Akcija proti verigam Podravje • Pes še vedno prepogosto v funkciji zvonca O Stran 9 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski VI • v v srediscu Podravje • Po nekaterih šolah in vrtcih razsaja škrlatinka O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 16. aprila 2019 Letnik LXXII • št. 30 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Kronika Cirkulane, Zavrč • Množično 1 «v v grobišče na območju Dolan? O Stran 24 Podravje Kidričevo • Zaposlili so občinsko urbanistko O Stran 5 V središču Podravje, Slovenija • Kako se policisti sporazumevajo z migranti O Strani 6 in 7 Črna kronika Lenart • Pri 29-letniku našli celo skladišče ukradenih strojev O Stran 24 v Šport Nogomet • "Prekletstvo" Stožic se nadaljuje ... O Strani 13 Videm • Bo v Sovičah cestno počivališče za tranzitne turiste? »Letošnja turistična sezona bo podrla vse rekorde, za nas pa pomeni katastrofo«« Od dokončanja spodnjepodravskega avtocestnega odseka oz. odkar mejnega prehoda Gruškovje ni več mogoče prečkati brez vinjete, seje promet na regionalni cesti proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec močno povečal. Vodstvo občine Videm si zato prizadeva, da bi ob regionalki uredili počivališče za tranzitne turiste. Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Svinjsko meso ^ bo dražje do 60 odstotkov o Stran 2 Ptuj • Tretji vozni pas bo, a ne po celotnem mostu o Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠtajerskiTEDNIK 70 let v Simonov zaliv >> n ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote! -M * ^1"i f ' S?; Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno torek • 16. aprila 2019 Podravje, Slovenija • Posledice prašičje kuge in premajhne samooskrbe Svinjsko meso bo dražje do 60 odstotkov Dva milijona Slovencev kljub večanju števila vegetarijancev in veganov še vedno poje veliko mesa. Zadnji uradni podatki statističnega urada kažejo, daje v letu 2017 vsak prebivalec Slovenije pojedel 93 kilogramov mesa, še pred nekaj leti pet kilogramov manj. Od tega skoraj 40 kilogramov svinjine. Slovenija je daleč od samooskrbe z mesom. Od leta 2000 nismo bili nikoli ioo-odstotno samooskr-bni, še največ pridelamo konjskega mesa in perutnine, oboje tudi izvažamo. Svinjine pridelamo zgolj 38 odstotkov. To pomeni, da je v Sloveniji več kot 60 odstotkov svinjine, ki jo dobimo iz drugih držav. V štirih tednih cene • M »V» svinjine višje za 30 odstotkov Skrb Gospodarsko-interesnega združenja mesne industrije Slove- nije je po eni strani upravičena. Kot pojasnjujejo, so se v preteklih štirih tednih borzne cene prašičjega mesa dvignile za 30 odstotkov, nekateri deli mesa celo do 60 odstotkov. Slovenska mesna industrija po njihovem prepričanju ne pomni tako velikega skoka. »Cene prašičjega mesa na surovinskem trgu so bile zadnji dve leti stabilne, temu so bile prilagojene tudi prodajne cene. Ob že tako naraščajočih stroških dela, energije, embalažnine, transporta se zdaj zaradi dogajanja na globalnem trgu slovenske klavnice in predelovalci mesa srečujejo z velikimi izgubami ter problemom, kako skokovito naraščajoče stroške prenesti v prodajne cene,« so sporočili iz združenja mesne industrije. Višje cene zaradi prašičje kuge Višje cene prašičjega mesa naj bi bile posledica prašičje kuge, ki človeku ni nevarna, povzroča pa visoke izgube pri prašičih. Bolezen naj bi se najprej razširila med divjimi prašiči ob rusko-ukrajinski meji. V slabem letu je napredovala v baltske države in na Poljsko, jug Belgije, Nizozemsko ter v Nemčijo - v države, ki so med najpomembnejšimi evropskimi izvoznicami svinjine. Bolezen se je razširila celo na Kitajsko, zato mnogo svinjskega mesa iz EU izvozijo v Kitajsko, kar ponovno pomeni manj svinjine znotraj EU in posledično višje cene. Na ministrstvu za kmetijstvo na cene ne morejo vplivati, so pa pojasnili, da je pri mesnopredeloval-ni industriji skrb zaradi višjih cen mesa večja, ker so bile cene svinjine nizke. »Povprečne cene prašičjega mesa v EU so bile v letu 2018 v primerjavi s predhodnim letom za dobrih 11 odstotkov nižje. Slovenski trg s prašičjim mesom je močno podvržen razmeram na evropskem trgu s prašičjim mesom, kar pomembno vpliva na gibanje cene prašičjega mesa v Sloveniji. Tako je bila tudi slovenska povprečna cena prašičjih klavnih trupov v letu 2018 v primerjavi s predhodnim letom za dobrih sedem odstotkov nižja.« Na ministrstvu pa so izpostavili še eno dejstvo, podatki ministrstva kažejo, da se vsako pomlad cene svinjskega mesa dvignejo, nato pa ustalijo. Kako se zvišanju • I 1 1 »v* • prilagajajo manjši in veliki mesarji Manjši predelovalni obrati glede dviga cen ne želijo govoriti. Nekateri manjši mesarji so pojasnili, da jih višje cene niti ne prizadenejo preveč, ker se trudijo z izdelki ustvariti čim višjo dodano vrednost. Večje težave naj bi imeli večji obrati, a kot nam je uspelo izvedeti od nekdanjega vodilnega človeka v enem od slovenskih največjih mes-nopredelovalnih obratov, ki ne želi biti imenovan, za mesnopredelo-valno industrijo cene surovin niso tako problematične. Večjo težavo predstavljajo trgovci in trgovske verige, ki meso in izdelke ponujajo kupcem. V Sloveniji se po besedah našega vira po realni ceni proda zgolj 20 % in mesnih izdelkov, dru- Foto: Črtomir Goznik go so akcijske cene, ki jih zahtevajo trgovci. Da industrija preživi, je po njegovih besedah mogoče samo na podlagi velikih količin in slabo plačanih delavcev. Kot je razkril, med Slovenci za mesarski poklic ni veliko zanimanja, razlog so tudi nizke plače v predelovalnih obratih. Večina mesarjev v velikih obratih pri nas je iz Srbije in Bosne, prihajajo pa tudi iz Moldavije. Glede na količino mesa, posebej svinjine, ki jo letno poje vsak Slovenec, in glede na ukrepe znotraj samih obratov, da ostajajo rentabilni, ni strahu, da bi zvišanje cen svinjskega mesa privedlo do propada mesnopredelovalne industrije pri nas, bodo pa obrati gotovo imeli nekaj izgub, ki jih bodo tako kot do zdaj po navedbah poznavalcev nadoknadili, ko bodo cene bistveno nižje. GašperPetovar V Sloveniji največ avstrijske svinjine V Slovenijo se uvaža predvsem svinjsko meso iz Avstrije, kjer ima svinjina nižjo ceno kot v Sloveniji. Cene klavnih polovic so bile pred dobrim tednom naslednje: Slovenija: 1,53 evra/kg, Avstrija: 1,49 evra/kg, Hrvaška: 1,44 evra/kg, Madžarska: 1,45 evra/kg, povprečje EU: 1,43 evra/kg. Najvišje cene so bile na Cipru: 1,64 evra/kg, najnižje pa v Belgiji: 1,14 evra/kg. Na cene vpliva tudi prepoved uvoza ruskega mesa v EU, močan padec cen pa bi gotovo prinesel uvoz mesa iz Kitajske, a to je druga zgodba. Foto: Media24 Ptuj • Ministra za kulturo seznanili s težavami Minister na Ptuj prinesel darilo, vredno 50 tisočakov Novi minister za kulturo Zoran Poznič je minuli teden obiskal Ptuj in kot darilo prinesel zagotovilo, da bodo priskrbeli denar za nove zabojnike za arheološko gradivo in nova okna v prostorih na Muzejskem trgu, kjer so depoji za arheološko gradivo. Vrednost „darila" znaša okrog 50.000 evrov. »Ptuj vidim kot en sam spomenik kulture, ki ima izreden potencial za razvoj kulturnega turizma v naslednjih letih. Kar se mene tiče, je tukaj perspektiva popolnoma jasna, seveda pa vsega mesto samo ne more postoriti. Zato smo tukaj mi, da pomagamo, ponudimo strokovno pomoč, pa tudi finančna sredstva tako za obnovo kulturne dediščine kot za predstavitve s sodobnimi tehnologijami,« je ob obisku dejal minister Poznič. Skupaj z županjo MO Ptuj Nuško Gajšek je obiskal nekatere javne zavode na Ptuju in se seznanil z aktualno problematiko. Kot je dejal, ni šlo zgolj za spoznavni, temveč tudi akcijski sestanek: „Dogovorili smo se za kar nekaj stvari, pri katerih bomo kot ministrstvo sodelovali in pomagali. Na vseh področjih želimo pomagati; tako pri festival- ski dejavnosti kot pri ohranjanju kulturne dediščine in vsega, kar mesto lahko nudi." Da misli resno, je dokazal z zagotovilom, da bodo Pokrajinskemu muzeju priskrbeli okrog 50.000 Foto: Črtomir Goznik evrov za nakup novih zabojnikov za arheološko gradivo in menjavo oken v depojih, kjer je gradivo shranjeno. Kar se tiče dolgoročne ureditve težave, prostorskega umeščanja arheološkega razstavišča, se aktivnosti kljub menjavi vodstva ministrstva nadaljujejo. Ptujska občina mora opraviti svoj del in se prijaviti na razpis, minister pa je zagotovil: „Denar bo!" Sredstva naj bi zagotovili tudi za razvoj in prezentacijo kulturne dediščine s sodobnimi tehnologijami ter za nadaljnjo obnovo ptujskega gradu. „Ministru smo predstavili projekte, kjer bi želeli pomoč. S skupnimi močmi bomo vse skupaj lažje izpeljali, seveda po fazah. Ocenjujem pa, da je bil prvi obisk novega ministra zelo uspešen," je po srečanju dejala Gajškova. Dženana Kmetec Minister o težavah muzeja Minister je prepričan, da bo problematika, povezana s soustanoviteljstvom Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, letos urejena. Pripravljajo akcijski načrt, o katerem bodo razpravljali skupaj s predstavniki občin ustanoviteljic: „ Pri iskanju rešitev je treba upoštevati vse interese. V prvi vrsti interese ptujske občine in celotne države, ki jo predstavlja ministrstvo za kulturo. Seveda pa je to umetnost možnega, saj če si nekdo v zgodbi ne želi sodelovati, ga v to ne more nihče prisiliti.« Foto: MH torek • 16. aprila 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Nova ureditev krožišča pri minoritskem samostanu Tretji vozni pas bo, a ne po celotnem mostu Ureditev krožnega križišča pri minoritskem samostanu po obnovi dravskega mostu se je izkazala za precej dobro rešitev. So pa se zastoji - bolj kot zaradi samega križišča zaradi ukinitve tretjega voznega pasu na mostu - pojvili na desnem bregu Drave. Od 26. aprila naj bi bilo stanje bistveno bolje, vendar bo to ponovno stalo kar nekaj denarja... Foto: Črtomir Goznik Sprememba prometnega režima po prenovi mostu čez Dravo na Ptuju je prinesla več pozitivnih kot negativnih učinkov. Pretočnost prometa se je v večini primerov dejansko izboljšala. Izjema je sam most, kjer pa se predvsem iz smeri Brega proti centru mesta v konicah redno ustvarja prometni zamašek. Takoj v začetku tega leta so tudi na ptujski občini, zavedajoč se nujnosti sprememb, začeli iskati rešitve. „Dolge kolone vozil predvsem na desni strani reke Drave kažejo, da ukinitev tretjega pasu na mostu ni bila najboljša rešitev," je poudarila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Potrebne postopke za spremembo je Direkcija RS za ceste končno izpeljala in minuli teden na občino posredovala obvestilo, da so izbrali izvajalca: Cestno Podjetje Ptuj, d. d. Rok za izvedbo del je 26. april. Šlo bo za preureditev montažnega krožišča z mimobežnim pasom. A ne po mostu, tam namreč ostaja še vedno kolesarska steza. Mi-mobežni pas bo urejen le pri izvozu z mosta (ob parku). Sodeč po komentarjih Ptujčanov so s takšno rešitvijo precej zadovoljni, se pa sprašujejo, ali je to optimalna rešitev. Kar nekaj voznikov meni, da bi bilo treba vpeljati tretji vozni pas preko celotnega mostu, spet drugi zagovarjajo kolesarsko stezo. Kakorkoli, zdaj bo za preureditev krožišča Direkcija plačala 44.650 evrov. Z izvedbenim načrtom pa so predvidene tudi spremembe na občinskih površinah, ki v pogodbi DRSI niso zajete in jih bo morala kriti občina. Sočasno bo ukinjen tudi prehod za pešce iz mesta proti parku, tako da bo prehod omogočen le še pod mostom pri Miheličevi galeriji. Začasno montažno krožišče (ki je stalo okrog 50 tisočakov), sicer opravlja svojo funkcijo, bo pa v fazi izdelave projektne dokumentacije za stalno krožno križišče na minoritskem trgu preverjena optimalna ureditev za zagotovitev ustrezne prometne varnosti in pretočnosti prometa. Direkcija naj bi, če bodo zagotovljena finančna sredstva, lahko pristopila h gradnji še letos. Dženana Kmetec Videm • Bo v Sovičah cestno počivališče za tranzitne turiste? »Letošnja turistična sezona bo podrla vse rekorde, za nas pa pomeni katastrofo« Od dokončanja spodnjepodravskega avtocestnega odseka oz. odkar mejnega prehoda Gruškovje ni več mogoče prečkati brez vinjete, seje promet na regionalni cesti proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec močno povečal Bi bilo zato treba ob njej urediti počivališče? Župan občine Videm Branko Marinič je opozoril: »Točno se je vedelo, da na mejnem prehodu Gruškovje ne bo zagotovljen prehod brez vinjete, kar bi po direktivah Evropske unije moral biti. Tako Družba za avtoceste RS (DARS) kot Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) nas bosta v kratkem zaprosila za dovoljenje, da bodo turisti uporabljali lokalne ceste v naši občini. Seveda bomo takrat v dilemi, kajti državna cesta od Tržca skozi Pobrežje, Videm pri Ptuju, Soviče, Spodnji in Zgornji Leskovec tolikšnega prometa ne bo sposobna prenesti.« Po podatkih Policije so lani na mejnem prehodu Zgornji Leskovec v obe smeri našteli 535.740 potnikov oz. 286.842 motornih vozil. Videmski župan pričakuje, da se bo število potnikov še letos povzpelo na okoli 700.000, število vozil pa vsaj na 300.000: »Cesta na takšen obseg prometa ni pripravljena, sam mejni prehod pa še manj. Letošnja turistična sezona bo presegla vse možne rekorde, to pa za nas pomeni katastrofo. Lahko se nam zgodi, da bodo pred mejnim prehodom nastajale kilometrske kolone vozil, kar pomeni, da bodo segale tudi skozi Zgornji Leskovec.« Zagotovil je, da se z medobčinskim redarstvom in policijo sicer že dogovarjajo, na kak Bi obcestno počivališče lahko uredili v Sovičah? način bodo občanom v času prometne gneče zagotovili prometno varnost. Na DRSI so pritožbe domačinov in Občine Videm, da leskovška re-gionalka za tolikšno količino vozil pač ni primerna, zavrnili: »Cesta je, glede na že izvedene obnove in tudi predvidene obnove vozišč, kot tudi glede na tehnične elemente vozišča primerna tudi za večje število vozil. O tem, za koliko se bo dejansko povečal promet zaradi izogibanja nakupu vinjet, pa bomo več podatkov imeli po zaključku letošnje turistične sezone.« Prihodnje leto še dva kilometra novega asfalta Na Direkciji RS za infrastrukturo so poudarili, daje regionalna cesta proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec že skoraj v celoti obnovljena: »Na odseku R3-690/1235 Tržec-Zgornji Leskovec od kilometra 8,5 do kilometra 10,5 je predvidena preplastitev vozišča. S seznamom del, opisi in ocenami vrednosti del še ne razpolagamo. Obnova se predvideva za leto 2020.« Sanitarije in koši za smeti le, »če se bo pokazala potreba« Videmski župan je k ukrepanju pozval tudi DARS: »Naloga DARS je, da popravi tisto, kar bi moral vzporedno z gradnjo avtoceste, res pa pobude Občine Videm za to takrat ni bilo. Ko so avtocesto Draženci-Gruškovje predali v uporabo, so se pohvalili, koliko so prihranili, nam pa so pustili katastrofo. Tega vsem načrtovalcem ne morem oprostiti, predvsem pa je bila Občina Videm takrat premalo aktivna; marsikaj bi iz tega naslova lahko dobili, ampak stvari so mimo.« Spomnimo: projekt avtocestnega odseka so sprva ocenili na okoli 240 milijonov evrov, a je bil nato za skoraj četrtino cenejši. Marinič je predlagal, da bi kot neke vrste »odškodnino« za povečan promet pristojni ob leskovški regionalni cesti uredili vsaj cestno počivališče s sanitarijami in koši za smeti. Primerno lokacijo je našel pri nekdanjem vaškem domu v Sovičah, na nasprotni strani ceste: »Zemljišče, na katerem je tudi avtobusno postajališče, meri štiri are. Mislim, da lastnik zemljišča ne bi imel nič proti odkupu, saj ne gre za neko visokokakovostno zemljišče. Tam bi bilo za počivališče dovolj prostora, tudi infrastrukturo bi lahko uredili z najmanjšimi možnimi stroški.« Ne v DARS ne v DRSI nad predlogom niso posebej navdušeni. V družbi DARS so poudarili, da so pristojni le za avtoceste in hitre ceste: »Projekt izgraditve avtoceste Draženci-Gruškovje smo zaključili in navedeni občini ne dolgujemo kakih ureditev.« Na DRSI pa so povedali, da ob cesti Videm-Zgornji Leskovec cestnih počivališč trenutno ne predvidevajo oz. ne načrtujejo: »DRSI bo koncesionarju naročila, da zadevo spremlja. Če se bo pokazala potreba, bodo uredili začasne sanitarije in postavili koše za smeti.« Eva Milošič Foto: EM Ptuj • Dobrodelna akcija študentov Častim pol litra V zameno za darovano kri brezplačna vstopnica za zabavo Minuli teden so ptujski študentje častili prav posebno tekočino: kri. V zameno za njihovo dobrodelnostjihje Klub ptujskih študentov nagradil z brezplačno vstopnico za Bazene energije. Vrsto let študentski klubi po državi organizirajo dobrodelne akcije darovanja krvi, ki potekajo pod sloganom Častim pol litra! Kri je bilo tudi letos možno darovati po več krajih po Sloveniji, med drugim na Ptuju. Organizator, Študentska organizacija Slovenije, akcijo izpelje v sodelovanju s klubi, univerzami, Rdečim križem Slovenije ter Zavodom RS za transfuzijsko medicino. Želja je privabiti čim več mladih in jih spodbuditi k darovanju te za življenje nujno potrebne tekočine. Kot pravi Alen Hliš, predsednik Kluba ptujskih študentov, so se letos odločili, da za to gesto darovalce tudi nagradijo: „Tokrat smo vsa- Foto: Črtomir Goznik kemu darovalcu podarili vstopnico za Bazene energije 2019. Vsi dijaki, ki ta dan nimajo šolskih obveznosti (ocenjevanja) in so darovali kri, pa so prejeli opravičilo za izostanek od pouka. To je najmanj, kar lahko, da se jim zahvalimo za njihovo dobrodelnost." V torek se je krvodajalske akcije v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, na Oddelku za transfuzijsko medicino, udeležilo 11 mladih krvodajalcev. Ptujski študentje sodelujejo v akciji Častim pol litra! že vrsto let. Nova možnost za darovanje krvi bo študentom in dijakom ponujena oktobra letos. Dženana Kmetec 4 Štajerski Podravje torek • 16. aprila 2019 Ormož • Prizadevanja za višji turistični obisk TIC poslej odprt ob nedeljah, kaj pa muzej? Dobra novica za ormoški turizem je daljši odpiralni čas turistično informacijskega centra (TIC); po novem bo namreč odprt tudi v nedeljo dopoldan. Bo temu sledil tudi muzej? Na Ormoškem si želijo turistični razcvet, a kaj, ko so turisti ob nedeljah in praznikih ostajali pred zaprtimi vrati TlC-a, ki je v ormoškem gradu. Tudi ob sobotah, ko imajo ljudje največ časa, so morali pohiteti, da so ga še ulovili odprtega, saj je ta poleti deloval le do 14. ure, pozimi pa do 13. ure, med tednom pa od 9. do 17. ure (v poletnem času) oz. od 8. do 16. ure (v zimskem času). Čez neprivlačen delovni čas je bilo slišati precej kritik, asov Zavodu za turizem, kulturo in šport, pod katerega spada TIC, odgovarjali, da jim šibka kadrovska zasedba delo preko vikenda onemogoča. Redno so zaposleni trije ljudje in še en preko javnih del. Za zdaj brez dodatnih zaposlitev Kljub temu pa je z včerajšnjim dnem v veljavo stopil nov delovni čas, in to za zdaj brez dodatnih zaposlitev. Vrata pisarne so odslej odprta med tednom od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 16. ter ob nedeljah do 12. ure. »Turistična sezona je pred vrati. In prav je, da smo odprti, ko so turisti tu. Tako smo delovni čas podaljšali med tednom in ob sobotah, po novem pa smo odprti tudi v nedeljo dopoldan. To nam je uspelo z reor- »Turistična sezona je pred vrati. In prav je, da smo odprti, ko so turisti tu,« meni župan Danijel Vrbnjak. ganizacijo in prerazporeditvijo. V tem trenutku tako nismo dodatno zaposlovali. O tem bomo odločali takrat, ko bomo imeli več informacij glede samega delovanja hostla, pa tudi glede upravljanja zimskega bazena v Gimnaziji Ormož. Z novim delovnim časom zagotavljamo, da smo dosegljivi vsak dan. Prav tako bomo poskrbeli, da bodo turisti v času, ko pisarna ne deluje, lahko prišli do določenih informacij, in sicer preko letakov, zemljevidov. V izdelavi je veliko promocijskega materiala,« pove župan Danijel Vrb-njak. Ob tem dodaja, da si želijo dodatne informacijske točke po občini, kjer bi lahko turisti dobili informacijo, kaj si je še vredno ogledati. m TIC je po novem turistom ob sobotah na voljo do 16. ure, ob nedeljah pa med 9. in 12 . uro. Tovrstne točke bi vzpostavili na Kogu in v Veliki Nedelji. Po njegovih besedah bi zadevo lahko izpeljali na način, da bi to prevzel nekdo, ki se v kraju že ukvarja s kakšno dejavnostjo. »Interes obstaja, pogovori potekajo. Želimo si, da bi nam ti dve turistični točki uspelo vzpostaviti v prihodnjem mesecu. Poleg tega pa je želja, da v vsaki izmed krajevnih skupnostih po občini uredimo turistično postajališče, opremljeno z zemljevidi, turističnimi znamenitostmi in drugimi informacijami,« še nadaljuje župan, ki stavi na nedavno oblikovano turistično destinacijo in kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija. V muzeju čakajo na več turistov ... V TIC-u si želijo, da bi jim sledili tudi nekateri lokalni ponudniki oz. gostinci ter drugi, med njimi ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), ki ima podobno neprivlačen urnik. Nenajavljeni obiskovalci si namreč v petek in soboto popoldan ter ob nedeljah ali praznikih muzejskih zbirk, ki jih imajo v ormoškem gradu, grajski pristavi ter v gradu v Veliki Nedelji, ne morejo ogledati. Kljub temu pa - tako pravi vodja muzejske enote v Ormožu Nevenka Korpič - trenutno ne načrtujejo sprememb odpiralnega časa. »Če nas bodo do poletja iz TIC Ormož obvestili o porastu obiska turistov oz. se bo pojavila potreba, bomo tudi mi spremenili odpiralni čas. Vsekakor pa bomo izvajali vodstva za najavljene skupine izven odpiralnega časa, kot je bila tudi do sedaj že naša ustaljena praksa,« še pristavi Korpičeva. Monika Horvat Sveti Tomaž • Dolga in draga pot do občinskega prostorskega načrta 550 občanov že več let čaka na nov prostorski plan Pred več kot tremi leti se je občina Sveti Tomaž lotila priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Kljub temu pa še danes nimajo novega prostorskega načrta. »Postopki so dolgotrajni in zapleteni, vlečejo se kot jara kača,« pravi župan Mirko Cvetko in nadaljuje, da jim je bila poleg številnih zahtev nosilcev urejanja prostora in usklajevanj naložena izdelava poplavne študije za Savce: »Na mnenje Direkcije za vodo čakamo že od lanskega februarja. Res ne moremo razumeti, zakaj se zadeve tako dolgo vlečejo. Verjamem, da smo občine v Sloveniji, ki nas je 212, vsaka s svojim problemom, pa vendar: glede na aparat, ki ga v državi imamo, tega nikakor ne moremo razumeti! Še posebej, ker gre za dokument, ki je strateškega pomena za naša gospodinjstva, družine.