s k )£$i ^ » •k in zameti so do osem čevljev visoki. Železniški promet po vseh prizadetih državah je oviran. TRIJE MRTVI V ŽELEZNIŠKI NESREČI. Pittsburg, Pa., 29. januarja. — Osobni vlak na Pennsvlvania že¬ leznici je sunil v lokomotivo blizu Conemaugh, Pa. Tri železničarji so bili vsmrčeni. POŽAR NAPRAVI POL MILIJONA ŠKODE. Manchester, N. H., 30. januarja. Danes je tukaj zgorelo Merchants Eschange poslopje. Škoda znaša nad pol milijona dolarjev. Vsled ognja so morali vstaviti elektrar no. POMOŽNI VLAK V NEVARNOSTI. Joliet, 111., 31. jan. — Posebni vlak, ki je nosil petnajst oseb, ka¬ tere so bile ranjene v nesreči Chi¬ cago Alton vlaka, bi bil kmalu po¬ nesrečil blizu kraja prve nesreče, ker sta skočila s tire. dva tovorna vozova, malo pozneje, ko je po¬ sebni vlak peljal po istem tiru. — Zlomljena je bila tračnica, vendar je posebni vlak srečno vozil čez po¬ škodovani tir. MICHIGANSKE UNIJE BODO POMAGALE STAVKARJEM. ROPARJI DINAMITIRAJO IN OROPAJO BANKO. Montgomery, Tex.. 31. jan,—Ro¬ parji so rano včeraj dinamitirali tukajšnjo First State banko. Od¬ nesli so $9000 gotoyine. Vsakemu članu in članici M. F. of L. je naložena naklada. Kongres je izvolil preiskovalno komisijo za Michigan in Colorado. — 0’Brien razpustil poroto. Lansing, Mich., 30. jan. — De¬ legati vseh delavskih unij države Michigan, ki zborujejo tukaj, so po živahni debati sklenili, da se naloži na vse uslužbene unijske delavce in delavke tedensko na¬ klada od 5 do 50 centov za pod¬ poro stavkarjem na Michigan. — Resolucija dovoljuje članom, da prispevajo po možnosti zneske od 5 do 50 centov na teden. Po poro¬ čilu Claude . Tavlor-ja. predsed¬ nika State Federation.of Labor, bo obdavčenih okoli 70,000 članov in članic raznih unij- Resolucija, ki je priporočala, naj bi tudi American Federatoi of Labor naložila gotovo naklado na svoje člane, ni bila sprejeta. Vse resolucije so grajale guver¬ nerja Ferris, ker je šel na stavkar- ski okraj le na uro gledati in ni ničesar storil. Ravno tako so iz¬ rekli delegati grajo nad milico. "VVashington, D. O., 30. jan. —- Majnarski odbor poslanske zbor¬ nice je izbral elane kongresa, ki bodo preiskali stavko na Michigan in v Colorado. Preiskava v Colora¬ do se bo poverila poslancem, Fo- ster iz države Illinois, Byrnes iz države South Carolina, in Taylor iz države Arkansas, ali pa poslan¬ cem Evans iz državo Montana, Austin iz države Tennessee in Su- therland iz državef^Eggt Virginia. Na čelu tega odbora bo poslanec Foster. Poslanec Tavlor iz države Colo¬ rado bo na čelu preiskovalne ko- ’isije za stavko na Michigan Ta komisija bo obstala iz poslancev Hamlin iz države Missonri, Ca-sey 'z države Pennsylvaiua, Howell iz države Utah in Svvitzer iz države Ohio. Oba odbora odpotujeta iz VVashingtona najbrže 3. februarja. Zasliševalo se bo v Denver, Colo¬ rado Springs, Pueblo in Trinidad, Colo., ter Houghton in Calumet, Mich. Houghton, Mich., 30. jan. Sod- rik 0’Brien je razpustil veliko po¬ hoto, ki je preiskovala slučaje, ka¬ teri so izvirali iz stavke. Zaslišanje šest depntijev, kateri o obdolženi umora treh stavkar- jev- na Zeherville meseca avgusta, se prične najbrže dne 2. februarja. PLINI ZADUŠE DVE OSEBI V PREDORU. Rogers Pass, B. C., 30. jan. Dva moža sta bila usmrčena in devet se jih je komaj rešilo, ker jih je omamil plin radi ognja v novem predoru Canadian Pacific želez¬ nice. KRALJEVSKA DVOJICA BO ŠLA V PARIZ. London, 31. jan. — Angleški kralj George in kralj-ea Mary bo¬ sta obiskala francoskega predsed¬ nika Poineare v Parizu meseca aprila. POŠTNI VOZ ZGORI S PISMI VRED. Cedar Rapids, Tovva, 30. jan. — Pri Keystone je skočil s tira vlak na Chicago, Mibvaukee, St. Paul železnici. Lokomotiva in poštni voz je zgorel z vsemi pismi vred. Nikdo se ni poškodoval. PREJŠNJI POMOČNIK VREDEN VEČ MIL JONOV. San Francisco. Cal , 30. januar¬ ja. — Viljem G. Irwin, 76 let star, velemilijonarski sladkorjerejec v Honolulu, je umrl v San Fran¬ cisco. Irwin je lastil ves otok La- nai, ki spada v Havajsko otočje. Kupil je otok pred petimi leti za en dolar. Bil je britanski podanik, vendar je bil pa absoluten gospo - dar ameriškega otoka, ki meri 139 kvadratnih milj io ima 600 prebi¬ valcev. Irwin je bil trgovski po - močnik; njegovi sladkorni naša - di so ga napravili večkratnega mi¬ lijonarja. NOVO GUINEJCI JEDO OTROKE. San Francisco, ah, 30. jan. — Rev. H. A. Malley mlad misijonar kongregacijske vere, ki je došel sem na parniku “Ventura”, pri¬ poveduje, da je na otokih Nove Gnineje še ljudcžrstvo v rabi. Div¬ jaki kradejo sosedom otroke in jih pojedo. Požrli so tudi nemškega raziskovalca "Werner-ja, kateri se je podal s svojim tovarišem "W"in- zer-jem v notrinjo otoka za radi¬ jem. Presenetili so jih kanibali, drugi so zbežali, "W"erner je pa pa¬ del s pušico zadet. Pozneje so na¬ šli na istem mestu "Werner-jeve ko¬ sti; vse drugo so kanibali požrli. BOMBA RAZNESE DEL TRGOVINE. Chicago, 111., 30. jan. — V ita¬ lijanskem delu mesta je nekdo za¬ žgal rano danes zjutraj bombo med vrati grocerije Nik Acceturo-ta. Prednji del trgovine je razdejan. Ti možje, kateri so najbrže vrgli bombo, so ubežali na avtomobilu. Acceturo je dobi'' dve pismi od “Črne roke”, v ko jih se je zahte¬ valo po $1000. Zmenil se ni za za¬ hteve. MEGLA VSTAVILA PAROBRODSTVO. New York, N. Y., 30. jan. New- yorška okolica je bila pokrita da¬ nes dopoldne s tako gosto meglo, da se 'je moralo s paroplovstvom prenehati. Tudi železniški in po- cestno-železniški promet je bil mo¬ čno oviran. GOMPERS BRANI A. F. OF L. PRED ZBOROM MAJNARJEV. PRIPOVEDUJE O DELOVANJU V POMOČ BAKRENIH STAVKARJEV. — ZANIKA, DA JE A. F. OF L. ČRVIVA IN DA SO ČLANI IZVRŠEVALNEGA ODBORA PIJANCI. VLADA JE NAŠLA NOVI TRUST. Wasliington, 30. januarja. — Po več mesečnem tihem preiskovanju je našla zvezna vlada, da obstoji trust pod imenom American Smel- ting & Refming Company. Vlada ga bo skušala razpustiti po anti- trust postavi. Kapital tega trusta znaša blizu $150,000,000 VSTAŠI PRODIRAJO PROTI STOLICI DRŽAVE HAITI. Port Au Prince, Haiti, 30. jan. Prebivalstvo glavnega mesta je mirno vzlic temu, da je zbežal predsednik s svojimi ministri, ker prodirajo proti mestu ustaši iz se¬ vera. BOTHA MORA POJASNITI SVOJ NASTOP. Cape To\vn, Južna Afrika. — 30. januarja. -—- Nemirni prizori so se videli danes pri o tvorjenju par¬ lamenta Južnoafriški unije. Videlo se je, da bo parlament zahteval, da se general Louis Botha, minister- ski predsednik, opraviči glede nje¬ govega nastopa pri zadnji stavki s posebnim povdarkom radi depor tacije delavskih vodjev. Indianapolis, Ind., 30. jan. — Samuel Gompers, predsednik A- merican Federation of Labor, je zagovarjal svojo organizacijo in nje odbor v govoru, katerega je imel pred konvencijo United Mine Workers of America, ki zboruje v