Št. 39.
V Gorici, v četrtek dne 3. aprila 1902.
Tečaj XXMU.
lakaja
: vsak t
¦Ja trikrat pa tedea r testih lsdaajlh, in _____ jak torek, fotrtek in sobote, sjntranje tedanje opoldne, večerno Izdan je pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali v Gorici   na dom posiljena:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta ...... ,..,.«, #> .  .    ,   1-70
Posamične Številke stanejov10 vin. -•----*     ..^.
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulicj Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrKek vsak dan od 8. ire zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine ne ne oziramo.      ,
Oalasl In poslanice sa ra&unijo po petit-vrstaa, 8e tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta, Večkrat po pogodbi. — Večje» orket.po /prostoru.. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost    /
Naročnino in oglase je plačati Ioco fiorlea.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi št 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniČtvo se nahaja v Gosposki ulici Stil.
Dopisi naj se pošiljajo le o red n i 31 v a.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj *d pošiljajo le upravnlštvu.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od «SoBe». vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. t-60.
cSooa* in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski uKci; — v Trstov tobakarni Lavrendič na trgu delta Caserma in Pipan v tdioi Ponte della Jtobra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno tedanje.)
>Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Boj za načela - sleparija.
Kedar klerikalcem kaže, zagotavljajo kaj radi na polna usta, da se bojujejo za — krščanska, alt bolje: za katoliška načela. Zadnji čas pa niso nikjer tako svečano dokazali, da so lažniki in sleparji, kakor ob dopolnilni volitvi na Tolminskem in na Krasu. Tu so s svojimi načeli res padli na Čelo ter razodeli vso svojo hinavščino, katero uganjajo z najglobljimi in najdeli-katnejšimi čustvi fanatizovanih mas in onih, ki tavajo še po puščavi hezadol-žene nevednosti in neumnosti.
Na Tolminskem so imenovali pred volitvijo tri kandidate: dr. J. T on k 1 i j a, sodnega tajnika Fona in sodnega svetnika Rutarja, naposled so izbrali duševno in tolesno zaostalega L a pan j o,
—  na Krasu pa so zjedinili svoje glasove za gosp. Fabianija v Kobdilju. Vprašamo: kdo od vseh teh je kdaj bil bojevnik /.a katoliška načela ali ima voljo, to postati ? Vso drugo, le to ne! Edini dr. Tonkli je mož, katerega bi klerikalna stranka smela vsled posebnih vzrokov vsaj za silo imenovati med svojimi kandidati, da se ne kompromi-tuje m smeši pred vso široko javnostjo,
—   z vsemi drugimi pa dokazuje, da jej je boj za načela le deveta briga in da je vse tisto res, kar govorimo na-prednjaki o perfidni sebičnosti in neomejeni gospodoželjnosti one klike, ki s kruoifiksom v roki hoče imeti Boga in svet za norca, pasti svojo samopaš-nost ter z ljudsko krvjo in srago pitati svoje t Iste trebuhe.
Ali kako so ravnali klerikalci prav z dr. Tonklijem? V teku dveh let so ga kandidovali —štirikrat, češ: staremu možu oskrbimo politiško rehabilitacijo. Hinavci! Ko je pa bilo v njihovi moči, da so to izvršili, so mu najprej postavili v ospredje jednega Caheja, a ko je tega zbornica zapodila, pa Janeza Lapanjo, tistega bivšega »deževnega« poslanca, ki je slov. ljudstvu le v zasmeh. Dr. Tonkliju so dajali Še
Črtice z ogljem.
Povest, poljski spisal  Henrik Sienkievvicz. Posl. Podravski.
Seznanimo se z junaki ter pričnimo upati, da bo temu še kaj sledilo.
V vasi Ovčja giava, v pisarni občinskega predstojništva, je bilo tiho, kakor bi zaspal po maku. Občinski predstojnik, že ne več mlad kmet, z imenom Frančišek Burak, je sedel pri mizi ter z napeto pozornostjo čečkal nekaj na papir; občinski pisar, gospod Zolzikievič, še mlad človek v najboljših letih, pa je stal pri oknu ter odganjal muhe.
Bilo pa je v pisarni tudi zares toliko muh kakor v hlevu. Vse stene, onesnažene od njih, so povsem izgubile svojo prvotno barvo. Takisto ponesna-žena je bila tudi šipa na sliki, papir, pečat, razpelo in uradne knjige.
Muhe 50 lezle tudi po županu, kakor po nekakem navadnem človeku, zlasti pa jih je vabila k sebi po po-madi in dišavi duhteča glava Zolzi-kievičeva. Nad njegovo glavo je plesal cel roj; vsedale so se mu na lase ter tvorile oadi žive premične madeže. Gospod  Zolzikievič je sedaj pa sedaj
dan pred volitvijo vsa zagotovila, da resno mislijo Ž njim; on je bil tudi edini kandidat, ki je bil javno postavljen, če tudi le od obskurnega gorskega društveca torej ar jev in njim enakih revčkov v duhu svete prismojenosti. Toda na dan volitve niti ta svečana proglasitev ni držala, marveč volili so predsednika tistih katoliških kapu-nov — Janeza Lapanjo. Vsi junaki v kolu »Prim. Lista« so kapitulovali pred Gregorčičem in Berbučom, ki bi v svoji veliki katoliški duši Tonklija še danes rada videla raje na dnu pekla nego na kakem častnem sedežu ljudskega zastopnika. Dr. Tonkli je bil pripravljen pozabiti stare rane. katere sta mu sekala imenovana katoliška generala z vso njima lastno brozobraznostjo, toda onadva sta še danes polna osebnega srda, ki jo vrgel Tonklija in poklical v deželni zbor Človečka, ki nam ne more delati časti v očeh sosedov in merodajnih krogov, volilcem pa nič koristiti, ker jo nesposoben kakor obnemogli trot v panju pridnih bučelic.
Ako bi bil dr. Tonkli izvoljen, bi moralo priti samo po sebi tudi do izvolitve v d e ž o 1 n i o d b o r. Gregorčič ne more biti odbornik, njegov namestnik Klančič tudi ne, ako je Tonkli v deželnem zboru. Klančič je morda dober župan v Podgori, ali v deželni odbor ne spada. Tudi ne biva v Gorici, kakor zahteva deželni statut.
Gregorčič in Berbuč pa ne marata dr. Tonklija poleg sebe, toliko manj v deželnem odboru. Gregorčič se je zvito iznebil že dr. Abrama, predlagajo mu častno pokojnino, in s tem je takorekoč onemogočil zopetno izvolitev tudi v slučaju, da bi bilo to sicer mogoče, — dr. Tonklija pa je odrinil na način, kakor smo videli. Tako zvito sta Gregorčič in Berbuč ohranila v klerikalni stranki vso oblast in mast.... To so tista »katoliška načela«, za katera sta se borila ta dva junaka klerikalne vojske na Goriškem.
Dr. Tonkli je bil veliko let poslanec in odbornik ;  on bi vsaj deloma
previdno dvignil roko, na to jo je naglo spustil; začul se je plosk dlani ob glavo in roj je brenče zletel v zrak, gospod Solzikievič pa je sklonil glavo ter vlačil s prsti iz las pobite muhe in jih metal na tla.
Bilo je ob štirih popoldne; v celi vasi je vladala tišina, kajti ljudje so bili odšli na delo; samo pred oknom pisarne je butala krava z glavo ob zid ter včasih pokazala skozi okno sopeč gobec, od katerega se ji je cedila slina.