« Posamezniki, ki čakajo na nov OPN, tako skoraj vsakodnevno trkajo na vrata tamkajšnje občinske uprave, sprašujejo in prosijo. A občina je pri tem nemočna, poudarja Cvetko. Na gradnjo čaka več kot 70 občanov V spremembo OPN je sicer vključenih 550 pobud občanov. Največ se jih nanaša na povečanje zazidalnega območja, saj objekti segajo preko meja stavbnega na kmetijska zemljišča, pa tudi spremembe iz kmetijskih zemljišč v stavbna in obratno. Takih, ki želijo spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno, je 74. Občina je sicer pobude sprejemala do maja 2015, septembra pa je podpisala pogodbo z izdelovalcem OPN. »V začetni fazi postopka sprejemanja novega prostorskega načrta smo preko skupne občinske uprave poiskali nerešene oz. problematične primere občanov in jim svetovali oz. jih spodbudili, da vendarle vložijo pobudo za spremembo in na tak način uredijo zadeve. Tovrstnih pobud je bilo preko 200, k temu pa so občani dodali še približno 350 pobud. Gre za veliko sprememb ob dejstvu, da smo odlok o OPN kot ena prvih izmed mladih občin sprejeli v letu 2011. Danes smo leta 2019 in ga drugič sprejemamo. Srčno smo upali, da se bo z novo zakonodajo kaj spremenilo, a se ni. Zadeve trajajo predolgo in prepričan sem, da se v bližnji prihodnosti na tem področju ne bo nič spremenilo,« opozarja Cvetko. Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko opozarja na dolgotrajne postopke sprejemanja prostorskih načrtov občin. MOP prst usmerja v počasne • V I • I •• f 1» 1 v» institucije, pa tudi na občine Zakaj je sprejemanje OPN tako dolgotrajno, smo povprašali na ministrstvo za okolje in prostor. »Po naših izkušnjah dolgotrajnosti postopkov priprave prostorskih aktov ne gre pripisati zakonodaji, temveč na eni strani relativni počasnosti in neodzivnosti inštitucij, po drugi strani pa pogosto tudi neustreznemu vodenju priprave s strani občin in njihovih nerealnih pričakovanj glede možnosti načrtovanja nekaterih posegov v prostor, zlasti ko gre za območja, na katerih so določeni varstveni režimi.« Poudarjajo še, da se je z novim zakonom o urejanju prostora s tako imenovano »lokacijsko preveritvijo« predvidela možnost hitrejšega in individualiziranega naslavljanja potreb po dopolnilni gradnji, ne da bi bilo za to treba voditi postopek sprememb OPN. Na vratih že občani z novimi pobudami Poleg tega pa zadeva ni poceni. Priprava novega odloka jih bo stala približno 40.000 evrov. Upajo, da bodo v prihajajočih tednih prejeli manjkajoče mnenje Direkcije za vode, nato pa bo sledila javna razgrnitev. Nov prostorski plan si želijo spraviti pod streho do konca tega leta. Medtem pa na občino že prihajajo občani z novimi pobudami. Kdaj bodo ti prišli na vrsto, si župan ne upa niti napovedati. Najbrž čez več let ... Monika Horvat Foto: Občina Sveti Tomaž Foto: M H Foto: MH Videm • Gradnja doma upokojencev Kaj bo v središču Leskovca? V občini Videm si že dolga leta prizadevajo zgraditi dom za starejše občane. Vse kaže, da bo stal v Vidmu pri Ptuju in ne v Leskovcu, kot si še vedno želijo nekateri. Župan občine Videm Branko Ma-rinič je povedal, da je bila lokacija za dom za starejše občane za žu-pniščem videmskega minoritskega samostana določena že leta 2011: »Takrat so se začele tudi vse aktivnosti glede prostorskega planiranja in spremembe namembnosti zemljišča. Postopek je trajal skoraj osem let in ne vidim nobenih upravičenih razlogov, da bi to zdaj šli spreminjat. Predvideno zemljišče je že prostorsko urejeno, smo v fazi pridobivanja lastništva. Naslednji korak bo, da uredimo vse potrebno do izdaje gradbenega dovoljenja.« V letošnjem videm-skem občinskem proračunu so za odkup zemljišča rezervirali 120.000 evrov. Gradnja doma za starejše občane v Zgornjem Leskovcu torej do nadaljnjega ne pride v poštev, je dejal videmski župan: »Vsaj za zdaj o tem ni smiselno razmišljati. Se pa strinjam, da je treba v nekem razvojnem smislu razmisliti, kaj postaviti v središče Leskovca.« K tovrstnemu premisleku je na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Leskovec pozval tudi tamkajšnje krajane, sam pa v Leskovcu in njegovi okolici vidi predvsem potencial za razvoj turizma, morda tudi za proizvodnjo električne energije iz naravnih virov. EM Slovenija • Dodatek za veliko družino 11 milijonov evrov za 26.566 družin Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v petek izplačalo dodatek za veliko družino. Dodatek je prejelo 26.566 družin, ki jim je ministrstvo skupaj izplačalo skoraj 11 milijonov evrov. Dodatek se izplača v enkratnem znesku in za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Gre za letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki. Pravico do dodatka ima eden od staršev, pod pogojem, da ima z otroki skupno stalno prebivališče v Sloveniji. Z letošnjim letom je bil ukinjen premoženjski cenzus, zato ga prejmejo vse velike družine, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, ne glede na materialni položaj družine. (sta) torek • 16. aprila 2019 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Kidričevo • Prostorsko načrtovanje bo občina urejala sama Zaposlili so občinsko urbanistko Skupna občinska uprava (SOU) občin Spodnjega Podravja za lokalne skupnosti v regiji izvaja več nalog s področij urejanja prostora, varstva okolja in prometa. Organizirani so tudi redarska, inšpekcijska, pravna in revizijska služba ter računovodstvo. Občine dejavnosti, ki jih izvaja skupna uprava, koristijo različno. Zato je tudi različen njihov strošek sofinanciranja. Občina Kidričevo, druga največja v regiji, je za dejavnost SOU Spodnje Podravje letno namenjala okoli 40.000 evrov. Še enkrat toliko je k temu znesku primaknila država, ki financira približno polovico stroškov delovanja SOU. Z novim letom so se v Kidričevem odločili, da bodo postopke prostorskega načrtovanja izvajali z lastnim kadrom. Zaposlili so občinsko urbanistko Ksenijo Sagadin, magistrico inženirko arhitekture. Opravljena ima izpita za pooblaščenega arhitekta in občinskega urbanista. „Občina je s tem pridobila hitrejši, fleksibilnejši in boljši servis za občane. Računamo, da bomo postopke, povezane z občinskimi prostorskimi načrti (OPN), izvajali hitreje. S to potezo smo se približali občanom, ki lahko sedaj nekatera potrdila, ki so jih prej dobili na sedežu SOU na Ptuju, dobijo na sede- Ksenija Sagadin, kidričevska občinska urbanistka žu Občine Kidričevo. To so potrdila o namenski rabi zemljišč in lokacijska informacija. V skladu z novo zakonodajo lahko sedaj na naši občini uredijo lokacijsko preveritev, Vključevali bodo tudi zunanje izvajalce Župan Anton Leskovar in direktor občinske uprave Damjan Napast poudarjata, da bodo večino dela pri pripravi OPN izvedli sami v okviru uprave in z novo zaposleno urbanistko, zunanje izvajalce bodo vključevali po potrebi, predvsem za pripravo strokovnih podlag, kot so presoje vplivov na okolje, hidrološke študije... „Najemali bomo izvajalce za strokovne podlage, ki zahtevajo specifična znanja. Osnovno spreminjanje tekstualnega dela OPN, osnovne strokovne podlage, podatke o poselitvah in arhitekturnih značajih pokrajine bomo pripravljali sami." Kot so navedli v vodstvu občine Kidričevo, bo SOU Spodnje Podravje za njih v prihodnje še vedno izvajala naloge s področij ravnanja s komunalnimi odpadki, medobčinske inšpekcije in redarstva, skupne notranje revizijske ter pravne službe. za potrebe pridobivanja gradbenih dovoljenj izdajamo potrdila skladnosti s prostorskim aktom. Urba-nistka je pri nas zaposlena za polni delovni čas. Z njeno prisotnostjo se lahko na potrebe, pobude in vloge občanov odzivamo hitreje," je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Župan: „Odločitev smotrna z organizacijskega vidika" Župan Anton Leskovar je dodal, da se jim zaposlitev občinske urba-nistke izplača tudi po ekonomski plati. „Doslej smo za prostorsko načrtovanje SOU letno plačevali okoli 8.000 evrov, v upravi občine Kidričevo sta bila s tem področjem kar precej zaposlena tudi dva naša sodelavca. Po novem imamo za te naloge zaposleno eno uslužbenko, nekaj malega se bo v postopke sicer še vedno vključeval direktor uprave Napast. Prej je bilo tako, da je večina postopkov ležala na njegovih ramenih, sedaj bo tega dela precej razbremenjen. Načrtujemo, da bomo v prihodnje hkrati peljali več postopkov OPN-jev. Prvi bo v končni fazi sprejemanja, drugi v fazi javne razgrnitve, tretji v začetni fazi sprejemanja pobud ... Za takšno dinamiko dela in hitrejši tempo je dobro, da imamo v svoji hiši za to usposobljenega in odgovornega človeka. Računamo, da postopki posameznih OPN-jev ne bi smeli trajati več kot dve leti. Pod okriljem SOU smo prvi OPN sprejemali sedem let, drugega bomo sedaj končali v četrtem letu. V teku imamo že tudi naslednjega, ki je pred javno razgrnitvijo (za poslovno cono Strnišče). Za letos načrtujemo, da bi odprli še enega, ki bo odprt za pobude širše javnosti." Mojca Zemljarič Markovci • Sejo opravili v pičle pol ure Višje cene vrtca Občinski svet je na aprilski seji v le pol ure opravil z 11 točk obsegajočim dnevnim redom. Svetniki so po hitrem postopku in praktično brez posebnih razprav potrdili več odlokov in sklepov. Še najbolj se je zapletlo - verjeli ali ne - pri potrditvi zapisnika pretekle seje, kjer je svetnik Daniel Korošec želel, da se pri njegovem vprašanju o reševanju zapletov o velikosti grobov zapiše odgovor župana tako, kot je bil izrečen. A je župan Milan Gabrovec pojasnjeval, da se v zapisnik odgovori le na kratko povzamejo. Sicer pa so svetniki potrdili več pomembnih sklepov, med drugim tudi nove, višje cene programa v markovskem vrtcu, ki so stopile v veljavo s prvim aprilom. Plačilo staršev se za mlajše vrtčevske otroke (za prvo starostno obdobje) z dosedanjih 431 evrov zvišuje za dobre štiri odstotke na 449,28 evra. Nova cena programa za dru- go starostno obdobje pa namesto dosedanjih 323,70 evra znaša 337,44 evra. Razlog za podražitev cen je - tako kot tudi v drugih vrtcih po državi - povišanje stroškov dela. Župan je ob tem še po-komentiral, da so se cene ponekod povišale tudi za petino. Brez besed so svetniki v prvi obravnavi potrdili tudi odlok o turistični in promocijski taksi, s čimer nameravajo uvesti turistično takso v višini 1 evro in promocijsko takso, ki znaša 25 % zneska turistične takse na osebo na dan. A kot je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, si na ta račun ne obetajo prav nobenih sredstev, saj v občini nimajo nastanitvenih obratov. Turisti, ki prenočujejo na počivališčih za avtodome, so plačila takse v celoti oproščeni. Svetniki so se med drugim prav tako strinjali, da občina začne zaračunavati oskrbo avtodomov z električno energijo in pitno vodo. Za oskrbo s pitno vodo bodo av-todomarji plačali 0,10 evra za 8 litrov vode (v ceno je vključeno tudi praznjenje rezervoarja odpadne in sanitarne vode) ter pol evra za 1 kWh električne energije, medtem ko bo parkiranje še naprej ostalo brezplačno. Monika Horvat Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Trnovska vas • Občina odkupila Kirnovo hišo Ena od možnosti je ureditev parka Kaj storiti z nepremičnino, ki zdaj zaradi dotrajanosti kazi podobo Trnovske vasi, se bo vodstvo občine odločilo po izdelavi idejnih načrtov. Hišo med občinsko stavbo in cerkvijo, v kateri je bila nekoč prva trgovina v Trnovski vasi, bo odkupila občina in najbrž porušila. V trnovskem proračunu za leto 2019 so rezervirana sredstva za nakup nepremičnine v središču Trnovske vasi, bolj znane kot Kirnova hiša. Gre za zemljišče v velikosti slabih 2000 m2 metrov, na katerem stoji stavba iz leta 1885, razdeljena na stanovanjski in poslovni del. Doživela je že boljše čase, saj je bila nekoč v njej prva vaška trgovina. Zaradi svoje dotrajanosti danes kazi občinsko središče, ki zadnja leta dobiva novo, sodobnejšo podobo, in prav zato je padla ideja o odkupu. Lastnik je v prodajo privolil po dolgotrajnih pogajanjih, slednjič so se dogovorili za kupnino v višini dobrih 80.000 evrov. Kupnino bo občina izplačala do 31. maja. »Res je, da ne gre za malo denarja, govorimo pa o pomembni lokaciji v samem središču naselja, zato sem prepričan, da naložba ne bo zgrešena. Predlogov, kaj storiti z nepremičnino, je več, o vseh še ne želim govoriti, bomo pa naredili idejne študije in se potem odločili. Za zdaj je najbolj realna rušitev objekta in izgradnja prostora za druženje, preostali del parcele pa bi lahko uredili v park, ki nam v središču primanjkuje,« je povedal župan Alojz Benko. SD KUPON ZA POPUST Vstopnica odrasli: 7 €, vstopnica otroci: 5 €. Velja samo za predstave v petek in sobot» ob 19. uri ob predložitvi tega kupona. 18. Ptuj - Qcenter Predstave: Četrtek: Petek in sobota: Nedelja in poned.: ob 17. uri ob 15. in 19. uri samo ob 14. uri Svetniki so tokrat potrjevali sklepe in odloke kot po tekočem traku; praktično brez posebnih razprav. Info: +43 660 - 6150116, www.dnusalrakalser.com Foto: MZ Foto: SD Foto: MH 6 Štajerski V središču torek • 16. aprila 2019 Podravje • Nalezljiva otroška bolezen na pohodu Starši pozor: po nekaterih šolah in vrtcih razsaja škrlatinka Med vrtčevskimi otroki in šolarji tudi v Podravju razsaja škrlatinka. Škrlatinka razsaja tudi v vrtcu in osnovni šoli v Markovcih. Doslej je po besedah tamkajšnjega ravnatelja zanjo zbolelo šest otrok. V vrtcu in osnovni šoli v Markovcih razsaja škrlatinka. Ravnatelj Ivan Štrafela nam je potrdil, da so za to nalezljivo boleznijo zboleli štirje učenci v šoli (dva iz prvega razreda, eden iz 2. razreda in eden iz 6. razreda) ter dva otroka v vrtcu, stara dve leti. »V torek, ko smo izvedeli za bolezen pri nas, smo takoj vsem staršem domov poslali obvestilo, kratek opis bolezni in kratka navodila za ukrepe. Na spletno stran šole pa smo dali podrobna navodila in algoritem ukrepanja, ki ga je objavil Inštitut za javno zdravje in o tem obvestili starše,« je pojasnil Štrafela in dodal, da naj se starši, ki pri svojem otroku opazijo bolezenske znake, tipične za škrlatinko, takoj posvetujejo z otrokovim zdravnikom, predno ga napotijo v vrtec/šolo. Ob tem poudarja: »Otroci, ki imajo škrlatinko ali streptokokno angino, ne smejo v šolo ali vrtec, dokler ne mine 24 ur od začetka jemanja antibiotikov, če zdravnik ne odloči drugače.« Na OŠ Ljudski vrt šest primerov, v Ormožu (še) nobenega Škrlatinka je sicer te dni problem številnih šol in vrtcev. Tudi na OŠ Ljudski vrt na Ptuju so nam potrdili, da so imeli v zadnjem mesecu in pol šest primerov škrlatinke. »Preverila sem pri naši zdravnici, ali moramo kako posebej postopati, pa je rekla, da ne. Skrbimo za higieno, imamo razkužila, učencem poudarjamo pomen umivanja rok,« ob tem pristavi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Kakšna je situacija, smo poizvedovali tudi na OŠ Ormož, kjer pa so nam zatrdili, da pojava škrlatinke niso zaznali. Foto: Revija Zarja Kako boste bolezen najlažje prepoznali Gre za otroško nalezljivo bolezen, ki jo boste najlažje prepoznali po vnetem žrelu, vročini (običajno V mariborski regiji letos za škrlatinko zbolelo 156 oseb Vodja oddelka za nalezljive bolezni pri mariborski enoti NIJZ Zoran Simonovic ugotavlja, da posebnega odstopanja v pojavljanju škrlatinke v zadnji letih ne opažajo: »Pojavnost škrlatinke se iz leta v leto spreminja, tako lahko letom večjega pojavljanja sledi krajše obdobje upada števila zbolelih. V Sloveniji smo v letih od 2013 do 2017 našteli od 2606 (leta 2017) do 3.931 (leta 2013) prijavljenih primerov bolezni. V mariborski regiji smo v letu 2018 zabeležili 321 primerov, v letu 2019 pa do sedaj 156 primerov. Okoli 75 % obolelih je iz starostne skupine do pet let.« Foto: Revija Zarja višja od 38,5 °C) in izpuščajih. Ti se običajno pojavijo najprej na trebuhu in na prsih, 12-48 ur po prvih simptomih, nato se razširijo po vratu, rokah in nogah, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ): »Pri škrlatinki nikoli ni izpuščaja po obrazu, kar je zelo značilno. Izpuščaj sestavljajo zelo goste drobne rdeče pikice, dvignjene nad površino kože, ki dobi teks-turo grobega brusnega papirja, če jo pogladimo. Izpuščaj se po enem tednu začne luščiti, predvsem je luščenje izrazito na dlaneh in podplatih.« Zdravljenje z antibiotiki Cepiva proti škrlatinki ni, bolezen se zdravi z antibiotiki. Pojavljanje škrlatinke je sicer sezonsko. Največ otrok oboli v pozno jesenskem, zimskem in pomladnem času, poroča vodja delovnega področja za nalezljive bolezni pri mariborski enoti NIJZ Zoran Simonovic. »Prenaša se s kužnimi kapljicami iz ust bolnika s kašljanjem, kihanjem ali z neposrednim stikom z okuženo osebo. Manjšo vlogo pri širjenju okužbe ima posreden prenos preko okuženih predmetov (pribor, kozarci, zobna ščetka).« Za preprečevanje širjenja te bolezni je tako bistvenega pomena predvsem osebna in splošna higiena; še zlasti temeljito umivanje rok z vodo in milom ter higiena pri kašlja-nju ali kihanju. Zapleti so zelo redki Nekoč so za škrlatinko ljudje umirali, danes pa gre k sreči za blago bolezen, ki traja približno teden dni. Le redko prihaja do težjih zapletov, podatkov o teh pa na NIJZ ne zbirajo. »Zapleti po škrlatinki so dandanes izredno redki. Običajno se pojavijo v zgodnjem obdobju bolezni zaradi širjenja bakterij in pojava gnojnih vnetij. Kasneje pa se, zlasti pri nezdravljenih bolnikih, lahko pojavijo avtoimuni zapleti, ki lahko vodijo v okvare srca ali ledvic,« še pove Simonovic. Monika Horvat Spodnje Podravje, Slovenija • Kako se policisti spora. Prevajalci se morajo o( Skoraj ne mine dan, da policisti ob slovenski državni meji ne bi u: skupnegajezika nikakor ne najdejo in koliko to stane davkoplačeva Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so pojasnili: »Na podlagi izkušenj v Policijski upravi Maribor ocenjujejo, da migranti potujejo tako, da se nekdo izmed njih zna sporazumevati, večinoma v angleščini, nekateri posamezniki znajo nekaj nemških, italijanskih ali francoskih besed.. So pa tudi skupine ali posamezniki, zaradi katerih morajo angažirati prevajalce.« Lani so policisti na območju mariborske policijske uprave za postopke s tujci prevajalce angažirali v 261 primerih: »Večina teh primerov je bila zaradi prevajanja pri postopkih z migranti, udeleženci prometnih nesreč in zaradi drugih postopkov s tujci. Evidence za prevajanje pri postopkih z migranti oz. drugimi tujci ne vodijo posebej.« Po statistiki Policije sodeč so prevajalci v Podravju sicer potrebni manjkrat kot v preostalih delih Slovenije, saj je na našem območju med nelegalnimi prebežniki držav- www.tednik.si ¡Stajerskitednik Stajerskitednik ne meje precej državljanov držav nekdanje bivše Jugoslavije. Znanje slovenščine za prevajalce ni obvezno Na MNZ in Policiji so javni poziv za pisno in ustno prevajanje iz kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika v slovenski, hrvaški, bosanski, srbski ali angleški jezik (znanje slovenščine torej ni bilo obvezno) nazadnje objavili lani avgusta. Na razpis se je prijavilo enajst fizičnih oseb in eno podjetje, pogodbi za prevajanje so sklenili z dvema fizičnima osebama. »Če bomo ugotovili, da nimamo dovolj prevajalcev za posamezne jezike v postopkih mednarodne zaščite, bomo seveda iskali dodatne prevajalce tudi za to področje dela,« so napovedali na MNZ. Teh jezikov se v Sloveniji sploh ne da učiti Prevajalci delo opravljajo v prostorih posameznih policijskih po- Policisti se z migranti sporazumevajo predvsem jezikov, je pa včasih potrebna pomoč prevajalca. Cirkulane, Spodnje Podravje • Usmerjanje otrok s posebni Najprej poskusijo z indivi Cirkulanski občinski svetniki so se na zadnji seji, kot že večkrat do procentualno, torej glede na število prebivalcev občine) iz občine Ci Županjo Antonijo Žumbar je začudilo, da je delež »cirkulanskih« otrok v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj tako visok in da se še povečuje: »To je zaskrbljujoče. Logično res ni: imamo 2.330 prebivalcev in smo imeli v letu 2018 12 učencev, Mestna občina Ptuj z okoli 23.000 prebivalci pa je imela 32 učencev. Številke so izjemne tudi glede na druge, nam primerljive občine. Tu bi se človek res moral vprašati.« Občinski svetniki so se spraševali, ali res ne bi mogli več otrokom (seveda z ustrezno strokovno pomočjo) omogočiti šolanja v domačem kraju. Na občini so dopis s tem vprašanjem poslali OŠ Cirkula-ne-Zavrč. Ravnateljica cirkulansko-zavr-ške osnovne šole Suzana Petek je pojasnila, da o prešolanju otrok ne odločajo ne ravnatelj ne učitelji, specialni pedagogi itd., ampak izključno strokovnjaki: »Naša šola je samo zakonsko dolžna izvesti postopek; v nasprotnem primeru kršimo otrokove pravice in za to tudi kazensko odgovarjamo. Postopek navadno sprožimo na pobudo staršev, ko ti opazijo, da imajo njihovi otroci težave. Za Če bi bila občina Ptuj po številu učencev v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj »pri občino Cirkulane, bi se tam šolalo okoli 120 (in ne 32) otrok. Foto: M H torek • 16. aprila 2019 V središču Štajerski 7 zumevajo z migranti izvati vse dni, v roku dveh ur, 24 ur na dan stavili nelegalnih migrantov. Ste se kdaj vprašali, kako se možje postave s prebežniki sploh lahko sporazumejo, kaj se zgodi, če Ice? V Podravju med migranti prevladujejo Afganistanci I SLOVENIJA I OBMOČJE POLICIJSKE UPRAVE MARIBOR 1 Država izvora Število nelegalnih prehodov v letu 2018 Država izvora Število nelegalnih prehodov v letu 2018 Pakistan 2.711 Afganistan 168 Afganistan 1.066 Bosna in Hercegovina 131 Alžirija 913 Srbija 127 Iran 797 Albanija 99 Sirija 708 Makedonija 80 Irak 554 Kosovo 51 Maroko 397 Indija 45 Turčija 260 Pakistan 43 Bangladeš 221 Bangladeš 40 Indija 201 Turčija 26 Druge države 1.321 Druge države 90 SKUPAJ 9.149 SKUPAJ 900 Vir: Policija Narodnostna sestava nelegalnih prestopnikov državne meje se na območju mariborske policijske uprave precej razlikuje od tiste na ozemlju celotne Slovenije. V zadnjih letih na območju Policijske uprave Maribor narašča predvsem število Afganistancev: leta 2015 so mejo nelegalno prečkali štirje, leta 2016 35, leta 2017 33 in lani 168. v angleščini in s posameznimi besedami drugih staj oz. uprav, pa tudi v prostorih Centra za tujce, Uprave kriminalistične policije in Policijske akademije ali v drugih notranjeorganiza-cijskih enotah Policije. »V primerih potrebe po pisnem prevajanju pošlje Policija prevajalcu tekst po elektronski pošti ali z redno pošto, v izjemnih primerih pa avtor tekst prevzame osebno v prostorih Centra za tujce, Uprave kriminalistične policije ali Policijske akademije,« so razložili na MNZ. Prevajalci so morali navesti telefonsko številko in naslov, na katerih so dosegljivi ves čas. Podpisati so morali tudi izjavi, da »zagotavljajo prevajanje 24 ur na dan vse dni v letu, vključno s sobotami, nedeljami, prazniki in dela prostimi dnevi« ter da »se na potrebo po prevajanju lahko odzovejo v dveh urah«. V razpisu so bili seveda tudi številni drugi pogoji. Ljudi želenega profila, predvsem z znanjem kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika, v Sloveniji seveda ni na pretek. Predstojnica Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete Nataša Vampelj Suhadolnik je povedala, da se po njim znanih podatkih nobenega od naštetih jezikov v naši državi (v formalnem izobraževanju) zaenkrat še ni mogoče učiti: »Tovrstne študije so bolj razvite na Filozofski fakulteti iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini.« Eva Milosic Dva prevajalca v pol leta zaslužila 66 tisočakov Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so povedali, da višina honorarja za prevajalce znaša 43,08 evra bruto za uro ustnega prevajanja in 25,80 evra bruto za obračunsko stran pisnega prevoda (1.500 znakov brez presledkov). Prevajalci so upravičeni še do povračila prevoznih stroškov za prihod na kraj prevajanja in nazaj - v višini kilometrine (30 % cene neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina za vsak prevoženi kilometer). Na MNZ in Policiji so lani pogodbi za prevajanje sklenili z dvema fizična osebama, poraba po teh dveh pogodbah o avtorskem delu doslej znaša 66.512 evrov. V dobrega pol leta bi torej dva prevajalca ustno prevajala približno 1.544 ur (če pisnega prevajanja ne bi bilo); vsak od njiju bi v povprečju opravil 96,5 polnega delovnega dne. Foto: CG imi potrebami I 1 1 • • • v • V l idualizirarnm učnim načrtom slej, spraševali, zakaj je največ učencev Osnovne šole (OŠ) dr. Ljudevita Pivka (gledano rkulane. merljiva« (glede na število prebivalcev občine) z takšnega učenca najprej pripravimo individualizirani učni načrt, v katerem opredelimo učno pomoč. Če se stanje po enem letu ne izboljša, moramo vključiti zunanje strokovnjake.« Zagotovila je še, da si v cirkulansko-završki šoli želijo čim več otrok in ne obratno. Odločitev je v rokah strokovne komisije Tudi ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Lidija Hameršak Marin je poudarila, da na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami osnovne šole nimajo nikakršnega vpliva, saj o tem odloča posebna strokovna komisija. Opomnila je še, da se podatki o številu učencev njihove šole po občinah ves čas spreminjajo, zato je iz tega težko povleči kakšne zaključke. Na Zavodu RS za šolstvo so razložili, da navedeno področje ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Posebna komisija za usmerjanje (sestavljajo jo psiholog, specialni in rehabilitacijski pedagog, zdravnik, lahko pa tudi so- Število učencev v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka v šolskem letu 2017/2018 lETHjj Ptuj 32 Cirkulane 12 Majšperk 8 Videm 8 Kidričevo 7 Zavrč 5 Destrnik 4 Dornava 4 Hajdina 4 Starše 3 Žetale 3 Gorišnica 2 Juršinci 2 Ormož 2 Središče ob Dravi 2 Apače 1 Foto: Črtomir Goznik Vir: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj Učencev iz občin Benedikt, Mar-kovci, Podlehnik in Trnovska vas v preteklem šolskem letu ni bilo. Na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka so ob navedenih podatkih opomnili: »Število učencev se med šolskim letom venomer spreminja, saj se k nam učenci vpisujejo tudi med šolskim letom, prav tako pa se kdo zaradi selitve kam drugam med šolskim letom izpiše.« cialni pedagog, logoped itd.) pripravi strokovno mnenje, na podlagi tega svetovalec zavoda otroku izda odločbo o usmeritvi. Ta določa, kateri vzgojno-izobraževalni program je za otroka najprimernejši oz. v katero vzgojno-izobraževal-no institucijo bo otrok vključen. Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, tisti z govorno-jezikov-nimi motnjami, gibalno ovirani, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni, otroci s čustvenimi in vedenjskimi ali avtističnimi motnjami. Eva Milošič Ptuj • Imenovanje direktorja MGP Na čelu gledališča zelo verjetno ostaja Srpčič Med štirimi prijavljenimi kandidati je komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine Ptuj najbolj prepričal sedanji direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Da bo tudi imenovan, pa mora tak sklep potrdi še mestni svet. 5. februarja je bil objavljen razpis za delovno mesto direktorja Mestnega gledališča Ptuj. S1. aprilom se je namreč Petru Srpčiču, ki je na tem delovnem mestu 10 let, iztekel drugi mandat. Direktorja imenuje ustanoviteljica, torej Mestna občina Ptuj, po predhodnem mnenju sveta zavoda. V odprtem razpisnem roku, potekel je 20. februarja, so se na razpis prijavili štirje kandidati. Po razgovorih je komisija soglasno, s petimi glasovi za, mestnemu svetu posredovala predlog sklepa, s katerim se za direktorja Mestnega gledališča Ptuj imenuje Peter Srpčič. Če bo mestni svet z večino glasov na naslednji seji, ki bo 23. aprila, potrdil tak sklep, bo Srpčič ptujsko gledališče vodil tudi naslednjih pet let. To je še zadnji korak k imenovanju. „Vesel sem, saj je takšna odločitev komisije potrditev dobrega dela do sedaj, ne le mene, temveč celotne ekipe. Očitno jih je moja vizija prepričala. Upam, da bo tako menil tudi mestni svet," pravi Srpčič. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 16. aprila 2019 Podravje • Skupščina Zveze slovenske podeželske mladine Sprejeli plan dela za leto 2019 Konec marca smo člani Društva podeželske mladine Spodnje Podravje gostili 26. redno skupščino Iveze slovenske podeželske mladine, ki se je je udeležilo približno 60 članov različnih podeželskih društev iz celotne Slovenije. Foto: Julija Kordež Na skupščini smo se seznanili s poročilom o delovanju Zveze, sprejeli smo nov statut, izvolili nove regijske predstavnike za posamezne regije in novega člana disciplinske komisije. Predstavljen je bil tudi program dela za leto 2019. Ključne aktivnosti ZSPM v tem letu bodo: kmečke igre na Koroškem, opolnoMOČEN kmet, mednarodne mladinske izmenjave in izobraževanja ter konferenca v Bruslju. Ob koncu uradnega dela je sledila pogostitev gostov z domačo hrano in pijačo s kmetij naših in sosednjih članov društva. Katica Muršec Ptuj • Regijski kviz Mladi in kmetijstvo Zmagala ekipa Podravje 1 V sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj in Društvom podeželske mladine Spodnje Podravje je v četrtek, 28. marca, v dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj potekalo tekmovanje v kvizu Mladi in kmetijstvo na regijski oziroma območni ravni. Kviza sta se udeležili dve ekipi domačega društva, ki sta se med seboj pomerili v znanju na področju turističnih kmetij, natančnega kmetijstva in v pridelavi vrtnin v rastlinjaku s poudarkom na hidropo-niki. Zmagovalna ekipa je bila DPM Spodnje Podravje 1, ki bo zastopala Podravje na 47. državnem kvizu Mladi in kmetijstvo sredi aprila v Žalcu. Slovenija • Pivčeva v Bruslju o projektu pametnih vasi Mladega kmeta motivira digitalizacija Samo s celostnim pristopom k modernizaciji podeželja in izkoriščanjem tehnoloških rešitev se bodo ustvarile dodane vrednosti, ki bodo nudile nove zaposlitve na podeželju. Dostopnost do internetnega omrežja je eden ključnih temeljev za razvoj podeželja, več priložnosti za podeželje pa ponuja tudi tako imenovani projekt pametnih vasi, ki celostno pristopa k modernizaciji podeželja in izkoriščanju tehnoloških rešitev, ki bodo ustvarile dodane vrednosti in nudile nove zaposlitve na podeželju. To je nekaj glavnih poudarkov iz govora slovenske kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, ki je v Bruslju sodelovala na temo digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju. Glavni cilj digitalizacije, je poudarila, je izboljšati različne pristope in modele kmetovanja, tako da bo z manj vložki doseženo več. Da bomo digitalne tehnologije lažje uvedli in uporabili v kmetijstvu, pa bo treba dobro organizirati sistem izobraževanja ter delovanje raziskovalnih inštitutov in javnih kmetijsko-svetovalnih služb, ki teoretična znanja prenašajo in vpeljujejo v prakso. Ministrica je dejala, da Slovenija ta znanja že uporablja v okviru sedanjih programov skupne kmetijske politike. S spodbujanjem razvoja in vpeljave digitalnih tehnologij pa se po njenem mnenju ne izboljšujejo zgolj konkurenčnost kmetijskih gospodarstev, učinkovitejša raba virov, manjša okoljska obremenitev in optimizacija procesov, ampak se s tem povečuje tudi interes za kmetovanje med mladimi. SD Slovenija • Buren odziv kmetijskih podjetij na osnutek sprememb kmetijske politike " > V 'i J Jr ' m Foto: Media24 Brez najetih zemljišč ogroženo preživetje Za PP Agro, ki je s skoraj štiri tisoč hektarji največja podravska zakupnica državnih zemljišč, predlagane spremembe z uvedbo maksimalnega zakupa, niso sprejemljive. Da je predlog spisan proti velikim zakupnikom, pa menijo v Žipo Lenart, ki imajo v zakupu od sklada 94 % vse obdelovalne zemlje. Predlagane zakonske spremembe s področja zemljiške kmetijske politike že sprožajo reakcije s terena. Dokaj burno so se namreč odzvala kmetijska podjetja, ki jih najbolj moti omejitev pri velikosti zakupa kmetijskih zemljišč in trajanju zakupnih pogodb. Spomnimo, da bi bilo po novem od državnega sklada kmetijskih zemljišč mogoče zakupiti največ sto hektarjev zemlje, pri podaljševanju zakupne pogodbe pa je predviden postopen odvzem zakupljenih površin. Osnutek zakona je usmerjen v strukturne spremembe slovenskega kmetijstva in v generacijsko prenovo. Brez najetih zemljišč ne 1 v • i bo uspesne in razvojno naravnane PP Največja najemnica skladovih zemljišč v Podravju je Perutnina Ptuj oziroma njena hčerinska družba PP Agro, ki upravlja s skoraj 4.000 hektarji izključno državnih kmetijskih zemljišč, saj svojih nima. Predlagane zakonske spremembe z uvedbo maksimalnega zakupa zato zanjo niso sprejemljive. »Brez najetih kmetijskih površin si niti predstavljati ne moremo uspešne in razvojno naravnane Perutnine Ptuj (PP), saj so za naš obstoj nujno potrebna,« pravi Franc Veršič, direktor PP Agro. »Pridelava varne hrane se začne na poljih in vedno bolj se tudi kot kupci z vidika kakovosti in varnosti zavedamo pomena slovenskega porekla živil. V PP skozi sistem upravljanja kakovosti, varnosti in sledljivosti že desetletja nadziramo vse faze pridelave in predelave, ki potekajo na domačih tleh: od poljedelske in žive proizvodnje, proizvodnje krmil in v mesnih obratih, logistike, veterinarske službe do prodajnih polic.« Že pred več kot desetimi leti so uvedli poslovni model, ki temelji na spremembah proizvodnih tehnologij (spremenjeni obdelavi, preciznem poljedelstvu in kroženju hranil), skladno s katerim obdelujejo skupno dobrih 3900 hektarjev poljedelskih površin, ki jih ima Skupina PP v najemu in ki imajo zanjo večplasten pomen. »Vso pridelano koruzo, žitarice in beljakovinske poljščine namreč uporabljamo za pripravo kakovostnih krmnih mešanic v lastnih obratih in s tem za ustvarjanje izdelkov slovenskega porekla. Skupaj torej 91 % njivskih površin namenjamo pridelavi hrane za živali, preostalih 9 % pa predstavljajo površine ekološkega pomena in obnovljivih virov. Enako pomemben vidik najetih kmetijskih površin se nanaša na odgovorno ravnanje z okoljem. V procesu reje piščan-cev-brojlerjev nastanejo obsežne količine perutninskega gnoja, ki ga uporabimo na kmetijskih površinah po sistemu okoljsko odgovornega krožnega gospodarstva.« Ogroženo preživetje ■ ».•• i v v i podjetja in odpuščanje zaposlenih Mitja Krajnc, direktor podjetja Žipo Lenart, ki ima od sklada v za- kupu večino kmetijskih zemljišč, s katerimi upravlja, se strinja z ministrico, da bo treba najti dogovor z vsemi deležniki v kmetijski verigi in jim zadostiti, pa vendar se mu zdi, da je osnutek napisan proti velikim zakupnikom, kot so oni. »Od 870 hektarjev zemljišč, ki jih obdelujemo, jih imamo 800 v zakupu od sklada, torej 94 %. Če nas država omeji na maksimalni zakup stotih hektarjev, je matematika jasna: omejen bo razvoj podjetja, na dolgi rok seveda tudi preživetje. Smo podjetje, ki doprinaša k prehranski varnosti Slovenije, zemlja je naše osnovno sredstvo. Če bi ostalo, kot je predlagano, bi bili prisiljeni prilagoditi dejavnost in seveda zmanjšati število zaposlenih.« Krajnc pravi, da podpira mlade prevzemnike kmetijskih gospodarstev in da je sprememba zakonodaje potrebna, vendar tako, da bo za vse zagotovljen prostor pod soncem, da se ne privilegira nobene skupine, hkrati pa ne ruši že vzpostavljenih sistemov in gradi novih. Senka Dreu Ministrica miri, gre le za osnutek Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec se zaveda, da s predlaganim mnogi ne bodo zadovoljni, še več, prepričana je, da bodo odzivi v dveh mesecih, kolikor bo osnutek novega zakona v javni obravnavi, tudi nasprotni. »Tako pač je, da mora vlada zastopati interese vseh enako, tako podjetij in velikih kmetijskih gospodarstev, ki so tudi zakupniki zemlje, kot manjših kmetov. Slednji pričakujejo strukturne spremembe in boljši dostop do zemljišč. Poudarjam, da gre za osnutek, pričakujem pa konstruktivni dialog in sprejetje razumnega kompromisa, ki bo dober za vse in bo sledil ključnim usmeritvam ministrstva. Če želimo spodbujati mlade prevzemnike kmetijskih gospodarstev, jim moramo omogočiti dostop do zemljišč.« Slovenija, Podravje • 430.000 evrov za manj trkov z divjadjo na cestah Divjad bodo s cest odvračali zvok in odsevniki Direkcija RS za infrastrukturo bo na najbolj problematičnih odsekih državnih cest namestila zvočna in svetlobna odvračala za divjad. Kot so sporočili iz direkcije, so lani za namestitev zvočnih in svetlobnih (modrih) odvračal za divjad sklenili pogodbo z Visoko šolo za varstvo okolja, Gozdarskim inštitutom Slovenije ter podjetjema Cervus in Koblar. Pogodba je vredna nekaj več kot 430.000 evrov in je sklenjena za obdobje treh let. Letos bodo namestili zvočne odvračalne naprave in modre svetlobne odsevnike na 414 problematičnih odsekih državnih cest, in sicer v 169 loviščih oz. v skupni dolžini več kot 360 kilometrov. Število trkov s prostoživečimi parkljarji in zvermi po pojasnilih direkcije narašča povsod po svetu. Foto: Črtomir Goznik Samo prostoživečih parkljarjev oz. kopitarjev v Sloveniji na cestah letno, registrirano, pod kolesi konča med 4.900 in 6.800, na železnicah pa med 170 in 250. Na cestah je v obdobju od leta 2010 do leta 2018 po podatkih lovskih organizacij življenje izgubilo 46.933 osebkov srnjadi, 1.329 jele-njadi, 935 divjih prašičev, 71 damja-kov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov. Čeprav vsak dan v povprečju še vedno pod kolesi konča med 15 in 20 osebkov srnjadi, se število povožene srnjadi od leta 2010 stalno zmanjšuje. (staj torek • 16. aprila 2019 Podravje Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Peticijo za prepoved uporabe pasjih verig podpisalo 12.000 ljudi Pes še vedno prepogosto v funkciji zvonca Bolj kot se približujemo ruralnemu okolju, bolj so lastniki še vedno prepričani, daje pes za na verigo, ugotavlja ptujska veterinarska inšpektorica Branka Kozenbur-ger, ki meni, da lahko društva in mediji ogromno pripomorejo k zakonskim spremembam in večji ozaveščenosti. Ko so v miklavškem društvu za dobrobit živali AniMa začeli zbirati podpise proti privezovanju psov na verige, najbrž še sami niso pričakovali takšnega odziva, saj je peticijo do danes podpisalo skoraj 12.000 ljudi. Cilj akcije je spremeniti aktualno zakonodajo in po vzoru nekaterih drugih držav v celoti prepovedati uporabo pasjih verig. Doslej zbrane podpise so člani društva predali kmetijski ministrici Aleksandri Pivec, ta pa jim je zagotovila, da se tako na ministrstvu kot na veterinarski upravi zavedajo problema, zato k njemu tudi resno in odgovorno pristopajo. Vsakršno omejevanje svobode gibanja in tudi omejevanje socialnih stikov psom pa je po njenih besedah široka problematika, ki jo želijo na ministrstvu obravnavati kompleksno. Zato že preučujejo možnosti za spremembo predpisov, pri čemer preverjajo tudi pravno ureditev v drugih evropskih državah, ki so uporabo verige prepovedale že v celoti ali pod določenimi pogoji. Privezovanje psov v celoti je za zdaj prepovedano na Malti, v Avstriji, na Madžarskem, Danskem, Hrvaškem in v Bolgariji. Predsednica nadzornega odbora društva AniMa Cirila Toplak je znova poudarila, da je v Sloveniji še vedno kar velik delež psov, ki večino svojega življenja preživijo na nekaj metrih omejene površine, priklenjeni na verigo, kar jim lahko povzroči hude spremembe v vedenju in fizičnem razvoju. Število zbranih podpisov sicer kaže, da se stvari tudi pri nas spreminjajo in da se tovrstna ozaveščenost med Slovenci izboljšuje, pa vendar bo treba še veliko storiti. »Prva stvar je popolna prepoved verig, zavedamo pa se, da zgolj sprememba Podravje • Energija plus proti visokim provizijam tujini Ugodnosti naj bodo deležni kupci »V teh dneh naj bi se odvil tretji skupinski nakup električne energije in zemeljskega plina Zamenjaj in Prihrani 3, ki ga organizira Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Cilj skupinskega nakupa naj bi bil potrošnikom ponovno zagotoviti čim boljšo ponudbo, brez skritih stroškov in brez vezave. Zaradi vsakokratnih vedno višjih provizij tujega izvajalca akcije, sodelovanje za Energijo plus ni bilo sprejemljivo,« so sporočili s podjetja Energija plus. Foto: Arhiv ST Odločili so se, da bodo namesto plačevanja visokih provizij v tujino te ugodnosti raje namenili kupcem. »Akcijo skupinskega nakupa električne energije in zemeljskega plina organizira ZPS v sodelovanju s tujim partnerjem Pricewise, ki zagotavlja tehnično podporo pri izvedbi akcije. Tudi Energija plus načeloma tovrstne akcije podpira, saj zagotavljajo večjo konkurenčnost na energetskem trgu. Ne strinjamo pa se z dejstvom, da mora izbrani slovenski dobavitelj tujemu podjetju za vsakega kupca plačati visoko provizijo, tako za obstoječega kot novega kupca, ki bi po ocenah glede na prejšnjo akcijo znašala okoli 450.000 evrov. O nestrinjanju s tako visokimi provizijami smo obvestili izvajalca akcije Pricewise, vendar le-ti od zahtevanih zneskov niso odstopili. Ker v Energiji plus želimo, da so kupci v največji možni meri deležni učinkov nižjih cen in ne želimo, da se velik del teh učinkov skozi provizije odlije v tuje roke, smo se odločili, da v akciji ne bomo sodelovali,« je v sporočilu za javnost še zapisala Mladenka Bogatinovski. V podjetju Energija plus ob tem izpostavljajo številne prednosti, ki jih imajo njihovi kupci, še posebej produkt Sončni plus; gre za izgradnjo sončnih elektrarn na strehah gospodinjskih in malih poslovnih kupcev. »Investicija v izgradnjo sončne elektrarne se povrne v osmih do desetih letih, ob tem pa je še pomembneje, da so lokalni partner in zagotavljajo kar 30-letno linearno garancijo na delovanje fotovoltaič-nih modulov,« sklene Mladenka Bogatinovski. MB Foto: Arhiv ST na področju privezovanja ne bo izbrisala slabega ravnanja lastnikov s hišnimi ljubljenčki.« Na to se je navezala tudi ministrica, ki meni, da glavni problem niso verige, pač pa je to neodgovorno ravnanje lastnikov. Na ministrstvu odločitev ne želijo sprejemati prehitro, kajti tudi če bi verigo odpra- vili, bi bilo še vedno nehumano, če ne bi obenem psu zagotovili ustreznih bivalnih pogojev. Inšpektorji imajo zvezane roke Branka Kozenburger, ptujska veterinarska inšpektorica, ugota- vlja precejšnje razlike v odnosu do hišnih ljubljenčkov in do domačih živali nasploh. »Zdi se, kot da je Slovenija tudi tu razdeljena na bolj razviti zahodni in manj razviti vzhodni del. Štajerska in Podravje, predvsem pa haloški in ormoški del, krepko zaostajata za Ljubljano ali Koprom. Tam je že sploh težko dobiti verigo za psa. Na našem koncu pa je pes pogosto še zmeraj v funkciji opozorilnega zvonca oziroma alarma, ki te opozori, ko nekdo pride k hiši ali kmetiji. Bolj kot se torej približujemo ruralnemu okolju, bolj so lastniki še vedno prepričani, da je pes za na verigo, da ne potrebuje veterinarja in da se ga, če zboli, ustreli in zamenja z drugim. S tako miselnostjo in situacijo se veterinarji dnevno srečujemo, a dokler se lastnik drži zakonskih določil, imamo bolj ali manj zvezane roke in ne moremo ukrepati.« Zadnja novela zakona o zaščiti živali je bila sicer sprejeta pred šestimi leti, predpisuje pa minimalno dolžino priveza oziroma verige, ki mora meriti najmanj tri metre oziroma trikratno dolžino živali. »Že pred časom sem društvu AniMa svetovala, da se lotijo akcije za spremembo obstoječe zakonodaje. Z nekaj dobre volje in organizacije se da zakon o zaščiti živali hitro spremeniti, seveda pa tudi natančno opredeliti, kakšno bivališče in pogoje bivanja je lastnik dolžan zagotoviti svojemu psu. Ko bodo zakonske podlage dane, bomo inšpektorji lahko ukrepali in kršitelje kaznovali,« je sklenila Ko-zenburgerjeva. Senka Dreu Promocijsko sporočilo Kakšnaje resnica o bančnih paketih? Vse več ponudnikov svoje storitve oblikuje v pakete in tako uporabnikom poenostavlja ravnanje z njimi. Paketi pregledno združujejo več storitev in tako namesto posamičnih storitev plačujemo enotno ceno za cel paket. Navadili smo se že na pakete s telekomunikacijskimi storitvami, naročniške pakete za glasbene in video vsebine ter podobne storitve. Bančni paketi pa so pri nas še novost, zato odpirajo številna vprašanja, o njih pa se širijo tudi neresnice. Je bančni paket obvezen? Uvajanje bančnih paketov prinaša večjo preglednost. Posamične storitve, tudi osebni bančni račun, ostajajo še naprej v ponudbi, paketi pa ponujajo možnost preglednega in enostavnega zakupa kombinacije več storitev. »Če stranke ne želijo uživati prednosti paketov, lahko tudi v prihodnje uporabljajo samo NLB Osnovni račun in posamične storitve plačujejo posebej. Predlagamo pa, da pregledajo storitve, ki jih že uporabljajo, in razmislijo o tistih, ki bi jim še prišle prav, ter se ob tem prepričajo, ali ni preprostejše in brezskrbnejše poslovanje s paketom,« pojasnjuje Jurček Hlastec. Ali drži, da so bančni paketi za stranke dražji? Bančni paketi vključujejo različne kombinacije izbranih storitev, zato so mesečna nadomestila za njihovo uporabo različna. Ko primerjamo stroške paketa s stroški posameznih storitev, ki jih že uporabljamo, se hitro zgodi, da na katero storitev pozabimo ali napačno ocenimo, kako pogosto jo uporabljamo. Tudi če paket primerjamo le z eno storitvijo, na primer z osebnim računom, dobimo občutek, da bomo zaradi paketa plačevali več. »V NLB smo oblikovali štiri pakete, med katerimi lahko na podlagi potreb stranka izbere najprimernejšega zase. Za večino strank namreč velja, da s pravim paketom plačujejo manj, kot bi za posamezne storitve,« pripoveduje Hlastec in nadaljuje, da se je treba vprašati, katere storitve stranka že uporablja in katere bi ji še prišle prav, ter na tak način izbere zase najustreznejši paket. Jurček Hlastec, vodja NLB Poslovalnice Prešernova Ali lahko stranka izbrani paket spremeni? Marsikomu je uporaba nekaterih storitev postala tako samoumevna, da niti ne ve dobro, katere vse uporablja. Zato se lahko zgodi, da prvič ne izbere najboljše kombinacije storitev za svoje potrebe in šele po nekaj časa uporabe ugotovi, da bi mu bolj ustrezal drug paket. Menjave navadno niso preproste, lahko se omejujejo v pogostosti ali se zaračunajo. »Pri NLB pa to ne velja, saj stranke med paketi lahko prehajajo povsem brezplačno in brez omejitev. Če ugotovijo, da bi jim glede na njihovo dejansko porabo bolj ustrezal drug paket, ga lahko menjajo tudi vsak mesec, in to brezplačno,« še zaključuje sogovornik. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 16. aprila 2019 Videm • Marija Kolenko je praznovala 90. rojstni dan Največ ji pomeni »hvala« Marija Kolenko, ki že dobro desetletje živi v Vidmu pri Ptuju, je nedavno dopolnila devet desetletij. Foto: Tatjana Mohorko Slavljenki so prišli voščit prijatelji iz ptujskogorske in videmske župnijske Karitas, župan občine Videm Branko Marinič in Nada Kolednik iz videmske občinske uprave. Rodila se je 2. aprila 1929 v Novi vasi pri Ptuju, v družini z osmimi otroki. Dolga leta je službovala v župnišču na Ptujski Gori, nato sedem let pri Sv. Trojici, kasneje so ji priložnost za delo ponudili v župniji sv. Vida pri Ptuju. V videmskem župnišču, kjer živi od leta 2006, je kljub zavidljivi starosti še vedno nepogrešljiva gospodinja. Pater Tarzicij Kolenko iz videmske župnije, slavljenkin brat, je povedal, da je bila Marija vedno skromna ženska, ki je znala poprijeti za vsako delo in je vrsto let celo vodila kmetijo v ptujskogorski župniji: »Vedno je bila na razpolago ljudem. Vse je zmogla in beseda 'hvala' ji pomeni največ. Težko bi brez njene pomoči v videmski župniji, kjer še danes gospodinji, dobro kuha in vrtnari. Tako v kuhinji kot na vrtu pa ji na pomoč priskočijo dobri ljudje.« (EM) Ptuj • Nazadnje je bila poimenovana leta 2015 V mestu je 198 ulic Največkrat so ulice poimenovane po pomembnih zgodovinskih osebnostih in znamenitostih: kulturnih in naravnih. Na Ptuju imamo 198 ulic, zadnja je bila poimenovana leta 2015. Foto: ČG Med 198 ulicami na Ptuju je zadnja bila poimenovana leta 2015: Ulica Tomaža Šalamuna. Ptuj obsega deset naselij in osem četrtnih skupnosti, v teh pa je 198 ulic. Številne med njimi nosijo imena pomembnih zgodovinskih osebnosti in pričajo o bogati zgodovini Ptuja. Zelo pogosto so navdih za poimenovanja pomembni književniki, slikarji, duhovniki, pa naravne in kulturne znamenitosti, ki obdajajo mesto, pogosto pa tudi širše območje: regijo, državo. Če živite na Ptuj, je največja verjetnost, da boste živel v ulici, ki se dejansko začne s takšnim poimenovanjem. Kar 19 ulic na Ptuju se začne z besedo Ulica: Ulica 14. divizije, Ulica 25. maja Ulica 5. prekomor-ske, Ulica Anice Kaučevič ... Najpogosteje se imena ulic na Ptuju začnejo na črke K, M, P in S. Le tri pa imajo začetnice E (Erjavčeva pot), I (Ilčeva ulica) in W (Wilhelmova ulica). Precej pogosto se pojavljajo tudi predlogi pri poimenovanju ulic - Na, Ob ... Zadnja ulica, ki je bila poimenovana, je Ulica Tomaža Šalamuna, in sicer leta 2015. Le dobro leto po smrti pesnika in prevajalca je bila Stara ulica preimenovana v Ulico Tomaža Šalamuna. Poimenovanja po kulturnikih načeloma niso sporna, večkrat pa se pojavi dilema v primerih, ko gre za zgodovinsko-politični diskurz, v Sloveniji so kar nekaj ulic preimenovali po osamosvojitvi. V proračunu za letos so na Mestni občini Ptuj zagotovili 5.000 evrov za poimenovanje ulic in naselij, a kakšnih velikih sprememb ne bo. Kot so pojasnili, so zagotovljena sredstva namenjena poravnavi stroškov za postavitev označevalnih tabel pri po-/preimenovanju ulic in naselij, preštevilčenju stavb ter označevanju stavb s hišnimi številkami: „Sredstva se porabljajo v skladu s sklepi Komisije za poimenovanje ulic v mestni občini Ptuj, ki obravnava vse prispele pobude iz navedenega področja." (DK) Ptuj • Predavanje - Iluzije ptujskega gradu Kakšno zgodovino skriva ptujski grad Na predavanju, ki je med ptujsko strokovno in laično javnostjo vzbudilo veliko zanimanje, je dddr. Andrej Pleterski v slavnosti dvorani ptujskega gradu predstavil svoja prva opažanja novih spoznanj arheološke dokumentacije in gradiva s ptujskega gradu. Raziskava je še v fazi izdelovanja, ki pa pomembnost tega obdobja kaže v novi, za stroko in javnost zanimivi luči. Pleterski je o tem zapisal: „Ptu-jski grad je bil povod najbolj žgoče arheološke diskusije tega dela Evrope. Pregled arheološke dokumentacije in gradiva kaže, da skoraj nič ni tisto, kar se je zdelo, da je. To so prva opažanja." Ko so podrli drevesa na grajskem hribu, se je nenadoma pokazal zelo zanimiv pogled na grajski zadnji del, ki ima v bistvu tri vrhove. „Verjamem, da tudi ta oblika grajskega hriba vpliva na to, kaj se je na tem grajskem hribu dogajalo. Svojo zgodbo prvenstveno osredotočam na izkopavanja Josipa Korošca in Josipa Klemenca v letih 1946-1947, deloma pa tudi na manjša po letu 1971. To so bile raziskave Ivana Tu-ška, Marije Lubšine Tušek, Blagoja Jevremova, Marjane Jevremov Tomanič, Mojce Vomer Gojkovič, ki so jim sledile raziskave Evgena Lazarja, Miha Murka in Braneta La-muta v nekaj zadnjih letih. Vse to so bili terenski posegi, ki prinašajo pomembne, dodane nove informacije, ki pa jih je treba preučiti in sestaviti košček za koščkom. V tej Foto: Črtomir Goznik Dddr. Andrej Pleterski je izsledke svoje raziskave predstavil pod naslovom Iluzije ptujskega gradu. Na fotografiji z Natašo Kolar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je predavatelja in njegovo delo tudi predstavila. sestavljanki sem prišel do leta 1947, te novejše arheološke raziskave bom temeljito pregledal v naslednjih mesecih. Sicer pa arheološke raziskave na ptujskem gradu pote- Dddr. Andrej Pleterski je po osnovni izobrazbi arheolog in zgodovinar. Zaposlen je na Inštitutu za arheologijo ZRC Sazu in preučuje zgodovino zgodnjega srednjega veka, staroslovansko arheologijo, zgodnje srednjeveško zgodovino, historično geografijo, mitologijo in informatizacijo arheoloških in zgodovinskih virov. Pri svojem raziskovalnem delu zgodnjega srednjega veka in Slovanov na zelo domiselni način uporabi znanja iz zgodovine, arheologije in etnologije. Iz vseh teh področij je tudi doktoriral. kajo že 110 let, od leta 1909, ko jih je začel Viktor Skrabar," je povedal dddr. Andrej Pleterski. Med cerkvijo, svetiščem in stolpom Viktor Skrabar je našel že nekaj deset srednjeveških grobov in ostanke antičnih zidov. Josip Klemenc si je močno želel najti zgodnjo krščansko cerkev, in ko so našli apsido, je bil prepričan, da gre za apsido zgodnje krščanske cerkve. Naleteli pa so tudi na neko zanimivo vkopano zgradbo, za katero je Josip Korošec logično sklepal, da bi to lahko bilo staro slovan- sko svetišče. Na ptujskem gradu je bilo veliko grobišče, ki ga je datiral v 10., 11. stoletje; danes je k temu mogoče prišteti še celo 9. stoletje. Med temi grobovi je bilo tudi ogromno srednjeveške lončevine, ki naj bi bila povezana s pogrebnimi obredi. Po mnenju Josipa Korošca naj bi bilo staro slovansko svetišče, kot ga je videl, popolni unikat v svetovnem merilu, zato ga je treba tudi spomeniško varstveno zaščititi. Dddr. Andrej Pleterski je na predavanju predstavil še eno iluzijo ptujskega gradu, in sicer, da je tu po tezi Franja Baša stal srednjeveški stolp. MG Videm, Majšperk • 18. državni kviz gasilske mladine Selški in stoperški mladi gasilci najboljši Na 18. državnem kvizu gasibke mladine v Krškem so se pomerile tričlanske ekipe gasilcev pionirjev, mladincev in pripravnikov. Na najvišji stopnički so stali tudi mladinci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Sela in pripravniki PGD Stoperce. Tekmovalo je 111 ekip: 38 pionirskih, 39 mladinskih in 34 ekip gasilcev pripravnikov. Skupaj z mentorji so v Krškem našteli okoli 500 gasilcev. Tekmovalci so svoje teoretično znanje pokazali v štirih disciplinah (drži/ne drži, prva pomoč, požarna preventiva in poišči besedo), nato so se pomerili še v štafetnem vezanju vozlov ali orodja in gasilski spretnosti. Tekmovalce je pozdravil poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek, najboljšim trem ekipam v vsaki kategoriji je čestital predsednik GZS Janko Cerkvenik. V kategoriji mladincev se je najbolje odrezala ekipa PGD Sela (Gasilska zveza Videm): Rok Kojc, Blaž Potočnik in Gaj Železnik z mentorjem Alojzom Auerjem. Ekipa je s tem ubranila lanskoletni naslov državnih prvakov, leto pred tem pa so bili selski gasilci mladinci državni podprvaki. Vodja mladine v PGD Sela in Gasilski zvezi Videm Matjaž Klasinc je dejal, da so uspeh dosegli z obilico trdega, zavzetega dela ter Foto: Anja Mohorko Gasilci mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Sela so naziv državnih prvakov osvojili že drugo leto zapored. pravih metod mentorja: »Otroke na takšna tekmovanja pripravimo tudi psihično. Sicer pa: vaja, vaja in še enkrat vaja.« Tekmovalcem so pred gasilskim domom na Selih pripravili veličasten sprejem s curkometom, pričakali so jih tudi predstavniki Občine Videm in Gasilske zveze Videm. V starostni skupini od 16 do 18 let (pripravniki) je bila na 18. državnem kvizu gasilske mladine najboljša ekipa PGD Stoperce (Gasilska zveza Majšperk): Lucija Galun, Lea Žunko-vič in Luka Žunkovič z mentorjem Adijem Kopšetom. Predsednik PGD Stoperce Aleš Žnidarko je povedal, da je uspeh plod trdega dela, večletnih vaj in predanosti: »Pri tem je veliko odvisno od mentorja. Tekmovalci so na državnem kvizu tekmovali že več let, letos pa so 'dozoreli'.« Zmagovalcem so v Sto-percah pripravili slavnostni sprejem, poleg gasilcev so jih pričakali tudi predstavniki Občine Majšperk in vodstvo Gasilske zveze Majšperk. Eva Milošič torek • 16. aprila 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Skupščina Društva generala Maistra Za povečanje vedenja o generalu Maistru med mladimi Člani ptujskega Društva generala Maistra so bili tudi v letu 2018 zelo dejavni. Še posebej so ponosni za izdajo notne zbirke Kitica naših z uglasbenimi pesmimi generala Rudolfa Maistra, organizirali pa so tudi osrednjo proslavo ob dnevu generala Maistra na Ptuju. Sicer pa je dejavno na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, znanstvenem in športnem področju, vse s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja, je povedal predsednik društva Štefan Čelan. Foto: ČG V okviru ohranjanja spomina in vrednot generala Maistra vsako leto izvaja različne aktivnosti z mladimi v osnovnih in srednjih šolah, na tem področju se še zlasti trudi prof. Gimnazije Ptuj Jelka Kokot Plošinjak, ki z dijaki redno dosega odlične rezultate na tekmovanjih iz spoznavanja življenja in dela generala Maistra. „Pomemben strateški cilj delovanja Društva generala Maistra Ptuj je povezan z nenehnim ozaveščanjem mladih o pomenu pravega domoljubja in vrednot, ki lahko največ prispevajo k suverenosti in samostojnosti naše mlade države. Te bomo skušali pritegniti tudi z zanimivimi kratkimi kvizi, rebusi, o generalu Maistru in njegovem delu, na družbenih platformah. Prizadevali pa si jih bomo vključiti tudi v samo društveno delo. Prijavili se bomo na razpis MO Ptuj, v okviru mladinskega raziskovalnega dela pa razpisali teme za raziskovanje pomena in vrednot ustvarjalnega opusa generala Rudolfa Maistra Vojanova. Izvajali pa bomo tudi delavnice na temo kreativnih industrij, kako uporabiti kulturno dediščino za neke izobraževalne namene, s temo o generalu Maistru v sodobni družbi. To bi bil hkrati prispevek društva k 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, hkrati pa tudi že prvi prispevek k projektu EPK 2025. Vse to bomo izvajali v sodelovanju z mladimi oz. Gimnazijo Ptuj," je izpostavil predsednik Društva generala Maistra Ptuj Štefan Čelan, ki si bo prizadevalo tudi za poimenovanje trga (prenovljene tržnice) po generalu Maistru. Povečati pa tudi želi število članov, sedaj jih je okrog 60. (MG) Zavrč • Čistilna akcija Slaba udeležba občanov Odbor za gospodarstvo Občine Zavrč je organiziral že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Okoli 30 prostovoljcev se je zbralo na parkirišču pred trgovino, kjer so prejeli vreče in se dogovorili za lokacije čiščenja. Pobrali so predvsem odpadke ob glavnih cestah, pa tudi očistili veje in grmičevje, ki je segalo na cesto. Marjana Logar Kelc je povedala, da so skupaj zbrali okoli 25 m3 odpadkov: »Pobiralo se je pretežno ob cestah in na dveh divjih odlagališčih, nekih nevarnih odpadkov ni bilo.« Največ odpadkov so, kot tudi v letih doslej, pobrali ob regionalni cesti, od meje z občino Cirkulane proti mejnemu prehodu Zavrč. Odpadkov v naravi je v završki občini sicer iz leta v leto manj, je dejala Logar Kelčeva: »Tudi divjih odlagališč je vse manj, torej je osveščenost ljudi vse večja. Edini problem, ki bi ga v naši občini izpostavili, je slaba udeležba občanov v akciji. Res si želimo, da bi se akcije udeležilo več ljudi, saj gre za dobrobit vseh oz. za lepši videz celotne občine.« (EM) Draženci • 20. občni zbor Društva gospodinj Draženci Letos želijo speči kar 100 različnih potic V Domu vaščanov Draženci je bilo 6. aprila nadvse slovesno. Članice Društva gospodinj Draženci so se zbrale na svojem 20. občnem zboru, na katerem so pregledale delo v letu 2018, izvolile novo vodstvo ter še posebej predstavile 20-letno delo skozi projekte in prireditve. Praznične trenutke so delile z vsemi, s katerimi sodelujejo pri izvajanju svojega programa, predstavniki društev, občine Hajdina, naselja Draženci, OŠ Hajdina, župnijo Hajdina, KGZS Zavodom Ptuj oz. njegovo svetovalno službo in še nekaterimi drugimi. Svojo uspešno zgodbo, ki jo gradijo na ohranjanju preteklosti in sedanjosti, so strnile v zbornik spominov, ki v sliki in besedi predstavlja njihovo delo v letih 1999-2019. „Draženske gospodinje smo postale ena velika družina, od nekdaj znane po odlični domači gibanici in najboljšem kruhu iz krušne peči. Naš praznični dan je 4. februar, na ta dan je leta 1999 potekal ustanovni občni zbor Društva go- 20 la Društva _nosp< xlinj Dr&fcend 1999 - 2010 Dvajsetletno delo je predstavila predsednica Zdenka Godec, ki bo Društvo gospodinj Draženci z izjemno marljivo ekipo vodila še naprej. /IU1KMK SPI l IW9 2u1<) Foto: Črtomir Goznik Fotografija jubilejnega zbornika Zbornik spominov spodinj Draženci. Za znak društva smo izbrale kmečko peč s kruhom, v pravila pa zapisale, da smo se organizirale zaradi druženja in izobraževanja, izmenjave različnih koristnih informacij in izkušenj, družabnih in kulturnih aktivnosti ter ohranjanja in obujanja krajevnega izročila, gospodinjskih opravil ter prizadevanja za ustrezno mesto podeželskih žena in boljšo kakovost življenja žensk na vasi. Imamo tudi svojo maskoto, veselo lutko gospodinje, ki jo je oblikovala naša članica Vesna Cestnik. V dvajsetih letih delovanja smo upravičile svoje poslanstvo pod sloganom Vilija Po-lajžerja: 'Še mnogokaj na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti.' S svojim delovanjem smo veliko naredile na prepoznavnosti društva in tudi občine Hajdina skozi številne projekte in prireditve, še posebej pa z gospodinjskim večerom v ročni izdelavi domačih rezancev, na katerem se srečujemo s članicami sorodnih društev," je na občnem zboru še posebej izposta- vila Zdenka Godec, ki društvo vodi že od njegove ustanovitve. Na 20. občnem zboru pa so njej in prizadevni ekipi še podaljšali mandat. Tudi za letošnje leto so si zadale bogat program aktivnosti. Letošnje projektno delo bo v znamenju potic. Po tem, ko jim je v projektu o marmeladah uspelo skuhati 100 vrst marmelad, se želijo letos izkazati s 100 različnimi poticami, ki jih bodo predstavile na letošnjem gospodinjskem večeru. MG Foto: MG Ptuj • Konferenca častnikov Kako pritegniti članstvo? Na nedavni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj so ocenili, da so program dela v letu 2018 v celoti izvedli, nikakor pa niso zadovoljni z vključevanjem sicer številčnega članstva (blizu 240) v aktivnosti združenja. To je pokazala tudi udeležba na konferenci. Veliko so aktivni člani sodelovali z drugimi sorodnimi organizacijami in združenji, se udeležili številnih proslav in prireditev, zlasti v matični mestni občini Ptuj, ter vključevali v sodelovanje na prireditvah in aktivnosti slovenske vojske. Za boljše vključevanje bodo v kratkem izvedli anketo med članstvom o tem, kaj bi bilo tisto, kar bi jih pritegnilo, bolj pa bodo uporabljali tudi sodobne komunikacijske poti in družabna omrežja. Skratka, želijo več. Tako bo vodstvo ob tokratni razpravi o programu dela imelo kar precej predlogov za nove aktivnosti združenja. Za res aktivno delo in sodelovanje so bronasto medaljo Zveze slovenskih častnikov podelili stotniku Stanku Roškarju, plaketo pa vodniku in tudi tokratnemu gostitelju konference Marjanu Skoku. LudvikKotar Foto: LK Cirkulane • Zlata poroka Ciglarjevih Zlatih 50 let Elizabete in Antona Zlato poroko sta v krogu družine, sorodnikov in prijateljev proslavila zakonca Elizabeta in Anton Ciglar iz Malega Okiča. Poročila sta se leta 1969. Elizabeta se je rodila 4. 11. 1946 v Malem Okiču, rojena Mlakar, gospod Anton pa se je rodil 15. 1. 1946 v Gabrniku. Spoznala sta se v Avstriji, kamor sta oba odšla na delo. Ker sta imela domotožje, sta se odločila, da se vrneta v Slovenijo in si ustvarita dom v Malem Okiču. Anton se je zaposlil v Agisu in tam delal do upokojitve, Elizabeta je bila gospodinja. V zakonu sta se jima Foto: Arhiv občine rodila sin Toni in hčerka Silva. Vesela sta svojih štirih vnukov: Alena, Bijanke, Manje in Aljaža ter dveh pravnukov: Neli in Lukasa. Obred zlate poroke je bil v soboto, 16. marca 2019. Ob svečani razglasitvi zlatoporočencev je županja občine Cirkulane Antonija Žumbar čestitala Elizabeti in Antonu v svojem imenu in v imenu Občine Cirkulane. Ur 12 Štajerski Kultura torek • 16. aprila 2019 Ptuj • Viktorinov večer ob 1950-letnici Ptuja Se bo mesto poklonilo svojemu velikemu možu? Marčevski Viktorinov večer je bil s temo Viktorin - Hi-eronimov, predhodnik, posvečen 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih. Gost večera je bil p. dr. Miran Špelič, slovenski frančiškan, dober poznavalec škofa Viktorina Ptujskega, ki je deloval na ozemlju rimske Poetovione ob koncu 3. stoletja in umrl mučeniške smrti v letu 303. Foto: Črtomir Goznik P. dr. Miran Špelič je pozval k večjemu poznavanju dela in osebnosti Viktorina Ptujskega. Sv. Hieronim, katerega 1600. obletnico smrti praznujemo v letu 2019, je pisal o delu sv. Viktorina Ptujskega, ki je v Rimski Petovioni prevajal sveto pisno, oznanjal krščansko vero ter povezoval vzhod z zahodom. Zakaj ne poznamo Viktorina Ptujskega „Krivično in odgovorno je od nas, da nam je tako malo mar zanj. Neodgovorni so pravzaprav tisti, ki ga ne znajo vključiti v naš šolski kurikulum. Če vemo, kdo je prvi slovenski pesnik, prvi slovenski pisatelj, prvi slovenski roman, če poznamo prve zapise slovenskega knjižnega jezika, zakaj ne vemo, kdo je prvi deželni ustvarjalec na našem območju, prvi, ki je znan z imenom, katerega dela so ohranjena. To je Viktorin Ptujski. Zakaj ni to del naše splošne izobrazbe? Zgolj zato, ker je bil kristjan? Tudi brižinski spomeniki so krščanski dokument, tudi prvi slovenski pesnik je bil frančiškan, Valentin Vodnik nikoli ni uradno izstopil iz frančiškanskega reda," je bil jasen p. dr. Miran Špelič, ki se je zavzel večje vedenje o Viktorinu Ptujskem. Špelič je tudi spomnil, da je današnji Ptuj veliko manjši kot nekdanja Petoviona, nasprotno pa je Ljubljana veliko večja od nekdanje Emone, zato ima nova ptujska županja Nuška Gajšek veliko odgovornost, da Ptuj ponovno približa Petovioni. Ptuj je tudi nadvse pomembno arheološko območje z najdbami, ki kažejo, da nismo prvi in ne zadnji v tem kraju. Na sv. Viktorina Ptujskega moramo biti ponosni, saj je bil mojster besede, ki jo je posredoval dalje, najprej svojim živim Petovincem, zdaj pa jo izroča tudi Petovioncem današnjega časa. Prvi, ki je razlagal sveto pismo v latinskem jeziku Viktorin je prepotoval veliko sveta, od kod izvira, se ne ve. Viktorin Ptujski je prvi, ki je svetopisemsko knjigo razlagal v latinskem jeziku, s tem pa spodbudil tudi druge, da so mu sledili, med njimi sta tudi Avguštin in Hieronim, ki se je rodil na območju današnje Slovenije. Hi-eronim je dedič Viktorina Ptujskega. Viktorin je bil usmrčen v času velikega preganjanja krščanstva pod cesarjem Dioklecijanom. Škof Slomšek je kot datum njegove smrti označil 3. november (leta 303). Po mnenju patra Špeliča bi to lahko bil datum občinskega praznika. »Upam, da Ptuj postaja vedno bolj Vikto-rinovo mesto," je Viktorinov večer, posvečen 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja in Viktorinu Ptujskemu, kot Hieronimovemu predhodniku, sklenil Špelič. MG Foto: Črtomir Goznik MePZ sv. Viktorina Ptuj, ki ga vodi Sonja Winkler, je obogatil prazničen Viktorinov večer. Ptuj • 9. gala koncert zasebne glasbene šole Z glasbo v svet lepote, ljubezni, dobrote V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so za nepozabni glasbeni večer poskrbeli učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. To je bil njihov že 9. gala koncert, ki so ga pripravili skupaj z mentorji oz. zaposlenimi v tej ptujski zasebni glasbeni šoli. Z nastopi svojih učencev prinašajo veselje drug drugemu, v prvi vrsti pa je poslanstvo vsakega nastopa razveseliti samega sebe in občinstvo. Učence skušajo privaditi k temu, da zmeraj najprej poslušamo z očmi in da prinesejo veselje obiskovalcem koncerta že s tem, ko stopijo na oder, da se znajo pokloniti, da znajo komunicirati z občinstvom, da so lepo oblečeni, da je estetski učinek dosežen, še preden začnejo igrati. Vsemu temu na vsakoletnem gala koncertu posvečajo še posebno pozornost, ob tem pa še ureditvi prostora, samemu veznemu tekstu, prav tako so izbrani tudi nastopi, od vsakega učitelja, mentorja. Nekateri so tekmovalci, drugi so letos že večkrat nastopili. Vsi tekmovalci se na gala koncertu ne morejo predstaviti, so pa bili učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ponovno zelo uspešni tudi na različnih glasbenih tekmovanjih. Na letošnjem, 9. gala koncertu so se predstavili pevci in Foto: arhiv šole Dekliški pevski zbor Dolcezza instrumentalisti, 19 posameznikov in dekliški pevski zbor Dolcezza, je povedala ravnateljica Lija Frajnko-vič. Za izjemen koncert se je mladim glasbenikom in zaposlenim v Zasebni glasbeni šoli zahvalila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Učenci in kolektiv pa bodo tudi letos s svojimi nastopi razveselili na že tradicionalnem poletnem glasbenem festivalu - Glasba v kloštru. Letos ga bodo posvetili priredbam slovenskih popevk. V okviru akcijskega programa uvaja- jo novi program improvizacijskih delavnic, ker želijo, da učenci spoznajo, da si lahko tudi na pesem Kuža, pazi, izmišljujejo, improvizirajo in doživijo to svobodo, da ni treba vedno igrati po notah. MG Ptuj • Pogovor z režiserko Uršo Menart Vsi smo samostojni podjetniki V Mestnem kinu Ptuj so ob ptujski premieri filma Ne bom več luzerka pripravili pogovor o(b) filmu z režiserko in scenaristko Uršo Menart. Z vesno za najboljši film nagrajena drama je portret avtoričine generacije v času, ko se zdi, da v Sloveniji za »preizobražene« milenijce preprosto ni prostora. 29-letna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine, a še nikoli ni imela redne službe. Ko njen fant dobi delo v tujini, se Špela preseli nazaj k staršem in babici, ki zdaj živi v njeni otroški sobi. Kako naj prekine že tako ali tako desetle- Foto: arhiv Mestnega kina Ptuj tje predolgo adolescenco? Menar-tova je dejala, da tudi gospodarska rast stvari ni spremenila na bolje, le permanentno krizo smo pač sprejeli: »Nekaterih stvari smo se navadili, manj šokantne se nam zdijo kot pred petimi leti. Normalno se nam zdi, na primer, da imamo s. p., čeprav hodimo v službo. Vsi smo kar samostojni podjetniki.« Povedala je, da so se v filmu problematike raje kot s cinizmom lotili s samoironijo: »Naša generacija ima že po defaultu malo sa-moironije; nočemo se jemati preveč resno, ker nas tudi drugi ne ...