojaških obveznikov v vojaško evidenco, na katerih bodo obveznikom predstavljene Brane Omahne i^ss/r obveznosti in dolžnosti, ki jih imajo v primeru aktiviranja v vojaško dolžnost. Poleg vpisa v vojaško evidenco bodo vojaški obvezniki seznanjeni tudi z vsemi tremi možnostmi sodelovanja z SV: pogodbenega, poklicnega in prostovoljnega služenja vojaškega roka. V SV računajo na pomoč, oziroma sodelovanje, z lokalnimi skupnostmi. Združeno sodelovanje pomeni uspešno promocijo delovanja SV in zagotavlja uspeh pri pridobivanju kadrov v NADALJEVALI BODO Z REKONSTRUKCIJO CESTE Cesta Trbovlje-Hrastnik čez sedlo Marko je regionalnega značaja, zato za njeno vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo skrbi država preko Uprave državnih cest v Ljubljani, dela pa izvaja običajno na tej cesti Cestno podjetje Ljubljana. Na tej cesti so v preteklih letih izvajalci opravili mnogo različnih del, predvsem pa jim je povzročalo težave nenehno zemeljsko plazenje na cesto, zato so se pred leti odločili tudi za prestavitev ceste za Ostenkom na trboveljski strani. Letos bodo z deli nadaljevali v dolžini okrog 500 metrov in to na območju Marka. Del ceste, ki jo bodo rekonstruirali, leži na trboveljski, preostali glavni del pa na hrastniški strani. Dela bo financirala Direkcija državnih cest, dela pa bo izvajalo Cestno podjetje Ljubljana. (T.L.) USTANOVLJEN ZAVOD ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE V prvih dneh marca tega leta je začel veljati odlok Občine Trbovlje o ustanovitvi Javnega zavoda Zasavski muzej Trbovlje. Ta zavod sicer deluje že dolga leta, vendar je bilo treba njegovo poslovanje uskladiti z določili oziroma vsebino Zakona o varstvu kulturne dediščine in Statutom občine Trbovlje. Najznačilnejša novost je v tem, da sta sosednji občini Hrastnik in Zagorje odstopili od soustanoviteljstva in s tem prenesli vse pravice in dolžnosti na sedežno občino Trbovlje. Vendar bo muzej še naprej tesno sodeloval z obema sosednjima občinama na temelju osnov in meril nadaljnjega sodelovanja. (T.L.) Slovensko vojsko. Iz Zasavja se je v letu 2003 v SV zaposlilo 23 pripadnikov, za pogodbeno rezervo je pogodbo podpisal en pripadnik, za prostovoljno služenje pa ni bilo prijav. Številke kažejo, da bo potrebno, za pridobivanje kadrov za pogodbeno rezevo in za prostovoljno služenje, močno okrepiti prizadevanja in oblike sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. V letošnjem letu bo v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku vpisano 300 KROŽIŠČE NA TRGU REVOLUCIJE BO V Trbovljah nameravajo rešiti vprašanje cestnega prometa na območju Trga revolucije. Tu namreč vsakodnevno prihaja do hudih zastojev zavoljo ozkega grla. Ta prometni vozel nameravajo rešiti z zgraditvijo krožišča - rondoja pred poslovnima zgradbama Rudisa in Banke Zasavje. Naložba bo kar precejšnja, dela pa zahtevna in bodo trajala več let v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Vse kaže, da bodo morda s prvimi deli pričeli že v drugi polovici tega leta na temelju sprejetega in potrjenega projekta. Pri tem sodelujeta poleg Občine Trbovlje še IBT ter Direkcija državnih cest Slovenije. T.L. ČIŠČENJE CEST IN PLOČNIKOV V času obilnih snežnih padavin je JP Komunala Trbovlje poskrbela za sprotno posipanje zasneženih in poledenelih občinskih cest in pločnikov s peskom in soljo. Enako je za regionalno cesto, ki pelje skozi Trbovlje poskrbelo tudi Cestno podjetje Ljubljana. Po odjugi pa se je JP Komunala Trbovlje takoj lotila čiščenja občinskih cest in pločnikov peska in drugih odpadkov oziroma ostankov zime po svojih sodelavcih in delavcih iz javnih del ter izposojenim čistilnim strojem iz Laškega. Cestno podjetje Ljubljana pa na regionalni cesti ni poskrbelo za takojšnje čiščenje. Pravijo, da nimajo denarja za te namene. Tako pa je deževje večino peska in praha z območja regionalne ceste naplavilo v odtočne jaške in kanalizacijo. T.L. I TW-1. funštercQ vojaških obveznikov v vojaško evidenco. V Zagorju 103, v Hrastniku 60 in v Trbovljah 137. To so fantje rojeni leta 1986 in bodo v letu 2004 dopolnili 18 let starosti. Določeni so že termini za vpis. To so 21., 22. in 23. april. Po končanih pogovorih na občini Zagorje, je potekala še predstavitev vojaškega poklica v sedmih in osmih razredih Osnovne šole Ivana Skvarče. M.A.Š. IZŠEL JE ZASAVSKI PLANINEC Pred kratkim je izšla druga številka glasila Zasavski planinec, ki ga izdaja in pripravlja Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, ki ima svoj sedež v Litiji. Urednik glasila je Borut Vukovič, ki je tudi predsednik tega meddruštvenega odbora. Glasilo je izšlo v nakladi 850 izvodov v velikosti A4 formatra na 32 straneh. Številka vsebuje vrsto zelo zanimivih podatkov iz dela zasavskih planinskih društev s tega območja. Poseben poudarek je dan bližnji 50-letnici odkar je bila zgrajena na Prehodavcih v Julijskih Alpah Zasavska planinska koča z delom in sredstvi zasavskih planincev in podjetij. Glasilo se dobi pri planinskih dmštvih v Zasavju od Brežic do Litije in Laškega. T.L. ČIŠČENJE TRBOVELJŠČICE V zadnjem času se je ljubljansko podjetje Hidrotehnika lotilo temeljitejšega čiščenja struge glavnega trboveljskega potoka Trboveljščice. Z deli so začeli na Savinjski cesti, s čiščenjem pa so nadaljevali nizvodno proti spodnjemu delu Trbovelj. Pri delu si pomagajo z manjšim bagrom, v veliko pomoč pa jim je bila narasla voda v potoku po odjugi s tem, da je sproti odnašala zrahljani oziroma nakopani material nizvodno. Bil je res skrajni čas, da se je uprava vodnega gospodarstva v državi lotila tega dela, ker je obstajala nevarnost, da bodo zaradi visoko naplavljenega materiala ob večjem nalivu narasle vode prestopile bregove in znova povzročile veliko škodo prebivalstvu, gospodarstvu, prometu , komunalnim napravam in tako naprej. T.L. 7\K\Vr FUNŠTERC H-------- ŠOLARJE OGROŽA NEUREJENA POT IV^isovec, 23.03.2004. V Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Kisovcu so se zbrali učitelji, predstavniki KS Kisovec - Loke, X^predstavnik Občine Zagorje ob Savi, predstavnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavnik oddelka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi, policista Policijskega oddelka Zagorje ob Savi in starši šolarjev podružnične šole v Kisovcu. K sodelovanju so učenci in razredničarka 4. b razreda povabili tudi novinarje lokanih medijev. Tema, zaradi katere je bila sklicana tiskovna konferenca, se je imenovala; »Naša (ne)varna pot v šolo«. Ta posebna akcija je potekala kot sestavni del projekta Varnost za vse, ki ga že vrsto let organizira Renault Slovenija. Učiteljica je prisotnim predstavila težave, ki so povezane s potjo v šolo in po končanem pouku domov. Otroci so zaradi neurejenega pristopa do šole vsak dan ogroženi. Največji problem povzroča zadnji del poti, tik pred šolo, v izmeri približno 70 m. Na tem delu ni urejenih pločnikov. Po ozkem cestišču, na katerem se težko srečata dve vozili, hodijo tudi ljudje, med katerimi so najbolj ogroženi otroci, ki so polni življenja in marsikdaj pozabijo na previdnost. Vsi prisotni so se spraševali kaj je možno glede na konfiguracijo terena storiti, da bi bili pešci, predvsem pa šolarji na poti v šolo, čimbolj vami. Učitelji in starši že vrsto let opozarjajo na ta problem, vendar se do sedaj ni storilo nič, da bi se nevarni deli cestišča sanirali. Odgovorni so tarnali, daje problem vsestransko težko rešljiv. Policisti so z veseljem ugotovili, da v letu 2002 in 2003 na tem odseku ni bilo prometnih nesreč. Starši so izrazili bojazen, da bo k izboljšanju stanja, glede na izkušnje iz preteklosti, pripomogla le nesreča. Skupna, zaključna ugotovitev vseh sodelujočih je bila, da možnosti za saniranje stanja sicer so, vendar pove- zane z velikimi finančnimi sredstvi, ki pa so tudi glavni problem, da zadeva ostaja nerešena. Poglavitni dejavniki varnosti bodo očitno še naprej ostali isti, kot že toliko let. To pa so: prometni znak z omejitvijo hitrosti na 30 km/h in prisotnost policistov v kritičnih urah dneva , predvsem na začetku vsakega šolskega leta ter upanje, da bo šolarje še naprej spremljala sreča. M.A.Š. POHODNIŠKE POTI POSAVSKEGA HRIBOVJA petka, 19. marca, do torka, 23. marca, je potekal V^/na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču Sejem počitnic, na katerem so sodelovala tudi nekatera zasasvska turistična društva : Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Center za razvoj Litija je pripravil prijeten razstavni prostor , kjer so lahko obiskovalci spoznavali kolesarske, konjeniške in pohodne poti v Posavskem hribovju.Te zadnje poti so letošnja novost, zato so organizatorji opozarjali na knjižico Pohodne poti v Posavskem hribovju, ki bo te dni izšla na Centru. Vsebovala bo natančne opise poti s kartami določenega področja. In kako so te predstavitve potekale ? Vsak dan sta se predstavili po dve društvi ali turistični organizaciji, ki sta s prospekti, skromno postrežbo in živo glasbo skušali opozoriti nase. V nedeljo na primer sta se predstavljali turistični društvi iz Hrastnika in Polšnika . TD Polšnik je vabil na pohod »od cerkvice do cerkvice«, ki bo letos ö.junija spet popeljal pohodnike na njihove razgledne točke. Dobro razpoloženje so vzdrževali fantje z vzdevkom Skrhane kose in pridno izvabljali domače zvoke s harmoniko, koso, grabljami, ribežem in sodom. Pohvalil jih je celo minister But, ki so ga prosili za skupni gasilski posnetek. Pohvalil je tudi drobnega Klemna Krežeta iz Hrastnika, ki je kot velik raztegoval harmoniko v veliko veselje mimoidočih. Hrastničani so razstavili svoj novi prospekt, hrastniške poti, informacijo o Keltih v Zasavju in še posebej o znamenitem rojaku Antonu S o vre tu, ki mu pripravljajo pohodno pot v Savno Peč. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so obiskovalci na Sejmu počitnic le bežno ošinili razstavljene prospekte in se le redki resno zanimali za ponujene možnosti. Fanči Moljk REGIONALNI TEHNOLOŠKI Hrastnik CENTER ZASAVJE d.O.O. celovita ponudba internetnih rešitev tudi v zasavju PONUDBA CELOVITIH SPLETNIH REŠITEV ZA ZASAVSKA MALA IN SREDNJA PODJETJA, SAMOSTOJNE PODJETNIKE, ZAVODE, DRUŠTVA, TURISTIČNE ORGANIZACIJE... BREZPLAČEN PREIZKUSNI PAKET (3 mesece) • ZANESUIVOST IN STABILNOST STREŽNIŠKEGA POSTROJENJA DOSTOPNE CENE OBROČNO ODPLAČEVANJE Tel.: 56 42 751 AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Prišla je Mazda RX-8! 'iviazüa'z resnična velikost prihaja od znotraj Predstavitve in testne vožnje revolucionarnega ____ športnika v Avtohiši Kržišnik! Pomladi je pametno pregledati vozilo. Oglasite se na brezplačni spomladanski pregled Vaše Mazde, zavor, klimatske naprave in izpušnih plinov! „4 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila! FUNŠTERC H------- NOVO REŠEVALNO VOZILO V ZD ZAGORJE r M agorje ob Savi, 23. 03. 2004. V zagorskem zdravstvenem domu je potekala slovesna prireditev, ki je bila posvečena novi pridobitvi, reševalnemu vozilu Reanmobil. Vozilo so v ZD Zagorje nabavili že meseca septembra 2003 in bo služilo potrebam reševalne službe in službe za nujne medicinske pomoči v ZD Zagorje. Predračunska vrednost vozila skupaj z opremo, je znašala 26.933.530,00 sit. Nekaj opreme so prestavili iz prejšnjega vozila. Opremo v vrednosti 2,5 mio sit pa je, na podlagi medsebojnega dogovora, financiral Rudnik Zagorje d.o.o. v zapiranju. Celotna vrednost vozila je tako dosegla vrednost 20.523.000,00 sit. Pri nabavi so Zdravstvenemu domu Zagorje, v obliki finančnih sredstev, pomagali kar v 13 podjetjih, v večini iz Zagorja, na medobčinskem nivoju pa še Zavarovalnica Triglav in Banka Zasavje d.d.. Najbolj seje med donatorji izkazal Rudnik Zagotje v zapiranju, ostala podjetja pa so prispevala sredstva v višini 200 tisoč sit do enega mio sit. Skupaj zbrana sredstva s strani donatorjev, so tako zaokrožila sredstva v višini 9.235.000,00 sit, ali 45% celotne vrednosti investicije. Posebne zahvale je bila deležna tudi SVEA d.d., ki je donirala sredstva v višini 1 mio sit, namenjenih za nabavo opreme za urgentno ambulanto, ki so jo v Zagotju prenovili v letu 2003. Na slovesnosti je prisotnim donatorjem in osebju ZD Zagorje spregovorila direktorica ZD Zagorje ob Savi, Danica Slapar, ki se je zahvalila donatorjem za pomoč pri nakupu vozila. V imenu donatorjev je spregovoril Miro Štrajhar, direktor zagorskega podjetja SVEA d.d. Novo reševalno vozilo zagorskega ZD premore tudi napravo za oživljanje. M.A.Š. LOJZE PETERLE V ZAGORJU Lojze Peterle iz stranke Nova Slovenija se je prejšnji petek skupaj s kandidati za Evropski parlament Milko Novak, Marušo Novak in Janezom Vasletom mudil na obisku v občini Zagorje. Najprej jih je sprejel župan Zagorja Matjaž Švagan na slavnostnem kosilu v gostišču Kum. Po intervjuju na naši televizije je Peterle s kandidati obiskal še nekatera uspešna zagorska podjetja in se udeležil javne tribune na temo Evropska zveza. Na njej so kandidati za evropske poslance predstavili svoj vidik na Evropsko zvezo. V svojem nagovoru zbranim v Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje je Peterle dejal, da smo del Evrope že več kot tisoč let, s prvim majem pa bomo kot člani Evropske zveze postali tudi uradno. Po njegovem ne bomo več preglasovana provinca ali "kanon futer" kot je dejal, kar smo dolga stoletja bili, ampak bomo odslej vse ključne odločitve sprejemali v Ljubljani. Ob koncu so prisotni Peterletu postavili tudi nekaj vprašanj. Med drugim jih je zanimalo njegovo mnenje o Forumu 21, ki ga ustanavlja nekdanji predsednik Milan Kučan. Dejal je, da ni nikoli verjel, da se bo Milan Kučan politično upokojil. Forum po njegovem nastaja, ker želi še vedno ohranid vpliv na politično dogajanje v državi. Vsaj podobnega, kot gaje imel zadnja desetletja. Peterle je moral ponovno tudi pojasniti, da ugledno evropsko nagrado ni prejel zato, ker dobro igra orglice (kar so nekateri, tudi iz kroga bivšega predsednika, med vrsticami izjavljali), ampak predvsem za zasluge pri demokratizaciji Slovenije. Franca Ravnikarja z Izlak pa je zanimalo, če bo po l.maju potrebno zamenjati nekatere osebne dokumente. Peterle je odgovoril, da v kratkem veijetno še ne. Ali pa bo tudi res tako, bomo videli po 1 .maju. Igor Gošte ZASAVJE SKOZI KULTURO IN ŠPORT Natečaj Evropa v šoli je slovenski nacionalni odbor razpisal letos že petič po vrsti .Natečaj poteka pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske unije ter Evropske kulturne fundacije že od leta 1953 in vključuje mlade iz 34 evropskih držav. Letošnji natečaj nosi naslov EVROPA SKOZI KULTURO IN ŠPORT, kar se za ŠENTLAMBERŠKE GASILKE PRAZNIČNO KUHAJO edeljsko dopoldne, 28. marca, so članice PGD 1^1 Šentlambert izkoristile za izobraževanje. V sodelovanju s Srednjo šolo Zagorje in pod strokovnim vodstvom Anite Roglič so pripravile velikonočne praznične jedi. Karmen Pevec pa jim je pomagala pri velikonočnih aranžmajih miz in jedi. Kot hladno predjed so predstavile šunko v testu in jajčni hren. Za postne dni so, tokrat morda malo drugače, pripravile krapovo olimpijsko leto tudi spodobi. Organizatorji so mlade povabili, naj razmišljajo o tem, kaj jim šport pomeni v vsakdanjem življenju, kako vpliva nanje in podobna vprašanja. Na natečaj so se letos odzvale tudi nekatere zasavske šole, ki so morale do 19,marca poslati najboljše prispevke z literarnega, likovnega in fotografskega področja. Regijski koordinator za Zasavje je OZPM Hrastnik pod vodstvom Lilijane Oplotnik. »Tričlanska komisija bo v tem tednu izbrala po tri najboljše prispevke,« je dejala,» zaključna prireditev te akcije pa bo 1. aprila ob 11.uri v hrastniškem delavskem domu...