časih je zamahnila s težko glavo po hrbtu, odganjajo muhe, pri čemur se je z rogom dotikala stene. Takrat je gospod Zolzikievič pogledal skozi okno in zaklical:
»Huš! Ali greš strani!«
Na to se je ogledal v zrcalu, visečem poleg okna,, ter si popravljal lase.
Končno župan pretrga molčanje.
»Gospod Zolzikievič,« je dejal pokorno, »napišite vendar vi to poročilo, ker meni pisanje ne gre izpod rok. Saj ste vendar pisar.«
Toda gospod Zolzikievič je bil očividno slabe volje, radi tega je moral župan delati to sam.
Na to je dodal veličanstveno in ' prezirljivo:
izpolnil ono žalostno praznoto, ki vlada danes v deželni hiši ter bo — ako se kaj nepričakovano ne spremeni — čedalje hujša, neznosnejša, škodljivejša. Dr. Pajer je star, in naravno je, da pešajo one moči, nekdaj tako sveže in marljivo v izvrševanju prevzetih poslov v deželni hiši. Dr. Venuti je za deželni odbor nesposoben; tudi je župan goriški in kot tak ne spada v višjo avtonomno oblast. Berbuč in Klančič sta pa velika reveža in po vrhu še novinca ...., ostaja torej edini dr. Marani, ki pa ne bo delal za druge, ki menijo, da vse delo deželnega odbornika so združuje v: prodajanju nevednosti in sitnosti ter v podpisovanju mesečnih pobotnic za svitlih «133 kronic. — Kako bodo vozili deželni voz, nam jo uganka. Toda — naj se le pripravijo na kritiko in kontrolo, ki jim bo cesto grenila vo-seljo, katero menijo uživati z ono ko-modnostjo, ki so si jo osvojili na skrajno lahkomiseln način.
Kar so Vonutija tiče, naj obračunajo ž njim Italijani! Z Berbučom in Klančičom pa bomo računali mi. Gospoda sta danes že prepričana, da deželno odborništvo je prav za prav kaj prijetna služba; razumeti in delati ni treba nič, saj imamo — deželnega tajnika, kateremu jo premočeno vse delo komodnih in nevednih '»miikov. Gospoda pa hočeta prejemka po 333 kron na mesec edino za to, da prihajata k sejam, citata pripravljene referate ter glasujeta; vse drugo, kar delata, je pljuska vsaki resni in moža dostojni delavnosti v najvišji avtonomni korporaeiji. Ako bi ne imel deželni tajnik tako dobro sistemizovanega mesta, uverjeni smo, da bi jo popihal ob prvi priliki iz deželne hiše. On sicer molči in vleče obloženi voz kakor potrpežljivi in udelani osel, toda že vrabci po strehah čivkajo, da se mu grozovito kopičijo dela, ki spadajo v področje plačanih odbornikov, ker so ti nesposobni za nalogo, katero so prevzeli. — Tako pa dolgo ne pojde! In naj bi deželni tajnik,   moralno  in   morda  i drugače
»Kaj pa neki je župan, kaj ? Kmet in basta! Postavi kmeta kamor hočeš... in kmet ostane kmet«
Na to si*znovič popravi lase ter se ogleda v zrcalu.
Župan, ki se je čutil razžaljenega, mu odvrne:
»Poglejte no! Kakor bi jaz Še nikdar ne pil s komisarjem čaja!«
»To je pa kaj velikega, čaj!« odvrne malomarno Zolzikievič. »A nemara Še brez *"i.ma?«
»O nikakor, marveč z rumom.«
»Nu, pa naj bo z rumom, toda poročila jaz ne napišem.«
Župan zakliče že jezno:
»Ker ste takšen delikateh gospodič, čnmu pa ste prosili za službo občinskega tajnika ?«
»Kdo pa je vaš prosil? Jaz sem samo vsled prijaznosti gospoda načelnika...«
»Velika je ta prijaznost, toda kadar pride semkaj, pa si ne drznete odpreti ust......
»Burak! Burak! Že vidim, da se vam je nekoliko preveč razvezal jezik. Teh vaših kmetov sem že sit do vratu, pa tudi tega vašega tajništva. Izobražen človek postane v takšni družbi
prisiljen, sam dementoyal naše trditve, mi ostajamo pri tem, kar smo rekli in bomo Še govorili, o še govorili!!
Takošna so katoliška načela naših klerikalnih generalov! Kako že je pisal dr. Mahnič 1. 1889. in 1890. o načelih in — sebičnosti?
Boj
klerikalizmu,
m.
Zaključil je prof, dr. Wahrmund svoja znamenita izvajanja tako-Ic:
Prod od klerlkallzuia.
Ne gre se za osebe, ampak gre so za načela. Moje besedo niso naperjeno proti duhovniškim reprezentantom. Jaz dobro vem, kak cerkveni knez je Leon XIir,, in tudi škofa briksenskega, ljubega, Castitljevega starčka poznam dobro, Toda vsaka stvar stoji slabo, če se opira samo na razumnost in velikodušnost posameznikov, kajti ljudje umrjo, ostane pa nepremično načelo. Kdor ima kaj moškega poguma in svoje prepričanje, ta se zaveda tudi dolžnosti, da mora načela pred vsem svetom izpodbiti z načeli.
In zato govorim danes akademični mladini. Zlasti se obračam do katoliških dijakov, da jih opozorim: pri Sel je za Vas dan odločitve.
C« hočete ostati k-' .:8ki dijaki, potem Vam je odprta sp--c jedna pot: proč, popolnoma, za vedno in brezpogojno proč odtiste smeri, katere program je bil razglašen na shodu v Brik-s e n u.
Nato pot morate kreniti, ne kot sovražniki in zaničevalci, ampak kot prijatelji in pristaši katoliške. cerkve, med katere se štejem tudi jaz. Katoliška cerkev je potrebna duševnega prerojenja, a vodilni krogi so pokazali, da so popolnoma nesposobni, provzročiti tako prerojenje. Akcije, kakor ona v Briksenu, imajo ta uspeh, da pospešujejo gibanje »Proč od Rima*.
Vzrok odpadanju.
Nečem tukaj gibanja »Proč od Rima* kritikovati. Kdor iz kake cerkve iz verskega prepričanja   izstopi,   in   pristopi   k   drugi
povsem prostak. Ako se razsrdim, pošljem to vaše tajništvo z vami vred k zlodju.«
»Ba, a kaj boste delali potem?«
»Kaj? Nemara si vendar ne mislite, da bom brez vašega tajništva po-jedal otrobe ? Izobražen človek si. že zna pomagati. Za takšnega človeka se vam ni treba bati. Še sinoči mi je revizor Stolbicki dejal: »Hej, Zolzikievič, iz tebe bi bil vrag, ne pa zgolj podre vizor, kajti znano ti je, kako trava raste.« To svoje mnenje vi povejte kakemu tepcu. Jaz kar pljunem na vaše tajništvo. Izobražen človek...«
»No, no, saj še ne bo kmalu konec sveta...«
»Sveta Še ne bo konec, pač pa boste vi namakali ščetko v kolomaz in ž njo pisali knjige. Gotovo vam bo toplo, ko začutite udarce z bikovko na hrbtu.
Župan se popraska za ušesi.