Indianapolis, pred obdolžitvijo Charles Moyer-ja, predsednika "W"estern Federation of Miners, Dnncan McDonalda in drugih čla¬ nov iz države Illinois. Moyer je dejal, če bo stavka na Michigan zgubljena, bo to krivda American Federation of Labor. Gompers je rekel, da ne more na¬ ložiti na člane A. F. of L. naklade za bakrene stavkarje na Michigan, da ni A. F. of L. nazadnjaška, čr¬ viva in mrtva organizacija, in da ni res, da bi bili v glavnem odboru sami pijanci “Če vpoštevam poročila v čas¬ nikih”, je Gompers začel, “potem je bilo glavno delo te konvencije, da je napadala A. F. of L. V listih je bilo, da se je tukaj govorilo, da je A. F. of L. nazadnjaška, črviva in mrtva organizacija. Ali je to res?” Med veselimi klici je odgovoril McDonald: “Jaz sem govoril to, in še druge enake stvari.” GompeTs' je "nadaljeval: “Med enajstimi člani izvrševalnega od - bora A. F. of L., je osem popolnih abstinentov, dva pijeta jako zmer¬ no, m kar se mene tiče, pijem le čašo pive, kadar sem z dnevnim delom gotov. Tudi ni res, da bi bila organizacija A. F. of L. na - zadnjaška. Nje zgodovina kaže, da ni mrtva.” Gompers je tudi zanikal obdol- žitev, da drži A F. of L. nazaj in¬ dustrijski unijonizem, da pa je ravno narobe resnica, ker je A. F. of L. vedno delala na združenje raznih poklicev. “Če se to zdru¬ ženje ne more uresničiti na mah”, je dejal Gompers, “ni to krivda A. F. of L. Možje in ženske so člo¬ veška bitja in se jih ne more vliti naenkrat, kakor hi kdo hotel. Tre¬ ba jih je pripraviti, da bodo uvi¬ deli prednosti in koristi nnijoni- zma predno se prične delovati za združenje.” Charles H. Moyer, predsednik W. F. of M., je potrdil, da je bil njegov govor pravilno obeloda - njen v časnikih, ki so priobčili, da je obesil Charles H. Moyer krivdo, če bi bila stavka na Michigan iz¬ gubljena, na rovaš A. F. of L. “Jaz sem podpiral, in bom pod¬ piral tudi v bodoče stavko bakre- GOETHAI.S GUVERNER PANAMSKEGA OZEMLJA. "Washington, 29. januarja. — Predsednik Wilsnn je poslal da¬ nes senatu v potrditev nominacijo Col. George W. Goethalsa guver¬ nerjem Panamskega kanalskega obrežja. Njegova plača se bo naj¬ brže določila na $15,000. — na le¬ to. Col. Goethals se je izjavil, da bo vsprejel. MAKSIM GORKI BLIZU SMRTI. St. Petersburg, 31. januarja. — Zdravniki so spravili slavnega ruskega pisatelja Maksim Gorkija v nek mirni kraj na Finsko, kjer ga ne bodo tovariši vznemirjali. Maksim Gorki je blizu smrti vsled pljučne sušice. nih rudarjev na Michigan,” je djal Gompers. “Kar se pa tiče na¬ klad na člane A F. of L., se mora vpoštevati, da plačujejo majnerji le 8 centov na leto v blagajno A. F. of L. V oeigled tega malega pri¬ spevka ni mogoče naložiti toliko, da bi se dosegel velik obrambni sklad. Če naložimo naklado na vse elane A. F. of L., bi to organiza¬ cijo raztrgalo, zato, ker nekatere unije ne bi mogle vzdrževati na¬ klad; konstitucija pa zahteva, da se izobči vsako unijo, ki ne bi pri¬ spevala naklad. A. F. of Labor je za stavko na Michigan vse storila, kar se je za¬ htevalo, le naklad ne more nalo - žiti.” Tako nekako je pral Gompers sebe in svojo organizacijo. Iz vse¬ ga se more pa sklepati, da vlada med delavskimi vodji strasten srd, grdo nasprotje, in da vsled tega nnijsko gibanje trpi. Dokler so industrijske unije razkosane kot so danes, bodo imele težko bor¬ bo s složnim in združenim nasprot¬ nikom — kapitalom. Industrijske stavke so ogromno breme na de - lavstvo. Ono, ki je v stavki trpi zgubo plače in pomanjkanje; osta¬ lo delavstvo pa prispeva težko pri- služen denar, da vzdržuje te indu¬ strijske bo nbe. Dejstvo je, da se nekateri vodje'borijo v delavski prid, in med temi je nedvomno tu¬ di Mover. Dejstvo je pa tudi, da so vodje, kot je Samuel Gompers, pravcati skelbi in prefrigani izkori¬ ščevalci delavskega sloja. Če se A. F. of L. zaveda svoje dolžnosti v industrijskem gibanju, vreči bi morala vso svojo moč v pomoč bor¬ bam na Michigan in v Colorado. To je največ v rokah Gompersa, in ker on ne stori nič za zmago sedanjih stavk, je obdolžitev, da je A. F. of L. nazadnjaška, črviva in mrtva, da je Gompers pijanec in skeb, povsem opravičena Do¬ kler se bo borila tu ena peščica in tam ena peščica delavcev proti združenemu kapitalu, so te borbe skoro bob ob steno in le profitolov- stvo vodjev. Delavci se naj tega zavedajo in dobro naj premislijo stališče svoje in koiroanij predno glasujejo za stavko. Združenje de¬ lavstva na industrijskem polju je absolutno potrebno, ker le tem po¬ tom je mogoče zboljšati polagoma delavsko stanje. V izvrševalni od¬ bor, v vodstvo pa naj ne volijo unijci nikdar slamnatih kurentov kot je Gompers, ampak napredne, energične može, ee hočejo doseči z unijonizmom isto, kar se v resni¬ ci doseči da. KITAJSKI TOLOVAJI OPLENIJO IN UNIČIJO MESTO LIUAN Č0W. Šangaj, Kitajska, 30. jan. Okoli 2000 banditov je napadlo včeraj mesto Linan Čow, v provinciji Ngau Hwei, ter so mesto popolno¬ ma oplenili in potem vpepelili. ČRNCI NAPADEJO POULIČNE ŽELEZNIČARJE St. Louis, Mo., 31. jan. Dva Črn¬ ca z revolverjem v rokah sta na¬ padla natlačeni voz poulične želez¬ nice v glavnem, delu mesta. Vzela sta sprevodniku denarni pas in sta zbežala. Končno sta bila vjeta po ostri bitki s policijo. 22 OSEB USMRČENIH V PREMOGOKOPU NA NEMŠKEI Dortmund, Nemčija, 30. jam arja. — Dva in dvajset premogi jev je bilo vsmrčenih in sedem r jenih v eksploziji v Aehenba premogovniku. Naročite si Narodni Vestnik, aka želite dobro čtivo. Nov škandal v čestohovu.. ; Petrograda poročajo: Iz Čenstc hova, ki je znan vsled Mačeho' afere, prihaja zopet senzacioni na vest, da manjka pri samosta skih zakladih za poldrag do d- miljona rabljev dragocenosti, knjigah je mnogo radiraneg Prior, ki je bil zapleten že v M Čehovo afero, je baje poglavar 1 tov v meniških kutah. Dvesto n nihov je vsled tega novega ška: dala kompromitiranih. i 2 NARODNI VESTNIK 2. fwfcr SLOVENSKO KATOLIŠKO PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: jOŽEF PETERNEL, Box 95, \Villock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 Nortli Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VKSTN[K '’. DULUTH. — Meseca februarja imeli bodo (Megati minnesotske temperenčne k, ranke zborovanje v Minneapolis, Minn., kjer se ‘bo položil temelj za volilno borbo v jeseni. Mnogo i rkev, lož in abstinenčnih dru - ; rev se je prijavilo, ki bodo de - 1 >vali na to, da dosežejo v min - , ‘sotski zakonodaji premoč in da zaprejo salune po vsej državi. — V Duluth se je prišlo na sled zavarovalnemu sleparstvu. Gotovi sleparji so s pomočjo zdravnikov zavarovali stare in bolehne ljudi pri raznih zavarovalnih družbah ter so na ta način spravili družbe ob mnogo denarja: Sleparija se je godila po Minnesoti in tudi po drugih državeh. — Dne 5. februarja vršil se bo dvoboj