« ----------------------------------------------------Fanči Moljk musako. Sledil je še zajec v brinovi omaki ter zdrobovi Štuklji in radič s panceto in sirom. Za sladico so pripravile razsipno potico. Ustvarjalke pojedine so bile zadovoljne tako z izdelki, kot tudi z izobraževanjem. Besedilo in slike MM tAvVat POLJSKI VEČER T)oljsko nas večina pozna le iz šole, ko smo se o njej učili Ji pri zemljepisu in zgodovini. Včasih smo lahko o njej morda kaj malega zvedeli na radiu ali po televiziji. Tokrat smo imeli srečo in smo jo lahko malo bolj spoznali, ker so 18. marca dijakinje 3.f ekonomske šole Trbovlje pripravile predstavitev Poljske. Da ni večer minil brez Poljakov, so medse povabile Okučinskega, ki je v LA-FARGE CEMENTU, Cementarni v Trbovljah tehnični direktor. Naja, Rok in Marko, študentje geografije, so s pomočjo diapozitivov predstavili tiste pokrajine na Poljskem, ki so si jih uspeli ogledati. Poljska ima površino in število prebivalcev kar za petnajst Slovenij. Tudi o razdaljah med posameznimi kraji razmišljajo povsem drugače kot pri nas, saj se vozijo po nekaj ur, da prispejo do svojega cilja, ki pa ne pomeni vožnjo z enega konca države na drugega. Avtocest skoraj ne poznajo, saj jih nimajo niti 300 km. Pohvalijo se lahko z dobro cestno signalizacijo, ki tujce usmerja proti njihovim ciljem. Veliko se vozijo tudi po poljskih poteh. Njihovo običajno prevozno sredstvo je velikokrat kolo, saj se je po ravninah z njim prav prijetno voziti. Po cestah se vozijo s poljskimi fiati, ki so jih sami preimenovali kar v BMW-je. Prehranjevanje pri njih je v mlečnih barih poceni, saj si privoščijo kar spodobno hrano že za naših borih 200 SIT. Poljsko si ni mogoče ogledati naenkrat, ker so povsod številne zanimivosti. Zakopane obišče vsako leto okoli 2 milijona turistov. Primož Peterka si je njihovo skakalnico zapomnil po osvojenem prvem mestu. Zanimiv je ogled Auschwitza za opomin vsem, kakšna grozodejstva naj bi se več ne ponovila. Kot tihe priče grozot so kupi stvari, ki sojih Nemci zmetali skupaj (očala, lasje, kovčki...). Sredi XIX. stoletja so bile Katowice eno najbogatejših območij, kjer je bilo kar 57 bank. Poljaki imajo dobro pivo in slabo vino. Brezalkoholne pijače si šele zadnja leta utirajo pot. Domačini največkrat postrežejo s svojim domačim čajem. Študentje v Vroclavu bivajo v dveh stolpnicah, ki so ju poimenovali kar svinčnik in “kuli”. V mestih se srečujeta preteklost in sedanjost. Starim hišam je dala pečat zgodovina, ko so se menjali »gospodarji«, saj so si nekatere dele države delili kot kose torte. Po drugi svetovni vojni so gradili stanovanja v klasičnih štirioglatih blokih, značilnih za socialistične dežele. Po pridelavi rži so na svetu 2. in 4. po količini pridelanega krompirja. Kar 95% prebivalcev je kristjanov in ob nedeljah redno hodijo k bogoslužju. Zato so za njihove vasi značilni okrašeni križi skozi vse leto. Podobno kot drugje, se na Poljskem srečujemo z nasprotji: urejenimi hišami in okolico, ob njih pa kvarijo videz tiste v razsulu in z neurejeno okolico. Pri njih najdemo številna naravna bogastva, ki jih zaradi ekološke neosveščenosti prebivalci dostikrat ne znajo čuvati, med njimi tudi številna jezera. Domača dekleta velikokrat »štopajo« ob cesti in ustavljajo jim vozniki, ki poznajo njihov namen. Šolsko obveznost imajo mladi med sedmim in osemnajstim letom. Nadaljevanje šolanja je podobno našemu, saj se jih več odloča za študij ekonomije in prava kot za študij naravoslovnih ved. Novodobni bogataši se ponašajo zjahtami, kijih imajo privezane v marinah ob obalah jezer. Okučinski je ob zaključku pohvalil predstavitev njegove domovine, ki ni izvenela ne kot slavospev ne kot kritika. Sam se je šolal v Gdansku. Doma je veliko ribaril, saj je lahko imel »svoje jezero«. Ni mu bilo jasno, da ob Blejskem jezeru ni mogel uživati »svojega miru«, enako kot doma. Še vedno mu je bolj všeč prostranost okrog njegovega doma kot hribi, na katere naleti pri nas skoraj na vsakem koraku. Dijakinje so po predstavitvi povabile obiskovalce na degustacijo poljsko-slovenskega peciva, ki so ga pripravile same ali ob pomoči svojih mam in drugih sorodnikov. Bil je lep večer, saj so obiskovalci lahko spoznali delček dežele, kije pravzaprav po naših merilih daleč stran od nas in se le redki odločijo, da jo raziščejo. Tisti, ki spoznajo gostoljubje ljudi, se, če je le mogoče, vrnejo in odkrivajo vedno nove zanimivosti. Irena Vozelj KSEFTI informacije 03/56-64-250 Ob svoje ideje! m: 041/3äs 301 upan s.p. / h 44/1411 Izlake Galant Trgovina na debelo in drobno Greta HRIBAR s.p. enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895 TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369 metersko blago zavese dodatki blago na kilograme E 186,55 sHfmin O S. 0904417 RAČUNOVODSKE STORITVE fMatija ‘Brodar,s.p., Cankarjev trg 13,1410 Zagorje o/s QS9d: 051/247-467 CELOVITO VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA ZA S.P. IN DRUŽBE. JF-OTTO "VVJEJLJSSS TT'«-fc* «*-v ■ j «5 AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA ! Digitalni fotoaparat Canon A70 + 128 MB CF samo 79.900 .- IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE, IZ CD-jev IN VSEH OSTALIH DIGITALNIH MEDIJEV PA V ENEM DNEVU !!! NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PREKO e-maila: foto.weiss@siol.net ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 INTERVJU li 1 ---------h (71/J ELEKTROPROM EV| EUKTROPilOM 4.0.0. toke 12 1412 KISOVEC Ut.: 03 56 57150 tu: 03 56 71234 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL www.rumenestrani.com V.. Z-v ^ m 100 LET SLAVKA SAJOVICA ~lyr'olikokrat ste že na svoji poti srečali Slavka Sajovica? Govorimo o možakarju, ki J^^zadovoljen hodi po Trbovljah, se rad pogovarja, obuja spomine na nekdanje dni. Ko ga vidimo, niti ne pomislimo, da je naš najstarejši Trboveljčan, saj mnogi mlajši od njega, ne izgledajo tako dobro kot on. Sto let je dolga doba, sploh za tistega, ki je komaj zakorakal v svet. Sploh se je ne zna zamisliti, saj običajno dnevi počasneje tečejo mladim kot starejšim. Slavko Sajovic je »ta prav Trbovčan«. Večino njegovega življenjaje potekalo v tem našem kraju: tu se je rodil, se zaposlil, poročil, tu se mu je rodil sin in tuje preživel večino svojega življenja. Svoje življenje je delil z dvema ženama in danes živi skupaj s prijateljico Slavko Bostič. Njegova življenjska pot je bila dostikrat tlakovana s trnjem, a kljub temu ni nikoli izgubil svoje dobre volje, vere v lepši jutri. Zna se razveseliti vsake malenkosti. Njegov spomin seže tudi v njegova najnežnejša leta. Spominja se osnovne šole Ivana Cankarja, kjer je zaključil štiri razrede. Še danes ve, daje obiskovalo prvi razred le 20 učencev. Še rosno mladje moral služiti za hlapca na Razborju, v vasi Lisca. Ko mu je bilo 14 let, se je zaposlil na Separaciji, kasneje je 26 let delal v rudniku, dokler ni prišlo do nesreče, ko gaje zasulo. Takrat sta ga rešila sodelavca Hribovšek in Borštnar. Ko se spomni na dogodek, mu je hudo, ker nista več med živimi. Med pripovedovanjem mu spomini odplavajo v Špančevo gostilno, kjer so se pogovarjali možje med seboj in zvrnili kak kozarček rujnega, kartali .. Vse življenje je rad telovadil. Pohvali se, da je še pri sedemdesetih delal »salte«, hodil po rokah, plaval, se dvigoval na drogu .... Kljub temu, da so bili knapi pravi, so bili dobri telovadci. Zdaj tega ne zmore več. Če mu le zdravje dovolj služi, gre na sprehod po »dolini«. Spominja se kako je bilo 1. junija 1924, ko so v Trbovlje vkorakali orjunaši. V tistem času je bil vpoklican na vojaški nabor. Bilje eden od številnih nabornikov, ki sojih prekrstili kar v »črne vojake«.Takrat je bil vojaški referent Podrenik, ki je telovadil pri Orlih. Na služenje vojaškega roka je odšel 13.6.1924. Glas po »rdečih« Trbovljah je segal preko krajevnih meja, zato so imeli vse naše fante za »rdeče«. Med služenjem mu je leta 1925 umrla mama. Ob našem obisku je povedal, da je imel brata Antona in Poldeta ter sestro Sonjo. Antona so ljudje poznali kot pisatelja, Poldeta kot glasbenika, ki je igral na več instrumentov. Hudo mu je ob spominu na sestro Sonjo, ki je delala v bolnici v Ljubljani. Nesrečna ljubezen jo je pahnila v smrt. Še danes ve kje je bila prva občinska stavba, daje bil prvi župan Roš iz Hrastnika, kasneje pa so bili še Vodušek, ki je bil ravnatelj šole, Sitar, Klenovšek... Vseh povojnih ne zna našteti, ker jih je bilo veliko. Kaj in kdaj seje dogajalo v Trbovljah, se še dobro spominja. Sam prizna, da je res škoda, da niso njegovi spomini na nekdanje dni zapisani. Njegov spomin je še vedno čil, le govori malo težje. Ko se pogovarjamo s slavljencem, njegova prijateljica Slavka Bostič pove, da so ji zapeli podoknico za njen 90. rojstni dan pevci pevskega zbora DUT. Oba sta rada pela in še danes z veseljem poslušata glasbo, bereta časopise in revije, gledata televizijo. Skratka, če ju ne bi včasih izdajalo zdravje, bi se lahko postavila ob bok vsakemu »mladeniču«, ki bi le stežka opazil kolika razlika let je med njimi. Slavko bi zapel z nekdanjimi kolegi, a je to na žalost nemogoče, ker jih ni več. Vprašali smo ga kaj si želi v bodoče? Povedal je, da bi rad še dolgo živel. Želi si, da bi lahko govoril, hodil in jedel. Rad se spominja dni, kijih je preživel v Hotemežu pri Radečah. In zato je kot iz topa izstrelil odgovor na vprašanje kam bi rad šel. Šel bi na vlak in se odpeljal v Radeče. Na žalost so stopnice na vlak previsoke zame, da bi lahko stopil nanj. Zato bo nemogoče ponoviti še kdaj njegovo vožnjo z vlakom od Trbovelj do Radeč in nazaj. Nekdaj se je na tej relaciji pogosto vozil, zato je imel kar mesečno vozovnico. Čas je kar prehitro minil. Prosili smo ga, da ga še fotografiramo. Takoj se je strinjal in kar mimogrede uredil tako, da bo na sliki lepo izgledal. Enako polna energije in volje je tudi njegova Slavka. Fotografije so uspele in iz njih sta nas gledala dva zadovoljna obraza. Menim, da jima je kdo morda nevoščljiv, ker tako dobro izglodata. Recepta posebej nista povedala, a kot smo lahko ugotovili, skrbita za svojo psihično in fizično kondicijo. V svojo bližino ne pustita nič kar bi ju pahnilo v brezvoljnost. Še vedno imata želje, ideje .... Skratka sta enaka vsakomur od nas, le s to razliko, da sta se vedno pripravljena spoprijeti z vsako situacijo, za kar mnogi med nami nimajo volje. Naj slavljencu ob njegovem prazniku, stotem rojstnem dnevu, zaželi avtorica in uredništvo: zdravja, zadovo-ljstva, tihe sreče, da bi se mu uresničile želje in da ga bomo še čim večkrat srečevali na njegovih sprehodih po »dolini«. Irena Vozelj Ob našem obisku pri Slavku Sajovicu in Stanki Bostič (foto: I.V.) MED NEBOM IN ZEMLJO V radostnem trenutku, ko sem prvič te zagledala, ko si na svet prijokala, vedela sem, da si me začarala. Tanja Petelinek Materinski dan je povsod dočakan slavnostno, čeprav se starka zima noče in poče posloviti od nas. Razposajeni mladi naraščaj je prinesel pomladno vzdušje v srca svojih ljubljenk, saj niso pozabili kako pomemben je ta dan za njih.Pridno so vadili, izdelovali darilca in se veselili. Tako je bilo povsod, pa tudi v Čemšeniku. Je že tako, da jo tale sneg še vedno rad zagode. Mamice, mame, tete, očetje in vsi drugi dobrodošli ljudje dobre volje, so se njemu navkljub zbrali v čpmšeniškem Prosvetnem domu. Tu so jih že nestrpno čakali, njihovi najmlajši s svojimi učiteljicami, pevskim zborom in gostjo, pesnico Tanjo Petelinek iz Slovenskih Konjic. A najprej je izgledalo, da se ne bo izpeljalo tako kot je treba. Ves dan je snežilo, ceste so bile mokre in spolzke, pa še elektrika je ponagajala. No, pa se je Ip vse lepo izšlo. Otroci so pokazali kaj znajo. Pripravljali so se, da bi bili pripravljeni. Vživljanje (v mislih in v pesmi) v toplejše, prijetne sončne marčevske in aprilske dni je bil res pravi užitek in olajšanje. Zborček pod vodstvom Irene Hudi je že lepo pripravljen. Nastopil bo tudi na Reviji pevskih zborov v Zagorju. Vsi so bili veseli gostje Tanje Petelinek in njenih čustvenih pesmi. Tufli sama mama, je odkrito pokazala svoja čustva do matere in svojih hčera. Danes, ko primanjkuje srčne drznosti je njen nastop bil ravno pravšnji za takšno prireditev. Njene so pesmi nežne ali poučne. Tanja v njih obravnava veliko lepega: ljubezen v vseh oblikah, naravo in življenjska dogajanja. Je resnična, odločna in odkrita. Vsak od nas ima svoje obzorje, svojo širino, svojo mero prožnosti in Tanja je vse to pokazala. Otroci, mamice, pesniki, pesmi, ljubezen,...Kaj to ni najlepši šopek? St. Radunovič ZDRAV DUH V ZAGORJU ŽE 19. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ^''Vdmevno bienalno prireditev, ki bo v KC Delavski dom 6.in 7. aprila, tudi V-/letos organizira JSKD območna izpostava Zagorje. Na reviji bo sodelovalo 44 otroških, mladinskih in mešanih mladinskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Predstavili se bodo v tekmovalnem in revialnem delu prireditve. Nastope, težo programa in tako naprej, bodo ocenjevali priznani slovenski zborovski strokovnjaki kot so: Dragica Zvar, Danica Pirečnik, Karmina Šileč, Urška Lah in Andraž Hauptman. V tekmovalnem delu se bodo predstavili tudi trije zbori iz Zagorja: v kategoriji otroških pevskih zborov (OPZ), dvajset jih bo vsega, nastopa OPZ Cicido Glasbene šole Zagorje, ki ga vodi Mojca Zupan, v kategoriji mladinskih pevskih zborov (MPZ), osemnajst jih bo, nastopata MPZ Juventus Glasbene šole Zagorje, pod vodstvom Francija Stebana in MPZ Vesna Zagorje ob Savi, pod vodstvom Riharda Majcna. V revialnem delu se bosta predstavila med drugimi tudi OPZ Osnovne šole Šmartno pri Litiji, ki ga vodi Selma Gradišek in v kategoriji mešanih mladinskih pevskih zborov (MeMPZ), MeMPZ Gimnazije Litija, pod vodstvom Helene Fojkar-Zupančič. V dveh dneh se bo na deskah zagorskega odra zvrstilo 1850 pevcev v osmih koncertih. Za mlade pevce bodo poskrbeli v goštišču Kum in v restavraciji hotela Medijske toplice na Izlakah. SPORED PRIREDITVE: TOREK, 6.4.2004 1. koncert ob 10:30 Revija OPZ (nastopi OPZ O.Š. Šmartno pri Litiji) 2. koncert ob 13:30 Revija MPZ 3. koncert ob 16:30 Tekmovanje MPZ (nastopi MPZ Juventus G.Š. Zagorje) 4. koncert ob 19:30 Revija in tekmovanje (nastopi MPZ Vesna Zagorje) SREDA, 7.4.2004 5. koncert ob 10:30 Tekmovanje OPZ (nastopi OPZ Cicido G.Š. Zagorje) 6. koncert ob 13:00 Revija MPZ 7. koncert ob 16:00 Tekmovanje OPZ 8. koncert ob 19:00 Revija in tekmovanje (nastopi MeMPZ Gimnazije Litija) MM + Na obisku pri Angeli Hauptman, ki iz življenjskih izkušenj ve, da: »KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ« TJ ahlo vznemirjena je bila videti belolasa, zelo urejena gospa, ki bo letošnjo pomlad povezala v šopek petinosemdeset AVpomladnih rojstnih dni. Rdečica na licih jo je izdajala in modre oči so se lesketale. Zgodnji spomladanski večer je bolj spominjal na december, kot na marec, v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah je bilo praznovanje materinskega dne. Po svečani prireditvi me je čakala doma. Pred njo je bil album s fotografijami izpred mnogo let. Obračala je list za listom in se spominjala... Nenadoma je nastala tema. V čedalje gostejšem mraku prihajajočega večera, ki se je pritihotapil v sobo, se je njen glas obarval z dragoceno patino. Luč ni bila potrebna, čeprav je kmalu zasvetila, saj je bilo v mraku čudežno svetlo, ko je pripovedovala o svoji materi, o njenem težkem življenju in o sebi in o svojem. Spomini na mamo so polni nežnosti in spoštovanja. Veliko je doživela in pretrpela njena mama, še preden seje omožila. Ni bila Trboveljčanka in v ta kraj jo je pripeljala nuja po zaslužku. Doma pri starših je pustila majhno dete, za katero je bilo treba poskrbeti. V Trbovljah je našla delo. Težaško, naporno in malo cenjeno delo. Garala je in nič manj garaško življenje ni imel moški, ki je bil doma v soseščini. Ljubezen seje vnela. Za mlado ženo seje pričelo obdobje knapovskega življenja v koloniji, v enem prostoru za bivanje in v skupni kuhinji. Pričelo se je življenje, ki je v spominu mnogih Trboveljčank še zelo živo in čeprav zelo težko, je bilo zagotovo tudi lepo. Dan za žehto, dan za ribanje, dan zapeko kruha. Da, vsako opravilo je imelo svoj dan in s tem v zvezi tudi »umik«, kdaj je katera na vrsti. Dolgo je že tega, vendar Angela Hauptman govori o svoji mami s toliko topline in živega spomina, da je bila ob njenem pripovedovanju skoraj fizično prisotna v prostoru in vonj po kuhanem milu in zribanem podu je zavel od nekje... Osem otrok je rodila njena mama in tudi vzgojilajih je. Znalaje organizirati delo in vsi so pri tem sodelovali. Drugačni so bili časi in drugačni so bili ljudje, zato so bili tudi otroci takrat »drugačni«. Bili so otroški, vendar resni, bili so razigrani, a ubogljivi. Angela se dobro spominja, da jih materi ni bilo treba nikoli kaznovati. Ni bilo treba! Vedeli so za svoje dolžnosti in jih ubogljivo opravljali. Osem otrok, drug za drugim, vsaki dve leti. Že mogoče, da ostanejo živi le prijetni spomini, vendar ob pripovedovanju o svoji mami je bila v Angelinih očeh tolikšna nežnost in toplina, da kakšnih drugačnih sploh ne more imeti. Solza je kanila iz očesa in si utrla pot po licu matere, ko je pripovedovala o materi. Spoštovala in ljubila jo je kot otrok, vendar prav razumeti jo takrat ni mogla. Razume in čuti z njo lahko šele sedaj. Vsako obdobje življenja prinaša drugačne izkušnje in drugačno vedenje in čutenje. Učimo se, dojemamo in razumemo več in bolje z leti. Ni čudno, da so vse »učene« glave vedno sivo ali belolase. Otrokom pripada otroška preprostost in nedolžnost, starejšim pa modrost in izkušenost v preprostosti in nedolžnosti. Tako vsaj naj bi bilo... Angela je ob skrbni