»No, no! Vi se takoj postavite na zadnje noge.«
»Le ne ustite se preveč...«
»Kajpada....«
(Dalje pride.)
cerkvi, stori prav.   To je prav, ker ima tak človek Se versko prepričanje.
Toda sedaj odpadajo večinoma ljudje, katere je gnus pregnal iz katoliške cerkve. Gnus pred dogodbanii in izjavami, kakršne so se zgodile v Briksenu. Toda katoliška cerkev v resnici ni tako slaba in zaostala, kakor bi se dalo iz omenjenih dogodeb sklepati. Se ni popolnoma izginilo upanje, da se sprijazni z duhom časa. Gibanje »Proč od Rima* je pravzaprav čin obupa.
Treba nam je samo  kolikor mogoče velikega    števila    visokoizobraženih, naprednih, poštenih in pogumnih katoličanov, ki odkrito in odločno izjavijo: Tako ne more iti dalje. To  prepričanje  za-j dobiva čedalje več pristašev^ med  izobraženimi katoličani.  Kar se godi v tej deželi« to j so brezpomembne demonstracije, po številu i sicer močne, a duševno inferijorne stranke.
Še ima ta stranka duhovščino z* seboj, j še misli duhovščina, da s starimi sredstvi zatre nastal® duševno gibanje. To je jedna njenih največjih zmot, zakaj nikdar ni sila ukrotila živega duha Po moji sodbi ni izključeno, da pride tudi katolišha duhovščina do tega spoznanja, toda gotovo šele po dolgih bojih,
Aut - aat.
Boj f cerkvi sami se je že začet in bo vedno večjega obsega. Pred nami je doba velikega cerkvenega gibanja. Kdor ima pogum in prepričanje, naj stopi na avoje mesto.
Jedno je popolnoma gotovo: Minola stoletja se več ne povrnejo, zgodovina se ne ponavlja. Obrabljene reforme razpadejo vedno v prah. Katoliška cerkev ima samo voliti med prilagodenjem kulturi, prosveti in duhu časa in med popolnim propadom.
Kdor želi katoliški cerkvi dobro, naj jej pomaga v preminjevalnera procesu, ne morda a sovražnimi napadi, nego s popolno pasivnostjo in vzdržanjem od vseh cerkvenih ' akcij, ki imajo srednjeveški značaj, katere niso navdane duha prosvete in napredka ter nesmrtnega temelja vsega krščanstva, ljubezni do bližnjega.
Ako pa ostane katoliška duhovščina na stališču trdovratnega brezpogojnega zaniko-vanja modernega sveta, potem pridejo Časi, ko bo cerkev dajala zakone, ki bodo ostajali samo na papirju, ko bo imela govore, katerih ne bo nihče poslušal, izdajala proteste, za katere se ne bo nihče menil, ko se bo katolicizem kot kmetska vera moral umakniti v oddaljene hribe, kjer bo pozabljen od vsega sveta vsled oslabljenja umrl. Morda bodo dotlej potekla še stoletja, ali že danes lahko rečem: Že v 20. stoletju se končno reši veliko vprašanje, če zaraore katoliška cerkev zopet postati duševna voditeljica človeštva ali če bo propadla.
* * *
Zanimivo in hvaležno bi bilo slediti Wahrmundovim izvajanjem od stavka do stavka in primerjati Wahrmundove trditve in obdolžitve z delovanjem in nehanjera naše duhovniške stranke. Toda potrebno to ni, saj vsakdo takoj zapazi, da veljajo Wahr-mundove besede do pičice tudi za nas in takisto ve vsakdo, da so razmere pri nas še hujše kakor na Tirolskem. Merodajni cerkveni krogi pa so gluhi in slepi in niti tega ne vidijo, kako gnus pred počenjanjem raznih .katoliških" korifej stvarja čedalje globlje brezdno med cerkvijo in samostojno mislečimi izobraženci. Svarila in opomini niso doslej ničesar zalegli. Toda tudi mi smo prepričani, da je mogoče prerojenje in pomlajenje katoliške cerkve, da cerkev ni tako slaba in zaostala, kakor se sodi po počenjanja gotovih njenih voditeljev in služabnikov, in to nam daje moč, da vzlic strašnemu preganjanju nadaljujemo neustrašeno naš boj, ki je v pravem pomenu besede plemenit in ima najvzvlšenejši namen: pridobiti narodu slovenskemu pogoje za srečno narodno, kulturno in gospodarsko življenje ter iz katoliške cerkve odstraniti vse to, kar jej koplje grob tudi med Slovenci.
Domače in razne novice.
Kardinalov pogreb. — Včeraj dopoldne se je vršil kardinalov pogreb ob veliki udeležbi ter ob splošnem zanimanju. Pro-dajalnice so bile zaprte, na hišah v ulicah, po katerih se je vil sprevod, pa je bilo raz-obešenih premnogo črnih znakov in zastav, mestne svetilke so gorele, nakičene s črno-belimi trakovi, sploh je kazalo mesto po pri-
zadetih u.i jah svečanostno lice. Sprevod je začel ob s), uri ter je skončal ob 121/* pop. na Goriščeku. Šel pa ni po prvotno določenem vsporedu, marveč se je opustilo prevažanje skozi ulici Municipijsko itd. ter se je sprevod pomikal iz Velike cerkve nazaj po Raštelu čez Travnik do svojega določila. Pogreba so se udeležili vsi tukajšnji učni in drugi mestni zavodi, srednje šole, različne c. kr. oblasti, korporacije itd. Imenom imenujemo namestnika grofa Goessa in cesarjevega odposlanca grofa Czirakvja. Udeležba od strani duhovščine iz naše dežele kakor tudi iz sosednih dežela je bila velika. Prišli so s Kranjskega, iz Trsta, Istre, Koroške, Štajerske in bližnje Italije. Škofje so se udeležili pogreba štirje: ljubljanski Jeglič, krški M a h n i C, poreški F1 a p p in celovški K ah n. Duhovnikov v belih oblačilih je bilo okoli 180, — Udeležili so se pogreba tudi razni menihi, frančiškani in kapucini, na katerih i slednjih se je mnogo opažalo, da so oblekli i svoje najgrše kute.                                          i
Red po ulicah so delali vojaki in redarji. Vojaki: domobranci, topničarji in pes- < polka št. 47. so delali špalir, koder se je vil sprevod, ter skrbeli za vzdrževanje reda, ki i pa je bil skozi in skozi nekaljen. Svirali sta pri pogrebu mestna in vojaška godba. — Kardinala je neslo v odprti krsti 6 duhovnikov v Veliko cerkev, kjer je po molitvah govoril nagrobni govor dr. Faidutti. Krsto so potem vozili v mrtvaškem vozu, v kateri je bilo vpreženih 2 para konj. Voz je bil brez vsakega nakita. Za krsto so stopali sorodniki, služinčad in nato drugi. Po ulicah seveda je bilo vse živo ves čas pogreba in se je zbralo zlasti mnogo občinstva , na Travniku in na Goriščeku. Tudi precej tujcev je bilo navzočih. Na Goriščeku se je sprevod razšel, in od tam so popeljali kardinala na Sv. Goro, kjer so ga ob navzoč- ! nosti škofov in mnoge duhovščine položili k večnemu počitku. Govoril mu je nagrobnico ljubljanski škof v slov. jeziku.                        j
Volitve t .Trgovsko In Obrtno zbor- i
nlco". — Do včeraj je bil rok za pismeno i volitev z glasovnicami, poslanimi »c. kr, vo- | lilni komisiji" po okrajnih  glavarstvih ali za Goričane po magistratu. Volitev pa bo šele 7. in 8. t. m.