z jeziki med junakom lo¬ že Kolumbovih vilezev Peter W. Collins iz Boston, Mass., in Carl D. Thompson-om, soeijalistom iz Chicage. — Mesti Duluth in Superior ste v nekaki borbi radi brezdelnih. Duluth vedno dolži oblasti sosed¬ nega mesta Superior, da gonijo brezdelne v Duluth. Duluth je za¬ čel vposljevati brezdelne pri ko¬ panju kanalov, a čim več jih vpo- sli tem več brezdelnih išče dela pri kopanju kanalov. — Dr. James C. Anderson, zdrav nik, ki je bil obsojen ne dolgo te¬ ga, ker ni sešil pri operaciji pra¬ vih črev z želodcem, kar je pov - zročilo smrt neke ženske, ho naj- brže zgubil pravico izvrševati zdravilstvo v državi Minnesota. Burndside jezeru. Wiki je šel ven v gozd z mladim dečkom, da bi po¬ gledal po pasteh, katere je imel nastavljene. Djal je dečku, da se slabo počuti in je sedel na led. Deček je šel po pomoč k najbližnji hiši, a ko se je vrnil je bil Wiki mrtev. Zadela ga je srčna kap. — Peter Jidaroff, rudar ki je bil vposljen v Secstion 30 rudni¬ ku, je umrl v Shipman bolnišnici. Jidaroffu je prebilo v rudniku črepinjo. Bil je 19 let star in za¬ pušča na Section 30 več sorodni¬ kov. EVELETH. — Štorklja je obiskala družino J. Pogačnika in je pustila čvrste¬ ga dečka. Ali ni to napredek, kaj ? •— Vsem cenjenim članom dru¬ štva Zarja, št. 117. S. S. P. Z., Eveleth, Minn., se naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji redni me¬ sečni seji, da se naj vdeležijo pri¬ hodnje mesečne seje, ki se bo vr¬ šila dne 8. februarja, vsi člani. Rešiti je nekaj zelo važnih točk, zatoraj ste prošeni, da se vdeleži- te polnoštevilno. Z bratskim po - zdravom. John Pogačnik, tajnik. — Louis Baudek, salunar. je bil obsojen z globo $50. — ker je dal nekemu mladoletnemu pive. Po - zor'salunar ji, ogleduhov se nikjer ne manjka. Tango so plesali v “Domu” Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote v Joliet ILL., jolietski slovenski praktični katoličani. Papež je ta ples preklel radi čud¬ nih telesnih zvijanj in sunkov, ki so spojeni s tem plesom. Jolietski ta “pobožni” se ne bojijo, da bi poklical sv. oče ogenj in žveplo nad nepokorni slovenski Rim v Ameriki. Navdušenje za k poželjivosti mesa zapeljiv Tango je moralo biti tako kot za mutasti greh v Sodo¬ mi in Gomori, ker prenehali so z nemoralnim Tango š°le, ko je pri¬ šel policaj drugič prepovedati ta ples. živelo praktično katoličan- stvo! -— Zglasili so se v našem uradu: Rojak Joseph Brulc, salunar, Gil- bert, in rojak Frank Tomšič, Gil- bert Minn. Rojak Ignac Hegler, Buhi. Ro¬ jaka John Stopnik in Math Hotujc farmerja iz Greaney, Minn. Roja¬ ka Stopnik je proofal na svoji homestead. Naša farmerja sta se navdušeno izrekla o razvoju na¬ selbine, le malo premalo složnosti je, pravita. CHISHOLM. — Sam Rogel pride pred poro¬ to, ker je pretepal s kolom svojo ženo in ji je grozil s smrtjo. Nje¬ gova žena, Rozalija, ki je vdova po ranjkemu Jožefu Apich, kateri je umrl na sumljiv način, je usluž- bena v perilnici nekega Kitajca. Rozalija je podedovala po njenem prešnjem možu precej denarja in zato je začel Rogel hoditi za vdo¬ vo. Rozalija se je izrazila pred so¬ diščem da je Rogel od dneva poro ke vedno zapravljal njen denar. Rogel pravi, da je pretepel ženo, ker je vselej, predno je šla na de¬ lo, odprla peč, ki se je tako razgre¬ la, da se je bal ognja Tudi ga je hranila s takim mesom, da ni bil niti za psa. — Umrla je Mrs, Jera Sadar, 40 let stara. Bila je v Ameriki le ne - kaj mesecev. ELY. — Rojak Franc Majcelj kate¬ ri že delj časa boleha, nahaja se sedaj v tukajšnji bolnišnici, kjer je malo upanja da okreva. — Rojaku Anton Jakič-u umrl je dveletni sinček. Naše sožalje. — Gospa štorklja nas tudi več¬ krat obišče. Koj v začetku t. 1. se je oglasila pri rojaku J. Bolka tukajšnem organistu, in pustila dečka in deklico ki sta pa že umr¬ la. Rojaku Jos. Kastelic, Fr. Mrak, Fr. Malavašič tudi ni pozabila, vsak je dobil svoj dar. Rojaka Jos Palčar je tudi obdarila z dvojčki. Letos bode kakor se čuje kaj da - režljiva. — Rojaki ne hodite sem za de - lom, ker se prav težko dobi. Tu je mnogo brezposelnih. — V ponedeljek dne 19. m. m. prišli so v naše mesto glavni od - borniki Jugoslovanske Katoliške Jednote, in sicer radi važnih stva¬ ri. Na večer 24 m m. prirejen jim je bil nekak banket, katerega so se vdeležili poleg glavnih uradnikov tudi uradniki tukajšnih društev, katera so pod ukriljem te slavne Jednote. Glavni predesdnik John Germ izrazil se je med drugimi, da so našli knjige in drugo vse v najboljšem redu. Kakor glavni predsednik tako tudi gl tajnik, George L. Brozicli, nadzornika John Keržišnik in John Avsec bo¬ drili so vse navzoče k vstrajnosti slogi in povzdigi te slavne Je¬ dnote. Vsa čast gl. odbornikom, ker so možje, kateri si prizadevajo Jugo¬ slovansko Katoliško Jednoto pov¬ zdigniti do vrhunca Glavni bla¬ gajnik g. John Govže je v kratkih besedah poročal kako velike so bi le zapreke o ustanovitvi te slavne Jednote. Tudi večina odbornikom tukaj - snih društev J. S. K. J govorilo je ter povdarjalo, da si hoče vsak prizadevati kolikor mogoče za pov zdigo društev in slavne Jednote. Vršilo se je vse v najlepšem redu, vsi navzoči so se dobre volje raz¬ šli. V prvi vrsti za vse to gre za¬ hvala rojaku Geo. L. Brozichu gl. tajniku J. S. K. J. Tudi naših bratov štrajkarjev na Calumetu, Mich, se ni pazabilo in nabralo se je $10.10. — V nedeljo dne 25 m. m. imelo je društvo sv. Srca Jezusovega št. 2. J. S. K. J., svojo mesečno sejo pri kateri sta bila navzoča tudi gl. predsednik John Germ in nad¬ zornik John Kržišnik, katera sta v kratkih besedah člane navduševala k medsebojni ljubezni. Člani ome- njega društva so videli in slišali može, kateri so vredni uradov J. S. K. J. Bog živi glavni odbor, krajevna društva in Jugoslovansko Kafoli ško Jednoto! Ludovik. Perušek, Zastopnik Narodnega Vestnika. — Matt Wiki. kateri je bil vslužben pri Oliver Mining Co. skozi deset let je umrl na ledu na HIBBING. —Preiskave za železno rudo so pokazale novo rudarsko polje bli¬ zu vasi Aitkim. Tu so našli boga¬ to žilo železne rude šest milj se - verno od vasi Vrta se za rudo s svedri Olsen & Berg Development kompanije pod vodstvom rudar - skega inženirja M. P. Botsforda- na sekciji 23, township 48, Ran¬ ge 27, na zemljišču, katerega la¬ sti S. Carson iz Iowa City, Iowa. V prvi luknji so našli bogato ži¬ lo magneza rude. Sedaj vrtajo če¬ trto luknjo, in v treh luknjah so našli magnezno rudo, in vzorci kažejo, da je nad 31 odstotkov magnezije. Ta ruda je najdena le eno miljo zapadno od 1800 akrov zemljišča, katero lasti Hibuna Land & Iron Company. Ta najdba je dvignila vrednost tega zemlji¬ šča in gotovo je, da lasti Hibuna Land and Iron Company, Hib - bing, Minn. bogato rudarsko zem¬ ljišče. (Adv.) NASHWAUK. — Ogenj je deloma vničil Bolf Zahwar-jev salun no vogalu Cen¬ tral Ave. in First Street. Vnelo se je od peči v gornjem nadstro - Pju- ZAPISNIK skupnih konferenc slovenskih podpornih .organizacij v Ameriki. TOWER. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tovver, glede uDganja denarja, tem po¬ tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. CALUMET. MICH. — V šaftu št. 5. v Baltic- rudni¬ ku sta bila vsmrčena finska ru - dar j a Peter Kineinen, star 30 let, in Matt Tuilela 34 let. Vtrgalo se je na njiju skalovje v kaiero sta vrtala. Vsak zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrl je v Adamson, Okla. Fr. Boznar. Zapušča žalujočo udovo in tri nedorasle otročičke. Poročila sta se v Cleveiand, O., rojak John Kolar in Frontenac, Kans., in gospodična Angela Vah¬ čič, doma od tukaj. * ženitovanjske zglasnice so vzeli v Cleveland, O, sledeči pari: John Bradač in gospodična Cecilija Knoblar, John Bogolin in gospo dična Mary Udovič, Louis Novak in gospodična Mary Končan, ter Frank Luknjar in gospodična Jennie Blatnik. Nogo je zlomil v Barbcrton, O., rojak Alojzij Balant. Tretja redna seja. Brat predsednik Železnikar o- tvori sejo. Čita se imena zborovalcev. Nav¬ zoči so vsi. Čita se zapisnik, ki se z nekoli¬ ko popravki sprejme. Preide se na dnevni red. Brat Konda ne veruje, da bi bi¬ le kake stranke. Vsak zastopnik pa ima gotovo pravico izraziti svoje mnenje. Brat Šarc povdarja, da so tu go¬ tovo dve struje, kterih vsaka pri¬ poroča svoj načrt. To pa vendar ni nič napačnega. Vname se deba¬ ta glede tiskanja zapisnika, v ka¬ tero posežejo bratje Konda, Mla¬ dič, Verderber, Hrast, Potokar, Godina, in Trošt. Na predlog brata Sitter-ja se sklene, da se zapisnik takoj odda v tiskarno “Glas Svobode Co.” potem pa se odda uredništvu “Glasila.” ČJitajo se dopisi. Društvo “Sloga” št. 16 S N. P. J. v Milvvaukee, Wis. priporo¬ ča složno delovanje in želi konfe¬ renci najboljši uspeh. Istega smi¬ sla je tudi dopis br. Franka Pri¬ možiča iz Marianna, Pa. Društvo “Slovenija” št. 44 Č. S. B. P. J. (v Chicagi, III.) pozdravlja zbo¬ rovalce upajoč najlepši uspeh da- našnejga zfmr^anja. V istem srni slu se glasi tudi dopis br. Fr. Udoviča, člana št. 44 Č. S. B. P. J. v Chicagi, UL, in skupnih sloven¬ skih društev v Black Diamond, Wash. Približno istega smisla je tudi dopis društva Nada št. 102 S. N. P. J. v Chicagi, 111. V dopisu društva “V boj do zmage” št 82 S. S. P. J. v Gilbert, Min., se pro¬ testira proti gotovim faktorjem, ki so baje nasprotni združenju, in želi zborovanju mnogo vspeha. Prečita se pozdrav društva Zveze št. 36 S. N. P. J. v Willock, Pa Prečita se pozdrav v verzih od društva Illinois št. 47 S. N. P. J. Dopis g. Geo. Brozich-a, gl taj¬ nika J. S. K. J. želi konferenci naj¬ boljšega uspeha. V dopisu društva “Trdnjava” št. 10 S. N. P. J. se priporoča zbo¬ rovalcem, da naj store vse mogoče da se čimprej vresniči splošna že¬ lja ljudstva posebno še Rockspring skih Slovenecv. Dalje se prečita resolucija društva Delavec št. 17 S. S. P. Z. iz Aurore. Minn., ter se vzame naznanje. Nasveti brata Faletiča iz Cleve¬ land, Ohio., se vzamejo z odobra¬ vanjem na znanje. Brat Šarc predlaga, da se čas zborovanja v toliko spremeni, da se začne zborovati šele ob pol 9 uri dopoldne mesto, ob 8 uri, kot je bilo sklenjeno včeraj, ker mno¬ go zborovalcev stanuje daleč, ter ne morejo biti tako zgodaj v zbo- rovalni dvorani. Brat Štefančič protipredlaga, da se ostane pri starem. Sprejet predlog br. Šarca. Brat Mladič meni, da se naj ne bi pošiljala v javnost dva načrta ampak samo jeden če bi se mogla konferenca zjediniti za enega. Brat Šarc povdarja, da z dve- mi načrti bo šele olajšana zdru¬ žitev. Brat Štefančič govori v istem smislu. G. Trošt meni, da naj bi se iz dveh različnih načrtov vzelo najboljše in ta načrt naj bi šel na splošno glasovanje. Brat Verderbar se strinja s pred govornikom, meni pa, da bo mogel to storiti šele pripravljalni odbor. Ako želi kateri zborovalcev kacih pojasnil glede državnih zakonov lahko pokličemo jednotinega od¬ vetnika, da nam razloži. Nasvet se vzame naznanje. Brat Konda želi zvedet? kaka bi bila ta srednja pot po kateri naj gremo,, da pridemo do združi¬ tve. Br. Verderbar meni, da to sred¬ njo pot bo zamogel najti šele pri¬ pravljalni odbor. Predlog br. Zabrica se glasi: Delavstvo oziroma članstvo naj vstopi v nameravano novo organi¬ zacijo z vsemi pritiklinami in ob¬ veznostmi. Brat Benko, gl, tajnik S. S. P. Z. meni, da pri S. N. P. J. pride pri¬ meroma manj premoženja na po¬ sameznega člana kot pri S. S. P. Z., ker so člani S. N. P. I. starejši obveznosti napram njim pa višje. Naj bi se torej ne gledalo na kake financijelne ali starostne razlike. Brat Potokar meni naj bi se ta stvar enkrat vendar pustila na stran; posvetujemo se o načrtu, ker bo končno itak o temu odloče¬ valo splošno glasovanje. Brat Konda priporoča naj bi se o vsaki točki posebej razpravljalo. Brat Sitter meni, da predlog (št. 1.) brata Verderbarja ni bil v zapisniku dobro raztclmačen. Brat Štefančič pojasnjuje za društvo sv. Barbare, da je tam mo škili članov le okoli 4000. Dru - go so ženske in otroci zavarovani le za smrtnino. Brat Miklavčič tolmači predlog brata Verderberja. Brat Šarc povdarja, da člani S. N. P. J. in S. S. P. Z., bodo šli prav gotovo skupaj če ne na ta pa na drugi način, posebno sedaj ko bodemo imeli razrede. Brata 1 Konda in Sitter želita, da se debata o temu zaključi. Brat Mladič povdarja, da S. S. P. Z. se ne priklopi ampak želi združitve ter priporoča naj bi se razpravljalo o predlogih združitve št. (1 in št. 2) br. Mladič in Ver¬ derbarja. Brat Verderbar meni, da ne mo¬ remo govoriti samo o financah, brez, da bi se oziralo na druge stvari. Moramo pomisliti, da so člani zavarovani za različne svote, eni za višje eni za nižje svote, ker eni so le pri eni organizaciji, drugi pa pri dveh ali treh. Brat Benko meni. da se tu ne dela za združitev ampak nekako vsak za svojo organizacijo. Misli, da nikakor ni mogoče, da bi se katera druga organizacij:: priklo¬ pila S/ N. P. J, kakor ne more biti govora, da bi se S. N. P. J. priklopila na pr. k S. S. P. Z. Go¬ voriti se mora le o združitvi v no¬ vo organizacijo. Brat Šarc pojasnjuje, da bi ne bilo, da bi se dalo tudi teh 11 ti¬ soč članov, ki so sedaj pri S. N. P. J., še enkrat zdravniško preiskati ker bi to preveč stalo. Bolje je, da ostane denar v blagajni in imajo od njega koristi tudi drugi člani, ki se pridružijo. Brat Verderbar predlaga, da se pokliče odvetnika, da nam da po¬ jasnila glede državnih zakonov v zadevi združenja organizacij. G. Trošt govori v istem smislu. K stvari govorita še brata Konda in Potokar. Brat Sitter proti predlaga, da bi se najelo odvetnika, ki se bavi samo z zadevami podp. organiza¬ cij, a šele potem ko bomo imeli več točk za razrešiti. Ni pa vredno, da bi ga klicali za vsako posamez¬ no točko. Predlog br. Verderbarja spre¬ jet in se sklene odvetnika takoj poklicati. Brat Štefančič želi, da bi se se¬ daj posvetovali o točkah glede kterih moramo imeti nasvete od¬ vetnika. Brat Mladič meni, da se moramo najprej infomrirati kako bi bilo radi tako zvanega “transferiran- ja, ” rabimo li nova zdravniška spričevala, če se kam priklopimo, in kako bo s člani, ki so že nad 60 let stari. V debato posežejo bratje Konda, Štefančič, Hrast in Sitter. Br. Železnikar pojasnjuje br. Štefan¬ čiču, da ako se bo z dve tretjin¬ sko večino članov potom splošne¬ ga glasovanja odločila za ime S. N. P. J., potem ni potreba nove inkorporacije pač pa v nasprot nem slučaju. Br.