mami zrasla in se zaljubila. Poročila seje v družino Hauptmanovih iz Trbovelj. Tudi v družini njenega izbranca je bilo osem otrok. Komaj sta »ta mlada« zaživela in zadihala in komaj je prvorojenec privekal na svet, je družinsko življenje nasilno pretrgala vojna. Ob koncu le-te je ostala sama -mati s štirimi otroki. Njeno življenje ni bilo nič lažje od življenja njene mame. Otroci so morali jesti, morali so biti tudi oblečeni in obuti. Za vse je mami Angela poskrbela poleg obilo ljubezni in dobrote, ki jo njenim otrokom ni nikoli primanjkovalo. Trud in prizadevanja so obrodili sadove. Sin, dve hčerki in še en sin. Vsi so zrasli, vsi so prišli do kruha. Pri vzgoji se je držala načel svoje mame. Poštenost in skromnost, predvsem pa dobrota in veliko ljubezni. To je dajala Angela svojim otrokom in oni ji to vračajo. Ne spominja se, da bi jo njena mama morala kdaj kaznovati in ona ni nikoli kaznovala svojih otrok. Spominja pa se, da so res že bili drugačni, kot je bila sama v tistih letih, vendar je z besedo in ljubeznijo dosegla več, kakor bi kdaj koli z grožnjo ali celo kaznijo. S pokojnino po možu, ki je takrat pripadala vdovam padlih partizanov je bilo življenje za mater s štirimi odraščajočimi otroki vse prej kot rožnato, pa socializem »gor ali dol«. Leta so tekla in otroci so odrasli. Zapustili so domače ognjišče in si poiskali prostor za svojega. Mama Angela še vedno živi in trepeta zanje. Mati pač nikoli ne more iz svoje kože in tega njej tudi ni treba. Družina se povečuje, njeni štiije otroci so postali starši in njih otroci so postali starši... in Angela je postala orna.. .in orna ljubezen in svoje izkušnje prenaša na otroke, otroke otrok in njihove otroke. Ne, da bi se jim hotela odtegniti, pač pa, da jih razbremeni nenehni skrbi za njo in občutek, da potrebuje svoj mir in malo udobja, da bo postrežena in preskrbljena tudi ona in deležna ljubezni in dobrote, ki jo je ves čas nesebično razdajala, je botroval odločitvi, da se preseli v drugi dom - v Dom. Tudi srce je bilo malce utrujeno in jo je opozorilo, da je prišel čas, ko mora poskrbeti tudi zase. Pred štirimi leti se je odločila in ni ji žal. Njeno življenjsko načelo je, da kar daš, to dobiš in tega se tudi drži v odnosu do osebja in do sostanovalcev. Ni rekla, da je iz bolnice šla v dom. Rekla je, daje prišla iz bolnice domov. To je njen dom, kjer obuja spomine, kjer živi, sprejema obiske svojih otrok, vnukov in pravnukov. Vedno se najde kdo, ki jo pride pogledat in poklepetat. Rada ima družbo, kadar pa ji ni do nje, se umakne v svojo sobo in se zagleda v slike na steni. Preteklost in sedanjost sta si podala roke, mladost in starost hodita »vštric« na njih... Prihodnost? A, seveda, tudi o njej Angela z veseljem razmišlja. Zdaj res ne more biti več dolgo zima in pomlad je vendar tako lepa... Angela Hauptman je otrok pomladi, je majski otrok.. .inje mami, mama, orna... kakorkoli, v vsakem primeru je vse z veliko začetnico. Vsaka pripoved o materije nekaj posebnega, edinstvenega in neponovljivega. Vsaka zgodba nosi v sebi sporočilo... ...in na žalost niso vse pravljice s srečnim koncem, tako kot je ta... MaH DOBRODELNA PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V DELAVSKEM DOMU ZAGORJE 'W7'ulturna društva v občini Zagorje in Osnovna šola J^Hvana Skvarče Zagorje so ob materinskem dnevu pripravili dobrodelno prireditev v Delavskem domu v Zagorju. V kulturnem programu so sodelovala različna kulturna društva iz Zagorja in okolice in učenci v okviru interesnih dejavnosti. Vsa zbrana sredstva od vstopnine in prostovoljnih prispevkov so namenjena za obšolsko dejavnost za učence Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje ob Savi. V avli Delavskega doma so na številnih panojih pregledno predstavljene dejavnosti, kijih je zagotovo mnogo več, kot jih je bilo moč tam predstaviti, opisati in dokumentirati v sliki in besedi. Sredstva, kijih zbirajo tudi sami šolarji s prodajo izdelkov, ki nastajajo pod njihovimi rokami v «obšolskih dejavnostih«, so uporabljena smotrno in namensko. Posebej se trudijo pedagoške enote iz okoliških krajev, kot na primer PE Čemšenik, ki je na treh panojih predstavila bogato dejavnost, ki se je udeležuje večina šolarjev ne glede na počitnice. Zelo odmevna je bila lanska Prva poletna slikarska šola, ki je »zaposlila« kar štiriindvajset otrok in to kljub poletni vročini. Jeseni jih je obiskala policijska konjenica, pozimi se je zgodil Miklavžev sejem, letošnji dolgotrajni mraz pa so preganjale tudi maškare. Do konca šolskega leta se bo dogajalo še marsikaj na matični šoli in na pedagoških enotah. O mnogih obšolskih aktivnostih so bili Zasavčani seznanjeni preko štirinajstdnevnika Zasavc, ki z veseljem spremlja dejavnosti učencev in učiteljic Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje in njihova prizadevanja za izpolnitev »praznega prostora« v otroških glavah med šolskim letom in med počitnicami. Za organizacijo teh in takih dejavnosti so potrebni požrtvovalni in zagnani ljudje. Učitelji-ce, ki se zavedajo, da so otrokom zelo pogosto druga mama, ki jim je včasih bolj dosegljiva in potrebna kot prva mama. ...in tudi učiteljice so mame.. .doma in v službi in po službi... Kadar se človek toliko razdaja, mora biti posebej bogat! MaH Q INTERVJU 30 LET DRUŠTVA INVALIDOV TRBOVLJE X J soboto, 27. marca, popoldan so v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje pripravili praznovanje ob jubileju, 30 ▼ - letnici Društva invalidov Trbovlje. 30 let je čas, obdobje, ki za nekoga lahko traja neskončno dolgo, drugepm mine kot trenutek. Odvisno od posameznika kaj doživlja in preživlja v nekem obdobju. Da imamo v Trbovljah veliko invalidov, vemo, saj je težko in nevarno delo v rudniku povzročilo marsikatero invalidnost, industrija je terjala svoj davek, druge nezgode svojega. Ker so knapi znani po solidarnosti in pozornosti do sočloveka, so bili med ustanovitelji društva, kije začelo delovati 29. marca 1974. Zgodovina govori zase. Nekaj o dogajanju v tem obdobju nam je povedal predsednik društva Rudi Janežič. Kako se spominjate na dni, ko je bilo vaše društvo ustanovljeno? Kdo je bil njegov prvi predsednik? V času ustanovitve društva še nisem bil član, saj sem bil takrat zdrav in nepoškodovan, zaposlen v Steklarni Hrastnik. Vendar sem spremljal problematiko invalidov tako v Trbovljah, kot tudi v Hrastniku. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile Trbovlje industrijsko središče, kjer so imeli predvsem težko industrijo. Posledice težkega dela so se dnevno odražale na zaposlenih. Invalidi so bili prepuščeni sami sebi, njihovih interesov ni zastopal nihče, zato je skupina 10 posameznikov podala pobudo in tudi ustanovila društvo invalidov. Katere naloge ste si ob ustanovitvi zapisali v svoje društvene akte? Cilji ob ustanovitvi so bili: zastopanje interesov invalidov tako pri zagotavljanju ustreznega plačila kot delovnega mesta. Ustanovni predsednik društva je bil danes že pokojni Alojz Kos. Kdo vam je finančno in materialno pomagal vsa ta leta? Večino sredstev za delovanje društva so prispevale delovne organizacije na območju občine Trbovlje, največ pa seveda Rudnik Trbovlje, ki pa je tudi bil »valilnica« invalidov. Društvo se vsako leto tudi prijavi za proračunska sredstva na razpis Občine Trbovlje. Del sredstev nam nakazuje Zveza delovnih invalidov Slovenije, preko posebnih socialnih programov. Ta sredstva Zveza pridobi s strani fundacije invalidskih organizacij Slovenije -loterijska sredstva. Nekaj sredstev društvo pridobi s članarinami, donacijami delovnih organizacij, pa tudi preko razpisov raznih ministrstev. Kako bi na kratko opisali razmere in odnose okolja do vašega društva nekdaj in danes? Ob sami ustanovitvi so bile potrebe o skrbi za ustrezna delovna mesta in plačilo, danes je povsem drugače. Ob veliki stopnji nezaposlenosti, je naša skrb, da dajemo pobudo za odpiranje invalidskih delovnih mest, saj je stopnja brezposelnih invalidov zelo velika. Prav tako precej aktivnosti namenjamo razreševanju različnih problematik našega članstva. Upamo, da smo z dosedanjim delom že postali prepoznavni v lokalni skupnosti in izven nje. Obišče nas lahko vsakdo, ki ima težave s področja invalidnosti. Društvo ima različne sekcije, katerih člani sodelujejo na tekmovanjih, se družijo v prostorih društva ... Ali nam lahko na kratko poveste nekaj o tem? Društvo ima formirani dve komisiji. Komisijo za socialne zadeve in Komisijo za šport in rekreacijo, poleg tega ima tudi sekcijo ročnih del. V okviru Komisije za socialne zadeve se rešuje problematiko socialnega varstva, letovanj, koriščenja kapacitet naše Zveze in drugo. Komisija za šport skrbi, da se lahko naši člani rekreativno in tudi tekmovalno udejstvujejo v različnih športnih panogah. Zelo aktivna je tudi sekcija ročnih del, ki že kar tradicionalno pripravi v novembru razstavo svojih izdelkov. Kot gosti sodelujejo na razstavi tudi varovanci VDC-ja iz Zagorja in pa člani Šent društva iz Trbovelj. Članom organizirate izlete, počitnikovanje, rekreacijo .... Koliko se jih udeležuje teh dejavnosti? Že prej sem omenil pristojnosti Komisije za socialne zadeve. Ta pripravi vsako leto program aktivnosti, ki vključujejo tudi nekaj izletov, vsaj 2 piknika in tedenske šole v zdravilišču Šmarješke Toplice. Člani imajo možnost nabave kopalnih kart za Zdravilišče Laško, prodamo jih okrog 1600 letno. Posameznih aktivnosti se udeležuje različno število članov, odvisno seveda od interesov posameznikov. Vaše delo ni »zaprtega tipa«, ampak aktivno sodelujete z drugimi društvi v regiji, »pobratenimi« društvi in zvezo. Kaj opažate v medsebojnih odnosih z naštetimi? Društvo je res organizirano v Zvezi delovnih invalidov Slovenije. Prav tako je delovanje društev razdeljeno na koordinacije. Naše društvo sodi v koordinacijo Zasavje -Posavje, kije locirana od Litije INTERVJU ---------h do Brežic. To pomeni, da so vanjo vključena društva od Litije do vključno društva iz Brežic. Pobrateni smo z društvi iz Škoije Loke, Ptuja in Pirana, kot starimi mesti, ter Medobčinskim društvom Cerknica Loška dolina Bloke, ki ima industrijsko zaledje. To sodelovanje traja že od leta 1996. Opažamo, da zaradi vse manjših finančnih sredstev sodelovanje počasi zamira. Vsem je glavni cilj: zagotoviti socialno varnost članstva. Česa si želite v bodoče? Kaj ste si zadali kot prioritetno nalogo, ki jo želite izpolniti pri društvu? V prihodnosti bi želeli enakovredno obravnavanje invalidov z zdravimi zaposlenimi ter upoštevanje potreb posameznih vrst invalidov. Želimo si, da bi bile odstranjene vse ovire, zato smo dali pobudo, da naša občina pristopi k programu Občina prijazna invalidom in starejšim ljudem. To pomeni v vseh javnih zavodih, trgovinah, kulturnih hramih odstraniti arhitektonske ovire in omogočiti vstop vsem, ne glede na stopnjo invalidnosti. Rudi Janežič je Trboveljčan, ki stanuje v Zagorju. Njegove korenine so še vedno trdo zasidrane v rojstnem kraju. Posebej je vesel, ko ga kdo povpraša po otrocih in vnukih. Jesen življenja zanj ni ovira, da ga ne bi zanimali tudi mladi, njegovi doma in vsi tisti, ki jim ni dana brezskrbna mladost. Zeli si, da bi lahko invalidi živeli polno življenje. Korak za korakom jim to uspeva. Nekaj ovir je bilo že odstranjenih, nekaj jih še bo. Nikoli ne vemo, kdaj lahko sami prestopimo njihov prag in se srečamo s podobnimi ali enakimi težavami kot so njihove. Nihče si ni nikoli želel, da bi mu bile v življenju postavljene ovire. Nekateri jih enostavno preskočijo in se navadijo živeti z njimi, drugi morajo prehoditi trnjevo pot. Vsi lahko poskrbimo, da nam bo vsem lepše. Skušajmo pomagati drug drugemu, prisluhnimo si med seboj. To so dobrine, ki jih ne prodajajo ne v trgovini, ne na trgu, enostavno jih nosimo v srcu, zato zanje ni potreben denar, ampak se meri v času, ki smo ga pripravljeni deliti z drugimi. Irena Vozelj PRAVICE SLOVENSKIH PRISILNIH DELAVCEV SE URESNIČUJEJO POČASI TJ ravice slovenskih prisilnih jL delavcev so opredeljene po nemškem zakonu Spomin, odgovornost in prihodnost in avstrijskem zakonu o spravi. Žalostno je, da vsi ne morejo dočakati izplačila, ki jim pripada. Vrste izgnancev se redčijo, čeprav si krajevne in območne organizacije Društva izgnancev Sloveni prizadevajo, da bi izgnancem priznali njihove pravice in jim pomagali na jesen življenja tudi z organiziranjem psihosocialne pomoči in oskrbe starejših bolnih in invalidnih članov društva. V četrtek 25. marca so vsi predsedniki krajevnih in območnih organizacij Dl S imeli seminar z namenom, da pospešijo izplačilo drugega obroka odškodnin po nemškem zakonu in da se jim pojasnijo vzroki zakaj nekaj upravičencev še ni dobilo prvega obroka. Na njihova vprašanja je odgovarjal direktor Mednarodne organizacije za migracije, Dirk De Winter. Trboveljska predsednica, Milica Tolar, je ena od najaktivnejših, saj je organizirala marsikatero pomoč ob pripravljanju vlog in zahtevkov. Njej gre zahvala, da bomo imeli v parku pred občino, prvi spomenik izgnancem, ki ga bo izdelal akademski kipar Stojan Batič. Osnutek spomenika in novega izgleda parka, je že izdelan, člani pa bodo skupaj z donatorji zbrali sredstva za realizacijo. Ker je s problematiko Milica Toler »najbolj na tekočem« smo jo poprosili, da nam pove zaključke četrtkovega seminarja v Ljubljani: Direktor IOM Dirk De Winter je bil v Sloveniji dva dni. Poleg zgoraj omenjenega seminarja je obiskal tudi Muzej izgnancev v Brestanici. Na seminarju je bilo obljubljeno, da bodo tisti, ki še niso prejeli nakazila prvega obroka odškodnine za prisilno delo v izgnanstvu, ga bodo prejeli zagotovo še letos. Vseeno naj se oglasijo v svojih krajevnih organizacijah, da jih bodo zapisali na seznam, ki ga bodo poslali izvršnemu odboru DIS, da bo sezname posredoval IOM v Švico. Vsi, ki so dobili vloge zavrnjene, naj jih dopolnijo in vrnejo v ponovni postopek na IOM. Drugi obrok odškodnine bo izplačan v naslednjem letu, enako tudi odškodnina dedičem. Dediči lahko po oškodovancu uveljavljajo dedno pravico v šestih mesecih, saj jim po tem roku pravica ugasne. Zato naj se oglasijo pravočasno na krajevni organizaciji DIS v svojem kraju. IOM ima za poplačilo odškodnin sredstva v višini 10 milijard EUR. Sredstva so vezana na posebnem računu, zato bodo obresti od teh sredstev namenjene tudi odškodninam. IOM posluje v 7 jezikih, tudi v slovenščini. Dirk De Winter je zelo pohvalil delo DIS, saj so bile vloge iz Slovenije najbolj pravilno izpolnjene. Pohvalil je urejenost brestaniškega muzeja izgnancev, ki nazorno prikazuje vse trpljenje izgnancev in razume posledice tega življenja na jesen življenja. Na srečanje ga bodo spominjala avtohtona darilca iz Kamnika, Buč in Sevnice. Irena Vozelj ZDRAV DUH H---------- GRUPA MORE JE BILA KLAPA TT'antje so doma iz Zadra in prinašajo v naše kraje vonj X1 po Mediteranu. Ko zapojejo se pred našimi očmi zazibljejo barke, ribiči širijo svoje mriže, slišimo krike galebov, ki se mešajo s šumom morskih valov. V ustih začutimo okus morja, oliv in gostega črnega dalmatinskega vina. Ne moremo si kaj. Dalmatinska pesem obuja spomine na poletne noči, na počitnice in dugo toplo lito. Pred desetimi leti so se srečali v Celju. Tudi takrat so šli trebuhom za kruhom, kot pravijo. Prepevali so v Turški mački, samo v različnih skupinah. Osnovali so Klapo More. Čez nekaj časa so ostali le še šthje in to je zdaj Grupa More. Vili, Zdenko, Dino in Rikard. Ko Vili zapoje, ga na kitarah spremljata Zdenko in Dino, Rikard pa zaigra na klaviaturi ali mandolini. Vili Kalmet ima doma vinograd, na katerega je zelo ponosen. Vino -sa njegove lože- ima poseben okus in aromo. Zaradi podnebja in pesmi, ki jo tam celo veter poje.Zdenko Kotlar se ukvarja poleg glasbe še s trgovino, kar ni posebej romantično, vendar kruh, ki si ga prislužijo glasbeniki ni neka stalnica.Dino Svorcina in Rikard Relja, pa sta prava glasbenika. Dino je najmlajši in še študira, Rikard, kot smo že rekli, poleg kitare igra tudi mandolino. V renomiranem zagorskem gostišču Kum jih že dobro poznajo. prav tako v Celju in Dobrni. Pojejo predvsem stare in nove dalmatinske pesmi, pa tudi zabavna glasba jim ni tuja. Sodelovali so na štirinajstih festivalih, med ostalimi tudi na Zadar festu. Ponosni so na svojo zmago na tudi pri nas znani glasbeni prireditvi Zvuci Kaštela. Ljubiteljem dalmatinskega melosa so se predstavili z dvema zgoščenkama in več kasetami. Posneli so štiri TV spote. Eden se je včasih vrtel na TV Trbovlje. Te dni so gostovali na radijskih postajah Fantasy in Snoopy . Pri nas pojejo in nas zabavajo v zimskem času.Poleti jih lahko poslušate v njihovem pravem okolju: na terasah hotelov Pinia in