In tu nam pada dvoje dejstev v oči! j Volilci so imeli le malo časa glasovnice v rokah — mnogi jih pa niti dobili niso — dočim dobi lahko zbornica 4. t. ni. | že vse glasovnice iz cele dežele. Do 7. ali 8. t. m. pa skrbni gospodje natančno seštejejo glasove iz vsakega okraja posebe ter jih lahko tudi razdele po — strankah. Ako bi še kaj manjkalo, bi se seveda v Gorici do odločilnega dne toliko bolj potrudili. — Torej celo take vrste kontrolo nad volitvijo so si oskrbeli gospodujoči možaki v zbornici, dočim se je odvzela nam volilcemsleherna kontrola nad volilnim postopanjem in nad — zlorabami in samo-silstvi! Čemu tako dolga doba od 2. do 7. t. m. ? Ali ni dovolj, ako bi došle glasovnice šele na dan volitve komisiji v roke?
Pa najlepša je ta-le: Volilci v Gorici bi morali do včeraj vročiti glasovnice na magistratu, pa premnogi še do danes niso dobili izkaznic. Vsa ta volitev je neveljavna, je švindl znanih mogotcev. Zato že danes protestujemo proti veljavnosti te volitve in podamo protest še pred volitvijo v roke predsednika. Slovenske državne poslance opozarjamo na vse te očitne zlorabe in nezakonitosti.
Razni rodoljubi na deželi so nam doprinesli dokaz, da ne pomagajo nič najlepše okrožnice: čitajo jih na pol in izvrše
—  pogrešeno. Namesf ., da bi pošiljali glasovnice na glavarstvo, so jih poslali
—  nam. In vendar smo povedali že večkrat v listih in v dveh okrožnicah, kako in kam jih je treba pošiljati 1 — E, rojaki, rojaki, na tak  način  ne pridemo še dolgo
! do zaželjenih vspehcv. Treba namreč vedeti, da glasovnice, katere smo prejeli mi včeraj in danes, so došle i nam prepozno, ker ne moremo več popraviti pogreška, t. j. da bi jih mi na tak način oddali pri glavarstvih. Ti glasovi so torej zgubljeni.
Pa še jedno so nam naredili! Ponekod so črtali po jedno ime kandidatov, ki bivajo v Gorici, češ: tudi v našem okraju hočemo jednega imeti! In tu se je pripetilo, da so zapisali ime moža, ki danes niti ni volile c, ker ga ni v imeniku. Nič ni pomagala naša prošnja že naprej, ker smo  ve-
' deli, kako   kratkovidni so naši ljudje;  da,
nič ni pomagalo svarilo, naj se ničesa ne preminja, ker 12 članov mora stanovati v Gorici in ima vsakdo pasivno volilno pravico le v oni kategoriji, kjer je sam volile c. Mi sami ob vsej pazljivosti smo naredili jeden pogrešek, a naši vrli rodoljubi na deželi so naredili celo vrsto novih. — Saj je Ho danes za to, spraviti vsaj v dveh kategorijah kolikor mogoče veliko slovenskih glasov, in morda tudi vsaj deloma zmagati, pa naj bo izvoljen že Peter ali Pavel, kajti: izbirati ni veliko, zlasti zaradi že naglašanih utesnitev pasivne volilne pravice! — Da, imamo dobrih kandidatov, pa v I. trgovski ali H. obrtni kategorji in ne v onih dveh, v katerih hočemo kompaktno nastopiti!
______Ne bi omenjali teh   rožic   slovenske
kratkovidnosti, ako bi nam ne bile ob enem dober pouk za bodočnost.
„N»rodnt sklad". — C. kr. poštna hranilnica je privolita šele te dni pristop k čekovnemu prometu; zato nismo razposlali še položnic in raznim zaupnikom knjižic s pobotnicami. To se zgodi pa še ta teden, redno delovanje prične pa prihodnji teden. — Doslej je došlo na udnini in prispevkih že nad 400 K. —* To na znanje tudi raznim prosilcem za podpore.
Zaupniki dobe tudi male knjižice s pravili in načrtanim delokrogom: dele naj jih med rodoljube, ki bi lahko podpirali z denarnimi prispevki.
Vsi rodoljubi, ki dobe v roke položnice poštne hranilnice, so uljudno naprošeni, da gotovo kaj vložijo za »Narodni sklad* na katerikoli pošti. Vsak, tudi najmanjši prispevek se hvaležno sprejme. Darovi se bodo javno izkazovali v »Soči*. Vsakdo lahko sam določi, pod kakošnira imenom, naslovom ali geslom se to stori.
Gospa Z. je poslala 1 angleško liro šterlino »N. S.% 20 K pa za nekega revnega dijaka. Presrčna jej hvala!
Profesor I,\>thnagcl, znana zdravniška kapaciteta, se mudi že nekaj dnij v Gorici v svrho zdravljenja. Nastanil se je v hotelu pri južnem kolodvoru. Drži se strogo »ineognito".
Foeast pa gotovo l — Dne 20. janu-varja 1. 1892. je bila oddana na Nabrežtni dopisnica na naslov: »Edoardo Luzzatti — Trieste" ; v Trst je došla še isti dan, toda pošta nt mogla najti trgovca s tem naslovom. To doni sicer jako čudno, ali resnično je! Pošta je varovala to dopisnico nad 10 let ter čakala, da pride Luzzatti sam po njo. Ker ga pa le ni hotelo biti, je pošta vrnila dopisnico na Nabrežino 24, marca 1. 1902., torej pred 10 dnevi. Odpošiljalec dopisnice je sicer umrl že pred leti, ali zapustil je dediče, ki so srečno sprejeli vrnjeno dopisnico očetovo. Torej: počasna pa »gvišna* je ta naša slavna pošta. V zgubo ne gre nič l
Tukajšnji 47. peŠpolk se preseli baje v Trst. Gotova še ni preselitev, ali o tem, da pojde ta polk v Trst, se je govorilo že od početka, ko so bruhnili nemiri v Trstu na dan. Pa tudi poprej v zadnjih letih se je culo večkrat med vojaštvom tega polka, da ne ostanejo več dolgo v Gorici. Torej bi bilo že mogoče, da se preseli prav ta polk v Trst. V Gorico pa bi prišel bržkone lovski bataljon št. 8. iz Trbiža, v Trbiž pa bataljon 17. pešpolka iz Celovca. Govori se tudi o premestitvi poveljstva 28. pehotne divizije iz Ljubljane v Trst.