^ Sitter pojasnjuje kaj dolo¬ ča drž. zakon o glasovanju in trans feriranju. Brat Potokar meni da bi ne bilo prav siliti, članstvo za kako stvar pač pa naj se članstvo pouči, da je to v njegovo korist in naspro¬ tovanja ne bo. Brat Verderbar poroča, da odvet nika ne bo danes, pač pa pride ju¬ tri dopoldne. Brat Goršek poroča, da je splo¬ šna želja vseh društev v državi £ NTEBOJ? CIGARET^ Najboljše cigarete vseh cigaret Prlstne-bogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom DENAR zamorete napraviti, če investirate v lote pri jeklarni v Gary sestra čudovito hitro rastočega mesta, Gary, Ind., kjer gradi rr 1 -' States Steel korporacija eno najmodernejših jeklarn, koje prvi r j , W $25,000,000. — Poleg tega se gradi tudi cementna tovarna, in z • Staae bodo graditi žičarna in tovarna za zbije in železne vijake VPost^ 6 86 bo okoli 800 mož. ' Podrobnosti daje GARY LAND CO. GEN’I« OFFICE, 202 PAI.I.ADIO BUILDING, DULUfTir , Townsite Office, Cor. Coxnmonwealtli Ave and Gary St., Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket- za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEVV Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northvvestem Passenger Agent, ST. PAUL, MINN ki kaže vdobnosti te železnice po parobrodno knjižico, parnika. do GEO. L. BROZICH, blagajnik M. J. MURPHY, predsednik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denaria na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav- nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest• ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene s« vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti opjn istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. 1 K l; ' do>n hc^’ r d ^ V scle Ler« sl , jS W d; “j hS dom ^ ic r 3 . r 1$$* . ^ r nji iS? 1 " ■obe izlak ar 36 S ?-’ rJ • ki g a ]e P kt* jgkoj 4lef jlagdab Vse to : kraji Pred petimi ‘■'“TU gotovo tudi temu svet. Če bi si ffi Svoji k svojim! I s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim 1! ffi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- 5 \R jene in bogato založeno | grocerljsko trgovino.! V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pre-jj daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo ‘ Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja, jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA' m s * s s s s s ima to dekle, tri umore restL —Na vpras: kopala otroka kai govorila : Zato, 1 mrtvorojeni otrok so bili mrtvorojen 1 pojejo na blagosl lisce, jih je pa or pokopala. De poroto. Prijet slepar. poldne je prišel v jaznem kolodvoru kaj čedno obleeei predložil posluje knjižico poštne li vo se na 90 kron bil° že prejšni da rron. Mladenič jt dvigniti še nad a Poštni ofieijal, ki J e wel knjižico ti ? e opazil, -da j e b šele Predvč J 1 « 10 takoj drugi *'"•W. '»‘H ft-anr s;*««. 'raailnici po, ta J* hipom a iav hra " oi Za mnogobrojen posel ln naklon|enost se ul|udno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina K BIVVABIK, MINN. Telefoni na t: bi la ‘bri kjer ' 01v nekaj je (Nadaljevanje na 8. strani.) V založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmens Comfiensation Act) Cena 30 Centov tjena^f^nr ; ai ^ei V e t( C^tr, k,, ir °he. $ hk.. u kr, Mirtih; * .^ e mlad 5 a t 0 J 1 °bv. »st a “Kiki °n, estili Ul 1 ha Pc tenij Sta s ieT 1Q 0( kr '?'l k I e «>ko *"-•> de« Pr Navodila kako postati državi^ Cena 15 Centov $|>lr 1 :• V‘S Sla V. i« n’ ie SlS d al s> do. v s ■ht S: 2. februarja 1914, NARODNI VESTNIK 3 ?, * k Mimi iznice i, ?v2 Iz stare domovine. )IK JN. nje denarji| tuje po ogim držav-1 Ion Inveit- vni bankirji s naše cene m!' proti ognji | , _ Z nsiij lniiarji. lovensB®: lepo no. 0 in sl «® 1 dostop R OJA KA rofa* ' e Kd R 0 *j (OH rA A KRANJSKO. Dvojni detomor. Kamniški o kraj hoče biti vedno s seojimi sen¬ zacijami na površju. Dne 5. janu¬ arja je prišel iz T ro jan po celem Črnem grabnu glas, da je neka ženska umorila dva otroka. Ta glas ni bila prazna govorica. Zares je orožniški stražmojster gosp. Ogri¬ zek aretiral leta 1892. v Lenovcu rojeno Magdaleno Drobež, neza¬ konsko hčer, doma iz Jelenka, žu¬ pnija St. Gotard. že dalj časa je bila na sumu, da je bila večkrat noseča, toda vselej je stvar kar ta ko mirnim potom prešla. Sedaj pa jo je izdala neka Ivana Izlakar, s katero sta se skregali. Nekega dne, ki ni bilo Magdalene Drobež in njenih ljudi doma, je imenovana soseda Ivana Izlaker je šla v klet, kjer je izkopala truplo novoro¬ jenčka ženskega spola. Za kraj, kjer je bil isti ookopan, ji je po¬ vedala neka šolarica, ki je videla Magdaleno Drobež kopati jamo. Truplo je Izlakar vzela domov in obvestila orožnike, ki so takoj a- retirali Magdaleno Drobež in se nahaja sedaj v preiskovalnem za¬ poru na Brdu. Ta mrtvi otrok pa ni edini, ki ga je Drobež zakopa¬ la v kleti. Dne 8. januarja je so¬ dna komisija na licu mesta na Je¬ lenku prekopala klet in našla ske¬ let še enega otroka. Tudi tega je zakopala Magdalena pred dobrim 2 letoma. Vse to je sama priznala in pokazala kraj, kjer ga je zako¬ pala. Pred petimi leti pa je poro¬ dila prvega otroka, kateri je pa čez 6 dni umrl in so ga pokopali na pokopališču. Ljudje trdijo, da je gotovo tudi temu pomagala na boljši svet. Če bi bilo tudi to res, ima to mlado, sicer dosti čedno dekle, tri umore svojih otrok na vesti. — Na vprašanje, zakaj je po kopala otroka kar v kleti, je od¬ govorila: Zato, ker pravijo, da mrtvorojeni otrok (ona trdi, da so bili mrtvorojeni,) tako ne poko- pujejo na blagoslovljeno pokopa¬ lišče, jih je pa ona rajše kar do¬ ma pokopala. Dekle pride pred poroto. Prijet slepar. 