Kolovare v Zadru, ali v turističnem naselju Zaton. Srečali jih boste tudi na zadarskem koncertu -Sječanje na sve kojih više nema...Tu prepevajo pesmi vseh tistih priznanih hrvaških pevcev, ki na žalost niso več med živimi. Lep način obujanja spominov. Žal je vse manj mladih, ki bi želeli nadaljevati tradicijo. To nam zveni tako znano, kajne? Konobe samevajo, ali pa se od tam slišijo zvoki zelenčkov ali neke druge zabavne glasbe. No, včasih kdo le poskusi vzpostaviti pravo vzdušje.Pojavili so se ribiški večeri z naslovom -Moje pisme u konobi. Brezplačno se dobijo sardele na gradele, pa še kozarček dalmatinskega vina povrhu, za pravo ugodje. Vili, Zdenko, Dino in Rikard so veseli fantje, ki imajo radi svoje družine, Dalmacijo, predvsem pa dobro glasbo.Ponosni so, da so iz Zadra. Oblečeni so črno belo, kar je zadarska značilnost. Včasih so imeli še rdeče čepice, ki tudi pripadajo noši. Ne nosijo jih več, da ne bi pokvarili bujnih frizur. Pravijo, da jim je pri nas všeč, saj so tu veseli ljudje doma in, ker se tudi pozimi kar naprej nekaj dogaja: koncerti, razstave, pesniški večeri, razna praznovanja itd. Dalmatinci in Slovenci so ljubitelji pesmi in žlahtne kapljice, zato se skupaj znajo veseliti.V Zadru je živahno le poleti, ko pridejo turisti. Zima je dolgočasna, samo maškare za nekaj časa zmotijo zimsko spanje. Če vam je njihovo petje všeč, jih poste lahko spet poslušali-in vivo- decembra, ko bodo zopet gostovali v Zagorju. Toplo vam priporočam. St. Radunovič ZASAVSKI GLASBENIKI SO USPEŠNO NASTOPILI NA 33.TEKMOVANJU MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE X etos je bilo že 33. tekmovanje mladih glasbenikov J—iRepublike Slovenije v Ljubljani. Na njem so sodelovali izvajalci, ki so na regijskih tekmovanjih v I. in II. skupinah dosegli »zlato priznanje«. Tekmovalci III. skupin se uvrstijo direktno na državno tekmovanje, kije sestavljeno iz dveh etap. Če v prvi etapi dosežejo več nad 90 točk iz zaigrane obvezne in treh poljubno izbranih skladb, nastopijo v drugi etapi s poljubno izbranim koncertom. O rezultatih nas je direktorica Glasbene šole obvestila Katja Mikula, v.d. Trbovlje. + Na republiškem tekmovanju so prejeli zlate plakete vsi, ki so bili ocenjeni s 95 do 100 točkami. Srebrne plakete so bile podeljene tekmovalcem, ki so bili ocenjeni s 90 do 94,99 točkami in bronaste tistim, ki so dobili od 85 do 89,99 točk. Tisti, ki so bili ocenjeni med 50 in 84,99 točkami so prejeli priznanje. Ocenjevala jih je tri članska žirija renomiranih glasbenikov, med katerimi je bil vsaj en član iz tujine. Zasavski klarinetisti so dosegli dobre rezultate: V skupini I. b je Boštjan Škoberne, učenec Marjana Grošlja, na GŠ Zagorje ob Savi, prejel zlato plaketo. Trboveljčana, študenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Alojzu Zupanu, sta prejela, bronasto plaketo v skupini Ill.a, Kreča Matic, in srebrno plaketo v skupini Ill.b.Gašper Glas. Izkazali so se tudi pianisti: V skupini La klavir, je prejel srebrno plaketo Aljaž Bastič, Anja Gršak pa je prejela priznanje. Oba sta učenca Olene Novosel iz GŠ Trbovlje. V skupini II. b je Trboveljčan Samo Kovač, dijak Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, pri Tatjani Šporar Bratuš, prejel srebrno plaketo (za doseženo 1. mesto v skupini). Učenke, ki igrajo na kljunasto flavto, so se tudi dobro uvrstile: Trboveljski učenki GŠ, Tjaša Bizjak in Staša Deželak, ki se je učita pri Vilmi Lukič, sta v skupini La prejeli srebrno plaketo. V skupini I.b je Eva Vrtačnik, učenka Metke Podpečan na GŠ Zagorje, prejela srebrno plaketo. KONCERT DUA KITAR ^7 sredo 24. marca zvečer sta v ▼ dvorani Glasbene šole Trbovlje nastopila kitarista Tvrtko Sarič in Blanša Jovetič. Oba sta odlična glasbenika, ki sta se tokrat predstavila z Radames Gnattalijevo Suite retratos, Plesnim ambientom št. 1 Petra Šavlija, Danza Espanola no. 2 »Oriental«, Toccato Piera Petita in Cirkuško glasbo Carla Domenicona. Vsa dela so bila čudovito izvedena in ves čas sem imela občutek, da se instrumenta »pogovarjata« med seboj, si dovoljujeta, da se vsak od njiju predstavi s svojo ekstravagantnostjo, vendar sta oba skupaj ustvarjala ubrano glasbo, ob kateri poslušalec z mislimi poleti v nek svoj svet, kjer samo on vidi slike, ki mu jih riše glasba. Tokrat sta oba umetnika pokazala, da je mogoče na kitari kot instrumentu igrati, KULTURNI VEČER Z JURIJEM SOUČKOM J soboto, 13.marca je potekala v V Domu Svobode v zgornjih Trbovljah zelo zanimiva kulturna prireditev. Pripravila sta jo MePZ Svoboda in Knjižnica Toneta Seliškarja v počastitev dneva žensk in materinskega dne, tj. 8. in 25.marca. Na tem večeru so nastopili dekliška vokalna skupina Rihenberg iz Branika, moška vokalna skupina in mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Barbare Bola. Gost večera je bil gledališki igralec Jurij Souček, ki je praznoval svoj 50-letni jubilej umetniškega ustvarjanja. Dvorana oziroma poslušalci so toplo in prisrčno pozdravili nastopajoče pevske skupine, posebej pa še jubilanta Součka. V avli doma pa so se s svojimi izdelki in dobrotami predstavile članice društva kmečkih žena in deklet, ki združuje v svojih vrstah krajanke z območja Knezdol, Čeče, Čebine, Dobovca, Sv.planine, Kleka in ostalih delov okolice Trbovelj. (T.L.) V skupini II.a, oboa, je Trboveljčanka Tadeja Kosec, dijakinja Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, pri Stojanu Dokuzovu, prejela bronasto plaketo. Dobro sta se uvrstila tudi saksafonista: V skupini I.b je Luka Medved, iz GŠ Radeče, učenec Franca Mačka, je prejel srebrno plaketo. V skupini I.c je učenecTomaž Šalaho, pri Vilku Krofliču na GŠ Radeče, prejel bronasto plaketo. Neopazni tudi nista bili flavtistki, učenki Nataše Burger na GŠ Zagorje: V skupini I.c je Mateja Drnovšek, prejela bronasto plaketo. V skupini II.a pa je Vita Benko prejela bronasto plaketo. Kot smo še izvedeli iz drugega vira, sta se zelo dobro uvrstila tudi dijaka klarineta na Srednji glasbeni in baletni šoli, ki ju poučuje prof. Alojz Zupan, Nejc Herman iz Zagorja, v skupini ll.a in Matic Titovšek iz Radeč, v skupini II.b, saj sta oba osvojila zlato plaketo. Zagorjan Marko Zupan pa je v skupini Ill.b, flavta, osvojil bronasto plaketo. Irena Vozelj da poslušalec včasih kar pozabi kateri instrument pravzaprav posluša, saj sta iz njiju izvabila zvoke, ki so značilni za druge instrumente in zvoke značilne za »nadležne« živali (bolhe op.a.). Blanšo Jovetič poznajo nekateri bivši učenci Glasbene šole Trbovlje, kjer je tu nekaj časa delovala kot pedagog in s svojimi učenci dosegla najvišje nagrade. Tvrtko Sarič je med drugim nastopal kot solist s Celjskim godalnim orkestrom. Oba se ukvarjata s pedagoškim delom, Blanša Jovetič poučuje na Glasbeni šoli Blagoje Bersa v Zagrebu, Tvrtko Sarič pa deluje na Visoki učiteljski šoli v Gospiču. To pa pomeni, da svoje znanje prenašata na vse, ki so želijo dobro igrati na kitaro. Irena Vozelj □J ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Rodila se je v Ljubljani leta 1878. Umrla je v Zagrebu leta 1926. Med drugim je živela tudi v Parizu. Bila je pisateljica urednica različnih časopisov in revij. Zanimala so jo ženska in socialna vprašanja. Zadnja leta svojega življenja, ko je živela v Zagrebu je pisala v hrvaščini. Napisala je tudi dramo Amerikanci (1908). Pisala je črtice (zbirka Misterij žene), njeno najbolj znano delo pa je roman Njeno življenje. V pomoč vam navajamo del črtice Potovalci. V Hamburgu je danes deževno, megleno. Čemerno stoje bahate palače ob umazanem jezeru, ki se je razlilo v osrčje mesta. Kakor božje oko, tako modro in krasno je to jezero ob lepih dnevih, in bogate palače naokrog kakor bleščeči biseri, namazani okrog belega vratu bujen lepotice. Grda megla se obeša danes okrog marmornih pročelij, okrog muzejskih kupol in razkošnih streh ponosnih cerkva. Odgovore pošljite na dopisnicah do prihodnjega četrtka. Uganko sestavil Igor Goste MAMI bilo. To so spomini, ki ne zbledijo prav zlahka. Življenje ni praznik, je deloven dan. Če to ne spoštuješ, sreča beži daleč stran. T>oli ko se bližam tvojim letom JL> življenja, bolj sem presenečena in ne morem razumeti, kako si zmogla postoriti toliko stvari, kljub temu, da smo bili številčna druščina. Naučila si nas delovnih navad, ljubezni in spoštovanja do vsega. Vse to smo ponesli na svojo življensko pot. To je dar vaju z dragim očetom, prenesen v naš ljubi dom, v katerem smo se počutili tako brez skrbi ter popolnoma varni, ne vedoč za vajine vsakodnevne skrbi. Takrat pred mnogimi leti smo praznovali “Materinski dan” in kot petletna deklica sem nabrala droben pisan šopek v naravi tebi v poklon za tvoj praznik. V tvojih očeh so se lesketale solze sreče. Kako malo je bilo potrebno prav v teh časih, samo da nam je lažje v življenju. Tudi oče je bil zelo pozoren. Vedno je imel kaj zate, za nas otroke tudi ni nikoli pozabil. Zato je bilo toliko bolj hudo, ko nas je tako kmalu zapustil. Hotel je doseči za petdeset let svojega dela v rudniku, zlato priznanje. A usoda je hotela drugače. Samo dve leti mu je manjkalo do cilja, ko mu je odpovedalo srce. Veliko si nam dala, draga mama, ob pomoči očeta, ki ti je vedno stal ob strani. Če je bilo potrebno, je tudi prijel za kuhalnico. Omogočil ti je, da si lažje ustvarjala ob šivalnem stroju, da smo bili lepo oblečeni in urejeni. Šivala si tudi za več trgovin, od moških hlač do perila vseh vrst. Blago je bilo podobno grobemu jeansu, v rjavi in sivi barvi. Po domače so rekli kar “taifel cajg”. Menda ni bilo tako hitro uničljivo. Tudi nekaj zemlje si imela v najemu, da je čim več zraslo doma, ker v trgovinah se je težko kaj dobilo in poceni sploh ni 7\K4vr Leta 1947 je bilo najmlajšemu bratu komaj štirinajst let in vse breme je padlo na tvoja ramena, mama. Ta izguba je zahtevala, da si bila bolj močna in odgovorna. Dobro, da je luč sveta zagledala naj starejša sestra med prvo svetovno vojno, tako da ti je bila v močno oporo. Tako smo kot trdna in složna družina bili vedno skupaj ob naših spominih. Hvala ti mama in hvala ti za vse. Mira Rožaj KULTURNI KOLEDAR 23.3.1754 se je v Zagorici rodil matematik Jurij Vega. 25.3.1874 se je v Ljubljani rodil pisec Viktor Murnik. 27.3.1845 se je' rödil nemški fizik Wilhelm Rentgen. Pripravil Igor Goste MIRA ROŽAJ MAMA Trmasto se zima upira in poslavlja, čeprav snega zadosti je nasula, bo sonce toplo svoje kmalu naredilo. Z zlatimi žarki naj pričara, nam vsem pomlad zeleno in cvetočo. Tako kot nekoč, pisano cvetje v naravi bi nabrala, ta praznik, tebi draga mama na tvoj zadnji dom ga dala. NOV USPEH GLASBENE ŠOLE ZAGORJE ^Vb iztekajoči se zimi imajo slovenski glasbeni talenti priložnost, da se pomerijo v znanju s svojimi vrstniki. Tekmujejo v več starostnih kategorijah, ki zajemajo glasbenike od najmlajših do 24. leta starosti. Za določeno skupino instrumentov poteka tekmovanje trienalno, kajti zaradi pestre palete instrumentov so le-ti porazdeljeni v tri skupine. Letos so imeli možnost tekmovati učenci pihal, klavirja, komornih trobilnih sestavov in petja, ki pa poteka bienalno. Prvo sito so regijska tekmovanja. Tako so v mesecu februarju na sedmih območjih potekala regijska tekmovanja mladih glasbenikov v različnih starostnih kategorijah. Naši učenci so se pomerili v regiji Zasavja in ljubljanske okolice (Domžale, Kamnik, Cerknica, Logatec, Grosuplje, Vrhnika itd.). Skupaj je v naši regiji tekmovalo 48 učencev. Iz Glasbene šole Zagorje je na omenjenem tekmovanju sodelovalo pet učencev in sicer: učenka kljunaste flavte, učenec klarineta in tri flavtistke. Štirim učencem je uspelo doseči preko 90 točk. S tem so si zagotovili vstopnico za državno tekmovanje. Mesec dni so prizadevni učitelji in vztrajni učenci pilili svoje programe, da bi na letos že 33. državnem tekmovanju dokazali, kaj zmorejo in znajo. Pa se je obrestovalo. V dneh od 18. - 21.3. 2004 so se v Ljubljani tri članski mednarodni strokovni žiriji predstavili naslednji naši učenci: Eva Vrtačnik s kljunasto flavto, ki je tekmovala je v 1. B kategoriji (starost 12,13 let), njena prof. je Metka Podpečan, korepetitorka pa prof. Slavica Gregl. Učenka je dosegla 92,67 točk in prejela srebrno plaketo. Poleg tega je učenki podeljena še posebna nagrada za najbolje izvedeno ZDRAV DUH -----------h Nagrajenci (sediio) Vita Benko, Eva Vrtačnik,Mateja Drnovšek, Boštjan Škoberne in mentorji: Metka Podpečan, Slagi Gregl, Nataša Burger in Urška Vidic obvezno skladbo. Klarinetist Boštjan Škoberne je v 1. B kategoriji prejel 95 točk in zlato plaketo. Njegov profesor je Marjan Grošelj, korepetitorka pa prof. Urška Vidic. Flavtistka Mateja Drnovšek je v l.C kategoriji (14, 15 let) s korepetitorko Urško Vidic dosegla 89,33 točk in bronasto plaketo. Flavtistka Vita Benko pa je v 2.A kategoriji (16, 17 let) ob spremljavi prof. Slavice Gregl prejela 86 točk in bronasto plaketo. Obe učenki flavtistki sta iz razreda prof. Nataše Burger. To pa je zopet nov uspeh učencev zagorske doline in nov kamenček v mozaiku glasbene prepoznavnosti, zato veljajo vse čestitke omenjenim učencem, njihovim učiteljem in korepetitorkama ter nenazadnje staršem otrok, ki so bedeli nad njihovim delom, jih spremljali in spodbujali. Danica Kovač » • • • MAMA JE REKLA...« XTladen je bil četrtek, 25. marca, in zima je še veselo mahala z repom, ko so v Domu ! JLupokojencev Franc Salamon v Trbovljah spet na široko odprli vrata, da bi toplina in radost, ki je napolnjevala jedilnico in preddverje, pomagala pregnati nadležno zimsko vreme. Stanovalci in gostje so se tokrat zbrali, da bi skupaj praznovali materinski dan. Uprava doma in literat Janez Krajnc iz Ljubljane so poskrbeli za prijetno popoldne s kulturnim programom, v katerem so sodelovali stanovalci doma z recitacijami in pesmijo, harmonikar Franc Flere s Fanti z vasi in mlada pesnica Maja Rančigaj z Gomilskega. Za prikaz iz življenja trboveljske rudarske mame, z atom in otroci ter vsemi težavami vred in pa za vizijo, kako je, oziroma, bi bilo, če bi bilo, danes, so slikovito in prepričljivo poskrbeli člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje. osnovne in glasbene šole so Najmlajši iz prvih razredov zaigrali, zapeli in zaplesali vsem mamam in njihovim gostom. Pozdrav in voščilo za praznik sta pripravili socialna delavka Pavlina Žgajnar in direktorica »doma« Danica Hren. Vse, prav vse, na prireditvi to popoldne se je začelo in končalo z besedico MAMA...in mama je tudi Gabi Čačinovič Vugrinčič. »Vsi tisti, ki so danes in tisti, ki so bili nekdaj njeni študentje, jo zelo spoštujemo in cenimo kot odlično profesorico, svetovalko in osebo, ki je ogromno pripomogla k razvoju stroke socialnega dela...« je Pavlina Žgajnar predstavila častno gostjo, psihologinjo, profesorico s Fakultete za socialno delo v Ljubljani. »...še v življenju nisem @ ZDRAV DUH bila častna gostja...« je prostodušno priznala »...in še nikoli nisem imela priložnosti, da govorim za materinski dan...«. Tako je bil ta dan poseben dan za gostjo in za gostitelje »...in je to pravzaprav najlepše, kar se lahko zgodi, da ostanemo v stiku, da se pogovor med nami nadaljuje...z družino, z materjo, ostanemo povezani vse življenje in ta povezanost je bogastvo, ki ga je treba negovati tudi tako, da se ne nehamo pogovarjati,... da bomo več razumeli o sebi in drugih, da se bomo slišali in gojili nekaj, kar je ob ljubezni še najbolj pomembno: sočutje. To je dragocena sposobnost, da vidimo z očmi sočloveka, da ga slišimo...« Zaključila je z željo, da ostane in se krepi povezanost med mlajšimi in starejšimi. »...IN, VESTE, MAMA IMA NA KONCU VEDNO PRAV!« trdi mlada pesnica Maja v eni od pesmi, ki so zbrane v njeni prvi pesniški zbirki. In najstnice vedno vse najbolje vedo! Prireditev seje, kakor seje začela, tudi končala s pesmijo, “uokvirila” pa jo je razstava črno belih fotografij iz skrinj stanovalcev, ki jim te fotografije zelo veliko pomenijo in v njih najdejo svoje korenine, ob njih podoživljajo svojo mladost in toplino domačega ognjišča. Po prireditvi je posebej za bralce »Zasavca« strnila nekaj misli. Med materami so tudi trpinčene ženske - kje je napaka? »Ni na ženski strani! Napaka je, o tem ni vprašanja, vendar kriv je vedno tisti, ki trpinči in o tem ni kaj razpravljati. O njeni krivdi se ne more govoriti, res pa je, da je zelo pomembno, da bi vsaka ženska imela pomoč takrat, ko se končno prebije do tega spoznanja. Poznam ženske, ki so imele listek z naslovom Varne hiše leta v žepu... ampak, ko so ga morale uporabiti, so ga. Nimamo nobene pravice, da jih obsojamo, nam je lahko samo strašno žal in lahko upamo, da ga bodo uporabile. Zato je zelo pomembno, da tisti, ki vidi trpinčenje, ne gleda stran in da podpre žrtev, daje potrpežljiv in da naredi vse, da se trpinčenje ustavi. Kdorkoli!