Vsak teden jeden. — »Prim. List« ima že kar stalno rubriko, v kateri napada ali sumniči učitelje, ki se nočejo podati klerikalni komandi. V zadnjem »Prim. L.* si je privoščil dr. Drejc kamenjskega naduči-telja g. I. V., hoteč ga spravljati v dotiko z dopisi o župniku Koscu. To je grda ali že ukr-vena navada klerikalcev, da na vsak dopis v .Soči" poiščejo učitelja iz dotičnega kraja, I prerešetajo ga na levo in desno, in ako je j rezultat teh prerešetavanj ta, da tisti učitelj j ni »kavec", pa ga sumničijo po »Prim. Listu* ali pa kar naravnost napadejo in denunci-rajo. Nič jim ni mai za to, da sumničijo nedolžne ter jim delajo krivice. Nekako tako hočejo delati tudi z g. V. Mi pa povemo tu, da Kosec je slavnoznan po Vipavskem (prihodnjič nam pošlje popravek: Ni res, da sem slavnoznan po Vipavskem) in da znajo pisati i- sestavljati dopise v Kamnjah tudi drugi ljudje, ne samo učitelj. — Šolske oblasti lahko razvidijo iz tega, kako grdo dela »Prim. List" z ačitelji t I          Dva Jožefa. — Župnik Jože Kosec iz
I Karaenj nam pošilja to le »popravljanje":
a)  z ozirom na dopis »iz Kamenj" v 30. št. od dne 11. t. m.: 1. Ni res da sem poslal dopis v 9. št. »Prismojenega H>«a«; 2. Ni res »da . moram hoditi v hiše prah pobirat*; 3. Ni res »da župnika bode v oči gospodar omenjenega kota"; 4. Ni res ,da še zdaj se mu zdi neverjetno — ko je vendar bil obsojen — da on res dela zdražbo v občini*; 5. Ni res, da »zna zvivati kakor se kača zviva*; 6. Ni res, da »ga boli pregovor : »Resnica oči kolje«; 7. Ni res, da je on rekel »Nekateri me stavijo v časopise: Vi možje skrbite, da spravite take 'judi iz občine*; 8. Ni res, da sliši, kakor le ou hoče«; 9. Ni res, da je župnik za v biri prodano vino napravil račun po 7 gld. 10. Ni res, da »bi bil marsikateri »liberalec" njegov največi ljubljenec, ko bi nuncu podrepco nosil." 11. Ni res, da »treba je torej, da gleda župnik za svojo kravo, da bo imela dovolj prežvekovati*.
b)  z ozirom na članek »Popravkovanje" med domačimi in raznimi novicami v isti številki: Ni res, da »Kosec poreče, da ni res, pa mu očitajte, kar hočete*,
c)   z ozirom na članek »Priprave za velikonočno spoved' med domaČimi in raznimi novicami v št. 31, od 14. t. m.: Ni res, da je razkladal znani kamenjski župnik Kosec svojim ovčicam, ko jih je zbral na spraševanje, namestu krščanskega nauka, celo hi-storijo o svoji pravdi v Ajdovščini.
d)   z ozirom na dopis »iz Vipavske doline" v št. 34. od dne 20. t. m,: l.Ni res, da je župnik kamenjski pogostoma obiskoval družino gozdnega čuvaja; 2. Ni res, da so se obiski vršili pogostoma dalje; 3. Ni res, da bi bil župnik bodisi zgodaj čez dan, opoldne, ali pa tudi zvečer posetil čavensko krasotico; 4. Ni res, da so grožnje gozdarja Močnika pomagale, da ni župnik več šel na čavensko »Sommerfrische*, ne zjutraj, ne opoldne, tem manj pa pod noč; 5. Ni res, da je skušal ta nunček delati tudi drugod razpor; C. Ni res, da je tudi drugi »mir božji" zasejal v drugi hiši v Kamnjah; 7. Ni res, da je župnik zahajal prevečkrat v hišo Tončeta Vodoptvca; 8, Ni res, da je župnik TonCeta sramotil v pričo domačih, da ni vreden take žene; 9. Ni res, da je dna ženica pripomogla, da je bil obsojen za jeden dan več, potem ko je ta pričala — proti Toneetu — da je župnik rekel, da ni vreden take žene; 10. Ni res, da je torej Tonček opomnil župnika, naj ne pride več v njegovo hišo, da drugače ga zalo vi; II. Ni res, daje imel Močnik afere z župnikom; 12. Ni res, da je Močnik župnika odpravil, da ima mir pred njim; 13. Ni res, da je žena Tončetova vlekla župnika za frak in da je domač pes skakal na župnika! 14. Ni res, da je imel župnik raztrgano suknjo; 15. Ni res, da jo je župnik popihal v župnišče.
Kamnje, dne 27. marca 1902.
Jos. Kosec, župnik.
Jože Močnik pa piše: 1. Ni res, da je župnik kamenjski pogostoma obiskoval družino gozdnega čuvaja; %, Ni res, da je bodisi zgodaj čez dan, opoldne, ali pa tudi zvečer župnik posetil caven;ki krasotico; 3. Ni res, da je Močnik prišel nekega dne v Kamnje, kjer dobi dve pismi; jedno zanj — drugo namenjeno njegovi polovici; 4. Ni res, da ko prebere njegovo pismo, pa pogleda še ,kaj pa ima kakšn opravt z moja baba ?*; 5. Ni res, da nat6 odpne pismo iz Kamenj, dano na pošto v Cerničah; 6. Ni res, da jo iz tega nastalo veliko nasprotje med zakonskima na Cavnu; 7. Ni res, da je vse to govoril v več krajih gozdar Močnik ter jinv, pripovedoval na dolgo in široko romanček svoje žene in da je pri tem seveda preklinjal in se izrazil grozilno: če se še kedaj prikaže pred moj prag — itd itd/; 8. Ni res, da je Močnik razpravljal Tončetu svoje afere, ki jih je imel z župnikom.
Kamnje, dne 28. marca 1902.
Jože Moeulk, c. kf. gozdar.
Dostavek uredništva. — Na ta prezanimivi »nires-roman" lepega podčaven-skega župnika dostavljamo:
Tudi Močnikov »popravek* je spisal Kosec sam ter ujel Močnikov podpis. Lahko si mislimo, koliko ga je to stalo! O zanimivejšem delu mana pa ni ujel podpisa prizadetega moža Vodopivca, o čemur utegnemo še kaj govoriti.
V ostalem pravimo: Naš dopisnik je povedal le to, kar je v občinah pod Čavnom obče znano, Mi sami smo se informovali pri raznih osebahf ki so nam potrdile  do pike
resničnost govoric v smisla dopisnikovem. In % ozirom na informacije pri osebah, ki so nam verodostojniSe nego vsi zdražbarski nunci skupaj, moramo danes izjaviti, da vkljub Koscovi jezi, zliti v neštetih .niresih", verujemo dopisniku, njemu pa ne. Še vefi verjeti moramo, da župnik Kosec po vsem vrhu Se drzno laže, ko zanika pod Cavnom obče znana dejstva,
Mi bi bili popravek lahko mirno vrgli 4 v koš, ker ne popravlja le dejstev, marveč tudi — kritiko, kar pa ni dopustno. Edino prava pot župniku Koscu je — tožba. Ako je res, kar hoče on natvezati svetu, naj toži! To bi tudi, moral storiti, kajti Jgke.. vrste »afere« se ne spravijo s sveta s suhim popravkom, ki nicesa ne popravlja. Saj je Kosec že v .SQtoto_^OT_'kn^_M.pbwžiu_ sodniji, da bo tožil, da odredi lov na rokopis itd., na kar smo se že pošteno pripravili, — ali do danes Se ni nič Čutiti. Lepi župnik jo hofie torej stisniti le s tem popravkom, na kateri mi piskamo in pravimo: dopisnik v ,SoCi# je objavil dejstva, ki so za pre-castitega Kosca uničujoča. Ne popravki, marveč točna obravnava pred porotniki more Kosca oprati. Gospod Kosec: tožite 1 — Ako Vam je dopisnik „Soce" storil krivico, bomo mi prvi, ki Vam borao CastitaU in Vam damo v tSoei' polno zadoSCenje.