15. januarja do¬ poldne je prišel v poštni urad na južnem kolodvoru v Ljubljani do¬ kaj čedno oblečen mladenič, in predložil poslujočem uradniku knjižico poštne hranilnice, glase¬ čo se na 90 kron, od katerih je bilo že prejšni dan dvignjenih 40 kron. Mladenič je rekel, da hoče dvigniti še nadaljnili 40 kron. Poštni oficijal, ki je bil pri oknu je vzel knjižico ter jo oddal, ker je opazil, -da je bilo 90 kron vlo¬ ženih šele predvčerajšnjim, a da je bilo takoj drugi dan dvignjenih 40 kron, v pregled poštnemu ofi- eijalu g. Franu Čušu. Ta gospod ima izredno dobre in bistre oči. Zato je hipoma opazil, da je vso¬ ta v hranilnici ponarejena in da je na mestu, kjer je bilo napisanih “90 kron,’ nekaj radiranega. Ker je bila ‘branilnična knjižica izstav¬ ljena od glavnega poštnega urada v Ljubljani, je telefoniral tjakaj in izvedel, da so bile na dotično knjižico pred tremi dnevi vložene samo tri krone. S tem je bilo do¬ gnano, da je mladenič, ki je hotel dvigniti 40 kron, slepar. O stvari so takoj obvestili policijo. Skoro na to sta se na pošti pojavila dva stražnika, ki sta sleparja aretirala ga uklenila in odvedla v zapor. Slepar je baje krojaški pomočnik z Vrhnike. Enako sleparijo je iz¬ vedel že prešnji dan pri nekem poštnem uradu v Ljubljani. Tu se mu je sleparstvo posrečilo in je dobil izplačanih zahtevanih 40 kron. Nadebudna deklica. 14. januar¬ ja je prišla v trafiko na Glincah neka kmečka ženska ter pozabila na prodajalni mizi denarnico 6 kronami. To priliko je porabila ■ takrat v trafiki prisotna 12 letna Frančiška Cajhen in denarnico iz¬ maknila. Ker je denar lahkomi - šljeno trosila, so ji stopili na pr ste in je po daljšem zavijanju | slednjič le priznala svoj greh. Ker je nedoletna, bode imela opraviti j *e s policijo. Okrajni sodnik Josip Prevec. V bolnici je na srčni kapi umrl j gosp. Josip Prevec, okrajni so ; dnik in sodni predstojnik v Lo - gatcu. Pokojnik je bil v narodnih krogih dobro znan, saj ni bilo no oe-ne narodne prireditve v Ljubija mi in nobene večje svečanosti na de želi, ki bi se je ne bil udeležil ra- njki Prevec. Daši uradnik, vendar se ni nikoli bal javno izpovedati svojega prepričanja in se udeleži- vati našega narodnega življenja. Kjerkoli je služboval, povsodi je bil duša ondotnih narodnih dru - štev. Posebno rad je gojil petje in kot navdušen pevec, je oživel k novemu življenju marsikatero pev sko društvo na deželi. Kakor je bil neomajen narodnjak, prav ta¬ ko zvest pristaš je bil narodno- napredne stranke. S sodnim pred¬ stojnikom Prevcem je umri mož, značaj, ki postajajo vedno redkej - ši v naši domovini, zato je naša žalost tem večja, ker vidimo za¬ pored padati list za listom •— na¬ ših najboljših mož. Umrla je v Ljubljani nadebud¬ na hčerka gospoda Kraškoviča, posestnika in trgovca na Starem trgu, gospica Malei v mladostni dobi 14 let. Na sveti dan pred cerkvijo so se steple. Letošnje božične praz¬ nike sta se v St. Petru pri Novem mestu dve punci v cerkvi med služ¬ bo božjo stepli, ker je ena zapa¬ zila na roki druge prstan fanta, ki je imel obe punci za norca. Te dni pa se je drug slučaj iz Hrušice pri Stopičah doigral pred kazen - skim sodnikom. Neža Kostreve je bila tožena, da je Ano Srobotnjak pred prvo mašo na Sveti dan pod zvonikom napadla in prav malo po kršansko pretepla in bi jo bila še bolj, da je niso ubranili ljudje ki so ta prizor iz cerkve opazili. Slučaj pa je prinesel še nekaj dru zega na dan .Hrušica je eden ti¬ stih nesrečnih krajev, kjer je 'že mnogo preje dobrih gospodarjev vsled izkoriščanja duhovnikov pri njih posojilnici prišlo na kant. Vsi so bili dolžniki in poroki med seboj. Mož Srobotnjakove je toli¬ kim bil za poroka pri posojilnici da je nazadnje sam ob vse prišel. Ko je on poroka iskal, mu ni hotel nihče pomagati. To ga je tako ža¬ lostilo, da ga je jeza in žalost spra¬ vila v grob. Pa tudi Kostrevčevi hiši se je godilo slab.o. Kostrevka je dolžila Srobotnjaka in ko je on umrl, pa vdovo, da sta jim ona dva zapravila posestvo. Zato je že dolgo časa gojila maščevanje nad ubogo staro^enico. In to mašče¬ vanje je izvršila na Sveti dan pri cerkvi. Dobila je 3 dni pokore. Orožnike so okradli. Novomeški arestantje so sicer znani kot pre - frigani tiči, ampak, da li imeli korajžo tudi orožnike okrasti, te¬ ga še ni bilo zlepa slišati. Jože Iliaš Jože Gorenjec in Edvard Hrast so bili dne 2. januarja zapo¬ sleni pri žaganju drv na novome,- ški orožniški postaji. Ko so drva spravljali v drvarnico, so zapa¬ zili zaboj s pivom. Ugodna prilika je premagala boljše prepričanje, izpili so kar se je v naglici dalo. Orožniški nadporočnik, čigar last je bil zaboj, je prišel na sled po - željenju omenjenih fantov. Pred sodnikom so se zagovarjali, da so mislili, da je to nedolžno veselje dovoljeno, ker je med arestanti že taka navada, da si pri orožni - kih privoščijo kakšen požirek. Mi¬ slili so, da jim orožniki tega ve¬ selja naravnost sicer ne morejo po nuditi, ampak tako, da nihče nič ne reče. Sodnik seveda ni mogel bi ti z njimi vred istega mnenja, pa jim je zapor primerno podaljšal. Na opazovalni oddelek v dežel - no bolnico v Ljubljani so oddali gostilničarjevega sina Alojzija Semiča. V blaznico so pa odpeljali zasebnika Premka iz Gradišča. ŠTAJERSKO. Ptujsko umazano perilo. Iz Ma¬ ribora nam pišejo: Dne 10. jan. je bila pred mariborskem okraj - nem sodiščem obravnava, ki so jo naperili ptujski župan ata Ornik, njihov ‘ ‘ Amtsvorstand ’ ’ Giirtler in obeh pokorni sluga, stražmoj - ster slav. ptujske policije Zentrih proti nekemu Hutter ju, radi — razžal.jenja na časti. Znano je, da ima ptujska gospoda v več kot samo enem slučaju prav ua < debelo in mnogo smrdečega masla na gla¬ vi. .. . V noči dne 21. julija 1. 1. je nahrulil stražmojster Zentrich Hutterja, da naj bo pri miru. To ni nobena nesreča. Ampak, ptuj - ski policaji (sodnijsiko dokazano!) znajo na čisto poseben način “hruliti”_Vsled tega si je Hut¬ ter usojal, opozoriti veleeastitega zastopnika javnega miru in reda, da, če že sploh mora, naj vsaj do¬ stojno “hruli.’ To je pa Zentriha hudo razjezilo in naperil je proti Hutterju kazensko ovadbo, češ, ža¬ lil je mene, pomislite — Gužabno osebo_Hutterja so hoteli zaši¬ ti na 30 kron globe. Baje za to, ker je vseh treh političen nasprot¬ nik. Ampak Hutter je pokazal zobe in se pritožil, češ: Giirtel se je 28. februarja 1913 kot uradna oseba v družbi prof. dr. Hofferja kregal in ruval po ptujski javni — tole¬ rančni — hiši in na pomoč pozva - ne policaje ugnal, ker je smatral samega sebe ua onem mestu kot edino kompetentno ‘ ‘ amtsperšo - Giirtel to taji in pravi, da je no prof. dr. Hoffer — v kakšni dru¬ žbi se sme potikati nemški profe¬ sor? — razgrajal. V svojem žago-, voru je navedel Hutter vse one pri če iz tiste noči, ki so naravnost 0 " bremenile Giirtlerja. O Ornigovem “protokolu,” ki pa ni bil uraden marveč zaseben, je dejal Hutter, da je “Wisch,” ki ni mnogo vre¬ den, katere besede pa je že v na - slednjem preklical. To je jedro trojnih tožb proti Hutterju Obrav nava dne 10. jan. so preložil 5 , ker hoče Giirtler, da se zasliši obe pro¬ stitutki Magdal. Tamareder, se - daj v Dunajskem Novem mestu, Ida Preprost v Gradcu, posestnica ptujske hiše Hasl, prof. dr. V. Hof fer, geom. Al. Sel.ilder, M. Vičar, N. Eisbruner in sodnik dr. Trami. Hutter ne zaupa popolnoma nepri- stranosti okr. sodnije v Ptuju, vsled česar je na njegovo prošnjo dež. nadsod. delegiralo to v Mari - boru. Giirtler in tovariši pa se te¬ ga boje in so se pritožili na kasa- cijski dvor, ki jih je pa zavrnil. Hutterjeva nezaupnost je umljiva če se spomnimo na “Zapfen- streich” in bakljado, ki jo je pri¬ redil ata Ornik v čast novoimeno¬ vanima, dež, sod. svet. Dolesehelu in okr. dr. Mallyju, o priliki nji¬ hovih imenovanj. Ja, ja: ata Ornik njihov “Amtsvorstand” in poli¬ caji — to jih je kar troje.... V Celju se je ustrelil 18 letni gimnazist Valter Lenschner iz Bre žic, sin tamošnjega graščinskega oskrbnika, Fant je bil zelo nervo¬ zen in je imel v zadnjem času boj da neko ljubavno razmerje, ki pa ni bilo “srečno.” Imenovana sta gimnazijca Lud¬ vik Berger in Frane Vobavšek za poštna praktikanta v Mariboru 2. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. poročajo, da so zaprli občinskega predstojnika Holca v Zagorcih in nekega Jakoba Bračka, ki je slu¬ žil pri 87, pešpolku, ker sta osum¬ ljena, da sta na cesti napadla in oropala nekega lesnega trgovca Vogrina. V Mariboru se nastani novi bo¬ sanski pijonirski bataljon. Iz Gradca. V nedeljo, dne 11. ja¬ nuarja je imelo delavsko podporno društvo “Domovina” v gostilni “Zur grossen Bierquelle” svoj letni občni zbor, ki je bil izvrstno obiskan. Udeležili so se zborovanja tudi zastopniki akad. tehn. dru - štva “Triglav” in člani drugih graških slovenskih društev Poro¬ čilo odborovo je pokazalo, da izvr¬ šuje to društvo v nemškem Gradcu svojo, važno nalogo z občudovanja vredno vnemo. Vedno večji je krog delavstva, moškega kakor ženske¬ ga, ki se zbira v tem društvu; za¬ dnje mesece je n. pr. pristopilo vsak mesec po 20 do 30 novih ela¬ nov in člaaic. Društvo prireja let¬ no več gledaliških predstav, kon¬ certov, izletov in skoro vsako ne¬ deljo sestanke društvenikov: ima na razpolago mnogo časopisov in knjig ter hoče uvesti tudi v več¬ jem slogu posredovanje služb ter zavarovanje zoper brezposelnost in bolezen. V odbor so bili izvolje¬ ni sami navdušeni delavci, ki bo¬ do društvo, katero se je vedelo pred dvema letoma otresti pogub - nih klerikalnih vplivov, vedli ve¬ dno višje. Občnega zbora se je ude ležil imenom “Zveze narodnih društev v el ju” predsednik Lešni¬ čar ter je govoril o nalogah na¬ rodnih delavskih organizacij. O ciljih Zveze narodnih društev” je lepo razpravljal predsednik “Triglava” phil. Pavle Strmšek, nakar je občni zbor sklenil pristop. Dosedanji predsednik “Domovi¬ ne’’ Rudolf Stegmiiller je bil za svoje neumorno delo v nrid dru¬ štva imenovan častnim* elanom. Človek bi ši želel, da bi videl isto delavnost kakor pri “Domovini” pri marsikaterem narodnem dru - štvu, ki ima svoj sedež v domovi - ni in ga ne vodijo samo revni, priprosti delavci. KOROŠKO. Pobegnil je pri založniku pive II. Grossu v Celovcu uslužbenec 18 letni hlapec A. Steinhofer. Od¬ nesel je 100 kron in odpeljal voz za pivo. Divji lovci se po Koroškem ve - dno bolj oglašajo. Dne lO.rn. m. je aretirala žendarmerija pri Sv. Rupertu pri Celovcu tri zelo ne - varne divje lovce Odpeljali so jih v celovške deželnosoine zapore. Pogorelo je v okolici Trebno ve¬ liko gospodarsko poslopje posest¬ nika Holter. Hišo so z veliko te¬ žavo rešili, ker je silno manjkalo vode. Ogenj je bil podtaknjen, kaj¬ ti malo pred izbruhom ognja so vi deli bežati iz vasi dva neznana sumljiva človeka. Okradeno ameriško pismo. Pred kratkim je dobila neka posestni - ca iz Svinca od svoje hčere Ange- leri v Buenos Airesu pismo, kate¬ remu je bilo priloženih glasom pisma 50 lir. Pismo pa je došlo prazno, kje se je izvršila tatvina, še ni znano. Koroške lokalne železnice. Gla - som predloge za lokalne železnice, ki je bila vložena v parlamentu, dobi Koroška tri lokalne proge, in sicer Sv. Mohor - Kotje 31 km, Celovec - Velikovec 34 km, z nor¬ malnim tirom in Holmic - Zg. Bela 20 km, z ozkim tirom. Proge so proraeunane; prva na 4,100.000 kron, druga na 5,430.000 kron in tretja na 2,450.000 kron. Država prevzame od teh stroškov 10,524.000 kron. Neznani tatovi so vlomili v vi - lo inšpektorja državne železnice v pok. Franca Schuberta pri Krivi Vrbi. Polomili so vsa vrata in iz¬ praznili vse predale. Denarja ni¬ so dobili, pač pa so se dobro pogo¬ stili in odnesli za 290 kron razne obleke. Vsa škoda znaša čez 400 kron. Domobranec Luka Polajnar iz okolice Velikovca se je na potu v Beljak, kamor se je vračal z do¬ pusta, tako prehladil, da so ga mo¬ rali vbSpitalu izložiti. Peljali so ga v bolnišnico, kjer je mož že drugi dan umrl. Poskušen vlom v železniško blagajno. V blagajniški prostor celovške postaje državne železnice je vlomil neznan Jat, medtem ko je bil čuvaj na preč.:* Vlomil je s silo vrata in skušal odpreti bla - gajno. To se mu pa ni posrečilo, ker ga je čuvaj prepodil. O tatu nimajo še nebenega sledu. PRIMORSKO. Kaj si vse lahko dovoli nemški železničarji. V Trst je prišel se - daj in sicer “iz službenih ozirov znani nemškonacijonalni hujskač vlakovodja Veneel Groger. Ta mož je bil aretiran kot znano v Novem mestu zaradi kraje. Kradel je namreč kokoši. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Groger je bil nato suspendiran in uvedla se je disciplinarna preiskava, ki je kon¬ čala tako, da je dobil Groger vse odteglaje in je bil prestavljen iz službenih ozirov v Trst To je se - veda delo nemškega Volksrata. Pri sodni razpravi se je tudi do - gnalo, da je bil obsojen Groger na Dunaju na 3 mesece zapora in si - cer tudi zaradi tatvine, a to, ker je Groger železnico pri vsprejemu v službo nalagal je dobil denarno globo 10 kron. Nehote se nam vsi¬ ljuje vprašanje, kaj bi se zgodilo z železničarjem Slovencem, če bi se mu dokazal le en del Grogerje - vili grehov. In podobnih slučajev imamo še več in v več krajih ta¬ ko v Gorici, v Trstu in drugod. Ne privoščimo sicer nikomur hudega, zahtevamo pa enako pravico za vse. Poneverba na pošti v Nabrežini. Poštni komisar A. Vagaja je do - gnal, da je bilo poneverjeno na po šti v Nabrežini 6800 kron. Areti¬ rali so poštarja in ta je priznal da je on denar poneveril. Porabil je znesek v kritje raznih dolgov, ki si jih je nakopal vsled velike družine. Mož ima namreč 8 otrok. Preiskava se nadaljuje. Turški vojaki v Trstu. O vjetih turških vojakih, ki so sedaj v Trstu, se poroča sledeče- Parnik “Meran” je odplul iz Carigrada dne 29. decembra. Vstopilo je ne - kaj potnikov 1. in 2. razreda in 368 potnikov 3. razreda. Oblečeni so bili civilno in so imeli potne li¬ stine v redu. Kapitanu se je spo - ročilo, da so ti potniki odpuščeni vojaki Albanci. Pred Valono je prišla avstrijska komisija, ki je dognala, da so ti