« Lepe besede so bile danes izgovorjene - mnogo lepih besed... »Jaz sem imela pripravljene tudi težke besede, ker sem razumela, da bo to predavanje, vendar...danes je dan, ko so poudarjene dobre in lepe stvari. Matere so še vedno ključne ženske, ampak zato plačujejo zelo visoko ceno, previsoko...To je temna plat materinstva, zato je prav, da dvignejo svoje samospoštovanje, samozavedanje in ljubezen do sebe. Predvsem se moramo naučiti ljubiti sebe.« MaH USPEL ŠKLABOV JAZZIN’ X etos že drugi večer jazzovskih J_^klubskih dogodkov v organizaciji ŠKLAB-a je napolnil godbeno dvorano do zadnjega stola. Gonilna sila in duša teh enkratnih večerov, Neva Marn, je seznanila publiko, da bo tonski mojster snemal vse večere in bodo jeseni izdali kompilacijo, izbor vseh letošnjih jazzovskih večerov. Za ljubitelje prav gotovo razveseljiva novica. Sobotni večer so izpolnili trenutni člani Jazz Club Gajo Quarteta v sestavi Jani Moder-kitara, Igor Matkovič-trobenta, Jaka Kopač-sax, Nikola Matošič-kontrabas in legenda slovenskega klubskega jazza Drago Gajo-bobni. Predstavili so nam program, kakršnega so v ponedeljek, 29. marca snemali za televizijo Slovenija. Mladeniči v tej sestavi predstavljajo v tem trenutku slovenski študentski vrh jazzovskega ustvarjanja. Od četverice je prav gotovo Nikola Matošič že pred štirimi, petimi leti napovedal mojstrstvo in usmeritev na enem svojih prvih nastopov, v Loki pri Zidanem mostu. Besedilo in slika MM MLADINSKO GLEDALIŠČE SVOBODA TRBOVLJE, PREMIERA DRAME V 3 DEJANJIH ALEJANDRO CASONA: DREVESA UMIRAJO STOJE, Režija: Nanda Guček v petek, 2. aprila 2004 ob 19, 30 v dvorani Doma Svobode Trbovlje ČIPKARICE POLEPŠALE KNJIŽNICO ANTONA SOVRETA DRUŠTVENO @ potrpežljivost, natančnost in dušo ustvarjalke, kar daje izdelkom poseben čar... 'V Ta materinski dan, v IN četrtek, 25.marca, so v hrastniški Knjižnici Antona Sovreta otvorili razstavo čipk, ki so jo pripravile članice čipkarskega krožka. V glasbenem kabinetu na hrastniški šoli se zbirajo že tretje leto, odkar jih tako da jih je trenutno 26. Začetne težave mlajšim pomagajo zdaj reševati tudi veteranke, ki so si nabrale v teh letih dragocene izkušnje. Že njihovi strokovni izrazi so nekaj posebnega : kitca, zajehtati, pltnca, posukati, klekljati, čez dat, podret, doživele pozitiven odziv. V knjižnici pa so pripravile hrastniške klekljarice tudi prijeten kulturni program.. Delno so ga posvetile prazniku, predstavile svoje delo in izčrpno zgodovino čipkarstva v svetu Minki Majcen, svoji mentorici, so nadvse hvaležne za nasvete.» Še zdaleč ne obvladamo vsega,« pravijo,» mnogo je še skrivnosti in neznank, ki bi jih rade spoznale in se j ih naučile...« Otvoritev razstave so popestrile tudi pevke seksteta je vzela pod svoje okrilje MINKA MAJCEN, rojena v Škoiji Loki, družino pa si je ustvarila v Hrastniku. Pobudo je dala Darja Markelj in prvo leto zbrala osem zavzetih klekljaric .Začetki so bili seveda težki, saj je potrebna pri delu maksimalna koncentracija. »Kot pri jogi, » je dejala ena izmed njih. Marsikatera j e obupovala nad svojim delom in potihem razmišljala, da bo svoj punkelj kar prodala. To je namreč valjasta naprava, na kateri se vse dogaja. Pa so vztrajale in bile bogato poplačane, ko so pričarale svoj prvi izdelek. Sledili so drugi in tretji in nekatere so jih ustvarile že toliko, da bi lahko imele samostojno razstavo...Če jih ne bi večinoma podarile - prijateljem, sorodnikom, znancem... Vsako leto se je priključilo še nekaj ljubiteljic klekljanja, ribca, polpremet, ... V tem času so se podale seveda tudi v Idrijo, Meko slovenskega čipkarstva. Da si nabavijo material in nove vzorce za delo. Obiskale so tudi čipkarski sejem v Idriji in občudovale čipke na stojnicah. Strokovno so ugotovile, da se lahko marsikatera kosa z njihovimi izdelki ...Prvo razstavo so imele že lani v galeriji delavskega doma in in pri nas. V Idriji je bila ustanovljena prva šola čipkarstva že leta 1876, po vojni je zanimanje upadlo in se povečalo spet v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Tako skrbi zdaj za izobraževanje mladih šola v Idriji, delavnice pa pripravljajo tudi v Škofji Loki, Železnikih in Ljubljani.. Le izredna lepota in vrhunska kvaliteta sta ohranila idrijsko čipko skozi stoletja.. Vsaka čipka skriva v sebi neskončno Organizatorji so številne obiskovalce povabili na ogled čudovitih izdelkov, ob prigrizku pa so še kakšno rekli. Fanči Moljk Fotografije: IRH |(Q DRUŠTVENO ZAKLJUČNA RAZSTAVA HRASTNIŠKIH FOTOGRAFOV T J četrtek, IS.marca , so hrastniški V fotoamaterji otvorili v galeriji delavskega doma razstavo svojih članov, ki bo odprta vse do 3.aprila 2004. To je zaključna razstava njihovega praznovanja 70 - letnice kluba, kije potekala celo leto. Ciklus razstav so pričeli s predstavitvijo svojih osmih članov, nadaljevali z Odsevi Julijcev Francija Jeklerja z Jesenic, se poklonili spominu Milana Tanška, enega najzaslužnejših članov tega kluba in še vrsto razstav, o katerih smo že sproti poročali .Na tokratni razstavi sodeluje trinajst njihovih članov, ki predstavljajo 35 svojih del v različnih tehnikah in motivih - tihožitja , utrinki iz narave, akti... Predsednik Vinko Žagar je povedal, da bodo s temi fotografijami gostovali še v Trbovljah v Zasavskem muzeju, v hrastniškem zdravstvenem domu in pri prijateljskem klubu na Jesenicah. Simona Tanška, tajnika , pa smo povprašali , kaj meni o kvaliteti razstave glede na republiška merila. »Kvaliteta je nad slovenskim povprečjem, » je dejal. In dodal, da v njihovem klubu gradijo na kvaliteti. Zato so veseli, da se jim je letos priključilo pet mladih članov. Nekaj jih je tudi iz Trbovelj. Če koga zanima kaj več o njihovem delu, pa lahko izve na spletni strani. Fotokluba Hrastnik. Na prireditvi so nastopali tudi gojenci Glasbene šole Hrastnik : Nika Zavrašek — kitara, Uroš Razpotnik in Timotej Draksler - klarinet in Nejc Žepič - harmonika. Fanči Moljk V EGIPTU Z BRANKOM KLANČARJEM V petek, 19.marca , je v Knjižnici Antona Sovreta gostoval Branko Klančar, akademski slikar in profesionalni fotograf z Dola. Številnim obiskovalcem je z diapozitivi pričaral veličastne egiptovske piramide, templje in druge kulturne spomenike te dežele.Za svoje posnetke je uporabljal klasičen fotoaparat za diafilme, kar je predstavljalo obsežen del njegove prtljage. Ves čas je obiskovalce predavanja opozarjal, kako naj fotografirajo na turističnih potovanjih. Kako naj iščejo posebne detajle. Med njegovimi posnetki je bil posrečen na primer prizor suhljatega psa pred veličastno Djoserjevo piramido. Posebni so bili tudi nočni posnetki v tempeljskem kompleksu Luksorja. Izvedeli smo tudi to, kako je prešvercal aparat v Keopsovo piramido, kar je strogo prepovedano, čeprav ni bilo v teh prostorih nobenih fresk. No, izjemno so zaščiteni tudi turisti sami, kijih od znanih pobojev pred leti spremljajo vojaki z orožjem v rokah. Čeprav je bilo v Knjižnici Antona Sovreta že več potopisnih predavanj na temo Egipta , pa je prikazal Branko Klančar s svojimi diapozitivi to deželo iz povsem drugačnih zornih kotov. Fanči Moljk KDO SEM IN KAM GREM 'T'ežko situacijo mladih brez X zaposlitve starši in starejši dostikrat ne razumejo. Kako reševati probleme, se soočiti samemu s seboj, skrbeti zase .... bodo teme obravnavane vsak ponedeljek v aprilu in maju od 18. do 20. ure v prostorih MCT na Rudarski cesti 6 v Trbovljah. Delavnice bo vodila Nataša Pavlovič. Delo bo potekalo v skupinah od 8 do 12 udeležencev, starih med 17 in 27 let. Delavnice bodo obravnavale sledeče teme: Spoznaj samega sebe, Učinkovita komunikacija, Kakovostni medsebojni odnosi, Reševanje konfliktnih situacij, Skrb zase. Namen programa je, da motivirajo mladostnike prevzeti odgovornost za lastne življenjske odločitve, da znajo rešiti krize svoje indentitete. Z vključitvijo v program želijo mladostnike spodbuditi k pozitivnem mišljenju o življenju, da išče in preizkuša najučinkovitejše vzorce za uspešno življenje. Prvič so se srečali 29. marca, vendar se jim vsi, ki jih teme zanimajo, lahko pridružijo pri naslednjih srečanjih. Prijavijo se lahko po telefonu 03 5631018 ali po e-pošti : info@.mct.si. Irena Vozelj PETA OBLETNICA ZSDT Trbovlje, 23. 03. 2004. Zasavsko strelsko društvo Trbovlje prireja 10. 04. 2004 dan odprtih vrat. Na ta dan bodo člani strelskega društva praznovali peto obletnico obstoja in delovanja svojega društva. Dneva odprtih vrat se lahko obiskovalci udeležijo na omenjeni dan, od 9.00 do 12.00 ure, na strelišču Agnez ob industrijski cesti Trbovlje - Hrastnik. Društvo bo obiskovalcem predstavilo svoje delovanje. Zanimanje obiskovalcev bo zagotovo pritegnila razstava orožja. Člani društva bodo prisotnim predstavili orožje s katerim trenirajo in tekmujejo pa tudi drugo uporabno orožje in starinske eksponate. Sledil bo teoretični prikaz njihove dejavnosti. Člani društva bodo obiskovalcem ponudili tudi informacije o načinu včlanjevanja. Zasluge za ustanovitev društva ima Trboveljčan Vodopivec Jože, kije leta 1999 že tekmoval in želel svoje izkušnje in znanje prenesti na druge, ki imajo radi športno streljanje. Pred tremi leti je postal predsednik društva Marin Ečo, ki še vedno vodi društvo. V petih letih delovanja so člani društva, ki tekmujejo s pištolo velikega kalibra, dosegli na državnih tekmovanjih lepe uspehe, saj so v različnih kategorijah, v praktičnem streljanju, osvojili nekaj najboljših mest. Društvo šteje 32 članov iz celega Zasavja in okolice. Sestanke imajo člani društva vsak petek, po končanem treningu, na strelišču na Agnezu nad Trbovljami. V naravnem okolju, kjer trenirajo, se najlaže in najbolj sproščeno dogovarjajo o svojih načrtih. 10. 04. 2004 od 09.00 do 12.00 ure bo na strelišči na Agnezu, nad Trbovljami zanimivo. Člani Zasavskega strelskega društva Trbovlje pričakujejo na svojem dnevu odprtih vrat, lepo število radovednežev in tistih, ki bi želeli podrobneje spoznati dejavnost kluba. M.A.Š. DOLSKI UPOKOJENCI SO ZADOVOLJNI V četrtek, 26.marca, so imeli svoj letno občni zbor dolski upokojenci, ki so ugotavljali , da je za njimi uspešno leto.«Na gospodarskem področju smo poslovali uspešno,« je dejal Janko Štravs, ki je zadolžen za to področje. Na terasi za letno strežbo ob svojem lokalu so obnovili ograjo, položili nove ploščice in nabavili senčnike Predsednica Mili Kobal je tudi letos organizirala pet odličnih izletov v različne kraje Slovenije. Jug Franci, zadolžen za šport, pa pravi, da se poleg drugih športnih uspehov najbolj ponašajo s tremi ekipami , ki so se plasirale na ŠKLABOMATOR ŠKLABOVCI (beri kot: člani ŠKLAB-a - Kluba zasavskih študentov) smo z osvajanjem ozemlja pričeli daljnega leta 1995. Bili so že pozni jesenski dnevi, ko smo zakoličili prvo sejo kluba. Danes, 10 let potem, ko že skoraj »upihujemo« deseto svečko, je ŠKLAB zasavski sinonim za razbijanje dolgočasja, brezdelja in intelektualnega nerazvoja zasavske mladine.Vedno znova in znova se trudimo, da bi mladim popestrili dogajanje v zasavski regiji in jih vzpodbudili k ustvarjalnosti. Zato smo se tudi odločili, da vas bomo o dogajanju na našem klubu, projektih in nadaljnjih načrtih obveščali tudi v svoji rubriki v Zasavcu.Tokrat pa vam za uvod ponujamo nekaj fotografij z naših projektov. (kr ena)ŠKLABOVKA državno prvenstvo : kegljači, balinarji, ribici. Ribiški družim se je to zgodilo že četrto leto zaporedoma. V naslednjem letu bodo seveda nadaljevali v istem tempu in si posebnih nalog niso naložili. Odkar so samostojni, so si uredili lokal do te mere, da novih investicij nimajo v načrtu. Fanči Moljk HRASTNIŠKE INVALIDKE V STUDENCU Komisija za šport in rekreacijo je pripravila po programu za marec prijetno srečanje ob dnevu žena v gostišču Janc v Studencu. Udeležilo se gaje 98 članic, tako da sta odpeljala s hrastniških postajališč kar dva avtobusa. Za zabavo je poskrbel domači ansambel, pa tudi same so ustvarile prijetno vzdušje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Predsednik Zvone Majes in Tone Topolovec pa sta jih presenetila še s priložnostnim darilom. F.M. POVSOD NAJ SIJE SONCE V soboto, 20. marca, je v dolskem župnišču gostovala Janja Blatnik iz Leskovca pri Krškem s predstavitvijo svoje najnovejše knjige Povsod naj sije sonce. To je že njena četrta knjiga v času, ko je po hudi bolezni ostala na vozičku kot invalidka. Je poročena, ima dva odrasla otroka in srečno življenje, ker se med seboj razumejo in ker lahko še vedno počne tisto, kar jo veseli. To pa je poleg pisanja še risanje na steklo, keramiko in les. Seveda pa je kar trajalo nekaj časa, dokler ni sprejela svoje bolezni in se dokopala do spoznanja, da ima vsak od nas svoj košček sonca. »Sonce sije vedno in povsod, » piše, »tudi čez oblake...Ko je noč, je nekje drugje in vedno se vrne... Takšno naj bo tudi naše življenje...Le tisti, ki v stiski in trpljenju neomajno zaupa, preživi.« Dokaz za to je ona sama. V zadnji knjigi nam podarja zgodbe, nabrane tudi iz časa, ki ga marsikdo ne pozna več. Vendar iz pripovedovanja izvedo, daje to obstajalo . Njen način pripovedovanja je optimističen, humorno obarvan in zanimiv. Škoda je zamujati čas in življenje za zamujene ure brez ljubezni, pravi, ker ne moreš sprejeti težav, ki jih prinaša življenje... Naj še dodamo, da Janja Blatnik vse svoje izdelke podarja za dobrodelne namene preko Rdečega križa. Fanči Moljk ( MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ ) pravilno delati zavoje. Imela sem se lepo. N.N. TEKMOVANJE V SMUČANJU V četrtek so priredili tekmovanje med količki. Tekmovali smo vsi skupaj. Imeli smo dva teka. Pred večerom so teka preračunali. Ker smo se na tekmi vsi trudili, so vsem podelili medalje. Najboljšim trem dekletom in trem fantom so podelili medalje, na katerih je pisalo L,2. in 3.mesto. Sicer pa smo postali prijatelji med seboj. Nekateri fantje in dekleta so se zaljubili. N.N. UČENJE NA RIBNIŠKI KOČI Na Ribniški koči smo se tudi učili. Prvi, tretji in peti dan smo imeli predavanja. Predavali so nam o gorskih reševalcih, o Himalaji in o vesolju. Od tega sem se nekaj naučila. Učiteljica Marina Kmet nam je pomagala razložiti smučarske znake, ki jih srečamo na smučanju. Dobili smo tudi delovno listo za angleščino, matematiko in slovenščino, na katerih so bila vprašanja. Proti koncu tedna smo naši razredničarki, učiteljici slovenščine, poslali razglednico, na katero smo se vsi učenci 5.a. razreda OŠ Dol podpisali. PADEC Na smučišču sem že zdaj znala voziti plug. Spuščala sem se po pobočju, hotela zaviti v levo. Ampak kaj se je zgodilo? Zaletela sem se v železni drog, saj sem namesto v levo zavila v desno. Kakšno minuto sem bila pri miru, nato pa sem se začela smejati. Tudi drugi so se mi smejali. Vprašali so me, če se mi je kaj zgodilo, jaz pa sem odgovorila, da se mi ni. Na hitro sem se “pobrala” in začela “štamfati” nazaj do vrha. Od srede popoldne in do petka pa sem že toliko napredovala, da sem se vozila na krogcih. Tina, S.a.Dol MLADIM ZASAVCEM V teh dneh, ko je spet pritisnil mraz, bomo kar z zanimanjem prebirali sestavke dolskih petošolcev, ki so pred kratkim preživeli pet dni na tečaju smučanja v Ribniški koči. Pridobili so smučarske veščine in tudi drugega znanja, ki jim je razširilo obzorje. Veseli smo tudi prispevkov četrtošolcev z Izlak, čeprav tokrat objavljamo samo dva. Naslednjič pridejo na vrsto še drugi. Zberite voljo in pošljite kakšne zgodbe iz vsakdanjega življenja na naš naslov. Francka SMUČANJE Prvi dan smo se razvrstili v skupine (L,2.in3.skupina). Smučali smo dvakratna dan. Popoldne dve uri in dopoldne tri ure. Vsaka skupina je smučala na svoji progi s svojim učiteljem/co. Na svoji progi smo se učili pravo zavijanje in nastavljanje palic pri zavoju. Seveda smo ubogali svojo učiteljico Tino Šantej. Učiteljica je bila do nas zelo prijazna. Videla je, da obvladamo smučanje, zato nas je peljala na težjo progo. Ta proga je bila kar strma, turistična, a prijetna. Med smučanjem sem imela okoli vratu privezan šal, saj je na Ribniški koči hudo pihalo. Vesela sem, ker sem se naučila NOČNI POHOD Moj najljubši dogodek na Pohorju je bil, ko je prišla zvezdoslovka. Povedala nam je, daje sonce veliko kot milijon zemelj. Ko je govorila o planetih, oziroma o zvezdah, sem se spomnila na naš čudoviti nočni pohod. Povedala je, da ima vsaka zvezda svojo luno. Izvedeli smo tudi, da so bili na Marsu dobri življenski pogoji in daje tam mogoče uspevalo življenje. Ko smo odšli na pohod, sem videla Veliki voz in Mali voz in Orion ter dva najbližja planeta. Ta dan je bil lep. Da smo se na pohodu lahko sprostili in se vrgli v sneg. Čeprav bi pri