« Režiserka Urša Menart je v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič poudarila, da ima vsaka generacija svojo vojno: »Včasih je treba tudi kaj vzeti, ne le lepo prositi, naj ti dajo.« EM Benedikt • 10. dan Osnovne šole Prireditev z dobrodelnim namenom V soboto, 6. aprila, smo na OŠ Benedikt proslavili 10. dan šole. Prireditev je imela tako kot vselej dobrodelno noto, saj so zbrani prostovoljni prispevki dragocen prispevek šolskemu skladu OŠ Benedikt, od koder se sofinancirajo nadstandardne dejavnosti ter se nudi pomoč učencem iz socialno šibkih družin. Tudi tokrat so lahko obiskovalci uživali v zgodbi - rdeči niti prireditve, v katero so Filip, Lana in Luka s povezovalnim besedilom vnesli vse pretekle zgodbe, se spomnili pesmi in zanimivih skečev, ki nam bodo ostali za zmeraj v spominu. V vseh desetih letih se je na odru zvrstilo neskončno število nastopajočih: otrok, učencev in gostov, med njimi tudi veliko zvenečih imen. Ponosni smo na prav vse, zlasti pa na naše učence, ki so v teh letih postali tudi že dijaki, študentje ... Prav vsak izmed njih je dodal pomemben kamenček v mozaik naše skupne zgodbe, skupaj z nami ste premikali meje z veliko mero trme in volje. Same prireditve pa seveda ne bi bilo brez neumornega tima, ki je sklop prireditev pripravljal od samega začetka: Irena Kos, Anto- nija Zorko, Helena Kotnik, Timoteja Haložan, Petra Škrlec in Igor Koser. Vesna Breznik Foto: Dreamstime Nogomet Kriza rezultatov se nadaljuje Stran 14 Tenis Tamari zmanjkala kakšna • iv» v izkušnja vec ... Stran 14 Rokomet Prvi gol dosegle šele v 9. minuti.... Stran 15 Nogomet Šest golov bratov Čeh, pet golov Tomija Štumbergerja Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 27. krog tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Prekletstvo« Stožic se nadaljuje ... Olimpija-Aluminij 2:0 (o:o) STRELCA: 1:0 Jurčevič (79.), 2:0 Kronaveter(93.). OLIMPIJA: Vidmar, Andrejašič (od 60. Kidrič), Bagnack, Maksi-menko, Jurčevič, Boakye, Tomič (od 77. Valenčič), Putinčanin, Savič (od 89. Štiglec), Suljič, Kronaveter. Trener: Safet Hadžič. ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc (od 82. Leko), Martinovič, Kontek, Koblar, Horvat (od 82. Amuzie), Petrovič, Muminovič, Vrbanec (od 77. Marinšek), Matjašič, Štor. Trener: Oliver Bogatinov. Za moštvo Aluminija bi bilo verjetno bolje, da bi Mandarič Pevni-ku podaljšal delovno vizo še za en krog ... A ker tega ni storil, je na klopi Olimpije v nedeljo proti Aluminiju znova sedel Safet Hadžič. Ta v enem dnevu sicer ni mogel korenito spremeniti igre zmajčkov, je pa naredil nekaj pričakovanih sprememb v moštvu. Tako se je v začetno enajsterico vrnil Rok Kronaveter, tudi Marko Putinčanin, na klopi pa je med drugim pristal Rok Kidrič. Takšna zasedba domačinov je na začetku imela pobudo, a si kakšne posebne priložnosti ni priigrala. Kronaveter je sicer dva prosta strela iz večje razdalje (25 metrov) izkoristil za nevarna poskusa, sploh prvi v 15. minuti je bil na meji gola, saj je Luka Janžekovič žogo z vsemi napori preusmeril v prečko, od tam pa se je odbila v polje. Varovanci Oliverja Bogatinova so se postavili zelo kompaktno v obrambi, po odvzeti žogi pa so hitro prehajali v napade. Tam sta bila Matjašič in Štor v večini primerov nekoliko preveč osamljena, ko pa so se jima pridružili soigralci, je bilo večkrat veliko bolj nevarno. Najlepši primer hitrega protinapada je bil v 25. minuti, ko sta Matjašič in Horvat izmenjala dvojno podajo, Horvat je pri oddaljeni vratnici milimetrsko natančno našel Matica Vrbanca, ki mu je Vidmar strel z glavo izjemno ubranil ... Po vmesnem dolgočasju se je znova nekoliko razplamtelo v zaključku polčasa, ko je najprej zelo prodorni Alen Krajnc fantastično prodrl po boku, njegova podaja je našla Vrbanca, a je strel Vidmar še enkrat ubranil. Na drugi strani je v zadnji minuti zapretil Suljič, vendar je bil Janžekovič na mestu. Drugi del je bil glede števila priložnosti nekoliko bogatejši, začelo se je streli Krajnca na eni ter Saviča in Kronavetra na drugi strani. Nato so Kidričani nepričakovano povsem zagospodarili na igrišču, nizali so akcije no za drugo in si priigrali kar nekaj obetavnih situacij za dosego zadetka. Izstopa akcija v 58. minuti, ko je Krajnc popeljal žogo čez pol igrišča, nato pa oddal žogo do odlično postavljenega Horvata, pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 27. KROGA: Olimpija - Aluminij 2:0 (0:0); Maribor - Domžale 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Dobrovoljc (89., ag.); Triglav - Rudar 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Škoflek (13.), 0:2 Škoflek (42.), 0:3 Tučič (51.), 0:4 Kumer (90., ag.). Celje - Mura 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Kozar (1.), 0:2 Kouter (4.). Rdeči karton: Vizinger (88., Celje); Gorica - Krško 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Lipušček (8.), 1:1 Vukušič (42., z 11 m), 1:2 Kordič (54.). Rdeči karton: Tomiček (71., Gorica). 1. MARIBOR 27 19 6 2 64:20 63 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 27 14 9 4 56:35 51 3. DOMŽALE 27 11 7 9 55:39 40 4. MURA 27 10 9 8 38:27 39 5. ALUMINIJ 27 11 4 12 43:42 37 6. CELJE 27 9 10 8 37:40 37 7. RUDAR VELENJE 27 8 5 14 33:59 29 8. TRIGLAV KRANJ 27 8 4 15 36:62 28 9. GORICA 27 6 8 13 33:46 26 10. KRŠKO 27 4 8 15 20:45 20 _ Foto: Saša Pahič Szabo / M24.si Nogometaši Olimpije so z dvema zadetkoma v končnici tekme kaznovali neučinkovitost Aluminija. ta je s strelom že premagal Vidmarja, pot pa je žogi v mrežo na golovi črti preprečil Mario Jurčevič ... Že v naslednji akciji je Vrbanec poskusil s strelom z roba 16-metrskega prostora, Andrejašič pa je žogo zaustavil (morda celo z roko za 11-metrovko?). Dve minuti kasneje je v drugem polčasu izjemni Krajnc znova prodrl po desni strani, nato pa žogo poslal v sredino, kjer sta jo naslovnika - Štor in Vrbanec - za las zamudila . Ko se je zdelo, da Aluminij te tekme zares ne more izgubiti, kar bi se v Stožicah zgodilo prvič v osmem poskusu, so zmaji pred kakšnimi 400 gledalci povedli: akcijo so začeli na desni strani, predložek v sredino je Koblar izbil, a le do Kro-navetra, ki je s peto fantastično zaposlil Jurčeviča, ta pa je teku lepo zadel žogo in jo skozi noge Martin-čeviča poslal v gol - 1:0. Še v lanski sezoni bi gol Jurčeviča pomenil gol za Aluminij (v Kidričevem je bil na posoji), tokrat pač za Olimpijo ... Aluminij ni zmogel moči za preobrat, piko na i pa je po nespametnem preigravanju Ilija Mar-tinčeviča na robu 16-metrskega prostora postavil Kronaveter, ki je branilcu Aluminija odvzel žogo, nato pa jo s prefinjenim udarcem poslal v gol - 2:0. Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Tekmo je odločila individualna kvaliteta igralcev Olimpije, ki so zadeli v zanje najbolj pravem trenutku. Napake so nas drago stale.« Safet Hadžič, trener Olimpije: »Z rezultatom sem seveda zadovoljen, ne pa tudi z igro svojih varovancev. Bilo je nekaj dobrih poskusov, a zvečine je bilo preveč napak. Na srečo smo zadeli v pravem trenutku, kar je bilo za igralce sedaj v tem trenutku najpomembnejše.« Kidričani tako tudi v osmem poskusu v Stožicah ostajajo pri ničnem učinku (8 zmag Olimpije), ekipi pa tudi v 15 medsebojnih tekmah nista dosegli remija (11 zmag Olimpije, štiri Aluminija). Za Olim-pijo je bila to tudi druga zmaga v medsebojnem obračunu z Aluminijem v tem mesecu, tretji del trilogije sledi v torek, 23. aprila, ko se bosta merila v povratni tekmi pol-finala Pokala Slovenije. Aluminij bo v 28. krogu že v petek gostoval v Celju. Jože Mohorič Krško v izjemno težek položaj postavilo Gorico Tri zmage gostov in dve domačinov - to je bera tega konca tedna med prvoligaši. Na svojih stadionih sta slavili vodilni ekipi lige, ki sta tako zadržali medsebojni razmik 12 točk. Derbi kroga je dobila ekipa Maribora, ki je v prvem polčasu znova »trpela«, v drugem pa vendarle stvari v večji meri postavila na svoje mesto. Na koncu je zmaga ostala doma, za kar je poskrbel kar Gaber Dobrovoljc, ki je v predzadnji minuti v lastno mrežo preusmeril podajo Marcosa Tavaresa. »V prvem polčasu smo namerno postavili bolj tekaško enajsterico, v drugem pa smo tudi v organizaciji napada storili več, dovolj za zmago,« je dejal Darko Milanič. Velik del preobrata je pomenil vstop kreatorja Dareta Vršiča. Mura nadaljuje izjemno serijo, saj na zadnjih petih tekmah ni prejela niti enega samega zadetka! Trener Ante Šimundža je igro v obrambi pripeljal do perfekcije, samozavest iz obrambe pa ekipa prenaša tudi v napad. Kako si drugače razlagati dejstvo, da so v Celju tekmo z dvema zgodnjima zadetkoma odločili v prvih štirih minutah! Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost, Murin obrambni zid je zdržal vse nalete Celjanov. Rudar se je po porazu s Celjani doma hitro pobral in brez težav preplezal Triglav. Izjemno prepričljivo, visoko zmago je z dvema zadetkoma zakoličil Žiga Škoflek. Derbi začelja je nekoliko presenetljivo pripadel gostom iz Krškega, za katere je to že tretja zaporedna dobra tekma, a po remiju z Aluminijem in porazom z Mariborom prva zmaga. Začasnemu trenerju Gorice Sašu Kolmanu pa so že takoj na začetku njegove trenerske poti naredili nekaj sivih las. Morda pa borba za obstanek še ni odločena . ■/* i •v »v • •• 1 • » , 1 Kidricani še naprej serijsko menjavajo trenerje Čeprav smo v petkovi številki namigovali na to, da bi lahko Aluminij v nedeljo v Stožicah sprožil novo trenersko menjavo, se je ta zgodila že kakšen dan prej . Predsednik Olimpije Milan Mandarič se namreč ni mogel sprijazniti že s četrtkovim remijem z Muro (tekma je bila odigrana po sklepu redakcije) in je Roberta Pevnika menjal s Safetom Hadžičem (pardon: Pevnik je odstopil ...). Hadžič je v Man-daričevem obdobju že petič (!) sedel na klop Olimpije. Čeprav jim je Mura torej odvzela zgoraj opisano priložnost, so Kidričani našli drugo »žrtev«: Nermina Bašiča! Strateg Gorice, ki je na klop primorskega prvoligaša sedel v zimskem prestopnem roku, se v mestu vrtnic nikakor ni znašel, oz. rezultati njegove ekipe niso odražali želja uprave, ki ga je nastavila na ta položaj. Razhod je sledil po četrtkovem porazu - v Kidričevem! To je četrta trenerska »žrtev« Aluminija v tej sezoni: Ščulac (Krško), Barišič (Olimpija), Pušnik (Rudar), Bašič (Gorica) ... Gorica postaja Aluminijeva »stranka«: 26. krog: Aluminij - Gorica 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Štor (2.), 1:1 Velikonja (55., z 11 m), 2:1 Štor (57.), 3:1 Muminovič (85.). ALUMINIJ: Janžekovič, Amuzie, Krajnc, Koblar, Martinovič, Horvat (od 87. Leko), Muminovič, Petrovič, Vrbanec (od 89. Čermak), Maloku (od 67. Matjašič), Štor. Trener: Oliver Bogatinov. GORICA: Sorčan, Halilovič, Kavčič (od 75. Ko-lenc), Lipušček, Tomiček, Grudina, Filipovič, Osuji, Smailagič (od 86. Gulič), Velikonja, Šipek (od 83. Jermol). Trener: Nermin Bašič. Po remiju s Krčani so želeli Kidričani vzpon forme potrditi še na tekmi z Gorico. To jim je v celoti uspelo, posebej se je izkazal strelec dveh zadetkov Luka Štor, ki je očitno ujel strelsko formo, saj je na zadnjih štirih tekmah dosegel prav toliko zadetkov. Kidričani so odlično odprli tekmo in že v 2. minuti je po asistenci Vrbanca v sredini odlično reagiral Štor ter iz obrata ugnal Sorčana - 1:0. Na močno razmočenem igrišču je bilo iz minute v minuto težje nadzorovati žogo, zato je bilo pravih priložnosti bolj malo. Drugi del je bil z dogajanjem vseeno pestrejši kot prvi. Začelo se je z močno dvomljivo 11-metrovko v korist gostov, ko je Koblar ustavljal Filipoviča, sodnik Obrenovič pa je po posredovanju stranskega sodnika pokazal na belo točko - zanesljiv izvajalec je bil Etien Velikonja - 1:1. Za končni razplet tekme je bil odločilen hiter odgovor Šumarjev: Štor je podal v prazen prostor do Maloka, ta je s strani sprožil proti Sorčanu, ki je žogo na kratko odbil, Štor pa je akcijo pozorno spremljal in žogo spretno poslal v mrežo - 2:1. Gostje so morali nato znova več pozornosti posvečati napadu, zato so v obrambi puščali veliko prostora za nasprotne napade Kidričanov. Ti so do konca tekme kar trikrat zadeli okvir vrat: Vrbanec v 79., Štor v 82. in Petrovič v 91. minuti. Vmes je končni rezultat srečanja postavil Muminovič, ki je iz prostega strela s strani presenetil Sorčana, ki mu je žoga med rokama spolzela v gol - 3:1. „V težkih pogojih smo pokazali pravi ekipni duh, prevladala je naša želja po zmagi. Za nas je ta zmaga izredno pomembna, res sem vesel teh točk," je po tekmi dejal Oliver Bogatinov. Medtem ko je bila Gorica v prejšnjih sezonah »nočna mora« Kidričanov, pa so slednji v letošnji sezoni ta trend povsem obrnili na glavo: v tretji medsebojni tekmi so namreč dvakrat slavili, enkrat je bil rezultat neodločen. 14 Štajerski Podravje torek • 23. aprila 2019 i Nogomet • 2. SNL Kriza rezultatov se nadaljuje Nikola Jaroš, trener Drave: »Ne glede na visok poraz se igra ne sklada s tem rezultatom, saj smo si na tekmi priigrali res nekaj izjemnih priložnosti. V 1. polčasu smo naredili preveč napak v obrambi, premalo čvrsto smo pokrili njihove igralce, ki so nato prelahko prihajali pred naš gol. Ko smo izenačili, ni nam uspelo ostati mirni in tekme mirno pripeljati do odmora. V vsaki tekmi si ustvarimo veliko število priložnosti, prepričan sem, da se nam na eni mora kmalu 'odpreti' in posledično bo prišla tudi zmaga, ki bo končala to rezultatsko krizo. Izjemno me veseli tudi to, da so končno urejeni papirji za Nelsona, ki bo zaostril konkurenco v zvezni vrsti.« Foto: Črtomir Goznik Timotej Mate (Drava, modri dres) je bil edini strelec svoje ekipe na gostovanju v Radomljah. Drava ni Maribor ... V ptujskih nogometnih krogih je veliko razburjenja povzročil poraz v prejšnjem krogu z zadnje uvrščeno Ilirijo. Na družabnih omrežjih se je na trenerja in igralce usul plaz kritik in obtožb, ki so za bolj realne opazovalce nogometnih dogajanj na Ptuju prešle mejo dobrega okusa. Zakaj? Razumljivo je, da navijači proti zadnje uvrščeni ekipi pričakujejo zmago, pa naj gre za tekme 1., 2., ali »žnj« lige. V celotni Sloveniji pa je le malo ekip, ki to lahko svojim navijačem tudi dejansko »zagotovijo«. Drave v tem trenutku zagotovo ni med njimi! Maribor je npr. svojo moč pretekli teden na ta način demonstriral v Krškem, kjer je šlo za obračun prvo- in zadnje uvrščene ekipe 1. lige. Krško v nobenem primeru ni bilo slabše moštvo na igrišču, a Maribor je z rutinirano predstavo čez celotno tekmo držal minimalno prednost in na koncu tudi dejansko vknjižil tri točke. Maribor v podobni postavi igra že sedem let, na sezono pripelje ali proda enega ali dva igralca, plod tega pa je rutina, ki jo ekipa premore. Lahko nekaj podobnega pričakujemo od Drave v 2. ligi? Ne! Prelahko pozabljamo, da je Drava v zimskem prestopnem roku ostala brez vsaj desetih igralcev (kot bi Maribor ostal npr. brez Zahoviča, Mlakarja, Rajčeviča, Handanoviča, Hotiča, Vrhovca, Pihlerja, Ivko-vica ...), ki so bili jeseni v prvi enajsterici ali vsaj blizu nje, fond finančnih sredstev za »plače« nogometašev pa je zmanjšala za več kot 50 %. Priložnost za igro sedaj dobiva veliko več domačih igralcev (Kukovec, Lovenjak, N. in J. Vajda, Dedič, Zorko, tudi Rogina spada mednje), z 28. leti je najizkušenejši Mitja Rešek. Poraz z Ilirijo lahko tako povsem mirno pripišemo izenačenosti lige in že večkrat zapisanemu stavku, »da lahko vsaka ekipa premaga vsako« ... (Primerjava nogometnih tekem Maribora s Krškim in Drave z Ilirijo sicer ni možna praktično na nobenem nivoju, gre samo za primer tekem med visoko in nizko uvrščenimi ekipami na lestvici). Jože Mohorič Kalcer Radomlje -Drava Dakinda Ptuj 3:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Cerar (13.), 1:1 Mate (27.), 2:1 Hajrič (37.), 3:1 Primc (45.). KALCER: Adam, Horvat, Cerar (od 90. Nuhanovič), Ahačič (Barukčič od 81.), Trdin, Mornar, Poglajen, Demirci (od 72. Kondič), Brolih, Primc, Hajrič. Trener: Mua-mer Vugdalič DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Mate, Branilovič, Ivanov (Vajda od 63.), Martič, Kukovec (Goljat od 53.), Marciuš, Rogina, Rešek, Dedič, Zorko. Trener: Nikola Jaroš Nogometaši Drave so se s kančkom skepse odpravili na gostovanje v Radomlje, saj so zadnji dve srečanji izgubili (Krka, Ilirija). Te negativne serije jim ni uspelo prekiniti, klonili so še tretjič zapored. Srečanje so Dravaši dobro odprli in si tudi priigrali prvo priložnost na tekmi: Rogina je v 10. minuti iz prostega strela iz kakšnih 22 metrov po sredini gola meril nekoliko Tamara Zidanšek (67. na WTA--lestvici) je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem ameriško turnejo zaključila z nastopom na turnirju v Kolumbiji. Četrtfinale je lep rezultat, ki pred evropsko turnejo na peščeni podlagi veliko obeta. Turnir v Bogoti se igra na nadmorski višini več kot 2500 metrov, zato v teniški karavani velja za nekaj posebnega. Na njem zvečine ne zmagujejo favoritinje, kar se je izkazalo tudi v letošnjem primeru, ko so najvišje postavljene nosilke izpadale kot po tekočem traku. Prva nosilka, Latvijka Jelena Ostapenko (29.), je klonila že v uvodnem rogu... Zidanškova je bila na turnirju 5. nosilka, za začetek pa se je merila z Rusinjo Irino Khromachevo (137.), WTA-turnir v Bogoti (Kolumbija), 250.000 dolarjev: 1. krog: Zidanšek (5.) -Khromacheva (Rusija) 4:6, 6:1,6:4; 2. krog: Zidanšek (5.) - Vic-kery (ZDA) 6:2,6:0; četrtfinale: Zidanšek (5.) - Arruabarrena (Španija, 11.) 4:6, 2:6. previsoko. Le nekaj minut kasneje je sledila hitra nasprotna akcija domačih igralcev, ki se je končala s podajo z leve strani in zaključnim strelom z glavo Luke Cerarja, ki je bil povsem osamljen na kakšnih petih metrih od gola - 1:0. Varovanci Nikole Jaroša so se pogumno podali v lov za izenačenjem in dejansko so bili blizu tega v 21. minuti, ko se je Rešek po podaji s strani znašel povsem sam pred domačim vratarjem Davidom Adamom, a streljal naravnost vanj. Nekaj minut kasneje so modri izpeljali identično akcijo, Zorko je lepo zaustavil žogo in jo podal na stran do osamljenega Timoteja Mateja, ta pa je z natančnim strelom vendarle našel pot žogi v mrežo - 1:1. Sledile so minute, ko se je tekma »lomila« in bi lahko morebitni gol katere izmed ekip močno povečal njune možnosti za zmago. Na žalost gostov so zadeli domačini . Akcija gostov se je tokrat odvila na desni strani, po podaji v sredino pa je bil znova eden izmed igralcev Kalcerja preveč osamljen - tokrat najboljši strelec 2. lige Anej Hajrič - in je žogo poslal v gol - 2:1. Ko je že kazalo, da bo to končni rezultat polčasa, pa je v zadnji minuti izjemen strel iz kakšnih 20 metrov Bravo že kaže prvoligaško podobo Lendavska Nafta spomladi res ne kaže podobe, ki bi vlivala upanje za preboj med elito, poraz s Fužinarjem pa je dokončno pokopal še zadnje ambicije te vrste. »Iz igre« za napredovanje je izpadla tudi Krka, ki je v derbiju kroga na domačem stadionu klonila proti Bravu. Ta ima za drugoligaške razmere zelo izkušeno in kakovostno zasedbo, v kateri so med drugimi Kirm, Žinko, Ihbeisheh, Krcič, Križan, Žagar-Knez, Brekalo ... »Spodrsnilo« je tudi Sežancem, ki so v Vipolžah le remizirali. Točka več pomeni ekipi Brd, ki je v skupini šestih ekip od 10. do 15. mesta, ki jih ločijo le štiri točke. V boju za visoka mesta ostaja sprožil Gal Primc in zadel v zgornji kot gola nemočnega Žana Hrastnika - 3:1. V drugem delu tekme sta imeli ekipi različne ambicije: domačini so želeli zadržati lepo prednost, gostje pa so iskali priključek. V vsaj štirih primerih so bili blizu temu, kar trikrat se je v lepem položaju znašel rezervist Žiga Goljat, dvakrat v t. i. 100 % priložnosti. Prvič je že obšel domačega vratarja, vendar mu nato ni uspelo žoge poslati v prazen gol, drugič pa je iz kakšnih Dob, ki je z zmago proti Brežiča-nom slednje pahnil v izjemno težak položaj v boju za obstanek. Z drugo zaporedno zmago pa se je z dna povzpela Ilirija, tako da se spet enakovredno vključuje v boj s tekmeci pred njo. Zanimivo je bilo še na dveh tekmah tekmecev iz spodnjega dela lestvice, in sicer v Dekanih in Rogaški Slatini. V obeh primerih so domačini slavili z izidom 3:2, tekmi pa sta imeli veliko zanimivih preobratov, postregli sta z infarktnima končnicama, na obeh pa je tekmi zaključilo manj igralcev od začetnih 22 . REZULTATI 23. KROGA: Kalcer Radomlje - Drava Dakin-da Ptuj 3:1 (3:1); Ilirija 1911 - Ankaran Hrvatini 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Čufurovič (35.), 2:0 10 metrov za las zgrešil cilj . Poraz je bil neizbežen . Trener Drave na tekmi ni poslal v igro Luka Lovenjaka, ampak ga Haljeta (56.), 3:0 Turkuš (79.), 4:0 Kosi (89.); Nafta 1903 - Fužinar Vzajemci 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Horvat (10.), 0:2 Fasvald (86.), 0:3 Horvat (90.); Roltek Dob - Brežice Terme Čatež 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Račič (30.), 2:0 Kunstelj (58.), 3:0 Petrovič (84.). Rdeči karton: Karabatič (90., Brežice); Rogaška - Vitanest Bilje 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Mraz (33.), 2:0 Krivec (50.), 2:1 M. Žižmond (76.), 2:2 Do-plihar (85.), 3:2 Vouk (88.). Rdeča kartona: Pires (8., Bilje), Mraz (72., Rogaška); Jadran Dekani - Beltinci 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Stepančič (21.), 1:1 Mau-ko (45.), 1:2 Mauko (55.), 2:2 Nikolič (60., z 11 m), 3:2 Zyba (76.). Rdeči karton: Lukač (66., Beltinci); ki je bila lani že uvrščena v TOP 100. 23-Ietna levičarka je močno pretila, a je Tami po izgubljenem uvodnem nizu ostala potrpežljiva in zbrana vse do zadnje točke. Drugi krog je bil manj stresen, saj je 21-letna športnica Ptuja proti 23-letni Američanki Sachii Vickery (148.) odigrala odlično in ji ni prepustila niti kančka možnosti za zmago. Dvoboj je trajal eno uro. Med osmerico četrtfinalistk je bila Tamara najvišje postavljena igralka, kar je odpiralo lepe možnosti za res izjemen rezultat, a Tamara tudi tokrat ni preskočila dveh stopničk... Klonila je proti izkušeni 27-leti Španki Lari Arraubarreno (107., najvišje že 52.). »Pričakovanja so bila visoka, a so v Tamarino igro vnesla nekaj več nervoze. Tudi sama Španka je po tekmi povedala, da sta do rezultata 4:3 obe igrali neverjeten tenis, nato pa je Tamara poskušala igro dvigniti še na višji nivo, a je zato je čuval za sobotno pomembno tekmo mladinske ekipe v boju za obstanek v 1. ligi. JM Krka - Bravo 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Kirm (29.), 0:2 Križan (30.), 1:2 Škrbec (81.); Brda - Cherrybox 24 Tabor Sežana 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Matic Mar-ciuš (28.), 1:1 Sever (29.). 