Kako uradujcjo po klerikalnih po« gojilnicah, v to nam služi kot krtcec ek-geropelj Sebreljska .Itedilnica' ! Zakonska C. sta imela v tej .Stedilnici" naloženih 1400 K. Vpisali pa so v knjižico dvakrat po 1000 K-| in enkrat 1400 K, tako da je trdil vsakdo, da je vloženih 2400 K, torej 1000 K veC nego se je dejanski vložilo. Ta dva zakonska sta Sla v „§tedilnico,t vzdignil denar. Rekli pa so jima, da ni denarja, in dali so C. pismo, naslovljeno na župana K. v Cerknem kot načelnika tamkajšnje posojilnice, rekoC mu ob enem, da so zvezani s cerkljansko, da torej dobi tam denar. Tukaj pa so jim odgovorili, da niso niC zvezani s Sebreljsko, da bodo pisali v Š^brelje, potem naj pridejo na drugi uradni dan, ali zopet ni bilo nič. Ukazali so priti tretjič, ali tudi to pot ni bilo nič. Tako sta se zatekla zakonska C. v sodnijo; tu pa je začelo skrbeti možet kaj j da ho. Župan K. je odsvetoval, da ne hoditi j v sodnijo, kar so zvedeli tudi v Šebrelje, in ! pričelo je letanje sem in tje, na zadnje pa so preložili kapital na nekega kmeta v Se-breljah, tako da je že ves zbegani G. zopet brez skrbi.
Vidite, tako je klerikalno gospodarstvo. Kdor ima kaj denarja ter hoCe biti v skrbeh radi njega, kar naloži naj ga v kako klerikalno posojilnico, pa se mu izpolni ta želja! Sebreljska posojilnica je dokazala veliko predrznost in zaupanje v nevednost ljudstva s tem, da je priobčila v »Prim. Listu" raCun-^ in bilanco za 1. 1901. — Iz teh raCunov je razvidno, da ima ta posojilnica po tolikoletnsm obstanku Se vedno izdatno zgubo in ne K $3f5*21 rezervnega zaloga in K 96042 dobička v !. 1901. — Evo dokaz.
Vseh posojil je 113.971 K. In Cujte ljudje božji l Od te svotice posojil izkazuje posojilnica zaostalih obresti j 22.211 K, med temi le za i. 1901. celih 4-117 K ali dve tretjini vseh obrestij. — Obresti so iztožljive največ za 3 leta. Ta mala posojilnica pa irca terjati za dobo pred 1. 1901. celih 18.093 K zaostalih obrestij. To pomeni, da je najmanj polovica zgubljena, torej zgube po malem vzeto 9000 K, gotovo pa veC. Ta posojilnica ima torej najmanj 7000 K zgube in niti novca svojega premoženja.
»Goriška ljudska posojilnica" ima 12 krat veC posojil, pa izkazuje letos tudi okroglo 22.000 K zaostalih obrestij. Ali to je največja svota, ki se je kdaj pripetila, to pa vsled posebnega sluCaja, ki se že letos popravi. — Mi torej pravimo: 22.211 K zaostalih obrestij Šebreljske posojilnice znaCijo
—  krab, ki je neizogiben, ako jej ne priskočijo na pomoCveCjeklerikalne posojilnice; Radovedni smo, ali to store! Dolžne so!
Razpis službe poštnega odpravnika.
—  Razpisuje se mesto postnega odpravnika pri c. kri poštnem uradu 1II./6. v Plaveh (pot okraj Gorica) proti pogodbi in kavciji 400 K; letna plača 350 K; uradni pavšal 90 K; in pavSal 140 K na leto za slugo.
Prošnje v teku treh tednov na poštno »n brzojavno vodstvo v Trstu*
Ia Cerkna nam pišejo, da je tamkajšnji dekan Murovec na dan 25. pr, m. po ,pa-
sijonu" naznanil kardinalovo smrt, in rekel je, da so ga nekateri časnikarji zelo obre-kovali in krivo pisali o njem; da pa je bil vendar unet Slovenec in zelo Časten mož in da že poplaCa Bog vse tiste itd. Dopisnik pravi: Mi pa smo si na to mislili svoje! G. dekan menda vendar kaj čita in kaj ve; torej bi moral tudi vedeti, da je bil pokojni kardinal Slovenec le po rojstvu, po mišljenju pa-*#av4i^^J^ljv^ jvjadnih sistemov, ki so vsi proti nam; torej je bil našim narodnim težnjam nemalo odtujen! Imenoval jih je tudi kar naravnost utopije. G. dekan, ali veste, kaj se to pravi? Hvala lepa za take Slovence! —                        .
"~ Na dan živinskega semnja je agitiral M. D. iz Gor. Novakov po Cerknem z nekim pismom iz Gorice, trdeč, da mu je pisal dr. Gregorčič, da je samo dr. Turna kriv, da nimajo svojega županstva v Novakih. Pametni ljudje so rekali k temu: Preneumno! Klerikalci pa seveda vse verujejo.
V Sv, Križa na Vipavskem gospodarijo klerikalci. »Gorica* od 28. febr. t. 1. &e je jako veselila, da so zmagali pri občinskih volitvah klerikalci. Ali temu se ni Čuditi, kakor nam poročajo, ker so se posluževali vseh surovih sredstev in volili so celo po dvakrat, kar se je tudi dokazalo v rekurzu, kakor trdi naš poročevalec. Ker so se klerikalci bali, da proderejo naprednjaki v drugem razredu, je storil namestnik županov, kakor da F. š. ni sposoben voliti. Ker ga je pa ta hotel tožiti, ga je St. prosil odpu-scenja proti globi 10 K in javno pred cerkvijo je moral preklicati krivico. Tisti klerikalni podžupan je bil radi dolgega jezika pred kratkim od sodnije v Ajdovščini kaznovan na globo 15 K. Ali starešinstvo mu jih je — vrnilo. Ljudje se sedaj opravičeno poprašujejo, kako pride starašinstvo do tega, da daje svojemu podžupanu iz občinske blagajne denar za take reči? Na tak način bi davkoplačevalci plačevali podžupanom pri sodniji I jim določene globe za dolge jezike! Ta bi ! bila lepa. Za1 o gre pritožba na pristojno mesto. —
Ljudje precej povprašujejo, kaj da ima tamkajšnji župnik vedno na pošti na Cesti? Ali je morda on postni upravitelj ? Več je skoro tam, kakor v župnišču. Za raznašanje pisem je postavljen vendar pismonoša! Ali morda stika po pismih, naslovljenih na »Sočo*? — Na poŠti nima niC opraviti -r ako pa začutimo kaj nepravilnega — tako pravi dopisnik — se pritožimo na poštno ravnateljstvo v Trstu.
Cepljenje koz v Gorici je pričelo včeraj 2. t. m. popoludne na tukajšnjem magistratu. Cepi jih dr. A. Luzzatto.
Družba sv. Cirila In Metoda je dobila od 1. do 25. pr. m. prispevkov kron 6151.86. V tej svoti je tudi zapuščina kron 2819.88 po pokojnem dekanu Iv. Veselu. Razne podružnice so nabrale znatne svote. Družba je vredna podpore.