zvezdah kmalu zaspala. Najlepše pa je bilo, ko sem odšla spat. Nina Pušnik, S.a.Dol NAJ LUMPARIJA V šoli v naravi seveda ni manjkalo lumparij. Ena pa je bila kar huda. Prvi dan smo se razvrstili v sobe. V naši sobi sta bila dva pograda. S seboj smo imele vodoodpome flomastre. Pograda sta bila popisana z imeni in porisana s srčki. Zakaj se ne bi podpisale tudi me? In smo se. Pograda smo okrasile z rdečimi in velikimi imeni. Čez nekaj časa je v našo sobo prišla učiteljica Tina. Seveda je vse opazila in nas kregala. Vse smo morale očistiti. Poskusile smo z vsemi kremami, spreji in še z vodo. Pa ni šlo. Nato je prišla Sara. S seboj je imela sprej. Poskusile smo in glej - čudež. Vse smo počistile. Porabile smo vse robčke in imen ni bilo več. Učiteljica je bila zelo vesela. Tudi me smo si oddahnile. Tega nismo nikoli več poskusile. Še hvala bogu oziroma Sari za sprej. N.N. VALVASOR Pri nas je bival Valvasor, a tega je že davno. To bilje mož pameten, učen, kar on napisal je, to je danes slavno. Je potoval po vsej deželi in videl kraje tuje, se vrnil v naš kraj, po njem se grad imenuje. Rok Ravnikar, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča, Izlake MIŠ MAŠ ^ IZLAKE Če želiš vedeti in videti vse mogoče o Izlakah, je najboljše, da se odpraviš kar na pot. Ker naša hiša stoji na Narofu, se moram po hribčku navzdol spustiti do glavne ceste. V hrbet me gleda Slovak, ki se strmo dviga nad Narofom. Kotlino zapira hrib Kal in naselje novih hiš Gladež. Po gozdni poti se iz Gladeža spustimo v del Izlak s termalnim kopališčem. Če se s Kala spustiš po bolj strmi poti, prideš do Valvazorjevega gradu Medija. Poleg gradu stoji obnovljena cerkvica, čez cesto prideš do podrte hiše, ki spada h gradu. Ko se vračam z Medijskega gradu proti domu, lahko opazim tovarno ETI, kjer svojo pot nadaljujem levo proti pošti in šoli. Zelo rad imam Izlake, saj omenjene kraje zelo rad obiščem. Dennie Mahne, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča ( NEOSVINČENO NEOSVINČENO NEOSVINČENO NEOSVINČENO NEOSVINČENO ] Vozili smo: Seat Ibiza Fresc 1.9 SDI Piše: Peter Motnikar Fotografije: SEAT ŠPANSKA ZAPELJIVKA »Ima vse, kar pričakujete od Ibize: neobičajne aerodinamične obline, ki vedno znova pritegnejo pogled, proporce, ki pospešijo srčni utrip in govorico telesa, ki izžareva stil in samozavest. Toda njene prefinjene in zapeljive linije imajo sedaj nov pridih. Mreža hladilnika in aluminijasta platišča (serijsko za izvedbo Sport), opaznejši in bolj dvignjeni boki, dinamičen prehod zadnjega stekla v zadek vozila in mehak pregib med usmernikom zraka in streho razkrivajo izjemno čutnost. Naj se vaše oči sprehodijo po športno oblikovanih žarometih, na voljo tudi s ksenonskimi žarnicami in nato brez ustavljanja potujejo naprej po atletsko izoblikovanem pokrovu motornega prostora, vetrobranskem steklu ter strehi, vse do napetega zadka. Spreletelo vas bo -naj jo odpeljem ali pobožam?« S temi besedami so pri Seatu pospremili na pot novo Seat Ibizo in prepričali smo se, da se v ničemer ne motijo. Vse, kar je napisano, je res. Lahko vam tudi ponudimo odgovor na zadnje vprašanje ali pa lahko naslednje vzamete le kot nasvet -mi smo jo najprej občudovali, jo pobožali, nato pa odpeljali. Motor Že pri Cordobi in Leonu smo ugotavljali, da Seat nudi pestro izbiro palet motorjev. Tako lahko izbirate med štirimi bencinskimi motorji 1.2 (47 kW/64 KM), 1.4 16V (55 kW/ 75 KM), 1.4 16V (74 kW/100 KM) in 2.0 (85 kW/115 KM), na voljo pa so tudi štirje dizelski motorji in sicer naš testni 1.9 SDI (47 kW/64 KM), 1.4 TDI (55 kW/75 KM), 1.9 TDI (74 kW/100 KM) in 1.9 TDI (96 kW/130 KM). Zadnji je na voljo s šeststopenjskim menjalnikom, ki preverjeno poskrbi za večjo športnost avtomobila. TDI- motorje odlikuje sistem vbrizgavanja goriva preko šob s tlačilkami, zanj je značilno, da se vbrizgavanje nadzoruje za vsak valj posebej, kar zagotavlja večji navor ter mirnejši tek @ NEOSVINČENO i------------- motorja, ki razkriva dober izkoristek goriva in velik navor v spodnjem številu vrtljajev motorja. Testna Ibiza je pod pokrovom motorja skrivala 1896- kubični dizelski motor, ki je zmogel 64 konjskih moči. Pri Seatu so ga označili za gospodarnega, lahkega, tihega in za motor, ki ima majhno porabo goriva. Pri tem nimamo nobenih pripomb. Motor se je izkazal za solidnega, povsem primernega tako za mestno kot relacijsko vožnjo, maksimalno obremenjen z vozniki in štirimi potniki je bil kos tudi marsikateremu večjemu hribu. Največ točk si je nabral pri porabi, saj je testna znašala 5,4 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Pri tem je treba upoštevati, da je imel avto prevoženih komaj nekaj čez 2.000 kilometrov, kar pomeni, da se bo poraba sčasoma z več prevoženimi kilometri še znižala. Vozne lastnosti Nad vodljivostjo Ibize smo bili res prijetno presenečeni. K temu je največ pripomogel inovativni dinamični sistem krmiljenja (DSR), ki odzivanje krmiljenja prilagaja voznim razmeram. Tako je bil volan pri počasnejši mestni vožnji mehak, pri vožnji po avtocesti pa trši. S tem imate zagotovljeno dovolj nadzora kljub morebiti nekoliko bolj energični vožnji skozi ovinke. A pri tem vsekakor ne gre pretiravati, saj vas noben sistem ali elektronika ne more rešiti pred lastno neumnostjo. Pri voznih lastnostih lahko omenimo tudi tehnologije aktivne varnosti. Antiblokimi sistem ABS preprečuje, da bi kolesa blokirala in ohranja stabilnost vozila pri zaviranju, regulacija zdrsa pogonskih koles TCS preprečuje zdrsavanje pogonskih koles, elektronski stabilizacijski sistem ESP pa pomaga ohranjati smer pri vožnji v ovinkih. Slednjega dopolnjuje še hidravlična zavorna asistenca, ki se aktivira v primeru zaviranja z ustavljanjem. Ne smemo pozabiti omeniti tudi funkcijo evropske on-board diagnoze EOBD, kjer vam kontrolna lučka z zgodnjim opozorilom na napako omogoča, da nepravilnosti v delovanju odpravite, še preden postanejo resnejše. Slednja je na voljo v vozilih z dizelskim motorjem. Pod že omenjenimi športnimi linijami se skrivajo številni elementi pasivne varnosti. Tako bočne ojačitve okrog potnikov na sprednjih sedežih ustvarjajo zaščitni prostor. Čelni zračni blazini po želji lahko dopolnjujejo stranski zračni blazini ter zračne blazine za glavo. Tu sta še električna zategovalnika varnostnih pasov na sprednjih sedežih, kot dodatna oprema pa tudi sprednji meglenki (model Stella) in sistem Isofix za pritrditev otroških sedežev. Kar se testnih trkov tiče, so na njih bočne ojačitve dokazale svojo izjemno trdnost skupaj s čvrsto potniško celico in ojačanimi stebrički. Na nedavnem testu Euro NCAP se je Ibiza Stella odrezala zelo dobro. Skupno si je pri bočnem in čelnem trčenju prislužila štiri zvezdice, kar pomeni, da je eden najvarnejših avtomobilov v svojem razredu. Lep uspeh in dve zvezdici si je Ibiza prislužila tudi pri testiranju varnosti pešcev. Ta rezultat ima še toliko večjo veljavo, če vam je znano dejstvo, da je NCAP ob začetku 11 .faze januarja 2002 še poostril kriterije ocenjevanja. Notranjost Pri Ibizi so na voljo trije paketi opreme in prav je, da o vsakemu napišemo nekaj vrstic. Stella je sicer res osnovna izvedba, kar pa zagotovo ne potrjuje seznam serijske in dodatne opreme. Izbirate lahko med dvema bencinskima in tremi dizelskimi motorji, da niti ne omenjamo široko paleto barv lakov, s katerimi lahko videz vozila dopolnite s pravim razpoloženjem. Ibiza Signo naj bi med vsemi tremi nivoji opreme veljala za najbolj prefinjeno. Ponuja šest motorjev in deset barv lakov in dolg seznam dodatne opreme, ki vključuje tudi usnjeno oblazinjenje, tempomat ter dvižno-pomično strešno okno. Kot zadnjo omenimo opremo Sport, za katero velja, da kar najbolj pooseblja duh Ibize -dinamična, atletska moč je združena z videzom, ki ne pusti hladnega nobenega občudovalca lepega. Ob upoštevanju tega je bila ponudba motorjev omejena na dva najmočnejša agregata, ponudba opreme pa razširjena, tako da se lahko Ibiza Sport sedaj še bolje prilagodi vašim željam. Naša Ibiza je imale opremo Stella, kjer je treba omeniti climatronic in 15-palčna alu platišča, ki so dajala avtu še bolj dinamičen videz. Naš vtis notranjost je izredno prijeten. Armaturna plošča nudi vse podatke in stikala na dosegu roke, glavno vodilo pri snovanju načina prikazovanja vseh informacij pa sta bili čistost in asketskost. Še posebej moramo pohvaliti zvočni sistem z originalnim avtoradijem Seat skupaj z izredno zmogljivimi zvočniki. Ne glede na to, če se odpravljate po nakupih ali na daljšo vožnjo, denimo na počitnice, boste zadovoljni s sedeži. Slednji so pri vozniku nastavljivi tako pri ledvenem delu kot po višini, tako da bolečin v hrbtu tudi pri daljši vožnji zagotovo ne bo. Seat Ibizo si lahko ogledate tam, kjer so nam jo prijazno odstopili za testno vožnjo - pri Car Commercu v Litiji. Če vam še kaj nismo opisali ali razložili v našem testu, potem je omenjeno podjetje pravi naslov za vas. Obiščite jih na Ljubljanski cesti 16 ali pokličite na 01/8980 440 ali 01/8983 173. Tehnični podatki testne Seat Ibize Fresc 1.9 SDI Motor: 4-valjni, 2-ventilski, J896 con, 64 KM, 47 kW Največji navor: 125 pri 1600-2800 obratih na minuto Menjalnik: ročni 5-stopenjski Zmogljivost: največja hitrost: 162 km/h, pospešek 0-100 km/h: 17,0 sek Poraba goriva 1/100 km/h: po mestu/izven mesta/ kombinirano/testna poraba: 6,4/4,0/4,8/5,4 Cena: 2.879.852,00 SIT NTK HRASTNIK ZOPET PRESENEČA ^7 nedeljo, 14.03.2004, je bil v Preserju, v organizaciji NTK Preserje, že tretji letošnji medregijski namiznoteniški T turnir v namiznem tenisu. Na njem je sodelovalo preko 170 igralcev in igralk iz več kot 20 klubov. Gre za izredno množično in kvalitetno tekmovanje, saj se ga udeležijo vsi najboljši klubi iz cele ljubljanske, posavske, zasavske in gorenjske regije. Tekmovalci so razdeljeni v različne starostne kategorije od prvega pa do devetega razreda osnovne šole. Vsi igralci so razvrščeni v skupine po štiri ali tremi igralci in najboljša dva iz vsake skupine se uvrstita naprej v glavni žreb, kjer pa potem tekmovanje poteka na izpadanje. Kot že tudi prvih dveh turnirjev, so se tudi tega turnirja udeležili najmlajši nadebudneži iz Hrastnika in sicer: Blaž Zupančič, Denis Dečman, Matic Kolar, Dino Hankušič, Aljaž Šikovec, Tilen Drnovšek in Barbara Selan. Res je, da naši igralci spadajo še med manj izkušene, vendar pa so tudi tokrat presenetili z veliko borbenostjo in željo po igranju. Čeprav sta se iz skupine uvrstila v nadaljnje tekmovanje samo Tilen Drnovšek in Blaž Zupančič, pa so tudi ostali igralci, na veliko zadovoljstvo obeh trenerk Vesne Ojstršek - Drnovšek in Andreje Ojstrešek - Urh, pokazali velik napredek v igri in v samem pristopu na tekmo. Borili so se do zadnjih atomov moči in to je tisto, kar je osnovni namen v samem športu. Blažu Zupančič se tokrat ni uspelo še enkrat uvrstiti med štiri najboljše (kot v prejšnjem turnirju), saj je bil tokrat njegov nasprotnik iz Kranja premočan. Smo pa prepričani, da bo še dovolj priložnosti za dokazovanje in da jih bo Blaž s pridom izkoristil. Vendar pa so se mladi Hrastničani tudi tokrat vrnili domov z medaljo. Tokrat po zaslugi Tilna Drnovšek, ki je v kategoriji 1-2 razred zasedel 3,- 4. mesti in si s tem priboril tudi svojo prvo medaljo. Mladi Hrastničan je v odločilni tekmi v skupini, zaostajal za nasprotnikom že z rezultatom 2/0, vendar pa je z borbenostjo in veliko mero poguma tekmo na koncu, v pravi namiznoteniški drami, v zadnjem odločilnem nizu dobil na razliko in zmagal s 3/2. Vsi rezultati so vsem nam v klubu v veliko veselje in vzpodbuda za v naprej. Treba je vedeti, da zaradi zasedenosti športnih objektov v Hrastniku, lahko trenirajo samo 2x tedensko po uro in pol, ter da je v tem istem času na treningu prisotna tudi skupina predšolskih otrok. Ravno zaradi tega sta se obe trenerki dogovorili za nujno sodelovanje z ostalimi klubi: NTK Velenje, NTK Trbovlje, NTK Krško in NTK Zalog-Ljubljana. Vsi ti klubi Blaž Zupančič, Matic Kolar, Dino Hanlušič, Aljaž Šikovec, Tilen Drnovšek, Denis Dečman, Barbara Selan, Tamara Pavčnik, Erik Drnovšek, Natan Urh, Luka Selan, Tadej Holešek, Matej Holešek imajo na voljo prostore vsak dan. Sodelovanje bo potekalo tako, da se bodo naši malčki pač morali občasno voziti v zgoraj navedene kraje, dokler se ne bo rešilo vprašanje prostora v Hrasmiku in s tem možnost treniranja v večjem in ne le 2x tedenskem obsegu. Športni pozdrav! NTK Hrastnik REZULTATI KBV PDK ZAGORJE V WORGLU "V petek in soboto, 12. in 13. marca smo zagorski kikboksarji sodelovali na zelo dobro organiziranem turnirju v avstrijskem Worglu. Na turnirju je sodelovalo 550 tekmovalcev iz 12 držav. Zaradi finančnih razlogov je del ekipe odšel na tekmovanje že v petek, del pa šele naslednji dan ob dveh zjutraj, tako da so v telovadnico prišli šele dve uri pred začetkom. Na veliko veselje pa se to ni poznalo pri rezultatih, saj so nas predvsem naši mlajši člani zelo razveselili," nam je sporočila Urška Motoh in dodala: "V glasbenih formah so prva mesta v svojih kategorijah osvojili Luka Kopušar, Sara Vučko in Sabina Miklavčič. V kategoriji kjer je zmagala Sara je drugo mesto osvojila Tina Koder, v kategoriji kjer je zmagal Luka, pa je peto mesto osvojil Denis Osmanovič. Naj omenim da je v obeh kategorijah tekmovalo 12 tekmovalcev iz Hrvaške, Nemčije, Avstrije in Slovenije. V športnih borbah pa so naš klub zastopali Sašo Vučko, Saša Stojanovič, Klemen Juvan ter Primož in Andrej Bračič. Žal naslova izpred dveh let ni mogel braniti naš najuspešnejši tekmovalec Igor Kalšek, saj je bil zaradi službenih obveznosti odsoten." In kako so potekale borbe? Prvi seje v borišče podal Primož v kategoriji do 74 kg, ki je v prvem krogu premagal poljskega tekmovalca, v drugem pa je izgubil proti nemškemu reprezentantu Thomasu Pfaflu. Andrej je bil v kategoriji do 94 kg v prvem krogu prost, v drugem je premagal hrvaškega tekmovalca, nato pa jev polfinalu izgubil proti odličnemu borcu iz Liechensteina in tako osvojil 3. mesto. V kategoriji do 57 kg je komaj 16-letni Sašo Vučko presenetil prav vse, saj je v svojem prvem članskem nastopu osvojil 3. mesto po odličnih borbah proti tekmovalcem iz Madžarske, Poljske in Avstrije. "V kategoriji do 69 kg sta nastopila kar dva naša člana, in sicer Klemen Juvan, ki je v prvem krogu po porazu s Poljakom žal izpadel, zato pa je bil toliko boljši Saša Stojanovič, kije z zmagami proti Špancu, Avstrijcu in Belgijcu osvojil 3. mesto, višji rezultat pa mu je onemogočil izkušen avstrijski tekmovalec. Tudi Saša je star komaj 17 let in v državnem prvenstvu tekmuje še pri mladincih. Upajmo, da bosta Sašo in Saša tudi v naslednjih letih tako uspešno nastopala na tekmovanjih in se mogoče pridružila ostalim trem tekmovalcem KBV PDK Zagorje, ki nastopajo za državno reprezentanco," je še povedala Urška Motoh. Priredil Igor Gošte KARATE MLADI TRBOVELJČANI ZELO USPEŠNI NA SVOJEM PRVEM MEDNARODNEM TURNIRJU 'K Ta povabilo Karate kluba HYPO IN Sevnica, so se trboveljski karateisti 20. marca letos udeležili 5. Mednarodnega karate kata turnirja za osnovnošolce, na katerem je nastopilo 113 tekmovalcev iz 14 slovenskih in bosanskih klubov. Glede na strategijo, ki jo gojijo v klubu, da omogočijo čim večjemu številu mladih tekmovalcev nastopanja tudi na tekmovanjih izven Trbovelj, so se v vodstvu odločili, da v Sevnico pošljejo člane nadaljevalne skupine, ki jo uspešno vodita trenerja Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Trener Igor NARAGLAV je v Sevnico odpeljal Barbaro GAŠPARIČ, Snežano CIGLENJAK, Lejlo DORIČ, Sanjo NARAGLAV, Emira DAUTOVIČA, Almina SALKIČA, Velida GLAMOČIČA in Aljaža VESENJAKA. Razen Sanje, ki že ima nekaj izkušenj na tovrstnih tekmovanjih, so vsi drugi nastopili prvič izven Trbovelj. Tekmovalci in tekmovalke so se najprej pomerili v katah posamezno in nato še v ekipnih bojih. Trener Igor NARAGLAV je bil zelo zadovoljen s pristopom mladih tekmovalcev. Po tekmi je izjavil, da že dolgo ni vodil tako prizadevne skupine. Kljub tremi so se vsi zbrali za svoje prve nastope in nalogo opravili z odliko. Rezultat ni izostal, saj so tekmovalci v številčnih kategorijah, kjer jih je nastopilo preko 20 v vsaki kategoriji, krojili sam vrh. V kategoriji deklic 9 do 10 let sta na zmagovalnem odru stali Lejla DORIČ s srebrno medaljo in Barbara GAŠPARIČ z bronasto. Njun uspeh sta v isti starostni kategoriji pri dečkih ponovila Aljaž VESENJAK s srebrno in Velid GLAMOČIČ z bronasto medaljo. Zelo blizu medalje je bil tudi Almir SALKIČ z osvojenim petim mestom. Če upoštevamo dejstvo, da so vsi trboveljski tekmovalci nosilci rumenega pasu nastopili skupaj z nosilci zelenih in plavih pasov, paje njihov uspeh še toliko večji. Odlični nastopi posameznikov so bili velika vzpodbuda tudi obema ekipama. Ekipa deklic v sestavi Sanja, Barbara in Snežana so za las zgrešile zlato medaljo. Kljub temu so z osvojeno srebrno medaljo dokazale, da njihovi starejši klubski prijatelji z njimi dobivajo dostojne naslednike. Fantje so v sestavi Almin, Velid in Aljaž obstali tik pod zmagovalnim odrom z osvojenim četrtim mestom. Možnosti za dokazovanje bo dovolj, zato ne dvomimo, da se bodo tudi oni postavili ob bok uspešnim starejšim klubskim sotekmovalcem. Franjo GLAVICA MALI NOGOMET MALONOGOMETNA ZIMSKA LIGA HRASTNIK T J organizaciji Športne zveze in njenega sekretarja Petra V Kauzerja, se je v Dolanki na dolu pri Hrastniku končalo 4.izdanje Zimske lige malega nogometa Hrastnik 2004. Letos je sodelovalo kar 26 ekip, zato so se organizatorji odločili za formiranje dveh lig. Ekipe so igrale po eno- 'krožnem sistemu, torej vsaka po 12 tekem. V obeh ligah so bile prve tri ekipe nagrajene s pokali. PRVO MESTO IN DERBI JUVENTUSU Zadnji krog l.lige; JUVENTUS- RUDNIK 2:1, MEXICO SEDRAŽ-YOUNG BOYS 6:2, ŠPICA PIZZA-TROJANE 4:3, TOP SPORT - P.LENIČI 6:2, TRGOTRANS P. KUKUCA-LESKOVICA 5:2, MDNS CELJE-PLAY OFF 5:2. Končna lestvica: l.Juve-tntus 34, 2.Rudnik 27, 3.Top Sport 24,4.Trgotrans Pizzerija Kukuca 23, Mexico/Sedraž/ T.Kisco 20, 6.Pekama Leniči 19, 7.MDNS Celje 16, B.You-ng Boys 15, 9.