1. AŠK BRAVO 23 16 3 4 53:23 51 2. TABOR SEŽANA 23 15 4 4 48:18 49 3. KALCER RADOMLJE 23 13 4 6 55:26 43 4. KRKA 23 10 8 5 43:30 38 5. ROLTEK DOB 23 10 7 6 38:28 37 6. NAFTA 1903 23 10 6 7 37:31 36 7. DRAVA DAKINDA 23 10 4 9 41:30 34 8. FUŽINAR VZAJEMCI 23 9 7 7 32:25 34 9. BELTINCI 23 8 4 11 30:39 28 10. ROGAŠKA 23 6 8 9 25:39 26 11 ANKARAN HRVATIN I 23 6 6 11 25:45 24 12. BRDA 23 5 8 10 32:39 23 13. JADRAN DEKANI 23 6 5 12 35:48 23 14. ILIRIJA 1911 23 6 4 13 30:50 22 15. VITANEST BILJE 23 6 4 13 18:47 22 16. BREŽICE ČATEŽ 23 4 6 13 20:44 18 naredila nekaj napak preveč. To je Španka, ki je v Bogoti igrala že sedmič - nikoli pa ni izpadla pred četrtfinalom! - lepo izkoristila in v nadaljevanju prevladovala. Glede na posebne pogoje - mislim na nadmorsko višino - je rezultat za Tamaro vzpodbuden, za boljši rezultat bi potrebovala kanček več izkušenj. Še naprej z obema nogama stojimo trdno na tleh, upam pa, da bo Tamara na nižji nadmorski višini še boljša,« je iz Kolumbije sporočil Zoran Krajnc. Do 4:4 v prvem nizu sta bili igralki poravnani, nato pa je Španka nanizala kar sedem zaporednih iger (4:6, 0:5). 21-letna Konjičanka je znižala na 2:5 in imela še tri break priložnosti za 3:5, a je tekmica nato vendarle izkoristila šesto priložnost za niz. V naslednjem tednu bo Zidan-škova zaigrala na turnirju v turškem Carigradu. Jože Mohorič Tenis • Mednarodni WTA-turnir v Kolumbiji Zmanjkala kakšna izkušnja več ... Tamara Zidanšek je v Bogoti na nadmorski višini več kot 2500 metrov dosegla dve zmagi. Hercogova znova slovenska št. 1 Pretekli teden je bil za slovenski tenis najuspešnejši letos, saj je ob omenjenem rezultatu Zidanškove za vrhunec sezone poskrbela Mariborčanka Polona Hercog. Ta je osvojila turnir z nagradnim skladom 250.000 dolarjev v švicarskem Luganu, kar je njen tretji osvojeni WTA-turnir (dvakrat je doslej zmagala v švedskem Basta-du, leta 2011 in 2012). V finalu je ugnala mlado Poljakinjo Igo Šwiatek z rezultatom 6:3, 3:6, 6:3. S turnirsko zmago se je 28-letna Mariborčanka na WTA-lestvici povzpela za 25. mest in je sedaj znova slovenska številka 1, saj zaseda zaseda 64. mesto. Tamara Zidanšek je tri mesta za njo (67.) torek • 16. aprila 2019 Šport Štajerski 15 Odbojka • 1. B DOL (ž) Rokomet • 1. A SRL (ž) Od sijajnih akcij Prvi gol dosegle šele do začetniških napak v 9. minuti... ŽOK Triglav Kranj -ŽOK SETO Ptuj 0:3 (-25, -22, -20) ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sa-kovič, Paternost, Oancea, Pignar, Milošič K., Horvat, Tomanič, Vedlin Gojčič, Milošič N., Pučnik, Fišer N., Fišer T. Trener: Bojan Novak. V dvorani Zlato polje v Kranju so gledalci spremljali nenavadno tekmo, saj sta obe ekipi precej nihali v igri. To še posebej velja za Ptujčanke, ki so na trenutke igrale odlično, prav tako pa so naredile veliko začetniških napak. Ne glede na vse so v končnicah nizov odigrale zbrano in predvsem po zaslugi dobrega napada, v katerem je bila ponovno najučinkovitejša Sara Sa-kovič, prišle do zmage. Trener ŽOK SETO Bojan Novak je v začetni postavi zaradi rahle poškodbe Nike Fišer dal priložnost za igro zelo mladi Niki Milošič, ki je solidno opravila zaupano nalogo. Začetek tekme je šel v smer Triglava, saj so gostje zaigrale neodločno. V sredini niza so odigrale nekaj sijajnih napadalnih akcij, kar so jim prinesle prednost 12:17. Ko se je zdelo, da so ujele pravi ritem, so nato nerazumljivo popustile in zaradi lastnih napak dovolile Kra-njčankam vodstvo 22:18. V tem trenutku je v igro prišla Nika Fišer, ki je dve točki dosegla s servisoma in še dve iz igre ter je izenačila izid. Obe ekipi sta v končnici niza imeli zaključni žogi, a Ptujčankam je niz z odličnim servisom z rezultatom 25:27 prinesla Klara Milošič. Gostje so v drugem nizu večino časa vodile, a so v sredini tega dela spet »padle«. V končnici so strnile svoje vrste in predvsem po zaslugi uspešnih akcij Sare Sakovič so prišle do odločilnih točk za izid 22:25. Ob Sakovičevi je na tej tekmi dobro igrala podajalka Urška Stavbar, prav tako pa je delo pri mreži v napadu in bloku na visokem nivoju opravila tudi Ana Horvat. Ptujčanke so sredi tretjega niza povedle 14:19, nato pa še enkrat dovolile Triglavu, da je prišel do znižanja na 20:23. Bližje ni šlo, saj je Sara Sakovič najprej odlično zaključila akcijo, nato pa je zadnjo točko za 20:25 z asom dosegla Nika Mi-lošič. Članice Ženskega odbojkarskega kluba SETO Ptuj čaka v sredo ob 20. uri še zadnja tekma v tekmovalni sezoni 2018/19, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj v neposrednem dvoboju z ekipo Krima pomerile za 1. mesto v modri skupini 1. B državne lige. David Breznik 1. B DOL (ž), modra skupina REZULTATI 6. KROGA: ŽOK Triglav Kranj - ŽOK SETO Ptuj 0:3, OD Krim - Piran 3:0, Mozirje - Nova KBM Branik II 3:0, Prevalje - Vital Ljubljana 3:0. 1. ŽOK SETO PTUJ 24 18 6 60:26 54 2. OD KRIM 24 18 6 59:28 54 3. TRIGLAV KRANJ 24 15 9 50:41 43 4. MOZIRJE 24 13 11 47:41 40 5. PREVALJE 24 6 17 32:55 23 6. NKBM BRANIK II 24 6 18 28:58 19 7. VITAL LJUBLJANA 24 6 18 25:62 16 8. PIRAN 24 0 24 13:72 2 Ž.U.R.D. Koper - Ptuj 31:25 (19:8) _ ŽRK PTUJ: Varga; Kac, Kreft 1, Šauperl-Ilič, Bolcar 8, Skrinjar 2, Puž, Marčič 2, Korotaj 4, Kolenko 8(2). Trener: Ivan Hrupič SEDEMMETROVKE: Ž.U.R.D. Koper 3/3, Ptuj 3/2. IZKLJUČITVE: Ž.U.R.D. Koper 4 minute, Ptuj 6 minut. Močno oslabljena ptujska vrsta (brez vratarke Peričeve in nekaterih mlajših igralk, ki se pripravljajo na maturo, nekaj je tudi poškodb) je v Koper odšla le z desetimi igralkami, med njimi je bila ena sama vratarka (Višnja Varga je sicer zelo solidno opravila svoje delo). Začetek tekme so gostje odigrale katastrofalno: zapravile so dva čista „zicerja", dvakrat so zadele stativo, nekaj žog pa so v napadu z napačnimi podajami preprosto podarile domačinkam. Šele v 9. minuti je Katja Bolcar dosegla prvi gol za svojo ekipo (5:1), v sredini prvega polčasa je bilo že 11:2! „Dvorana v Kopru je za nas kot začarana, v njej nikakor ne moremo sestavi- 1. A SRL (ž) Od 1. do 4. mesta REZULTATI 2. KROGA: Krim Mer-cator - Zelene doline Žalec 43:18 (23:10), Krka - Mlinotest 26:24 (15:12). 1. KRIM MERCATOR 2 2 0 0 36 (32) 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 2 1 0 1 25 (23) 3. KRKA 2 1 0 1 22 (20) 4. MLINOTEST 2 0 0 2 21 (21) Od 5. do 9. mesta REZULTATI 4. KROGA: Z'Dežele - Ljubljana 37:25 (18:12), Ž.U.R.D. Koper - Ptuj 31:25 (19:8). 20 (16) 17 (13) 14 (8) 7 (7) 3 (3) Foto: Črtomir Goznik 1. Z'DEŽELE 2. Ž.U.R.D. KOPER 3. PTUJ 4. LJUBLJANA 5. VELENJE 3 2 0 1 3 2 0 1 4 3 0 1 2 0 0 2 2 0 0 2 Katja Bolcar (rdeči dres, v ospredju) je bila z osmimi zadetki ob Minei Kolenko najboljša strelka svoje ekipe na gostovanju v Kopru. ti dobre tekme v celoti," je dejal trener Ivan Hrupič. Ta je poskušal z menjavami, dvakrat je vzel tudi minuto odmora, a prostega pada svoje ekipe mu ni uspelo ustaviti -ob polčasu je bilo 19:8. Drugi del je bil s ptujske strani pravo nasprotje prvega, z odlično igro so se domačinkam konstan- tno bližale, že po desetih minutah je bilo 22:16 (delni rezultat 3:8). Razlika iz prvega polčasa je bila vendarle prevelika in favorizirane domačinke so vknjižile nov par točk. Drugi del so Ptujčanke sicer dobile z izidom 12:17. JM Ivan Hrupič, trener ŽRK Ptuj: „Prvi polčas negativen, drugi pozitiven - to je še najboljši opis te tekme. Ob boljše odigranem uvodu bi lahko tekmicam zagotovo povzročili več težav, tako pa je bil poraz neizbežen. Zelo sem zadovoljen z igro v drugem delu, ko je domačinkam v določenih delih že tekla voda v grlo, a smo imeli za še močnejši pritisk na voljo premalo igralk v rotaciji." Rokomet • 2. SRL (m) Slab zaključek odnesel točki Moškanjci-Gorišnica -Cerklje-Radovljica 34:36 (20:22) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Men-daš, Ranfl, Bratuša; M. Geč 7, Lorenčič 4, Šandor 7, Bedrač 2, Namizni tenis • Ligaška tekmovanja Ptuj in Cirkovce končala v sredini 1. SNTL (m) V 1. moški ligi je zaključen redni del sezone, sledi končnica za prvaka in obstanek. Za prvaka se bodo borila štiri najboljša moštva, med njimi je tudi ŽNTK Maribor, za katerega uspešno nastopata Danilo Piljak in Matic Slodej. V polfinalu se bodo med sabo pomerili Krka in Kema I ter Inter Diskont I in Maribor. Vrstni red: 1. Krka 34, 2. Inter Diskont I 30, 3. ŽNTK Maribor 28, 4. Kema I 22 ... iz vrha lestvice, z Inter Diskontom II in Muto (obakrat 2:5). Z dosežkom osmih zmag in desetih porazov so osvojili končno 7. mesto. Za NTK Ptuj so igrali Luka Krušič (38 zmag, 11 porazov), Marsel Šegula (15:25) in Darko Drčič (10:29). 2. SNTL (m) 1. MUTA 18 16 2 84:37 32 2. ŠD SU 18 16 2 85:34 32 3. INTER DISKONT II 18 14 4 85:39 28 4. TEMPO 18 12 6 76:55 24 5. MELAMIN 18 9 9 65:56 18 6. RAKEK 18 8 10 55:66 16 7. PTUJ 18 8 10 63:65 16 8. VESNA 18 5 13 41:76 10 9. KRIŽE 18 2 16 32:84 4 10. LOGATEC 18 0 18 16:90 0 S tekmami 10. kroga se je končala sezona tudi v 2. ligi. Ptujska ekipa jo je končala z dvema (pričakovanima) porazoma proti ekipama 3. SNTL (m) Tudi ekipa iz Cirkovc je sezono končala v sredini lestvice, čeprav Foto: Črtomir Goznik Luka Krušič je bil najboljši posameznik ekipe NTK Ptuj v sezoni 2018/19. jim je le za malenkost (beri: ena sama zmaga v zadnjem dvoboju sezone) zmanjkala za 2. mesto. Cirkovčani so v zadnjem krogu gostili ekipo Kema II, s katero so v prvem delu sezone klonili 4:5. V primeru zmage bi se jim oddolžili, a so še enkrat ostali prekratki za eno samo zmago - 4:5. Za NTK Cirkovce so nastopali Darko Hergan (24:6), Žan Napast (19:14), Tomaž Strelec (4:15) in Jaša Lozinšek (0:10). 1. ILIRIJA 2. KEMA II 3. GORICA 4. CIRKOVCE 5. VRHNIKA 6. KAJUH-SLOVAN II 7. METLIKA Ina Unger uspešna na TOP Preteklo nedeljo je v Murski Soboti potekal 2. TOP turnir za člane in članice. Na njem ima pravico nastopiti 24 najboljših igralcev in 16 najboljših igralk iz lestvice NTZS. Zmag v elitni skupini osmih najboljših sta se veselila Katarina Stražar (Mengeš) in Mitja Horvat (Inter Diskont). Kot prva rezerva je po odpovedi ene od igralk na turnirju nastopila tudi Cirkovčanka Ina Unger (letnica 2002). Z nastopi se je zelo izkazala in s tremi zmagami in štirimi porazi osvojila 5. mesto v drugi kakovostni skupini. 12 12 0 60:9 24 12 8 4 45:44 16 12 6 6 38:44 12 12 6 6 47:45 12 12 4 8 40:48 8 12 4 8 37:50 8 12 2 10 31:58 4 JM Belšak, Ozmec, Letonja, Sok 9(3), N. Geč, Tement 4, Korez, Leben 1. Trener: Siniša Radujkovič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 3/3, Cerklje-Radovljica 5/4. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Go-rišnica 20 minut, Cerklje-Radovljica 14 minut. S tekmami 18. kroga se je zaključila sezona v 2. slovenski ligi, Gorišničani so jo končali z domačim srečanjem s Cerkljani. Šlo je za obračun tretje- in četrtouvrščene ekipe lige, rezultat pa ni več vplival na uvrstitev Gorišnice, Gorenjci pa so še imeli možnost skoka na 2. mesto lestvice. Kljub zmagi jim to zaradi neodločenega izida ekipe z Grosupljega ni uspelo. Tekma v Gorišnici je bila v uvodu zelo izenačena, nato pa so rahlo pobudo prevzeli gostje. Ti so največ vodili s štirimi goli razlike, a sta Šandor in Sok v končnici znižala na minus dva (20:22). Rezultat prvega polčasa govori o tem, da obrambi nista bili posebej trdni ter da je bila večja pozornost obeh ekip name- njena igri v napadu. Kakršnikoli močnejši poskusi v obrambi pa so bili sankcionirani z izključitvami, Gorišničani so jih že v 1. polčasu zbrali pet . V drugem delu je domača obramba postala trdnejša in je do 50. minute delovala domala brezhibno (le osem prejetih zadetkov v tem obdobju). Rezultat tega je bil rezultatski preobrat, s katerim so varovanci trenerja Siniša Raduj-koviča v 49. minuti povedli 33:30. Sledil pa je kar desetminutni mrk, v katerem so gostje z delnim izidom 0:5 situacijo znova vrnili na izhodišče z začetka 2. polčasa (33:35). V tem obdobju se je s tremi zaporednimi zadetki izkazal Luka Stare (na celotni tekmi 9 golov), svoje 2. SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Moškan-jci-Gorišnica - Cerklje 34:36, Alples Železniki - Kronos 31:24, Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina - Grosuplje 23:23, Ljubljana - Sevnica 41:21, Metlika - Arcont Radgona 0:10 (b. b.). 1. LJUBLJANA 2. GROSUPLJE 3. CERKLJE 18 17 18 15 18 15 4. MOSKANJCI - GORISNICA 18 5. ALPLES ŽELEZNIKI 6. JADRAN HRPELJE 7. KRONOS 8. SEVNICA 9.ARCONTRADGONA 10. METLIKA 1 2 3 7 8 9 7 0 11 3 1 14 2 0 15 0 2 16 je dodal še Jan Debelak (11 golov) in tehtnica se je kljub znižanju na 34:35 (Tement) nagnila na stran Gorenjcev . Domačini so si na celotni tekmi prislužili kar 20 minut kazni, gostje šest manj. JM Nekateri izstopajoči statistični kazalci igralcev Gorišnice: - najboljši strelci: 1. Jan Debelak 138 (Cerklje), 2. Matej Rojht 131 (Radgona), 3. Aljaž Sok 125, ... 8. Nejc Šandor 94 (oba Gorišnica) ... - uspešnost izvajanih sedemmetrovk: 1. Grosuplje 82 %,... 4. Gorišnica 76 % ... - največkrat izključeni igralci: 1. Nejc Stojanovič (Železniki), 2. Nino Bedrač (Gorišnica) ... Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (v rumenih dresih, v ospredju Aljaž Sok) so sezono 2018/19 končali na 4. mestu. 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 16. aprila 2019 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Šest golov bratov Čeh, pet golov Tomija Štumbergerja 3. SNL sever: Videm iz Celja s točko REZULTATI 20. KROGA: Zreče -Šmartno 1928 1:5 (0:3), Šampion -Videm 2:2 (1:0), Tehnotim Pesnica -Avto Grubelnik Dravograd 1:4 (1:1), Pohorje - Kety emmi Bistrica 1:5 (0:4). Prosta je bila ekipa Dravinje. 1. DRAVOGRAD 19 12 0 7 45:42 36 2. KETY EMMI BISTRICA 18 10 3 5 35:17 33 3. VIDEM PRI PTUJU 19 10 3 6 36:19 33 4. ŠMARTNO 1928 19 10 3 6 44:33 33 5. DRAVINJA 18 8 4 6 33:32 28 6. ZREČE 19 7 6 6 24:28 27 7. ŠAMPION 19 7 4 8 38:32 25 8. TEHNOTIM PESNICA 19 5 3 11 21:41 18 9. POHORJE 19 3 2 14 30:57 11 10. MONS CLAUDIUS 9 2 2 5 11:16 8 ŠAMPION - VIDEM 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 A. Torra (21.), 1:1 Lah (51.), 1:2 Krajnc (55.), 2:2 J. Torra (67., z 11 m). VIDEM: Klasinc, Antolič, Zdovc, Kostanjevec, Lah, Cafuta, Love-njak, Tement, Adedoja, Krajnc, Plajnšek. Trener: Robert Hojnik RDEČA KARTONA: Križnik (22., Šampion), Kostanjevec (67., Videm). Če bi nogometašem Vidma pred gostovanjem v Celju ponudili točko, bi jo verjetno sprejeli, po odigrani tekmi pa so bili nekoliko razočarani. Razlog je v tem, da so si z igralcem več med 22. in 67. minuto priigrali res veliko priložnosti, izkoristili pa le dve. Domačini so povedli v 21. minuti, ko je v polno zadel Arjan Torra. Hip zatem so ostali na zelenici z igralcem manj, saj je sodnik Dejan Vivod izključil Matevža Križnika. To je bil veter v jadra Videmčanov, ki so nanizali »morje zrelih priložnosti«. Posebne sreče pri zaključnih strelih res niso imeli, saj so trikrat zadeli prečko, enkrat pa stativo ... V drugem polčasu so nadaljevali s tem tempom, a so dvakrat zadeli v polno. To je v 51. minuti uspelo kapetanu Mihaelu Lahu, ki je po prekinitvi unovčil podajo s strani in z glavo izenačil rezultat na 1:1. Štiri minute kasneje so pobudo kronali z vodilnim zadetkom, ki je bil delo Sebastjana Krajnca, ki je najprej »zavrtel« svojega čuvaja, nato pa z natančnim strelom v daljši kot premagal še domačega vratarja - 1:2. Ko se je zdelo, da so varovanci trenerja Roberta Hojnika na dobri poti do osvojitve vseh treh točk, pa se je vse v hipu zavrtelo v 67. minuti. Takrat je sodnik posredovanje Alena Kostanjevca v kazenskem prostoru označil za nedovoljenega, čeprav so bili igralci Vidma prepričani, da je bil pri žogi pred tekmecem. Sledil je rdeči karton in izenačitev iz 11-metrovke Jetmira Torra - 2:2. Do spremembe rezultata do konca tekme pri poravnanem razmerju moči na igrišču ni prišlo, čeprav so bili gostje bližje trem točkam kot domačini. Že v sredo čaka igralce Vidma pokalna preizkušnja, v tekmi pol-finala pokala MNZ Ptuj se bodo na svoji zelenici ob 16.30 pomerili s ptujsko Dravo. Drugi polfinalni par je Ketty emmi Bistrica - Zavrč. Superliga: 32 zadetkov na petih tekmah - noro! Nogometaši v Superligi so tokrat glede učinkovitosti presegli sami sebe in na petih tekmah dosegli neverjetnih 32 zadetkov, kar povprečno znese 6,4 na tekmo! Najbolj učinkoviti so bili Haj-dinčani, ki so v lokalnem derbiju sosedom iz Skorbe nasuli osem zadetkov. Kar pet jih je zabil Tomi Štemberger (vse v drugem polčasu!), ki je sedaj s 17 zadetki najboljši strelec lige, za njim je na 2. mestu s 14 goli Damjan Antolič (Bukovci). Le gol manj od Hajdine so dosegli Podvinčani, tudi tam pa je izstopal en igralec - Aleš Čeh. Trener-igralec je zadel štirikrat, s čimer je pomagal svojo ekipo utrditi na vrhu lestvice. Prednost Podvinčanov sedaj znaša tri točke, saj so Cirkulančani v derbiju kroga v Bukovcih le remizirali, pa še do točke so prišli v zadnjih minutah, saj so še v 80. minuti zaostajali za dva zadetka. Izkazali so se tudi Stojnčani, ki so z zmago v Apačah resnično močno zaostrili konkurenco v sredini lestvici, kjer se (za zdaj) štiri ekipe povsem enakovredno borijo za zadnji dve mesti v Ligi za prvaka. Časa pa ni več veliko, le še dva kroga . Zobe so tokrat v Gerečji vasi pokazali Markovčani, kjer je bil učinkovit še drugi član družine Čeh, Nastja. Nekdanji član izbrane vrste Slovenije je po tekmi premora zadel dvakrat. REZULTATI 16. KROGA: Gerečja vas - Markovci 1:5 (0:4); strelci: 0:1 N. Čeh (9.), 0:2 Bezjak (28.), 0:3 Bezjak (34.), 0:4 N. Čeh (41., z 11 m), 1:4 Hertiš (84.), 1:5 Lešnik (90., ag.); Skorba - Hajdina 1:8 (0:1); strelci: 0:1 Kuhar (32.), 0:2 Štumberger (47.), 0:3 Štumberger (50.), 0:4 Predikaka (60.), 0:5 Predikaka (76.), 0:6 Štumberger (80.), 0:7 Štumberger (83.), 0:8 Štumberger (86.), 8:1 Horvat (89.); Bukovci - Cirkulane 2:2 (1:0); strelci: 1:0 M. Medved (38., z 11 m), 2:0 Veršič (78.), 2:1 Kajzer (81.), 2:2 Krajnc (83.). Rdeči karton: Arnuš (93., Bukovci); Foto: Črtomir Goznik V Skorbi so gostje v drugem polčasu uprizorili pravo točo zadetkov, dosegli so jih kar sedem. Apače - Stojnci 2:4 (0:2); strelci: 0:1 Meznarič (14.), 0:2 Leben (45.), 1:2 Fridrih (50.), 1:3 Meznarič (72.), 2:3 Frank Ličina (81.), 2:4 Pernek (85., z 11 m); Podvinci - Pragersko 7:0 (5:0); strelci: 1:0 A. Čeh (2.), 2:0 Svenšek (6.), 3:0 A. Čeh (20.), 4:0 A. Čeh (43.), 5:0 Svenšek (44.), 6:0 Šegula (60.), 7:0 A. Čeh (72.). 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. BUKOVCI 4. APAČE 5. HAJDINA 6. STOJNCI 7. GEREČJA VAS 8. PRAGERSKO 9. MARKOVCI 10. SKORBA 16 11 3 2 52:19 36 16 9 6 1 35:15 33 16 8 4 4 33:20 28 16 7 3 6 28:27 24 16 6 4 6 39:34 22 16 6 4 6 26:26 22 8 29:34 22 10 17:39 16 16 4 3 9 18:32 15 13 20:51 7 16 7 1 16 5 1 16 2 1 1. liga MNZ Ptuj: Ormož izgubil ob uradnem odprtju tribun Najpomembnejši dogodek kroga je bilo uradno odprtje tribun v ormoškem športnem parku, a domačinom tega dogodka ni uspelo Nogomet • NK Ormož Velika pridobitev ormoških nogometašev Ormoški nogometaši so v soboto, 13. aprila, pripravili slovesno odprtje novih tribun, slačilnic in ostalih prostorov za potrebe delovanja nogometnega kluba. Veselje je bilo toliko večje, saj so več kot desetletna prizadevanja, da bi ob odlično urejenih dveh igriščih imeli tudi sodobno tribuno, končno obrodila sadove. Temeljni kamen za izgradnjo tribun so položili v začetku novembra 2017, strošek gradnje je znašal okrog 800.000 evrov. Objekt je dolg 50 in širok 7,5 metra ter ima 350 m2 uporabnih površin. Predstavlja tribuno s 324 sedeži (ima možnost nadgradnje), štiri garderobe, klubske prostore, prostor za sodnike, prostor za delegate, masažno sobo, sobo za prvo pomoč, pralnico, kurilnico, garažo in skladiščni prostor. Praznični dan so nogometaši začeli že ob 11. uri, ko so ob tribunah pričakali prve goste ter jih s turističnim vlakcem popeljali skozi Ormož do vinske kleti Verus. Sledila je otvoritvena tekma med ekipama veteranov NK Ormož in gosti. Ekipo gostov je sestavil ormoški župan Danijel Vrbnjak, ob njem so jo sestavljali še Matija Horvat, kronati z zmago. Še več, gostje iz Grajene so bili strelsko zelo razpoloženi in so že v prvem polčasu odločili zmagovalca. Visokih zmag sta se veselili tudi moštvi Boča in Zavrča, pri slednjih se je znova izkazal najboljši strelec lige Miha Leben, ki je z novim hat--trickom že pri številki 20 doseženih zadetkov v sezoni. Najbolj izenačeno srečanje so gledalci videli v Gorišnici, krajšo pa so potegnili domačini. Dvakrat zadel Matjaž Korez, za goste je isti dosežek uspel Semirju Kadriču. REZULTATI 16. KROGA: Ormož - Grajena 1:4 (0:4); strelci: 0:1 Pihler (12.), 0:2 T. Prapotnik (14., ag.), 0:3 Pihler (37.), 0:4 Halu-žan (45.), 1:4 K. Prapotnik (78.); Zavrč - Podlehnik 6:0 (1:0); strelci: 1:0 Leben (23.), 2:0 Koželj (46.), 3:0 Leben (64.), 4:0 Domjan (83.), 5:0 Leben (87.), 6:0 Muršek (89.); Boč Poljčane - Središče 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Jelovšek (22., z 11 m), 2:0 Jelovšek (40., z 11 m), 3:0 Kolar (54.), 4:0 Kovačič (66.), 5:0 Videčnik (82.); Gorišnica - Tržec 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Kadrič (2.), 1:1 Korez (13.), 2:1 Korez (58.), 2:2 Pečnik (65.), 2:3 Kadrič (84.). Prosta je bila ekipa Leskovca. Marko Soršak, Željko Savič, poslanec Matjaž Nemec, Franjo Golob, Peter Misja, predsednik MNZ Ptuj in podpredsednik NZS Stanko Gla-žar, Miha Mohor, Sebastjan Toplak, Branko Belec, Janko Kopušar, Danilo Levačič in ormoški poslanec Aljaž Kovačič. Tekmo so zaključili z rezultatom 2:1 za veterane NK Ormož. Zbrane na slovesnosti, ki se je začela ob 15. uri, je najprej pozdravil predsednik NK Ormož Zlatko Klemenčič, ki je predstavil zgodovino Nogometnega kluba Ormož in potek prizadevanj za izgradnjo tribun. Potem sta spregovorila še župan Danijel Vrbnjak, ki meni, da je v občini Ormož za športne dejavnosti dobro poskrbljeno, kar je gotovo spodbuda športnim dejavnostim vseh vrst, ter Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj in podpredsednik NZ Slovenije, ki je NK Ormož izročil tudi posebno priznanje NZS. V kulturnem programu so nastopile članice Ženskega pevskega zbora Gasilske zveze Ormož in "šolski band" Gimnazije Ormož. Slovesno dejanje simboličnega prereza traku so opravili Zlatko Klemenčič, Stanko Glažar, najmlajši član NK Ormož Lan Sa-gadin ter najstarejši član, starosta ormoških nogometnih aktivnosti Vule Nikolič. Uroš Krstič 1. ZAVRČ 2.TRŽEC 3. GRAJENA 4. SREDIŠČE 5. GORIŠNICA 6. BOČ POLJČANE 7. ORMOŽ 8. LESKOVEC 9. PODLEHNIK 14 11 2 1 51:17 35 15 8 3 4 34:29 27 14 7 1 6 32:43 22 15 5 3 14 4 5 14 4 4 14 4 4 3 5 2 5 14 14 7 29:37 18 5 28:28 17 6 25:21 16 6 26:30 16 6 20:25 14 7 19:34 11 2. liga MNZ Ptuj: derbi kroga prepričljivo Majšperku REZULTATI 12. KROGA: Slovenja vas - Polskava avtop. Grobelnik 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Lib-man (56.), 1:1 Drosk (62.). Rdeča kartona: Pleteršek (77., Slovenja vas), Kos (87., Polskava); Majšperk picerija Špajza - Ma-kole Bar Miha 6:2 (3:1); strelci: 1:0 Vrabl (11.), 2:0 Bratkovič (18.), 3:0 Krajnc (27.), 3:1 Samastur (44.), 4:1 Bratkovič (48.), 5:1 Pislak (61.), 6:1 Turkuš (72.), 6:2 Samastur (74.); Veteranske lige: Podvinci in Hajdina brez prask, Videm le do točke VETERANI +35 VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Grajena - Zavrč-Cirkulane 2:0, Markovci -Gorišnica 4:1, Dornava - Podvinci 1:4, Leskovec - Borovci 0:3. 1. PODVINCI 10 9 1 0 40:8 28 2. GRAJENA 10 5 2 3 19:11 17 3. GORIŠNICA 10 5 1 4 25:16 16 4. MARKOVCI 10 4 4 2 19:15 16 5. BOROVCI 10 4 3 3 13:10 15 6. DORNAVA 10 4 1 5 17:26 13 7. LESKOVEC 10 1 2 7 7:27 5 8. ZAVRČ-CIRKULANE 10 0 2 8 5:32 2 VETERANI +35 ZAHOD REZULTATI 10. KROGA: Gerečja vas - Skorba 4:1, Pragersko - Pod-lehnik 1:2, Spodnja Polskava - Hajdina 2:7, Tržec - Lovrenc 2:1. 