Drobiž. — V ulici sv. Ivana št. 12. v drugem nadstropju sta dva pobiča, ki plju-jets na spodaj idoče občinstvo. Tako se je v torek pop. ob 4. uri le slučajno ognil neki gospod nameri onih dveh pobičev; drugače bi ga bil zadel prav velik produkt njihovih izvržkov. Škandali Prizadeti,podučite pobice olike! — V noči od 29. na 30. pr. m. je raztrgal blizu Pazina brzovlak, prihajajoč iz DivaCe, 24-letnega Antona BratuliCa iz Sv. Petra v Sumi, ki je šel domu malo natrkan. Smrt seveda je nastopila takoj. — Te dni je gorelo v Monasteru v Furlaniji. Škode je okoli 11.000 K. Zgorel je neki klev s senom, slamo, raznim gospodarskim orodjem in z živino vred. Dobro pri tem se je godilo psom, ki so jedli pečeno meso živine, v ognju po-ginole.
Listnica. — Gosp. dopisniku v S. Oprostite, da poslanega dopisa ne priobčimo. Tako stvar uravnajte sami doma s prizadetim, in ako se Vam zdi vredno, obrnite se na pristojno oblast. Širše javnosti pa taka reč ne zanima. Kaj drugegal Zdravi! — S Cerkljanskega smo dobili neki dopis brez podpisa. Prosimo, da dara dopisnik naznani svoje ime, drugafie dopisa ne moremo porabiti.
večer v dvorani restavracije »Regensburger-hof, H. Sonnenfelsgasse 2. Vspored je sledeč: Predavanje g. K. »Nekoliko o socijalnem življenju v Slovencih"; po predavanju sledi petje društvenega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. V. Krušiča. Pele se bodo te-le pesmi: 1. dr. Gust. Ipavic: »Slovenec", moški zbor, 2. Stanko Pirnat: »Naša zvezda", mešan zbor, 3. Peter Jerčb: ,*>Mto noč", moški zbor z baritonom in tenor-jsolcmij^ dr. Gust. Ipavic: »Pozdrav", mešan zbor, 5. Fr. S. Vilhar: „Slovenec i Hrvat", moški zbor. —. Začetek ob 6. uri zvečer. — Prijatelji društva dobro došli!
Tamburaško In pevsko društvo v Bendali. — V Renčah se je ustanovilo »Tamburaško in pevsko društvo Svoboda", katerega pravila je c. kr. namestništvo že potrdilo. Društvo šteje 20 tamburaSinj in tamburašev ter enako število pevcev, ki se pridno vežbajo. Podučevanje tamburaškega zbora je blagovoljno sprejel gosp. Ernest Sirca; upamo torej, da bo zbor izvrstno vspeval, ker se nahaja v povsem veščih rokah. Pevski zbor pa je prevzel dosedajni pevovodja gosp. Rudolf Vižintin. — Drultvo gi je naročilo tamburice novega pregradjenega zistema kot prvo na Goriškem.
Odbor se je konstituiral tako-le: predsednik g. Rudolf Vižintin; podpredsednik g. Oskar Fratnik; tajnica in blagajniCarka gdc. Mira Bajčeva, nje namestnik g. Josip Žnidarčič; gospodarja: gospa Amalija Rusjan in g. Josip Turel; odborniki: gdč. Ida Tri-bušon, g. Stanko Vižintin in g. Ivan Tribu-toii. — Mlademu društvu kličemo s Procvitaj! Narodna Čitalnica v Vipavi vabi h koncertu, katerega priredi g prijaznim sode-! vanjem postojnskega salonskega orkestra in pevskega zbora v nedeljo dne 6, aprila 1902. v prostorih gosp,  Petrovciča. —  Vspored:
1.  Smetana: »Prodana nevesta", koračnica.
2.  Titi: »Planincica", ouverlura. 3. Ziehrer: »Avstrijski zvoki", valček. 4. Kubišta: »Spomin na Slavjanskega", G. Eilenbergj »Kovač-nica v gozdu". 6. „** »Violina-Solo* 7. *% •Svatba  na  kmetih", komičen  nastop.  • -
8.    Kubišta:  »Glasbeni odmevi", potpourri.
9.    Eilenberg:  »Mlin v črnem  lesu", idila.
10.  Simandl: »Josipina polka". 11. Kubišta: »Postojnska jama", valček. 12. Eilenberg: »Petrograjska vožnja na saneh", galop. — Začetek toCno ob 7. uri zveCer. — Ustop-nlna za osebo 1 K. Ker je čisti dohodek namenjen revni šolski mladini Vipavski, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. K obilni vdeiežbi uljudno vabi odbor. — Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
Delniško društvo tržaških malih železnic. — »Wiener Zeitung« objavlji, da je ministerski predsednik v sporazumljenju z ministerstvi za finance in železnice dr.u Gustavu Adolfu Krausenecku v Trstu in tovarišem, kakor koncesijonarjem električne ozkotirne železnice čez Skorkljo na Opčine, dal dovoljenje za ustanovo »delniške družbe tržaških malih železnic« (»Societa anbnima delle piecole ferrovie di Trieste") s sedežem v Trstu, ter da je odobril pravila te družbe.
Otvoritev železniške proge Trst-Bttje se je vršila v torek. Odslej bosta vozila med Trstom in Bujami dva mešana vlaka.
Strajk na Lekl. — Vsi pristaniški vo-zarski delavci so stopili v štrajfc. — Ker pogajanja niso dovela do vspeha, so sklenili kurjači in delavci na ladijah, da stopijo v štrajk. — Stavkujočih je okoli 2000. — Vojaštvo je konsiguirano.
Razne vesti. — Arso Alavantič, brat v Šabcu ustreljenega provzročitelja poskusa za provzročenje prevrata, je bil te dni na Dunaju aretiran, ker se je baje odtegnil sodnokazenski preiskavi na sodniji v Zomunu. — Iz Ljubljane poročajo o pomanjkanju stanovanj, zlasti srednjih, dočim je velikih vedno odveč. — Med burskimi delegati v Evropi vlada nesporazumljenje. Eni so za to, da bi se prišlo do zaključka vojne, drugi pa, med njimi Kruger, hočejo le ali popolno neodvisnost ali pa vojno na življenje in smrt. — V VreSenu je napravila vlada novo nasilje, ker sili okoli 40 poljskih učencev, starih nad 14 let, obiskovati de vedno ljudsko iolo, —
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi dne 13. aprila v dvorani »Narodnega doma" v Barkovljah prvi letošnji koncert. Sodeloval bo pri veselici vojaški orkester.
Društvo »Zvezda* na Dunaju priredi na belo nedeljo dne 6. aprila svoj   zabavni
Razgled po svetu.
WIttek In ttiovauellt, železniški in poljedelski minister, sla na potovanju na jugu, in sicer sta dospela v praznike v Pulj odkoder sta odpotovala v Dalmacijo.
Eadl slovanskega bogoslužja. — Eden tistih znanih reformatorjev, ki so se, odkar v naši škofiji gospoduje kapitularni vikar msg. Pctronio, polastili vse oblasti in ki so v vsej škofiji pozročiii največe vznemirjenje, zagnal se je v današnjem židovskem »Piccolu" proti sv. Stolici v Rimu v strupenem Članku, ki je pač dostojen židovskega lista, ne pa duhovniške roke, ki ga je napisala.