ŠD Trojane 14, 10. Zlatorogi 12, 11.Play off 11, 12.ŠDD Špica pizza 10, 13.Leskovica 0. Naj strelci: 1.Matjaž Toplak (Juventus)-27 golov, 2. Anton Škofca (PŠ-Leniči- 20 golov, 3.Mario Ljoljič (Top Sport)- 16 golov... Naj igralec lige je bil Franci Kranjc iz Rudnika, najboljši vratar pa Primož Jakopič iz Play offa. Za zmagovalno ekipo Juventus so pod vostvom predsednika Gorazda Bevca, podpredsednika Slavka Gornika, direktorja Francija Škoti Vidoviča, vodje ekipe Jožeta Hočevarja in tajnice kluba Nine Blažko igrali naslednji igralci: Mladen Centrih, Selvir Kazič, Matej Kirbiš, Rok Osojnik, Blaž in Zoran Presečki, Marko Jager, Igor Mihajlik, Jani Kobal, Matjaž Toplak, Stanko Jovanovič, Mitja Breznikar, Sašo Novak in Denis Škoberne. Po besedah Jožeta Hočevarja je to že sedemdeseti osvojeni pokal ekipe Juventus v skoraj 12-letni zgodovini kluba. Po osvojenem 1.mestu v pokalu občinskih prvakov Slovenije v sezoni 2001-2002, je to njihov drugi največji uspeh. PRVO MESTO ŠKOTOM Zadnji krog 2. lige; TET- SINET 4:3, OPAL-BDKA 6:2, ŽOLNE- TORPEDO 4:1, XXL-IZLAKE 5:0 (b.b.), MONTEZUMA BAR-FORSTEK 8:2, PODKUM-TRG.ČOP 2:1. Končna lestvica: 1.Škoti ŠPORT ------h Tingl tangi 33,2.Trgovina Čop 30, 3.Montezuma bar 28, 4.XXL 23, S.Žplne 22, ö.Torpedo Moskva 16, 7.TET 16, B.Sinet 16, 9.ŠD Izlake 12 (-1), 10.ŠD Podkum 11, 11.opal 10, 12.BDKA 4, 13.Forstek 4. Lestvica strelcev: l .Rok Lamovšek (Montezuma bar)- 19 golov, 2.Marko Ravnjak (Škoti), Toni Groznik (Žolne)-17 golov... Škoti so le z enim porazom dosegli tisto, kar smo glede na njihove kvalitete pričakovali. Omeniti velja tudi drugouvrščeno ekipo Trgovine Čop, ki si je s tem (poleg Škotov) priigrala l.ligo. Ne moremo reči, daje to največji uspeh Škotov, zagotovo pa med največjimi. Sami ocenjujejo, da takoj za 1 .mestom v 1 .zasavski malonogometni ligi lani in 1 .mestom v zasavskem pokalu in na turnirju na Mlinšah leta 1992. In kdo so igrali za Škote (na sliki)? Pod vodstvom Dejana Drnovška, Edija Navratila in Nika Pavliča, so za Škote igrali: Franc Hace, Uroš Medija, Vinko Kovač, Marjan Vozelj, Aleš Lenič, Marko Ravnjak, Srečko in Gregor Borštnar in Jože Kranjc. I.G. SMUČARSKI SKOKI ZMAGA MANJE, ERNESTA IN MIRANA Kisovški skakalci in skakalke so se udeležili še zadnjih tekem v tej sezoni. Znova so dosegli nekaj lepih rezultatov. Pa jih preletimo. V Ihanu je med cicibani do 9 let na meddruštveni tekmi Žiga Hrovat osvojil šesto mesto, Žan Žujič je bil 25., Žan Bantan 30. Svoj skakalni krst je imel Andraž Ostrožnik, ki se je s skakalnico po besedah trenerja Boruta Markoška, ki nam celo leto pridno pošilja rezultate, pogumno spopadel. Med dekleti do 10 let je zmagala Manja Pograjc, Anja Javoršek je bila tretja, Julija Sršen pa peta. Na večji, 20 metrski skakalnici, je med dečki do 10 let Manja osvojila peto mesto, Žiga pa 11., med dečki do 11 let pa je z najdaljšim skokom zmagal Ernest Prišlič. To je bila njegova prva zmaga. V nedeljo je v Planici potekalo še tekmovanje za pokal Cockte. Na 40-metrski skakalnici je bil med dečki do 13 let Janez Močnik Guna tretji, Andraž Pograjc peti, Aljaž Smolič 11. in Urban Kropivšek 16. Janez je v pravo formo po daljši krizi prišel prav na zadnji tekmi. Pri deklicah do 14 let je bila Katja četrta, Manja pa 8. V Bohinju pa je potekala meddruštvena tekma na 70 metrski napravi. Zmagal je Miran Zupančič, sedmi pa je bil Luka Grobijan (I.G.) ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO ČLANI VSE BOLJŠI Za Šmarškimi rokometaši je že več kot polovica drugega dela sezone. Število mladih v društvu iz meseca v mesec narašča. Trenutno je rokometašev od prvega do osmega razreda 80. V delo so se vključila tudi dekleta (14), zato v društvu razmišljajo, da bi zanje organizirali samostojno vadbo. Mogoče bodo v novi sezoni prijavili eno izmed selekcij deklet. Upajo, da se bo s tem v Šmartnem razvil tudi ženski rokomet. Sicer pa mladi rokometaši po rezultatih ne zaostajajo za rezultati, ki sojih dosegali v prejšnjih letih. Mogoče za odtenek. Napredek pa je viden pri članih, kljub slabemu startu v drugem delu, ki pa so ga že popravili s tremi zadnjimi zmagami. Člani, 2.liga, 16.krog; Ajdovščina-Šmartno 28: 29 Strelci: Gregorič 9, Simončič 8, Jernej Peterlin 4... Članska ekipa je v Ajdovščini dosegla še tretjo zaporedno zmago. Ob vse bolj strelsko razpoloženima Gregoriču in Simončiču, je svoje prispeval še vratar Cenkar. V 17.krogu pa so premagali Radeče 35: 17. Pri domačih so vsi prisotni rokometaši dobili priložnost za igro in prav nihče ni razočaral. Po poškodbi vratarja Cenkaijaje priložnost dobro izkoristil tudi drugi vratar Muratovič, ki je ubranil kar 21 strelov. Strelsko pa je bil najbolj razpoložen Jernej Peterlin, ki je dal 10 golov. Še rezultati mlajših selekcij. MI.dečki B, 9.krog; Šmartno - Atom 27: 18 Strelci: Gregorič 11, Liber 7... Ml.dečki A, 9.krog; Šmartno - Atom 34:7 Strelci: Žurga 10, Kračan 7... St.dečki B, 10.krog; Termo- Šmartno 28: 14 Strelci: Baš, Kračan, Ulčar 3... Kadeti, 10 krog; Šmartno- Dol 31: 28 Strelci: Demečini 15, Bertalanič 5... 11.krog; Celje Pivovarna Laško- Šmartno 43: 28. Strelci: Derenčini 13, Kahne 4... Igor Gošte IZ TABORA RK ZAGORJE ČLANICE BLIZU TRETJEGA MESTA V končnici l.B lige za članice so Zagorjanke v 9.krogu v Ljubljani z vodečo ekipo lige Polje nesrečno izgubile 27: 26. Brez poškodovane Ine Poglajen, so bile strelsko še najbolj razpoložene Tina Zajec, Špela Peterlin in Mateja Jelševar, ki so dosegle 9, 7 oziroma 6 zadetkov. V 10.krogu pa so dekleta dosegle pomembno zmago za uvrstitev na končno tretje mesto. Ekipo Inne Dolgun so v Zagorju premagale 25: 23. V 40. minuti so Zagorjanke vodile že za sedem zadetkov. Po tem vodstvu pa so sledile čme minute domačih in gostje so se uspele približati le na zadetek razlike. V zadnjih minutah pa so domače znova strnile vrste in zmaga je ostala doma. Za dobro predstavo velja pohvaliti Sonjo Bola (6), Jelševarjevo (6), Skočirjevo (3) in tudi Zajčevo (7). Povejmo še, da so si starejše deklice, varovanke Marjana Lipovška, z zmago proti ekipi Novega mesta 24:14 zagotovile drugo mesto v skupini in se tako uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva. Mimičeva je dala kar 14 zadetkov, Božičeva 5, Češek 3 in Jeglič ter Milojevič po 1. j© ŠPORT___________________ Kadetinje pa so v Velenju v 16.krogu izgubile z 28: 16. Pohvale si zasluži Ivana Mimic s sedmimi zadetki in mlada Saša Fon, ki je solidno igro kronala s tremi zadetki. (I.G.) KOŠARKA TRIJE ZAPOREDNI PORAZI "BANKIRJEV” V zaostali tekmi 23.kroga LA lige so v Kranju pri Triglavu zagorski košarkarji doživeli deveti poraz. Triglav jih je premagal z rezultatom 81:74. Pri Zagorjanih sta bila še najbolj razpoložena Damjan Novakovič in Boštjan Leban, ki sta dosegla 28 oziroma 20 točk. Tudi v naslednjem krogu so Zagorjani doživeli poraz. V Šentjurju jih je domača ekipa, ki jih trenira Matjaž Tovornik, ugnala 99:73. V 25.krogu so Zagorjani doživeli še tretji zaporedni poraz. V domači dvorani jih je za dve točki premagala Pivka Perutninstvo. Domači pa bi prav lahko zmagali, saj so še tri minute pred koncem tekme vodili za 11 točk. V zadnjih minutah pa seje pri gostih razigral veteran Veljko Petranovič in zmaga 87: 85 je šla v Postojno. Poglejmo še najboljše strelce pri domačih: Leban in Novak sta dala 21 točk, Breže in Meško pa po 13 oziroma 12. Zagorjani so še vedno četrti, kar jim zagotavlja igranje v končnici za naslov slovenskega prvaka. (I.G.) LITIJA BO OSTALA V LIGI V LB ligi pa so zasavski predstavniki odigrali 21.krog. Prav vsi so doživeli poraz. Rudar Trbovlje je izgubil s Fragmatom 78: 66. Najbolj razpoložen pri Rudarju je bil Andrej Čop, kije dosegel 23 točk in ki je očitno saniral poškodbo. Po besedah Tomaža Štojsa, ki nam posreduje poročilo tekem Rudarja, so Trboveljčani igrali dobro, vzrok za poraz pa gre iskati v dejstvu, da so še vedno poškodovani nekateri njihovi ključni igralci. Litija je v tekmi brez prave obrambe doma le za dve točki 101: 99 izgubila z Radensko, tudi po zaslugi slabega sodniškega para, ki sta v zadnjih petih minutah domačim zapiskala kar osem prekrškov, gostom pa le enega. Pri Litiji sta bila strelsko najbolj razpoloženi brata Goran in Dragan Pušič, ki sta dosegla 26 oziroma 20 točk. Še rezultat GD Hrastnika. V Ljubljani so pri mladi ekipi Union Olimpije doživeli presenetljiv poraz 84: 71. V lokalnem derbiju sta v naslednjem 22.krogu v Hrastniku igrali domača ekipa GD Hrastnik in Litija. Zmagali so varovanci Draga Gomilarja, torej GD Hrastnik, 87: 81. Gostje iz Litije so vodili že tudi za 16 točk. Predvsem Dragan Pušič je bil nerešljiva uganka za Hrastničane. Tri minute pred koncem pa so domači le povedli in v razburljivi končnici tudi zmagali. Pri Litiji je največ točk dosegel Japič 25 ter brata Pušič 19 oziroma 18, pri domačih pa Tomažin 23 ter Tušek in Godicelj po 14. Litija je odigrala že tudi tekmo naslednjega kroga in si z zmago praktično že zagotovila obstanek v ligi. Zadnjeuvrščeno ekipo Radovljico so premagali 94: 70. Še rezultat trboveljskega Rudarja. Doma so z Baneksom doživeli še 13-ti poraz. Baneks je bil boljši 101: 88. Pri Rudarju so se kljub porazu izkazali Džombič, Knaus in Andrej Čop, ki so dosegli 28 in po 23 košev. (I.G.) KARETE___________________ TRBOVELJČANI ŠE KAR KROJIJIO SLOVENSKI KARATEJSKI VRH V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 28. marca v Novi Gorici potekalo prvo letošnje pokalno tekmovanje za kadete in kadetinje ter člane in članice. Za karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Žiga ŠANTEJ, Amir TAHIRO- VIČ ter Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ v dvojni vlogi, kot tekmovalca in trenerja. Zaradi bolezni je tokrat ostal doma članski viceprvak za letošnje leto Tomy CESTNIK. V katah v posamezni konkurenci je nastopil samo Žiga ter izgubil že v 1. kolu. V ekipnem sestavu je nastopil skupaj s klubskima prijateljema Jernejem in Miho, ki sta na tem tekmovanju nastopila samo v ekipnem delu. Trboveljčani so bili tokrat nepremagljivi in osvojili zlato medaljo. KEGLJANJE PIRAMIDI DRUGO MESTO Končalo seje prvenstvo v še preostalih kegljaških ligah. V LB ligi je kljub porazu v zadnjem krogu Sinet Hrastnik osvojil naslov prvaka lige in si s tem prikegljal napredovanje v l.Aligo. Iz lige pa se je poslovila 2.elipa Rudarja. V 2.1igi-vzhod je 2.ekipa Litije z zmago v zadnjem krogu osvojila drugo mesto, Rudnik Hrastnik pa peto. V 3.ligi vzhod je v zadnjem krogu zmagala tudi Piramida Zagorje in na koncu osvojila drugo mesto. Za prvim mestom so zaostali pet točk, toliko pa imajo prednosti pred tretjeuvrščeno ekipo. Za Zagorjane je to lep uspeh, saj domače tekme igrajo v Trbovljah. (I.G.) Tudi nastop v športnih borbah je bil za Trboveljčane okrnjen, saj sta nastopila samo Amir in Žiga, oba v kadetski konkurenci. Njuni nastopi so bili ponovno dobri in rezultat ni izostal. Oba sta stala na zmagovalnem odru, Amir z bronasto medaljo okrog vratu, Žiga pa še stopnico višje z osvojeno srebrno medaljo. Žiga je nastopil tudi v članski konkurenci, kjer se je že v drugem kolu pomeril s članskim državnim prvakom ter nosilcem srebrne medalje z mladinskega evropskega prvenstva, Urošem ŠKARABOTOM iz Nove Gorice. Tekmeca sta se že pomerila v finalu državnega prvenstva, kjer je bil boljši Novogoričan. Tudi tokrat mu je uspelo premagati šele osemnajstletnega Žigo, ki pa sigurno že pripravlja posebno taktiko za njega na prihodnjih srečanjih. Spomladanski del tekmovalne sezone je na vrhuncu. Tekmovanja se kar vrstijo ena za drugo, tako da bodo imeli trboveljski tekmovalci še veliko priložnosti. Že naslednji vikend bo v Žalcu potekalo 1. Pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Franjo GLAVICA ŠPORT EKSPRES Nogomet - 2.SNL ZAGORJANI OROPANI S prvenstvom so končno pričeli tudi drugoligaši, pri katerih imajo Zagorjani velike apetite, saj se želijo uvrstiti v prvo ligo. Varovancem trenerja Mladenoviča je v prvem pomladnem krogu šlo vse po maslu in so z zadetkoma Vodeba in Sivka premagali Brda z 2:0, zataknilo pa se je preteklo nedeljo, ko so gostovali v Slovenskih Konjicah pri Dravinji. To je bil tudi derbi kroga, saj je bila Dravinja uvrščena tik za Zagorjem na tretjem mestu lestvice. Zagorjanom ni šlo vse po načrtih, saj zaradi poškodb nista nastopila Turšič in Džjokič, svoje so dodale še neizkoriščene priložnosti in domači so že ob polčasu vodili z 2:0. V drugem delu so Zagorjani zaigrali odločno, a kaj, ko jim je vse načrte pokvaril sodnik, pa tudi boginja Fortuna jim ni bila naklonjena. Najprej so jim razveljavili povsem regularno dosežen zadetek Maleševiča, nato jim sodnik Bukovec ni dosodil dve čisti enajstmetrovki, poleg nekaj nevarnih strelov pa so zadeli še vratnico in prečko. »Dravinji čestitam za zmago, vendar moram povedati, da je bilo sojenje nekakovostno,« je po tekmi dejal Mladenovič, ki bo zagotovo naredil nekaj rošad za domačo tekmo proti Taboru iz Sežane, ki bo v nedeljo na zagorskem mestnem štadionu. Zagorjani so s porazom proti Dravinji padli na tretje mesto na lestvici. Vodi velenjski Rudar s 46-imi točkami, sledita Dravinja in Zagorje s po 39, Bela Krajina 38,... Mali nogomet SVEA PRVA, ZAGORJANI ŠESTI S tekmami 18.kroga seje minuli konec tedna končal redni del prvenstva v 1.Slovenski ligi malega nogometa. Svea Lesna Litija je zasluženo osvojila prvo mesto na lestvici, saj varovanci trenerja Feleta niso okusili grenkobe poraza. Nekoliko slabše je šlo zagorskemu Gip Betonu MTO, ki je nazadnje osvojil šesto mesto. V četrtfinalu oziroma končnici bo nasprotnik Litijanov ljubljanski Metropol, Zagorjani pa se bodo »udarili« z ekipo Vitomarci Petlja. Košarka ALI ZAGORJANI HOČEJO ALI NE? Košarkarjem Zagorja, ki nastopajo v 1 .A SKL, je vseskozi zelo dobro kazalo pri morebitnem napredovanju za boj za naslov prvaka Slovenije. Po rednem delu prvenstva se namreč štirim prvouvrščenim ekipa pridružijo še štirje »jugoligaši« (Olimpija, Krka, P.Laško, Slovan). Vendar so si veliko kredita zapravili z zadnjimi porazi in slabimi igrami in bodo o svoji usodi odločali v soboto v zagorski športni dvorani. Če bodo izgubili proti Elektri in ŠPORT je Triglav zmagal v včeraj odigrani zaostali tekmi in potem še na zadnji tekmi proti Kopru, potem se Zagorjani lahko poslovijo od četrtega mesta, kajti Triglav bi jih na lestvici prehitel in bi se zaradi boljšega medsebojnega »score-a« uvrstil v četrtfinale. Neimenovani in neuradni viri celo trdijo, da si Zagorjani ne želijo uvrstitve v četrtfinale slovenskega prvenstva, kar bi bilo najmanj nerazumljivo, saj se navsezadnje gremo šport zaradi tega, ker lahko nekaj osvojimo. A kjer je dim, je tudi ogenj in prav zanimiv bo razplet zadnjega kroga. Rokomet TRBOVELJČANOM NE GRE PO NAČRTIH Rokometaši trboveljskega Rudarja, ki nastopajo v Ligi SiOL, so pred kratkim zamenjali trenerja in tako je na vroč stolček sedel Ivo Jekoš. Takoj zatem so Trboveljčani presenetili z zelo dobro predstavo in zmagali v Novem mestu proti Adrii, a so ves uspeh izničili z nepričakovanim porazom v soboto doma proti Veliki Nedelji, ki se krčevito bori za obstanek. Končni rezultat je bil 26:25 za goste. Pri domačih je bil strelsko najbolj razpoložen Gajič s petimi zadetki, treba pa je omeniti izredno slaba vratarja Petkoviča in Prošta, ki sta skupaj zbrala le štiri obrambe. Trboveljčani tako zasedajo 7.mesto na lestvici s 14-imi točkami. Peter Motnikar KOŠARKA PIONIRJI I.SKL CENTER (I.krog) Rudar : Geoplin Slova”A” v nedeljo 04.04.04 ob 11.