1. HAJDINA 10 10 0 0 44:10 30 2. SPODNJA POLSKAVA 10 6 2 2 22:16 20 3. SKORBA 10 5 1 4 22:21 15 4. GEREČJA VAS 10 4 0 6 20:23 12 5. LOVRENC 10 4 0 6 33:27 11 6. TRŽEC 10 3 2 5 18:37 11 7. PODLEHNIK 10 2 2 6 16:22 8 8. PRAGERSKO 10 2 1 7 21:40 7 VETERANI +40 REZULTATI 10. KROGA: Ormož - Pohorje-Oplotnica 3:1, Hajdoše - Zgornja Polskava 4:1, Videm pri Ptuju - Majšperk 2:2. 1. VIDEM 10 8 1 1 27:8 25 2. ORMOŽ 10 6 1 3 21:12 19 3. POHORJE OPLOTNICA 10 4 2 4 17:19 15 4. ZGORNJA POLSKAVA 10 4 0 6 14:18 12 5. HAJDOŠE 10 2 2 6 15:33 8 6. MAJŠPERK 10 1 4 5 11:15 7 Zgornja Polskava - Hajdoše 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Petek (15.), 0:2 Ba-uman (50.); Oplotnica - Rogoznica Slofin 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Podhostnik (35.). Prosta je bila ekipa Mladinec Lovrenc. 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 11 11 0 0 59:8 33 2. MAKOLE BAR MIHA 11 8 0 3 37:22 24 3. ROGOZNICA SLOFIN 11 7 2 2 25:22 23 4. POLSKAVA 11 4 2 5 20:14 14 5. MLADINEC LOVRENC 10 4 2 4 16:20 14 6. ZGORNJA POLSKAVA 11 4 0 7 18:30 12 7. HAJDOŠE 11 4 0 7 15:33 12 8. SLOVENJA VAS 10 1 2 7 13:27 5 9. OPLOTNICA 10 1 0 9 7:34 3 Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj POLFINALE, SREDA, 17. 4., OB 16.30: Videm - Drava Dakinda Ptuj, Kety emmi Bistrica- Zavrč. Odbojka • 1. B DOL (ž), modra skupina 7. KROG: ŽOK SETO Ptuj - Krim (v sredo, 17. 4., ob 20.00 v dvorani Gimnazije Ptuj. JM torek • 16. aprila 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Mestno gledališče Ptuj zaključuje sezono 2018/2019 Premiera provokativne komedije Amaterji Ptujsko gledališko občinstvo z veliko nestrpnostjo pričakuje zadnjo premiero MG Ptuj v sezoni 2018/2019. Jutri ob 19.30 bodo lahko zaploskali igralcem v provokativni komediji Amaterji, avtorja Borivoja Radakoviča. Majšperk • Razstava likovnih del osnovnošolcev V novo sezono nekoliko drugače Likovna sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk je za prvo slikarsko razstavo letošnje sezone v Galeriji AP na Bregu izbrala likovna dela učencev Osnovne šole Majšperk. V Galeriji AP na Bregu razstavlja 24 osnovnošolcev. Foto: EM Foto: Stanko Kozel Glavni protagonisti zadnje premiere MG Ptuj v sezoni 2018/2019, v kateri igrajo Vesna Pernarčič, Vojko Belšak, Nenad Nešo Tokalič in Vid Klemenc. 24 mladih ustvarjalcev je pod vodstvom likovne pedagoginje Majde Črešnik ustvarilo podobe superherojev, krajine, cvetlična tihožitja, portrete in abstrakcije, po svoje reinterpretirali so tudi dela Vincenta van Gogha. Pri tem so uporabili najrazličnejše likovne tehnike, od risb do praskank in celo slikarij s prsti. Likovni kritik Mario Berdič, ki je razstavljena dela predstavil, je bil nad bo- gastvom tako motivike kot likovnih tehnik navdušen. Ravnateljica majšperške osnovne šole Evelin Kočevar je poudarila: »V času odraščanja lahko likovno upodabljanje predstavlja pomagalo, s katerim otrok raziskuje, spoznava in si razlaga svet okoli sebe.« Vodja likovne sekcije društva Ustvarjalec Gregor Samastur je v zapisu dodal: »Ob čustvih zadovoljstva se v posa- mezniku razvijajo ustvarjalne sile, ki v procesu strokovnega vodenja in usmerjanja pripeljejo do resnično kakovostnih likovnih izdelkov oz. rezultatov.« Županja občine Majšperk Darinka Fakin se je mladim likovnikom zahvalila s pozornostjo, učenki majšperške osnovne šole sta odprtje prav posebne razstave popestrili z glasbo. EM V njej nastopajo sami odlični igralci, vrhunski komedijanti: Vesna Pernarčič (Štela), Vojko Belšak (Gogi), Nenad Nešo Tokalič (Krap) in Vid Klemenc (Kuki). Predstavo je režiral Matjaž Latin, znan po številnih uspešnih režijah, prevajalec in lektorje Simon Šerbinek, za sceno je poskrbela Mateja Kapun, za ko-stumografijo pa Mira Strnad. Gre za komedijo, ki kaže ljudi z roba življenja, zapostavljene, odrinjene, izkoriščane, ki so v svojih načelih neizprosni, a še vedno premalo odločni, da bi se v resničnem življenju upali izpostaviti. Njihova zgodba nas hkrati lahko gane, pretrese, vznemiri, pa tudi nasmeje do solza. Nastopajo blagajnik Gogi, po poklicu finomehanik, poročen amaterski snemalec porok Krap, v osnovnem poklicu vodovodar, Kuki je brezposelni omejenec, ki rad gleda filme za odrasle, Stela pa je izkušena prostitutka, ženska srednjih let. V želji, da bi se izkopala iz finančne in osebne krize, sta Gogi in Krap zasnovala načrt, kako bosta s filmom z eksplicitno vsebino prodrla na trg. K sodelovanju pri XXX-projektu sta kot igralca povabila obdarjenega znanca Kukija in izkušeno nočno damo Stelo. Seve- da pri snemanju ne gre vse tako, kot so si zamislili, zmešnjava je popolna, v tem kaosu pa se vsi glavni protagonisti do konca razgalijo. Za več zgodbe pa je že pripravljen oder v MG Ptuj. Vabilo za zadnjo premiero v MG Ptuj v sezoni 2018/2019 ima še poseben pripis, „da zaradi specifične tematike in izrazoslovja ogleda ne priporočajo mlajšim od 16 let, preostali pa naj si predstavo ogledajo na lastno odgovornost. Zanimivo, morda pa bo prav zaradi tega pripisa predstava, v kateri igrajo vrhunski igralci, dodaten magnet za obisk. MG i i n i \ v + ■ é na morju v družbi Radia-tednika Ptuj * d in turistične agencije TA-ATP znamif Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! Informacije in rezervacije: ATP Turistična agencija ATP, Kerenčičevjpg 4, Orjmož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovorni prevoz. NAROCILNICA ZA Štajerski : Ime in priimek: : Naslov:_ Davčna številka: CMpf Telefon:. Ä Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom pobjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati pobjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.0.0. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki brote v obdobju od 2. 4. do 28. 6. 2019 sklenili n^ocn^ko razmerje za Štajerski tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne s^te na morju (od 29. 6. do 31. 8- 2019) Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. fitRADIoPTUI Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! 18 Štajerski Na sceni torek • 16. aprila 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Livada ujejo s srčno in iskreno glasbo „Začelo se je spomladi leta 2011, ko smo se Vid Vidic, Patrik Košir in Nejc Trček dobili na vaji za nek šolski koncert. Vid in Nejc sta sicer prej že nekajkrat nastopila skupaj v zasedbi harmonika-klarinet, takrat pa se jima je pridružil še Patrik na diatonični harmoniki. Želja po igranju in nastopanju pa je bila velika. Vedeli smo, da potrebujemo kitarista in basista, ki pa nam ga takrat ni uspelo najti, kar pa nas ni ustavilo. Patrik si je od soseda izposodil kitaro, Nejc pa je kupil bas kitaro in tako smo skupaj začeli spoznavati svet trio narodno--zabavne glasbe. Kot prvi nastop v taki zasedbi velja nastop na naši valeti, 14. junija 2011,"je Patrik Košir, član ansambla Livada, ki je do danes doživel nekaj kadrovskih sprememb, predstavil njihov začetek. Želja po večglasnem petju in po širšem repertoarju je v začetnem obdobju delovanja ansambla pripeljala pevko Evo Debevec, ki pa jih je zaradi pomanjkanja časa že kmalu zapustila. Odločili so se, da bodo glasbeno pot nadaljevali kot tričlanska zasedba. Skupaj so dosegli nekaj lepih uspehov. Na festivalu Igramo kot znamo leta 2012 na Vrhniki so prejeli prvo nagrado strokovne komisije, prvo nagrado strokovne komisije so prejeli tudi na festivalu Cerkvenjak 2013, na festivalu Dolenjske toplice 2013 so zasedli 3. mesto in prejeli zlatega termalčka. Ansambel Livada Nastopov je bilo vedno več, še vedno pa niso bili zadovoljni sami s seboj. Pridno so vadili, želeli še več, morda preveč, kar je pripeljalo do novih kadrovskih sprememb. Po odhodu Nejca se je ansamblu pridružil nov basist, pevec in bobnar David Rozman iz Bevk. Skupaj z njim so nadaljevali po zastavljeni poti, veliko nastopali in v zadnjem času največ. Na vse nastope imajo lepe spomine, a vseeno izpostavljajo svoj lanski samostojni koncert ob predstavitvi prvega CD-ja, na katerem jih je pričakala nabito polna dvorana, z neverjetno energijo, ki jim je dala dodatni zagon za nadaljnje ustvarjanje. Narodno-za-bavna glasba jim pomeni veliko, z veseljem jo ustvarjajo in izvajajo, je del njih in nekaj tako preprostega in lepega, da se je ne bi smeli sramovati. Njihova glasba ima poseben zven že zaradi klavirske harmonike, ki ni najbolj običajna v zasedbah tria. Zaradi klavirske harmonike veliko posegajo tudi po starih Avsenikovih skladbah (Trio Avsenik 1955), pa Kovačičevih, za skladbo Moja dežela so posneli tudi priredbo. Igrajo pa tudi veliko modernejših skladb Gadov, Modrijanov, kot tudi zabavno glasbo. Njihova glasba pa je posebna tudi zato, ker jo pišejo sami, kot jim je všeč in tako, da najbolje zazveni, kot verjamejo, da le z lastnim delom lahko ustvarijo nek svoj stil, po katerem jih bodo ljudje prepoznali. Besedila piše kitarist Patrik, melodije pa harmonikar Vid. Festivali so zagotovo dobri za naro-dno-zabavno glasbo, saj spodbujajo h kakovostnemu izvajanju, predvsem pa poskrbijo tudi za druženje muzi- kantov. „Z veseljem se jih udeležimo, res pa je, da bi ansamblom veliko pomagalo, če bi morda lahko po festivalu poklepetali z ljudmi iz komisije, saj bi tako morda bolje razumeli, zakaj so rezultati takšni, kot so, in na čem je treba še graditi v posamezni zasedbi," pravijo člani ansambla Livada, ki so bolj pristaši klasične naro-dno-zabavne glasbe kot pa moderne. V glasbi pa je najpomembnejše, da je narejena s srcem in iskreno, saj le tako najde pot do poslušalca. Načrtov je veliko, najprej bodo posneli videospota in izdali poletno skladbo. Morda se bodo udeležili tudi kakšnega festivala, predvsem pa se želijo čim bolj zabavati na vseh nastopih, ki jih še čakajo letos. Vse najlepše stvari pa se tako ali tako zgodijo nepričakovano, so prepričani. Od leta 2019 pa se bodo poslovili s tradicionalnim sedmim samostojnim koncertom. MG mm ■v D m m. ium ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI Foto: zasebni arhiv nekoliko opustili tekmovanje na festivalskih odrih. V letu 2016 so v želji po še kakovostnejšem igranju sprejeli Domna Cerarja iz Moravč, ki je prevzel vlogo glavnega vokalista, igra tudi bariton in bas kitaro. Nastopajo po vsej Sloveniji, na najrazličnejših prireditvah, zabavah, koncertih, porokah, ki jih je ZABAVNA 1. DOMEN KUMER- Najboljše vino Z. ZAKA PA NE G KLARA LORGER - Ne primerjaj me z njo 3. MARJAN ZGONC G MILENA VRAČKO - Ljobezen gori NARODNA 1. Ans. ROKA ŽLINDRE G AMADILE - Veliko je želja Z. Ans. OPOJ - Združena v sreči 3. Ans.TOPLIŠKAPOMLAD-Taksi NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Sveti Andraž • Kreativne delavnice v OŠ Vitomarci Medgeneracijsko ustvarjanje • IV* in druženje Tokrat so otroci s članicami kulturno-umetniškega društva in društva gospodinj ustvarjali velikonočne okraske in spekli pletenice. Ptuj • Čistilna akcija Po celotno kopalniško opremo kar v obcestni jarek Ravnanje z odpadki je le v en kamenček v mozaiku skrbi za čisto okolje. Kljub boljši osveščenosti o pomenu tega v zadnjih letih pa še vedno preveč smeti konča v naravi. V enem samem dnevu je okrog 500 udeležencev čistilne akcije na Ptuju zbralo 5.800 kilogramov kosovnih odpadkov ter 2.540 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov. Pomlad je pravi čas za čiščenje, tako doma kot v naravi. Z željo, da bi bilo okolje, v katerem živimo čim bolj čisto, s tem pa tudi prijetno, številne občine organizirajo čistilne akcije. Prvi konec tedna v aprilu jih je bilo kar nekaj tudi na našem koncu. Večina jih je bila organizirana v okviru vseslovenske prostovoljske akcije »10. dan za spremembe« pod geslom »Odpravimo diskriminacijo«, ki poteka v sklopu Združenja za promocijo prostovoljstva Slovenske filantropije. Med drugim je bila izvedena na Ptuju, kjer so v soboto čistili na vseh koncih mesta. Po besedah občinskega koordinatorja čistilne akcije Aleša Lešnika so zdaj bolj čiste prav vse četrtne skupnosti. Med udeleženci je bila tudi županja mestne občine Ptuj Nuška Gaj-šek, ki je podvihala rokave in pridno pomagala počistiti mestno jedro. Očitno pa dobri zgledi vlečejo. Kot pravi Lešnik, so bili lani v ČS Center le trije udeleženci čistilne akcije, letos bistveno več, okrog 30. Tudi na vseh preostalih mestih je bila udeležba boljša. „Najbolj pereča območja so ob državnih in občinskih cestah. Očitno se še vedno preveč smeti odvrže iz avtomobila. V obcestnih jarkih je veliko tudi kosovnih odpadkov. Drugi problem so zbiralnice ločenih frakcij, ki so namenjene zbiranju papirja in stekla, torej ekološki otoki. Na njih smo našli marsikaj, kar tja ne spada," pravi Lešnik. Daleč največje bilo pobranih praznih plastenk od pijač, našli pa so tudi embalaže od različnih prigrizkov. Večjih divjih odlagališč tokrat niso odkrili, kot pravi Lešnik, to rešujejo sproti. Letošnja količina zbranih odpadkov je primerljiva lanskoletni. Največja „najdba" pa je celotna kopališka oprema: umivalnik, omarice itn., kar so našli ob cesti, v jarku na Mestnem Vrhu. Letos prvič so prav na dan čistilne akcije, ki jo koordinira občina, čistili tudi osnovnošolci OŠ Olge Meglic ter stanovalci Doma upokojencev Ptuj. Preostale osnovne šole so svojo okolico počistile nekaj dni prej. Okrog 1.500 osnovnošolcev in srednješolcev je pomagalo, da je to pomlad na Ptuju manj odpadkov. Prihodnje dni bodo čistili še vrtčevski otroci, kar je toliko pomembneje, saj namen akcije ni le čiščenje, temveč tudi ozaveščanje prebivalcev o skrbi za okolje. Dženana Kmetec Kreativne delavnice v prostorih podružnične osnovne šole v Vitomarcih, ki jih organizira lokalno kulturno umetniško društvo, so postale že tradicionalne. Kot je povedala Andreja Černel, podpredsednica KUD Vitomarci in učiteljica na šoli, delavnice potekajo enkrat mesečno, z otroki pa ustvarjajo na teme, ki so prilagojene letnemu času in najbližjim praznikom. Aprilska kreativna delavnica je bila vezana na prihajajočo veliko noč; otroci so izdelovali okraske, risali in barvali, medse pa so tokrat povabili tudi članice Društva gospodinj Vitomarci, s katerimi so pripravili in spekli slastne pleteni-ce. »Luštno se je malo podružiti in pomešati generacije; otroci se mimogrede naučijo kakšne novosti, gotovo pa tudi kaj naučijo nas. Bomo še ponovili,« je v imenu društva gospodinj obljubila Ljudmila Kocuvan. SD Foto: CG Foto: SD Na tokratni delavnici v podružnični osnovni šoli v Vitomarcih je bilo še posebej ustvarjalno, saj so se otrokom pridružile tudi članice društva gospodinj. torek • 16. aprila 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK korenčkova kremna paprikaš, testenine, korenčkovajuha, prežganka, zelenjavna goveja juha, kuhana sladko zelje s juha, pečenica, kisla solata, marcipanove rižota s piščančjim ocvrte sardelice, enolončnica, čebulni prekajena šunka, krpicami, kranjska repa, matevž, kompot kocke mesom, endivija, krompirjeva solata, zavitek, solata, pražen krompir, klobasa, sadje puding skutni zavitek jabolčna pita solata, potica Sladko zelje s krpicami Sestavine: olje, 1 čebula, 1 žlička sladkorja, 1 manjša glava zelja, 1 korenček, 1 žlička kumine, sol, 30 dag testenih krpic. Na olju prepražimo čebulo. Dodamo žličko sladkorja, še malo podušimo, potem pa dodamo na kocke narezano zelje in na kocke narezan korenček. Posolimo, dodamo kumino in dušimo do mehkega. Medtem ko se zelje duši, v osoljeni vodi skuhamo krpice. Ko so kuhane, jih primešamo k dušenemu zelju. Ponudimo s kranjsko klobaso ali prekajeno šunko. Marcipanove kocke s čokoladnim prelivom Sestavine: 3 jajca, 6 žlic sladkorja, 1/2 dl vode, 6 zvrhanih žlic moke, 1/2 pecilnega praška, 1 vanilijin sladkor, 5 dag masla, 1 dl mleka, 10 dag marcipana; preliv: 100 g jedilne čokolade, 100 g mlečne čokolade, 1 dl mleka. Jajca s sladkorjem in vodo penasto umešamo, dodamo moko s pecilnim praškom in vanilijin sladkor ter narahlo premešamo. Na nizki temperaturi raztalimo maslo, dodamo marcipan in mleko. Ko se malce ohladi, primešamo biskvitu. Pekač ali tortni model obložimo s papirjem za peko. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija 25 minut v manjšem pekaču (približno 21 x 28 cm). Pecivo zvrnemo na pladenj in ohlajenega prelijemo z mešanico razta-Ijene čokolade in mleka. Zeleni nasveti Cepljene plodovke - zakaj in kako Prihaja čas, ko boste iskali in tudi sadili sadike plodovk. V rastlinjake pravzaprav bučke in kumare že lahko sadite, z nekaj tveganja tudi paradižnik. Za papriko, posebej pa čilije in feferone,je vseeno še prezgodaj, prav tako bi počakala še zjajčevcem. Ker pa je vsako leto veliko vprašanj prav na temo cepljenja, bi mogoče danes, res nekoliko prezgodaj, nekaj napisala o tem. Zakaj cepljene plodovke in na kaj so pravzaprav odporne Cepljenje pomeni, da na odporen in krepak koreninski sistem cepimo običajno šibkejši, manj odporen, a po pridelku veliko kakovostnejši nadzemni del rastline. Za koreninski del navadno izberemo originalne, divje, od človeka čim manj spremenjene vrste posamezne rastline. Pri sadnem drevju in pogosto tudi okrasnih rastlinah cepljenje omogoča hitrejši nastavek cvetov in zgodnejšo rodnost, pri vinski trti so podlage odporne proti določenemu škodljivcu, ki je skoraj uničil vinogradništvo v nekem obdobju. Pri plodovkah so se začeli razvijati postopki cepljenja zaradi tega, ker so se zaradi prepogostega pridelovanja sprva lubenic in melon na istih površinah koreninske bolezni tako razširile, da je bilo pridelovanje teh dveh vrtnin že nemogoče. Še danes so cepljene plodovke odporne predvsem na koreninske bolezni (bakterije in glivice), pa tudi na neugodne talne pogoje, kot so zastajanje vode, pomanjkanje vode, prevelika zasoljenost tal, ki je pogosta v rastlinjakih. Res pa je, da so podlage običajno rastline z izredno močnim, vitalnim koreninskim sistemom. Ta pa je sposoben dalj časa rastlini dovajati več hranil in vode, zato je cepljeni nadzemni del močnejši, bujnejši in sposoben dalj časa nastavljati cvetove in roditi. Bistvo odpornosti cepljenih sadik je samo v tem, da če imajo rastline dovolj močan in vitalen, zdrav koreninski sistem, v tleh dovolj vlage in hranil, je tudi sama rastlina dalj časa odporna. Zato imamo pogosto občutek, da so cepljene plodovke odporne na bolezni listov in stebla. V primeru lubenic in melon pa je tudi res, da so cepljene na odpornejše vrste, kot so različne buče, zato so odpornejše tudi na nižje temperature zemlje in jih lahko sadimo bolj zgodaj na vrt. Pri nižjih temperaturah zemlje, pod 15 oC, plodovke namreč še niso sposobne sprejemati hranil iz tal, predvsem fosforja. Zato se njihov korenin- ski sistem ne razvija enakomerno z nadzemnim delom, tako je potem sama rastlina vso rastno dobo manj odporna, težje pride tudi do vode in hranil. To velja za vse plodovke. Zato se prehitro sajenje paradižnika, paprike itd. na prosto preprosto ne izplača. Z različnimi pokrivali sicer zavarujemo nadzemni del, koreninski sistem pa je še vedno na mrzlem. Kdaj se torej izplača višja cena za sadiko cepljene plodovke Lubenice in melone imajo v celinskem podnebju kar precej težav. Pogosto je zemlja še zelo hladna, ko jih sadimo. So tudi izredno občutljive na koreninske bolezni, hitro jih napadejo. Zato imajo cepljene lubenice in melone prav gotovo veliko prednost pred sejanimi sadikami. Z njimi ne ravnamo drugače kakor z navadnimi sadikami. Zemljo pognojimo običajno, lahko celo za odtenek manj, saj je močan koreninski sistem sposoben najti hranila v širšem krogu okoli rastline. Tudi medvrstne razdalje in razdalje v vrsti so enake. Ravno tako izberemo čim bolj sončno in toplo lego, pazimo na kolobar. Tudi zastiranje tal bo dobrodošlo. Nekoliko drugače je pri cepljenem paradižniku. Tukaj lahko z dovolj širokim kolobarjem, s sajenjem odličnih hibridov, primerno pognojeno in predvsem vzdrževano gredico dosežemo isto kakor s cepljeno sadiko. Način vzgoje cepljenk je nekoliko drugačen. Če se torej že zaradi zanimivosti odločimo za cepljen paradižnik, potem moramo upoštevati naslednje. Rastlina zraste večja, višja in močnejša. Zato potrebuje več prostora in več hranil. Ker je sadika precej draga, koreninski sistem pa močnejši, si lahko privoščimo in vzgojimo paradižnik na dve ali celo tri stebla. To lahko storimo tako, da prvih dveh zalistnikov ne odstranimo. Vsakemu steblu damo seveda svojo, močno in visoko oporo. Kasnejše zalistnike pa redno odstranjujemo, saj več kot dveh stebel koreninski sistem le ne more ustrezno prehraniti. Še vedno pa je pomembno, da je nasad paradižnika čim bolj svetel in zračen. Foto: Miša Pušenjak Cepljene ratsline lahko zrastejo zelo visoko. Ko se odločamo, kam jih bomo sadili, se moramo tega zavedati. Ker imamo tako praktično dve rastlini, potrebujeta seveda v vrsti ustrezen prostor - vsaj en meter med rastlinami. Medvrstna razdalja ostane vsaj 70 cm. Še nekaj je pomembno. Cepljene rastline nikoli ne sadimo globlje, kakor že raste. Plemenita cepljenka rada požene dodatne korenine v zemljo, če je ta preblizu. Potem podlaga nima več tiste koristne vloge, zaradi katere smo jo uporabili. Pri bučah, lubenicah in melonah pa rade poženejo divje, druge vrste podlag, potem prav tako odmre nadzemni del. Cepljene sadike so zanimive, nekaj dobrega, a sama menim, da je bolje kupiti kakovostne, klasične sadike, saj je cena cepljenk previsoka v primerjavi s pridelkom. Miša Pušenjak * MINERAL NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski Križemkražem torek • 16. aprila 2019 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 32. del Zibelka človeštva Za zadnji cel dan v Afriki sva si zadala obisk ,Zibelke človeštva' (ang. The Cradle of Humankind), kije območje 50 kilometrov iz Johannesburga, kjer so našli najstarejše človeško okostje v Afriki, staro več kot 2 milijona let. Nadaljnje raziskave so rezultirale še v najdbah različnih grobnic, Republika Južna Afrika pa je drugače tudi znana lokacija najdb okostij dinozavrov. Na to paleoantropološko najdišče, kot se to reče strokovno, sva se odpravila že zgodaj zjutraj, da sva prehitela vse šolske skupine. Navigacija naju je sprva malce zavedla in sva za pot morala povprašati. Območje je sicer razdeljeno na dva dela, in sicer na muzejski del in jamski sistem. V muzejskem delu so imeli jasno začrtano pot ogleda, začne se pa z razlago nastanka vesolja, nato pa te vodi skozi faze razvoja Zemlje, nastanka človeštva in vse do moderne dobe. Zares odlična in poučna stvar. Poleg različnih okostij mi je v spominu najbolj ostala vožnja skozi ledene dobe. Posadili so naju v nek plastični lavor, nato pa sva se po vodotoku peljala skozi tunel, kjer je bliskalo in treskalo, bučali so valovi, midva pa sva se po lastni nerodnosti skorajda prevrnila. Razstava je nudila res ogromno informacij in statističnih podatkov, posebej pa sem si zapomnil dejstvo, ki so ga izpostavili z rdečo barvo - da so največji pivci piva na svetu Čehi, kjer vsak letno povprečno popije 160 litrov piva, medtem ko so Južnoafričani daleč zadaj s samo 40 litri popitega piva na