Clankar ;.^ivlja vse bompetentne in nekompelentne kroge, naj zapriend kar celo križarsko vojno proti slovanskemu bogoslužju v krški škofiji, katero bogoslužje je sv. Sto« lica v Rimu na željo krškega škofijskega or-dinarijata na novic potrdila. Clankar zahteva, da bi se hrvatskemu narodu pod pretvezo vere usiljevala toliko opevana latinska kultura, da bi se katoliška vera zlorabljala v nasilno italijanizacijo hrvatskega ljudstva. Ce prav je morda »Piccolov" reformator pozabil na to, da katoliška vera nima te naloge, da bi podpirala gospodstvo istrske laške izmozgo-valne klike, pa sv. Stolica ne sme pozabiti, da nje naloga je širiti po svetu Krislove nauke, ne pa italijanizacijo. — Tako piše »Edinost« od 1. t. m. Res je, da bi Stolica ne smela pozabiti na svojo pravo nalogo. Ali kaj vidimo? Naše pradede so krstili, v levici križ, v desnici meč, ter jih oropali dežela, dandanašnji pa sveta katoliška, edino zveličalna cerkev nas uči ubogati in moliti, da bo dobro za naš dušni blagor (!!), obenem pa razni latinizatorji v več in manj vrednih ornatih jemljejo našemu narodu materni jezik. Vse od majorem Dei gloriam! — Vprašanje: Ali je sploh še čas, da se ubranimo temu nasilstvu ?!
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vr&t, različne moko iz Mojdičovega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače« n. pr.: francoski Cognae, prstni kranjski Ininjovoc, domaČi troplnovoc, fini rum, različna vina, goružico (Boni), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Motodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
SS odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semonlftkl ulici Rt. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
I Najceneje kupovaliiSe tilrnberškega In drobnega i             blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetlnjtce. — Božnl venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase. Semb.ia za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.      * 35-8
Cristofoletti v Gorici
Prave in edine želBdftne kapljice
z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice uredijo redno prebavljauje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-
(Varstvena »namka).   fajarjOtli ŽOtodOO
store", da zgine v kratkem easu
omotica in živcftta lenosl (mrtvost).
Te kapljice tudi storž, da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa Jedino le v lekarni
Gorici.
E. LEBHEKZ
Gorica
tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
mm- Apollo
privfl.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ Y GORICI
na Travniku it. 5.                    j
Naznanjam caatitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino fz prejšnjih prostorov na Travniku it. if v goriosmacene prostore na Travnik št 5.
P. n, občinstvu priporoča svojo izborao zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jiger, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, aploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelcgrine in fine jše obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago M prodajt aa meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vatrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
mmmmmmmmmmmmmmmmm
Anton Počcnko
Via Giardino 8
kriških, dal
Vrtna ulica 3 — GORICA -priporoča pristna kala In Ama vin« iz vipavskih, furlanskih,
Dostavna na dom in razpošilja po železnici n» vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ofc litrov naprej. Na zahtevo pošilja tndi uzorce.
Istsrsklh
l^arol PraščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t, d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalttvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Hranilno vloga se obrestujejo po 4 V, %.  Stalne vloge od
10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po
5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila s na vknjižbe po ........ .                  5 V, %
» varščino ali zastavo..........6 %
* menice   ................6%
s \lt % uradnino.
Glavni dolail koncem leta.............6%.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
8aunig]& Dekleva v Gorici -¦***
ulica št I.
VELIKA  ZALOGA  ŠIVALNIH  STROJEV
raznih sistemov, siamorezn e in železnih blagajn i e, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znane prve angleške tovarne,   »Helical-Premier«, »Regent*, »Lucifer« in »Postilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. Cene zmerne! Brez konkurence I V zalogi se nahajajo različni Šivalni stroji — kakor za čevljarje, krojače in prav fine „Pfaff*4 za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) Komad šivank za šivilje stane 36 kr. Zaloga pušk, samokresov in patronov. Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča ""%H
»Krojaška zadruga"
rpl lana zadruga   z   omajano   za v s z o  v   G o r I c I.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufaktumega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, "Chevlot, Kammgrarn i. dr.
Krasna izbera volftenin, fdrStajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in eviraaste, blago za blazine, plahte, kOvtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogoviee, JSger-srajee, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja, hždji «e |8il)e Mi uzorce, p oilnine proste.
f  Jaz Ana Csillag
Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj   poSljete šest lončkov Vašega preskusnega mazila za raSčo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Gra-I Gleichenberg pri Gradcu.
Blag. f ospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošts poslati s povzetjem zopet 2 lončka VaSega izvrstnega mazila za rašeo las.          Spoštovanjem
Emilija pl. Baumflarten, Stever. Gospa Ana Csillag! "Trosim Vas, da ihTkretom^ pošle poSljete en lonček Vale  izvrstne pomade.
Ludv. vit pl. Ljeblg, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi Se en lonček.
Grof Srečko Cenrev, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim   Vam,   da   mi  kretom poŠte poSljete VaSe izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schweng pl. Relndorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csidagov* pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestili o tem. da-siravno sem jo malo rasa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem
Adela Sandrocfc, gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno  prosim,  da  bi  mi   s postnim  povzetjem   doposlala en lonček lasnega mazila. Gvldo grof Starhemberg, Kupfisd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi VaSega   presku-Senega mazila poslali Se t lonček. laka Girardi pl. Ebenstein, Tri^nt. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselenc* gospe pl.   Sz6gyeni-Marich   prosim,   da mi poSljete en lonček  VaSega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob jerinem zahvalo. Gospa grofinja   se je   o  vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frlda Gtesa, komorna gospa Njene ekselence.
* «vojta»l |85 centimetrov dolgimi Lorelejr - lasmi dobila sem jih vsled 14« mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najstovilejSs avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vpor.ihi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrsai te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje stirosti.
Ceni lom-ka 1 gld. 2 gld., 3 gld ,-5 gld. Pošiljam po požti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s postnim povzetjem povsem »vetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Aia Csillag
Dunaj I., Sailerga«»tt S.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček  Vaše izvrstne- pomade za lasi.
Grofica Vilma Mettcrnih, Grad Rubein p Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju l lonček  Csillovega   mazila za raščo la-s kojega sem že imela Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. Blag gospa Ana Csrilagf ~~  Frosim Vas, da mi Vaše slavno znane lasne ponvde pošljete  Se en lonček.
Mejnlgrof A. Pallavlclnl, Abanj Szem«re. Go«ipa Ana Csillag! Za Se enkratno pošiljate? enega lončka VaSega  izvrstnega mazila za lasi prosi
Kieginja Karlota Cothen, (Anhalt). Val. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, du m' p i postnem povzetju pošljete   8o   en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baaelli, Enns, Weaibahn. Blag. gospa Csillag! SliSal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,   vsled česar Vas uljudno prosim   da mi kretom pošte pošljete dv i lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz, Saszl6. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po postnem povzetju dva lončka Vašega   preskulrnega ; mazila za lasi
Grof Em. Esterhazv star, VaSe Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en  lonček   Vašega   preskitSenegn mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmhrandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csillag!
Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Goip, ulice 6. S lončke pomnilo po 2 gld za r hranjenje lasij, k tera je izkaz.iln dobre ispehc. Spoštovanjem
trma P'etzl, komoma gospa Njen. okseltrtc     1
Mizarska zadruga J|[ v Boriti (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
M
veliko zalogo
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Fiazza vecchia §t. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene zmerne. Dele je litao ter dilira mim.
vinski cvet (špirit)
s« dobi  v  mlrodilnlcl   pri
A. JBRBTIČ-U
v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)