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje GD Hrastnik : Parklji Bežigrad v nedeljo 04.04.04 ob 10.00 uri v dvorani na Logu. ZASAVSKA LIGA 2004 -MLAJŠI PIONIRJI in.TuRNiR v Zagorju GD HRASTNIK : LITIJA 45 : 56 Strelci za GD Hrastnik: Rome 6, Jorgič 6, Avdič 9, Mujkanovič 16, Bašič 8 Strelci za Litijo: Špan Jure 2, Šteh 13, Peterca 2, Marjanovič 2, Špan Jan 16, Okorn 2, Poglajen 7, Kunc 12 RUDAR : GD HRASTNIK 22 : 42 Strelci za Rudar: Jakovljevič 2, Bobinac 9, Jurjevič 2, Bašič 9 Strelci za GD Hrastnik: Rome 10, Jurgič 10, Avdič 8, Mujkanovič 12, Bašič 2 ZAGORJE : LITIJA 33 : 40 Strelci za Zagorje: Tomažič 2, Vozelj 2, Dombič 6, Kušič 3, Đurđevič 6, Ristič 6, Poredoš 3, Semič 5 Strelci za Litijo: Strle 2, Šteh 5, Peterca 2, Marjanovič 2, Špan Jan 14, Vaš 2, Poglajen 3, Kunc 10. Trenutna lestvica: 1.Litija 10 točk 2.Zagorje 6 3.GD Hrastnik 4 4.Rudar 2 PIONIRKE I.SKL VZHOD II. (I.krog) DOMŽALE”A” : ŽKD STUDIO JIN-JANG 33 : 93 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Klavžar 30, Slapšak 21, Kerin 12, Barič 12, Fele 8, Marjanovič 2, Osterman 2, Kovač 2, Svetič 2, Šoba 2 Naslednji krog: ŽKD S.Jin-Jang : Novo mesto v soboto 24.04.04 ob 11.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje. MLAJŠE PIONIRKE I.SKL -CENTER - letnik 91 (9.krog) PANTER ILIRIJA : ŽKD STUDIO JIN-JANG 45 :48 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 15, Fele 15, Amon 6, Marjanovič 4, Svetič 4, Oplotnik 2, Šoba 2 (10. krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : DOMŽALE”B” 53 : 28 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 21, Fele 13, Svetič 12, Mujkanovič 4, Marjanovič 2, Šoba 1 Ekipa ŽKD S.Jin-Jang je osvojila 2.mesto v skupini in igra v soboto 03.04.04 v Šentjurju kvalifikacijski turnir za vstop na finalni turnir državnega prvenstva. Aljoša Pišek I© KRONIČNO Kronično na področju Policijskega oddelka Hrastnik OMAGAL POD HLAPI 15.marca ob 17.05 uri so policisti odšli pred trgovino Emona, kjer naj bi ležal neznani moški. Ugotovili so, da gre za vinjenega Hrastničana, ki je zaradi vpliva alkohola omagal in zaspal pred trgovino. Na kraj je bilo poklicano reševalno vozilo, katero ga je odpeljalo na pregled v ZD. Policisti bodo zoper njega podali predlog. RAZBIJAL IN GROZIL REŠEVALNI EKIPI Veliko več dela so imeli policisti skupaj z reševalno ekipo dan pozneje. Ob 17.20 uri je namreč neznan moški na Cesti 1 .maja pred lokalom Metuljček kršil javni red in mir. Ob prihodu policistov se je do njih nedostojno vedel, zato sta mu ukazala, naj s kršitvijo preneha, kar je upošteval. Na kraj je bilo poklicano reševalno vozilo, med prevozom do ZD pa je 39-letni Laščan pričel razbijati po reševalnem vozilu, prav tako pa grozil s pretepom reševalni ekipi. Pred ZD Hrastnik se kljub ukazom policista ni pomiril, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve na PP Trbovlje. Policisti bodo zoper njega podali predlog, v primeru odškodninskega zahtevka ZD Hrastnik pa bo dolžan poravnati nastalo škodo na vozilu. Peter Motnikar mali oglasi Mali oglasi so za lizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta ŽO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. ntPRtmičnins Ulica 1 junija/, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/56 32242 GSM: 031/359725 in 031/359726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. Stanovanja, parcele V ZAGORJU kupim novejše enosobno stanovanje, v izmeri 30-40 m2, tel: 031/518-345 ODDAM v najem poslovni prostor v izmeri 70 m2, tel.: 041/596-325 IŠČEM prostor v najem, za mehanično delavnico, lokacija Zasavje, tel.: 56-28-440 ali 040/776-308 Razno Poceni prodam žensko IŠČEMO gozdnega delavca. Delo je na območju Litije in Zasavja. Če imate veselje do dela v gozdu in končano poklicno šolo, pošljite prošnjo na naslov: Gozd Ljubljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p.229, 1000 Ljubljana PRODAM HI-FI komponente Technichs EH 750 (CD plajer, dvojni kastenik, ojačevalec, reciver + zvočniki) z okvaro. Tel.041/633-862 (od 15.00 do 20.00 ure. E-mail matej_b@email.si ( NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI \ kolo, tel.: 031/883-323 | I PRODAM zajca za pleme, domačo slivovko in domače ocvirke, tel.: 56-76-310 PRODAM jagenjške l ^ naravne reje, tel.: 040/714-626 '''• MALI OGLAS Vsebina oglasa: KUPIM rabljen, dobro ohranjen hladilnik, tel.: 031/ 621-625 UGODNO prodam R5 campus, na 10 obrokov pa nov sesalec Vorwerk, tel.: 031/447-280 REIKI TEČAJI vseh stopenj, reiki terapije, pranoterapija, DNA, svetovanje, tarot, tel.: 031/355 360 Zaposlitev IŠČEM ZAPOSLITEV v Zasavju (varstvo otroka, pomoč v gospodinjstvu, pomoč v administraciji, čiščenje lokalov ali poslovnih prostorov, delo v trgovini, lahko tudi v fotokopimici ali videoteki, tel.: 041/858-800 1;. Mgiši ' • .*> ¥y •'vi* . — V V' J/: <: % Obveščamo vas, daje v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik na ogled razstava čipkarskih del hrastniških ustvarjalk. Razstava si lahko do 03.04.2004 ogledate v času odprtosti knjižnice. Vljudno vabljeni! MALO MEŠANO -------------1- Mladinski center Trbovlje objavlja natečaj za Pismo medijem “NE NISEM BEJBA! SEM DEKLE, KI MISLI S SVOJO GLAVO.” Če te vprašanja, kot so: Je glavna sestavina formule za uspeh DOBER 1ZGLED? Je res najbolj pomembno, KAKO OSVOJITI FANTA ali KAKO IZGLEDATI SEKSI? So revije, namenjene mladim ženskam vir koristnih nasvetov, ali le DOBRA TRŽNA PRILOŽNOST množice oglaševalcev? - Se tudi tebi zdi, daje DEKLE, KI JE “IN”, le medijski konstrukt? spodbudijo k razmišljanju, povej kaj misli o tem dekle, ki razmišlja s svojo glavo in napiši pismo. POGOJI SODELOVANJA NA NATEČAJU Starost od 15 do 30 let. Obseg pisma od 400 do 600 besed. Slog pisave: Times New Roman Velikost pisave: 12 NAGRADA Komisija bo nekaj pisem izbrala za predstavitev na posebnem tematskem večeru, ki bo maja, v MCT-ju. Objavljena bodo tudi v MCT-jevem fanzinu Budilka. Avtorica najboljšega pisma bo prejela priznanje in denarno nagrado v višini 10.000 SIT. POSTOPEK ODDAJE PRISPEVKOV 1. Pisma, podpisana z vašo (poljubno) šifro, vložite v kuverto in jo zaprite. 2. V drugo kuverto vložite list z vašimi podatki (ime in priimek, letnica rojstva, naslov, telefonska številka). Kuverto zaprite in nanjo napišite šifro, s katero ste podpisale pisma. 3. Obe kuverti vložite v večjo kuverto in pošljite na naslov: Mladinski center Trbovlje, Rudarska cesta 6, 1420 Trbovlje, s pripisom “pismo medijem”. Pisma oddajte na pošto do vključno petka, 16. aprila 2004. O izboru boste obveščene do petka, 30. aprila 2004. N KINO PROGRAM KINO IZLAKE 4.4. ob 20.15 uri - EXTREME OPS ameriški, akcijski 1.4. ob 20.15 uri - PALAČA STRAHOV ameriški, komediji 18.4. ob 20.15 uri - DOBRODOŠLI V DŽUNGLI ameriški, komedija KINO ZAGORJE KINO HRASTNIK 1.4. ob 18.uri - EXTREME OPS ameriški, akcijski; ob 20.uri - SKRIVNOSTNA REKA ameriški, drama 2.4. ob 19.uri - GORI VATRA bosanski, drama 3.4. ob 18.uri - EXTREME OPS; ob 20.uri - GORI VATRA 4.4. ob 18.uri - EXTREME OPS; ob 20.uri - GORI VATRA 6. in 7.4. 19. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV ZAGORJE OB SAVI 2004 8.4. ob 18.uri - PALAČA STRAHOV ameriški, komedija; ob 20.uri - GOSPODAR IN BOJEVNIK ameriški, zgodovinski 9.4. ob 18.uri - PALAČA STRAHOV; ob 20.uri - GOSPODAR IN BOJEVNIK 10.4. ob 18.uri - PALAČA STRAHOV; ob 20.uri -ČLOVEŠKI MADEŽ ameriški, drama 11.4. ob 18.uri - PALAČA STRAHOV; ob 20.uri - ČLOVEŠKI MADEŽ 12.4. ob 19.uri - ČLOVEŠKI MADEŽ 13. 4. 2004 ob 19.30 uri - GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA IZVENTEATER 55 : Radoslav PavlovičLAŽEŠ, KRADEŠ, ŠKAMPE JEŠRežiser: Miroslav Mandič -Umetniški vodja: Branko Djurić 1.4. - 4.4. TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO grozljivka, ob 18.00 in 20.00 uri 2.4. - 4.4. TORQUE-DIVJI V SEDLU akcija, ob 18.00 in 20.00 uri 7.4. - 11.4. DOBRODOŠLI V DŽUNGLI akc.komedija, ob 20.00 in 18.00 9.4. - 11.4. PRAVZAPRAV LJUBEZEN ljub.komedija, ob J 20.15 in 20.00 KINO DOL PRI HRASTNIKU 9.4. DOBRODOŠLI V DŽUNGLI akc.komedija, ob 18.00 J TRBOVLJE NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA SPODAJ RJASTO RUMEN. PO HRBTU MODRIKASTO SIV PTIČ PEVEC SOVJETSKA ORODNA FELOVADKA LATI NI NA PRODUKT ŽLEZ Z NOTRANJIM IZLOČANJEM SLAVKO KOTNIK NEKDANJA SLOVENSKA PEVKA (LIDIJA) PRIPRAVIL: RAZVED- RILO OPTIČNI POJAV OB NEVIHTI ŽIVLJENJSKO DELO SLOVENSKI GRAFIČNI OBUKO- VALEC NOVAK IUA RENBUR EATOR DRAMSKIH OBLAČIL PRIPADNIK STAREGA BALKAN- EGA 10DA OSEBNI ÜMEK KANADSKA PEVKA CELINE AVSTRALSKI PTIČ FAZANJE VELIKOSTI PRED- KRŠĆAN- MENIŠKA SEKTA ZAVETIŠČE. PRIBE- ŽALIŠČE INDIRA GANDHI SAŠA VEGRI STIKALO S TIPKO VEČJI OBDELAN KOS ZEMLJE PRIPADNIK PRITLIKAVIH FILIPINSKIH AETOV VOJAŠKI OBRAMBNI IASIP ŠESTI DEL MIHA ANDREAS NASILNO UVAJANJE NEMŠKE KULTURE IN JEZIKA UPTON SINCLAIR MESTO V FRANCIJI KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) ZORA, 3VITANJE NELETI NOVOZE-LAN. PTIČ 100 FRANCO- KRONIST IZ 9. STOL. PRISTANIŠKA NAPRAVA ZA POPRA-.0 LADIJ TVORNI iLAGOLSK NAČIN. iPROTJE 'ASIVA NAS. P/ KRHKA. PROZORNA ALI PROSOJNA SNOV IZ RAZŽARJENE TEKOČE TALINE PREDPI- SANA PREHRANA PTICA SEUVKAZ DOLGIM KLJUNOM INDIJSKI ŠAH IST (VISVANA-THAN) TINE OREL SPONE ZA VKLEPANJE REKA V SEVERNI FRANCIJI SL. AKTER (EVGEN) TENI-SAČICA HUBER NEMŠKI PISATEU IN IVI NAR SCH NOVI KIS KEMIJSKI SIMBOL ZA UT1J FINSKA OPERISTKA ACKTE ŽIVLJENJ- SKO POMEMBNA TEKOČINA ŽILAH PALEOLIT- SKO KAMENO ORODJE KRIPTON NEM. MATEMATIK. ŠAHIST IN FILOZOF (EMANUEL) ZVIJAČA, PREVARA PONUDBA V TRGOVINSKEM POSLOVANJU KEMIJSKI ZNAK ZA ŽELEZO DANILO VOJSKA AINO: operistka Ackte OISE: reka v severni Franciji SMRDOKAVRA: ptica selivka ESENI: predkrščanska meniška sekta Vicoteka KJE JE TU LOGIKA V gostilno vstopi pijanček Nace in naroči pet viskijev. Spije enega za drugim, nato naroči štiri viskije. Tudi te spije enega za drugim, nato naroči tri viskije, pa dva in nazadnje enega. “Ali ni čudno?” pravi natakarju, “manj kot spijem, bolj sem pijan!” NEMOGOČE Dve zaljubljeni kapljici mleka se ljubkujeta in ena vpraša: “Ljubi, ali bi se poročil z menoj in imel otroke?” “Žal mi je, draga, toda jaz sem pasteriziran!” POTOP Potapljač je raziskoval morsko dno, ko so ga po zvezi poklicali, naj hitro pride na krov, ladje. Ko se je povzpel na krov je vprašal kapitana: “Kaj se je zgodilo?” “Ladja se potaplja!” POCENI PONUDBA Na dobrodelnem koncertu so licitirali, kdo da več za poljub slavne pevke, ki je ravno nastopila na odru. "Dvajset tisoč! Trideset! Petdeset tisoč!” so vpili glasovi iz množice. “Jaz dam za tisočaka tri poljube!” se oglasi Marica. PABERKOVANJE »Cvetje je zelo zgovorno,« pravi nek cvetličar. »Če mladenič prinese izbranki šopek rož, ji ima zanesljivo kaj povedati. Če pa moški prinese cvetje soprogi, ji skoraj zagotovo nečesa noče povedati.« 6. septembra 1823 je na tradicionalni konjski dirki v Parizu zmagal konj, ki je bil v lasti vojvode de Guicheja. Ker pa je njegov čistokrvni žrebec prišel iz Anglije, dirka pa je bila name- njena samo francoskim konjem, je vojvoda naslov galantno prepustil drugouvrščenemu, angleškemu plemiču, ki je tekmoval s konjem francoskega rodu. Pravila so pač pravila. Rita Levi Montalcini, slavna italijanska dobitnica Nobelove nagrade, je dejala: »Vedno znova prebiram knjigo Če je to človek Prima Levija. Znam jo že skoraj na pamet. Pravi čudež je, da je lahko mlad človek, še vedno pod vtisom grozot koncentracijskega taborišča, zmogel napisati strani, prežete s tolikšno lepoto.« Razvedrilo I Razvedrilo Razvedrilo Kriianke ^ - 7 Humor iJV\ v ukrade: iMM CVETLIČARNA CIKLAMA Marjan Planinšek s.p., - Valvazorjev trg 17, 1270 Litija Tel.: 01/8984 620, GSM: 041/631 509 CVETJE, LONČNICE, CVETLIČNI ARANŽMAJI - DOSTAVA! Delovni čas: pon./pet.: 7h-19h, sobota: 7h-13\ nedelja: 9h-12h NAGRADNA KRIŽANKA T) ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 15.aprila 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 6/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja CVETLIČARNA CIKLMA Izžrebanci nagradne križanke 4/2004: 1.Slavko Sajevic, Mestni trg 7, Trbovlje 2. Manja Serša, Vodenska cesta 39, Trbovlje 3. Marinka Potočnik, Sallaumines 9, Trbovlje »ODKRITI MARČEVSKI ZASAVC« Nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat odkrito. Kadar pa je to mož, kije tako znan, kot naš marčevski skriti Zasavc, potem ni dvoma, da bo razkrinkan. V mesecu marcu smo skrili Milana Cerinška iz Trbovelj in številni bralci ste ga prepoznali, med pravilnimi odgovori seje sreča nasmehnila Ervinu Gonelliju iz Trbovelj. Obljubljamo mu zanimiv večer z odkritim Zasavčanom in mu iskreno čestitamo. Uredništvo 'T,*~ la»lj| «s AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA ! Digitalni fotoaparat Canon A70 + 128 MB CF samo 79.900 .-IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE, IZ CD-jev IN VSEH OSTALIH DIGITALNIH MEDIJEV PA V ENEM DNEVU !!! NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PREKO e-maila: foto.weiss@siol.net ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 NAŠA BODOČNOST --------------h NAŠA BODOČNOST Vedno znova iščemo pogovore z našimi bližnjimi, kajti pogovor je edini most med ljudmi. (A.Camus) Od 15. do 28. marca seje prišlo »pogovarjat« z nami osemnajst klepetavčkov - sedem klepetuljic in enajst klepetuljčkov. 15.03.2004 Andreja Jesenšek, Mala Kostrevnica 37, Šmartno pri Litiji -hči Natalija 17. 03. 2004 Urška Mahkovic, Spodnji Log 27, Litija-hči Laura Mahkovic Lamovšek Marina Žibret, Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik - hči Naja Zaletel Renata Jelakovič, Novi Log 7a, Hrastnik - hči Patricija Damjana Kukoviča, Dolenja vas 5, Zagorje - sin Matija Bregar 19. 03. 2004 Dubravka Jezerkič, Vodenska cesta 43, Trbovlje - sin Rok Maja Miko, C. 9.avgusta 8c, Zagorje - sin Luka 21. 03. 2004 Irena Šink, Klek 12, Trbovlje - sin Tadej Čoklc 23. 03. 2004 Nataša Podlesnik, Ob gozdu 27, Sevnica - sin Lenart Beršnak 24. 03. 2004 Petra Avrelio, Partizanska c. 47, Dol pri Hrastniku - sin Aleksander Zupan 25. 03. 2004 Rebeka Bec, Trg svobode 32, Trbovlje - hči Izabela Vlaj Kristina Jesih, Trg pohorskega bataljona 9, Kisovec - Hči Patricija Jesih Kolar 26. 03. 2004 Metoda Smrkolj, Čemšenik 39, Čemšenik- sin Sergej Mojca Jančič, Bevško 65, Trbovlje - sin Klemen Mojca Čebela, Trg revolucije 18, Trbovlje - sin Matija Trošt Čebela 28. 03. 2004 Azra Karič, Prečna pot 12, Zagorje - hči Anaja Bernarda Kričej, Naselje Aleša Kaple 6b, Hrastnik - sin Nejc Pelko Karmen Kuder, Cesta zmage 35, Zagorje - sin Urban Kovačič ISKRENE ČESTITKE! N________________________________________________________ trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 /O j banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Banka Zasavje d.d., skupina NLB Trg revolucije 25 c 1420 Trbovlje Krediti Banke Zasavje Banka Zasavje je v mesecu novembru znižala obrestne mere za nekatere vrste dolgoročnih kreditov, in sicer za: - osebne kredite - kredite za nepremičnine - kredite za nepremičnine za mlade Ugodnejše obrestne mere nudi banka tudi za kredite, ki so odobreni na podlagi: - predhodnega varčevanja - vezave sredstev Za komitente banke pa je Banka Zasavje pripravila posebno ponudbo kreditov - brez zavarovanja - s fiksno nominalno obrestno mero - odplačilom do 2 leti Komitenti banke, ki hkrati poslujejo tudi s plačilno kartico Karanta Banke Zasavje, pa bodo deležni še ugodnejše obrestne mere - daljše dobe odplačila - do 5 let Hitra odobritev kredita v vseh treh glavnih enotah banke je dodatna prednost. Podrobnejše informacije lahko dobite pri kreditnih referentih na naslednjih telefonskih številkah: - Trbovlje -o3 56 211 56 - Hrastnik - 03 56 542 04 - Zagorje - 03 56 556 09 pmwmmr TRADE Fleveak s.p. Trg revolucije 8/1 jovije, Tel. 03 563 18 30 ŠSt\ Jfl £r\ ... Velika izbira avtoplaščev, motoplaščev, aluminijastih in jeklenih platišč. Ugodni prodajni pogoji: do 30% gotovinskega popusta ali plačilo na obroke preko trajnika. ODPRTO: Pon.-Pet.: 8.00 - 12.00 ter 13.00 - 17.00 Sob.: 8.00 - 12.00 I PmUMATfC 3^ TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel. 03 563 18 30 Nov bančni avtomat v - agencija Komunala Celje - skladišče D-Per 6/2004 5000014854,6 COBISS Q Nudi uporabnikom še dodati j h storitve: • polog gotovine na osebni račun • plačilo obveznosti s plačilnimi nalogi • polnjenje kartice za mobilni telefon (tudi Vega) • izbiro pogovornega jezika za tujce /O ) bsirilöJ UujLtu Zusujja d.d., rrii'j/lj?, ilMittüi j Pupinu Hoja Ljuiilju/tülm iiunha frj nr/'jludJ-j 25 c, fr bo/tj a