povprečnega prebivalca. Slovencev v tej tabeli ni bilo, zagotovo pa kotiramo zelo visoko. Na razstavi sva bila gotovo tri ure, v enem delu pa si lahko človek skozi steklo ogleda tudi laboratorij, kjer sta dve zdolgočaseni znanstvenici pod mikroskopom secirali neke ka-mnine.In seveda je vsak prišel čisto do steklene pregrade in buljil v notranjost, da jima je bilo kar nerodno. Ko prideš končno znova na plano, pa se je treba peljati nekaj kilometrov, da prideš do globoke jame, kjer smo imeli vodeni ogled s predpisano zaščitno opremo. Spustili smo se daleč v jamo, kjer so nam pokazali najdišča okostij in posameznih predmetov, ves ta čas pa potekajo še dodatne raziskave in lahko sva videla, Najdeno okostje pračloveka debelo-glav otrok prekmursko pecivo z različnimi nadevi uporabljanje stefan robač režiser mut (fran-tlsek) avtor: tomaž krau kasljavec nasa pevka zabavne glasbe (eva) ameriški general in politik eisenhower suple-mentarni kot italijanski Škorenj koščeni zadnji del nosnega pretina visok državni funkcionar koreograf otrin izpust kohčaja živalski vrt kratkotrajen mocan veter izkupiček izraelska denarna enota nedra pritisk gumba na računalniški mlski dih, dihanje osebni zaimek sr. spola postava izumrla ptica tekačica iglasto drevo britanski igralec (peter) polni stik, rima nace simončič kitajski politik cetung rekavzah. sloveniji večja ptica pevka bajka, legenda okrasna ptica čas mas kar družina strunskih glasbil specializirana bolnišnica pesni« skerl imitacija zlata pihalo z dvojnim jezičkom skladatelj kumar zapolton zvišani e slikar bernard del elektromotorja manjši čembalo trebuh prežvekovalcev fizikalna enota za absorbirano dozo sevanja pra-človeško orodje igralec valič trava druge košnje bRZAVA v jv. aziji prečni tramič v kozolcu odmev lovna velike morske sesalce vilko ukmar rastlina vzpe-njavka ploščin-s kamera grška boginja nesreče dvigalo za transport razsutih materialov haglasho znamenje, ostrivec večja brzica APOKOPA - opuščanje končnega glasu v besedi, ŠPINET - manjši čembalo, SIVERT - enota za absorbirano dozo ionizirajočega sevanja, sievert Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Vhod v Zibelko človeštva kakšna oprema se za to uporablja. Poudarek je na različnih robotih s kamerami, ki jih spustijo v vodo ali v ozke razpoke, da posnamejo teren, ki se ga potem analizira. Vodnica je sicer povedala ime svetovno znanega raziskovalca, s katerim smo izmenjali nekaj besed, vendar sem ga že v istem hipu pozabil. Do poznega popoldneva sva bila že pošteno lačna in na poti proti mestu sva ob strani zagledala slamnato hiško in reklamo za hambur-gerje. Seveda sva se ustavila, ker je tudi sicer bilo kar nekaj prometa. Za žarom je delalo mlado dekle, ki je lepo počasi peklo meso, pijača pa je bila naložena kar v kadi. Naročiva si vsak en hamburger, ki pa ni bil prav velik, je pa bil zanimivega okusa. Malo sva se z Jernejem gledala, a vprašal ni nobeden nič. Pa naročiva še enega, ker je bil tako ali tako smešno poceni. Zmaževa še tistega, in ko je hotel Jernej vprašati, kakšno je pravzaprav meso, sem naročil še tretjega. Takoj je razumel - če je meso dobro, je bolje, da ne veva, kaj sva jedla. V glavnem, s prebavo nisva imela nobenih težav in še danes sem vesel, da ne vem, kaj vse je vsebovalo tisto meso. Stvari sva imela v avtu že naložene in proti ve- čeru sva lepo dostavila avto nazaj na letališče. Še dobro, da so zaposleni tam čisti flegmatiki, kar se tiče prask na avtu. Vseeno sva v trgovini nabavila še nekaj hrane, ker sva morala še nekaj ur čakati . Tokrat naju nihče ni več gnjavil z ničemer in lahko sva brez težav zapustila Afriko in letela do Londona. Let je bil načrtovan tako, da sva v London prispela zgodaj zjutraj, let domov pa sva imela pozno zvečer, tako da sva lahko še za en dan skočila v mesto. Tega ne bi preveč na dolgo opisoval in bi raje počasi zaključil popotovanje po Afriki z opazko, da je na papir težko zliti vse stvari, ki jih vidiš na potovanju. Veliko dogodivščin se spomniš šele kasneje in bi lahko popestrile še veliko člankov. Naj omenim še to, da si je pristno Afriko treba ogledati čim prej, saj so veliko naravnih bogastev pokupili že tujci, ki vztrajno spreminjajo pokrajine in naravno ravnovesje. In ko se boste nekateri enkrat podali na to pot, najprej sami pri sebi izbrišite vse znane predsodke in predstave o Afriki ter si pričakovanja nastavite na minimum. Tako boste vedno znova doživljali pozitivna presenečenja in domov prinesli same prijetne spomine. Pa srečno! Foto: Dani Zorko Kiosk, kjer se ne sprašuje, kaj ješ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. aprila 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom (Zobo)zdravstvena matematika »Vsaka čast zdravnikom in zobozdravnikom, ki so strokovnjaki na svojem področju, namreč pri odpravljanju bolečin ali njihovem preprečevanju,« sem oni dan poslušal sogovornika za šankom, »ampak na matematiko se pa slabo spoznajo.« No, saj: zobozdravnik mora znati šteti do osem (zgoraj levo in desno, pa spodaj levo in desno), pa še sešteti ostanek pacientovega zobovja, zdravnik pa mora šteti malo več - ker ima pač njegov pacient lahko tudi dvesto ali več kosti... (Seveda pretiravam, ampak to samo zato, da vas zabavam, smeh pa je pol zdravja. In če se smejete, ne bo treba k (zobo) zdravniku!) Kaj je bil razlog za razpravo o matematičnem znanju nekaterih iz zdravstva? Najprej je njihov glavni sindikalni koštrun z matematično 'natančnostjo' argumentiral, zakaj se družinski zdravniki ne morejo strinjati s tem, da bi jim pripadalo še kakih 20 dodatnih pacientov. Ne vsakodnevno v ordinaciji, ampak da bi jih imeli na svojem glavarinskem celoletnem spisku. »Zamislite si, da bi učitelju v šoli določili, da mora imeti v razredu 20 učencev več!« i 4 je bil odločen sindikalist. Mislim - tako neumnega dokazovanja pa že dolgo nisem slišal. Če ima zdravnik na primer vpisanih dva tisoč ljudi (številko sem zaokrožil zaradi lažjega računanja), pomeni 20 dodatno pripisanih osebkov en odstotek njegove bolniške kvote. V šolskem primeru bi enak odstotek pomenil tretjino učenca - pri telovadbi torej spodnji del telesa z nogami za tekanje, i pri 'miselnih' predmetih ^ pa zgornji del z glavo in H obema rokama, da bi m šolar lahko pisal. ^^ (Osrednja ^ tretjina telesa bi prišla na ^^^^^^^ v I malice.) In to tretjino (celo tri tretjine, torej celega učenca!) bo vsak učitelj prenesel brez grožnje s tem, da bo odpovedal delovno razmerje. Zanimivo je tudi v ptujskem zdravstvenem domu. Nedavno so nas prepričevali, da so njihovi zobozdravniki enako obremenjeni kot zobozdravniki koncesionarji. Primerjali so se s tisto zobozdravnico, za katero so - kot trdijo (ne) zlobni jeziki - pripomogli, da so ji na občini odvzeli koncesijo. Zobozdravnica je imela 1.675 zobobolnikov. Kaj pa v zdravstvenem domu? Njihovih 14 zobotov je imelo na seznamu 12.600 pacientov, pravi pisni vir v časopisu, kar pomeni 900 ljudi na enega zobozdravnika. Zraven si prištejejo še tiste potencialne zobobolnike, ki niso izbrali še nikogar za popravilo svojega zobovja (najbrž čakajo na prvi zobobol), in so tako dobili potencialno vpisanih 16.516 lastnikov zobovja. Razdeljeno na 14 zobozdravnikov, to pomeni 1.179 pacientov na enega. Kar je krepko manj, kot je tistih 1.675 zobobolni-kov pri bivši koncesionarki. Ja, matematika ima to grdo lastnost, da je 1 + 1 zmeraj 2, pa naj je človek dr. mr. ali navaden pomi-valec oken. Vam je sedaj jasno, zakaj imajo nekateri zdravniki tako velikanske plače? Gre izključno za posledico neznanja matematike ... Vaš Pepek Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 9 4 1 3 2 7 4 1 1 2 3 6 5 2 9 6 8 2 4 9 3 2 8 4 3 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ ©G© Bik VV © €€€ ©O Dvojčka VVV ©© € o Rak VV ©©© €€€ o Lev VVV ©© € ooo Devica VV ©©© € ooo Tehtnica VV © €€€ oo Škorpijon VVV ©© € ooo Strelec v © oo Kozorog VV ©©© ooo Vodnar v ©© o Ribi VV ©©© € ooo Torek, 16. april 10:00 Ptuj, Murkova ulica, tradicionalna velikonočna razstava Turističnega društva Ptuj, od 16. do 19. 4. med 10. in 16. uro, sobota, 20. 4., do 14. ure 17:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, Slavčkov gaj 2019, območna revija mladinskih pevskih zborov 17:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Glasbeni vrtiljak, 60. območna revija mladinskih pevskih zborov 18:00 Miklavž na Dravskem polju, avla OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, odprtje razstave Gregor Radonjič - Izza pokrajin Sreda, 17. april 15:00 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše, predstavitev Kataloga urbane opreme za staro mestno jedro Ptuja 18:00 Majšperk, KPC: 23. redna skupščina Gasilske zveze Majšperk 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Amaterji, za abonma Premiera in izven Četrtek, 18. april 17:00 Slovenska Bistrica, 2. OŠ, Zapoj z menoj, 46. območna revija mladinskih pevskih zborov 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, komedija Amaterji Petek, 19. april 09:15 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Mestno gledališče, festival Vizije, regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Mestni kino Ptuj Sreda, 17. april: 20:00 Liffe po liffu: Tranzit. Četrtek, 18. april: 19:00 Pogovor po ogledu filma Nori dnevi. Petek, 19. april: 16:30 Čudežni park; 19:00 Prvič; 21:00 Stan in Olio. Štajerski 1 re Dl IIK www.tednik.si tfSstajerskitednik t .Stajerskitednik Velja za teden od 16. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog 22. aprila 2019 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 19. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Mirjana Brumen, Starše. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. aprila 2019 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 1. POLFINALE Kulturna dvorana Dornava, v sredo, 17. aprila, ob 18. uri Za vstopnice v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol: Dornava Olga Meglic Videm Vitomarci Juršinci Mladika Gorišnica Starše Destrnik Trnovska vas Velika Nedelja "T rC pROSTi Središče ob Dravi VSTOP J* r (^ADIOPTUJ www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK www.tednik.si 5AZA5 iTATP SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis ^ 02 741 58 26 B MOTORNA KOSA Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2. POLFINALE Športna dvorana OŠ Hajdina, v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri Za vstopnice v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol: Hajdina Sv. Trojica Markovci Majšperk Breg Ljudski vrt Grajena Cerkvenjak Rogatec Sv. Tomaž Ormož vrroPfi pr0ST! ^\dioPTUI www.radio-ptuj.si Štajerski BSAZAS www.tednik.si jfATP m ' f OTOK VIS IN KOMIZA (25.-29. 9. 2019] CENA VKLJUČUJE- ■ . ^ - vsecelT -^,reVOZ na navedeni relaciji, - I^n^n -610 Cestne Pr'stojbine, 4x polpenzion v hotelu Biševo *** - degustacijo vina v vinski kleti (3 vzorci) Hogno vodenje skupine v času bivanja na -vožnjo z ladjo ter kosi/o - nezgodno zavarovanje potnikov na iz,etu, -NANEZAJEMA 0STALlH M0REbitnih VSTOP« Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in Turistično agencijo ATP! torek • 16. aprila 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 08:00 Revija 01'Z. 3.del 09:00 Gostilna pr' Franccf ' (i Qii Oddaja \7. preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo lfi:00 OŠ Majšperk - Korak k sončku 20:00 Koncert zborovske pesmi v Cirkulanah ¿1:30 Revija OPŽ. i.M 23:00 Video slrani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več rta spletni strani www.siptv.si (18:00 Mat. dan v Ger. vasi in Hajdošah i 0:00 Materinski dan v Tmičah | 12:00 Video strani 14:00 Italijanska Imovina - v živo 18:00 Materinski dan v Zlalolieju I 20:00 Materinski dan v Dražencih 21:30 Mat. dan v G«r. vasi in Hajdošah 22:20 Sreda v sredo 123:00 Video strani I 08:00 Materinski dan v Mczgovcih 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 60 let ZVKDS OE Maribor 21:00 Iz hiše zdravja HioVital - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža ^■flfl \ I.... tTrani Uredništvo: Donava 1t6d, 2252 DORNAVA; ¡nio@siptv.si I viueusiram kontakt: 02 764 00 3:3: 041 01B 044: VAV.vaptvsi Marketing: Megamarketing d.o.O.; 02 749 54 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Miklavž na Dravskem polju vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Miklavž na Dravskem polju. Vidimo se v torek, 16. aprila, ob 18. uri v avli OS Miklavž na Dravskem polju. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ■J_¿Odem .^.sflZAS I tesnit Projekt podpira župan občine Miklavž na Dravskem polju, Egon Repnik. Štajerski T jSíti I H (^RAoroPTUI lik.si www.radio-ptuj.si ^ PONUDBA A FONGUST KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN GUŠT. Pragersko Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/80-39-150 Z VAMI ŽE OD LETA 1988! Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 881 643. PRODAM telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Tel. 031 440 363. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. RAZNO OSAMLJENI moški želi spoznati osamljeno žensko srednjih let za resno zvezo. Telefon 051 740 453. MOŠKI, star 71 let, želi spoznati žensko od 60 do 70 let. Tel. 051 640 417. SREDAJE DAN ŠtajerskiTEU NIK www.tednik.si rif^Stajerskitednik □ Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) 17. aprila mineva 5 let, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast Franc Fridl S SPODNJE HAJDINE 72A Spomin nate vedno bo živel nikoli, ti zares od nas ne boš odšel. Hvala vsem, ki se ga spomnite in mu prižgete svečke v spomin. Vsi tvoji najdražji Ko mamo za vedno izgubiš in s sabo odnese del tebe, šele takrat se zaveš, da si jo imel rajši kot sebe. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame Marije Murko rojene Zajšek IZ LANCOVE VASI 58 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala patru Antonu ter gospema Nadi Galun in Roziki Murko za opravljene molitve, patru Jožetu za pogrebni obred, govorniku, pevcem ter godbeniku za odigrano melodijo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, Društvu upokojencev Videm, Folklornemu društvu in Društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas ter sodelavcem FURS FU Ptuj. Posebej se zahvaljujem Anici Gojkošek in Anici Malek, ki sta jo obiskovali in ji lajšali težke trenutke v času njene bolezni. Iskrena hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. V tihi žalosti: hčerka Darinka z družino Umrli so à Franc Peter, Pobrežje 6, roj. 1929 - umrl 6. aprila 2019; Marija Jazbinšek, roj. Kunšek, Gorišnica 117, roj. 1924 - umrla 7. aprila 2019; Franc Podgoršek, Žetale 112, roj. 1942 - umrl 7. aprila 2019; Ana Kranjc, roj. Kranjc, Velika Varnica 79, roj. 1930 - umrla 8. aprila 2019; Franc Štuhec, Sveti Tomaž, Gradišče 4, roj. 1936 - umrl 8. aprila 2019; Janez Vidovič, Ptuj, Kersnikova ul. 1, roj. 1925 - umrl 8. aprila 2019; Ferdinand Cep, Kočice 14, roj. 1933 - umrl 10. aprila 2019. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Nove dimenzij* eris. Ka° Atetan in ka^"**0/1""* «*»: '""'Mi SD v Mad(u www.reporter.si POLITIKA Rdeča elita: kaj druži očeta Bernarda Brščiča in Igorja Šoltesa INTERVJUJA Jožef Jerovšek, bivši poslanec SDS, in Tone Kompare, župnik REPORTAŽI Kočevska Yaskawa in ljubljanski Intercontinental NA OBISKU Družinske vezi smučarskega skakalca Timija Zajca Cirkulane, Zavrč • Množično grobišče na območju Dolan? Bel križ, sveče in uganke Ob regionalni cesti Spuhlja-Zavrč, nekaj sto metrov od gradu Borl v smeri proti mejnemu prehodu, so neznanci postavili križ žrtvam izvensodnih povojnih pobojev. Le da še vedno ni jasno, ali so se ti tam tudi zares zgodili... Bel lesen križ, na katerega nas je opozoril bralec našega časopisa, nosi napis: »1.050 tukaj umorjenih prosi pri bogu odpuščanja svojim morilcem.« Kdo in kdaj je križ postavil, ostaja skrivnost, je pa zemljišče, na katerem obeležje stoji, v državni lasti. Na uradnem seznamu lokacij prikritih vojnih grobišč, ki so ga pripravili v Službi za vojna grobišča pod okriljem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (zemljevid lokacij si je mogoče ogledati na spletu), Dolan sicer ni. Komu torej gorijo sveče? Kosti niso bile človeške, temveč živalske Spomnimo: maja 2003 so na sveže zoranem travniku na državnem posestvu pod Borlom našli kosti. Sklepali so, da bi morda lahko šlo za množično grobišče povojnih pobojev, o katerih so pričali neka- O naključnih najdbah je treba nemudoma obvestiti policijo Zakon o vojnih grobiščih ter Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pravita: »Kdor med izvajanjem rudarskih del, sondiranjem terena, izkopi gradbenih jam in drugimi pripravljalnimi deli na gradbiščih ter posegi v zemljišče naleti na posmrtne ostanke oseb, za katere je glede na njihovo starost ali druge značilnosti mogoče utemeljeno domnevati, da gre za posmrtne ostanke oseb po tem zakonu, mora poskrbeti, da ostanejo nepoškodovani ter na mestu in v položaju, kot jih je odkril, o najdbi pa takoj obvestiti policijo.« Neznanci ob križu na območju Dolan prižigajo sveče. teri domačini (po njihovih besedah naj bi bilo na območju Dolan pokopanih več sto ali celo več tisoč trupel). Območje najdbe so si ogledali kriminalisti, teren so pregledali tudi z detektorjem kovin, s katerim bi lahko našli tulce nabojev. »Pokazalo pa se je, da na lokaciji, kjer naj bi po pripovedovanjih izvedli izvensodne poboje, ni najti nikakršnih sledi, ki bi kazale na ta dogodek,« so junija 2003 dejali na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Istočasno so strokovnjaki pregledali obstoječe arhivsko gradivo in opravili informativne razgovore s še živečimi pričami dogodkov. »Po enakem postopku poteka raziskovanje vseh ostalih grobišč povojnih izvensodnih pobojev,« so razložili na MNZ. Avgusta 2003 je strokovna ekspertiza pokazala, da so najdene kosti živalske in ne človeške. Kljub temu je leta 2006 nekdanji namestnik Oddelka za zaščito naroda za mariborsko območje Zdenko Za-vadlav za hrvaške medije povedal, da naj bi maja 1945 pripadniki Tretje armade Jugoslovanske vojske pri Dolanah (v nasprotju z določili Haaške konvencije, ki pobijanje vojnih ujetnikov prepoveduje) pobili Hrvate - pripadnike ustašev, domobrance in tudi civiliste, ki so jih zavezniške enote iz avstrijskega Pliberka vrnil v Jugoslavijo ... Morda pa boste zagonetko pomagali rešiti bralci Štajerskega tednika? Eva Milošič Po nekaterih pričevanjih naj bi bila množična povojna grobišča tudi naprej ob regionalni cesti, proti Zavrču. V Spodnjem Podravju dve prikriti povojni grobišči Na seznamu lokacij prikritih povojnih grobišč, ki so ga pripravili v Službi za vojna grobišča pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sta tudi dve spodnjepodravski grobišči - obe v Kidričevem. V 80. letih prejšnjega stoletja so ob izkopu za halo tovarne Talum naleteli na posmrtne ostanke, zdaj izpraznjeno grobišče so poimenovali Sterntal 1. Drugo kidričevsko grobišče, Sterntal 2, zajema več lokacij grobišč pomorjenih oseb iz taborišča Sterntal - v borovem gozdičku nasproti nekdanjega vhoda v taborišče. Ostala nam najbližja povojna grobišča so pri Mariboru, Slovenski Bistrici ter med Dobovcem in Rogaško Slatino. Foto: EM Foto: EM Lenart • Policisti odkrili skladišče ukradenega orodja, opreme in orožja Pri 29-letniku našli ogromno ukradenih stvari Policisti so sredi minulega tedna odvzeli prostost 29-letnemu moškemu iz okolice Lenarta. Med preiskavo na njegovem domu so našli orožje in naboje, obenem pa še vrsto delovnih strojev in drugih ukradenih predmetov. Sklepajo, da gre za stvari, ki so bile v zadnjih treh letih ukradene na širšem območju Lenarta in Gornje Radgone. Policisti so med hišno preiskavo zasegli 138 malokalibrskih nabojev, 18 ostrih nabojev, lovsko puško z daljnogledom in manjši revolver. Nadalje so zasegli dva traktorja, tri vrtne traktorske kosilnice, manjšo prikolico, devet motornih kosilnic na nitko, varilni aparat, pa med drugim še ročne motorne žage, električne brusil-ke, varnostne kamere, akumulatorje in drugo orodje. Po navedbah policije je 29-le-tnik utemeljeno osumljen kazni- vih dejanj velikih tatvin in tatvin, za kar mu grozi do pet let zapora. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, zaradi posedovanja orožja brez ustreznih listin pa bodo izvedli prekrškovni postopek. Vlamljal in kradel kot po tekočem traku Policisti tudi ugotavljajo, da je bil on tisti, ki je na začetku tega tedna vlomil v pomožni objekt v okolici Lenarta, od koder je odnesel varnostne kamere, kosilnico, kompresor, zunanje reflektorje in luči ter s tem lastnika oškodoval za 1200 evrov. Marca pa naj bi z dvorišča ob hiši v okolici Lenarta odtujil traktorsko gozdarsko vitlo in s tem povzročil za približno 800 evrov škode. Lani jeseni naj bi iz odprte garaže v okolici Lenarta odtujil traktor, vreden približno 2000 evrov, v okolici Gornje Radgone pa trak- Poizvedbe, prepoznane in vrnitev predmetov pri oškodovancih že potekajo, prav tako je vsak delovnik med 6. in 18. uro možen ogled zaseženih predmetov s ciljem prepoznav na Policijski postaji Lenart. tor z dodatnim orodjem, ocenjen na okoli 3000 evrov. Januarja lani naj bi v okolici Lenarta vlomil v gospodarski poslopji in odnesel traktorsko vrtno kosilnico, traktorsko prikolico ter več ostalih predmetov, vrednih približno 5000 evrov. Aprila 2017 naj bi vlomil v bivši skladiščni prostor stadiona v Gornji Radgoni in odtujil traktorsko kosilnico in posode z gorivom ter s tem oškodoval občino za približno 3800 evrov. Julija 2017 naj bi ponovno vlomil v to skladišče in iz njega odnesel glasbeni stolp, orodje in gorivo ter s tem Občino Gornja Radgona oškodoval še za približno 1200 evrov. Policisti sumijo, da je osumljeni storil še več tovrstnih kaznivih dejanj, o katerih pa preiskava še poteka. (sta) Foto: PU MB * <3 c> V» C? » C? " Rojstva: Nuša Ploj, Dornava 79a, Dornava - deček Luka; Aleksandra Brunc, Razlagova ulica 40, Ljutomer - deklica Nelly; Lidija Rodošek, Podlože 35, Lovrenc na Dravskem polju - deček Mai; Natalija Sluga, Stogovci 17, Ptujska Gora -deklica Ema; Daniela Ivanuš, Zamušani 54a, Go-rišnica - deklica Emilija; Mojca Maroh, Pobrežje 97, Videm pri Ptuju - deklica Žanet; Sanjica Pla-ninc - Nay; Sandra Žiher - deček; Janja Tramšek - deček Naj; Petra Kvar - deklica. Poroki - Ptuj: Dejan Potočnik in Mateja Kelc, Kidričevo, Mladinska ul. 7; Martin Meško in Anja Mesarič, Ptuj, Volkmerjeva c. 27. <0 tO ¿ir o ** * _£2 C? C C^tiiP C> * * Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni. Danes bo pretežno jasno. V jutranjem času bo v notranjosti Slovenije marsikje slana. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 14 do 19 °C. V sredo in četrtek bo povečini sončno. Predvsem v četrtek popoldne lahko nastane kakšna kratkotrajna krajevna ploha. V Vipavski dolini bo pihala šibka burja. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 16,04.2019 17,04,2019 18.04.2019 19.04.2019 ♦ * ** * 1 4 6 4 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 17 18 17 20 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V