potniki ne odpu¬ ščeni, marveč pravi preoblečeni turški vojaki. Imeli so s sabo veli¬ ko zalogo orožja in streliva in 15.000 frankov denarja. Bili so po¬ slani v Albanijo z namenom, da u- prizorijo tam novo vstajo. Ko so videli, da so razkrinkani, so začeli metati prtljago v morje. Komisi¬ ja je zaplenila mnogo orožja in ves denar. Vjetniki se ne počutijo v Trstu nič kaj posebno dobro in težko čakajo, da se vrnejo v Cari¬ grad. :* * * Rodbinska drama. Iz Berolina poročajo: Državni poslanec grof Mielczynski je ustrelil svojo ženo in njenega nečaka, 24 letnega bo - doeega majorantnega gospodarja grada Bendovo, grofa Alfreda Mi- anezynskega. Grofica je bila slo¬ vita krasotica, rojena, grofica Po¬ točka. — Drama se je odigrala na gradu Dakovymokre. Po umoru je Mielczynski telefoniral v bližnje mesto državnemu pravdniku, ki je takoj prišel. Proti preiskoval¬ nem sodniku je grof Mielezynski izjavil, da je izvršil cin iz obupa nad nezvestobo svoje soproge. Že dalj časa je sumil, da ga njegova žena goljufa s svojim nečakom. Njegov, začetkoma zelo srečen za¬ kon, je postajal pozneje vedno bolj nesrečen, vsled česar je prišlo do ločitve. Šele pred šestimi ted¬ ni se je zopet pobotal s svojo so - progo. Njegova soproga je prišla pozno ponoči, ob dveh domov. Tu - di on sam je prišel pozno ponoči 'domov in je naenkrat zaslišal ne - ki šum, ki je prihajal iz spalnice njegove soproge. Grof Mielzynski je misli, da so vdrli vlomilci. Vzel je nabasano lovsko puško ter šel proti spalnici svoje soproge. Ko je grof Mielzynski stopil v spalni¬ co, je zasačil svojo soprogo in nje¬ nega nečaka, grofa Mianezynske - ga v precej čudni situaciji. Iz obupa je nastavil puško ter z dve¬ ma streloma usmrtil oba. Grofica je bila ustreljena v srce, nečak pa v vrat. Oba sta bila takoj mrtva. Grofa Mielczynskega so izročili sodišču v Graetzu. Skoraj gotovo ga bodo pa izpustili. Grof Miel - ezynski je tudi priznan slikar in ima v Berolinu v Siegmandshofu svoj atelije. Zadnji čas grof ni o - biskoval sej državne zbornice, ker je neprenehoma opazoval in zašle - do val svojo soprogo. KOVALL & SON, GROCERIJSKA ELY, MINN. I N MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SABTORI BROS. ELY, MINN. m s s Hi Hi Hi m k m s s 5fi m M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Milvvaukee in “Peopies“ Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. Hi Hi H: Hi Hi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiW!fiHiHiHiHiHiHiHiHi!fiHiHiHiHi NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem hiše in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo; sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Avei Eveleth, Minn. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. K \ N 15 ZT j (W o. Skozi petdeset let najljubši tobak kadilcev več očetnjav—to je čudoviti rekord Gail & Ax Navy tobaka. Ta zrel, sladak, dišeč dolgo rezan tobak je najboljši tobak za delanje cigaret—in isti, ki delajo cigarete iz Navy to¬ baka Vam bodo to potrdili. Oni kadiji cigarete iz Krvy tobaka ves dan, vse leto, in so zdravi ter veseli. GAIL & AX NAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju” Mi rabimo zrel, vmlajen, zlato-rujav Burley tobak za Navy—- zorjen in vrumenjen tako, dada od sebe vso prijazno milobo in duh Burley tobaka. Prijeten okus Navy tobaka ni mogoče najti v no¬ benem drugem tobaku. Lahko se je naučiti napraviti iz tega svilenega dolgo rezanega to¬ baka lepe, okrogle cigarete—tobak ne pade ven in se ne zgubi V Navy boste našli poseben tobak, ki je pripraven za vse surhe- -na- pravi lepo cigareto, se lepo kadi v pipi ni je izvrsten za žvečiti PROSTO! Zahtevajte od prodajalcev prosto knjižico cigartnega popirja, ki gre z vsakim zavojčkom za 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANT narodni vestnik “Narodni Vestnik 99 National Herald. Siovenlc Sami-Weekly. Owned and publlshed by tha Slovenlan Printing & Publishing Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street._ National Herald lasued every Monday and Tftursday; sutscriptlon yearly $2.00 The best Advertlslng medlun: among Slovenlans in the Northwest Rates on appllcatton tnterel as second-class matter May ii. 1911 at the post ottlce Duluth, Minn., under the Act March 3,1879.“ _ »NARODNI VESTNIK" Izdan Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn, Chain vsak ponedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina Siam*: Za Ameriko In Canado za celo leti za pol leta Za Evropo za celo leto ■ . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dnluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. ogrski v slučaju vojske z Rusijo. Srd teh na¬ rodov napram Rusiji je postal nekaka reli - gija. Nič boljše ni s Finci, Judi, Armenci, ki bi se rešili Rusije rajše danes kot jutri. Misel Vseslovanstva je skoro vsmrčena odkar so se klali med seboj Srbi in Bulgari. Tudi med drugimi Slovani vlada tolika se - bičnost, da bo živelo Vseslovanstvo tudi v bo¬ doče le v nazoru nikdar pa v dejanju.” Končno sklepa Menšikov: ‘ ,Avstroogrska vojska bo v letu 1917 pov¬ sem pripravljena za vsako bitko. Dotlej se bo ta monarhija ogibala vojske. Ce se pa vpraša zoper koga se Avstrija s tako ogromnimi stroški oborožuje, se mora priti do odgovora, da je to velikansko pripravljanje naperjeno proti Rusiji, ker edino Rusija je Avstriji in Nemčiji na potu, da ne morete pozabiti vsega Balkana. V Avstriji se delajo tihoma velikan¬ ske priprave za dvoboj, ki je le preložen za toliko časa, da bodo topi nabasani in meči nabrušeni. Če ho to žez tri mesece ali čez tri leta je vseeno. Vendar, ee bo Rusija zamudila le tri sekunde — bo tepena.” Te besede velikega ruskega učenjaka da¬ jo misliti, da tli v Evropi sovraštvo ki bo zbruhnilo v 'bližnji bodočnosti v gorostasnem klanju. ALI SE ZAMORETE KEDAJ AVSTRIJA IN RUSIJA SPRIJAZNITI? Rusija in Avstrija prihajate po besnem obratnem nasprotstvu in divji nasprotni go¬ nji med časom balkanske vojne do prepriča - n j a, da je njiju načrt, taiko drag, da obeta ma¬ lo dobička. Niti Rusija niti Avstrija ni s temi manevri, ki 'bi skoro strmoglavili ta dva^orja- ka v krvavi pretep, dosegla dosihmal ničesar. Oziraje se na te nepotrebne stroške je neki dunajski časnik predlagal, da naj bi te dve veledržave sprijaznile, naj bi prijateljskim po¬ tom razmotrivale svoje želje, in v avstrijskih ter ruskih večjih časnikih se razpravlja o tej stvari, če je mogoče ali ne. 'Po ruskem čašo - p is ju je soditi, da Rusija ne zaupa nobeni stvari, ki diši po nemštvu, in zato tudi ne za¬ upa avstrijski vladi. Ruski mislec M. Menši - kov piše v petrograški “Novoje Vremja:” “Moje osebno mnenje je, da bi bil mir med .'stri j o in Rusijo (če je sploh mogoč) velike rrednosti — posebno za Avstrijo. Vendar, če tzpravljamo o vgodnostih za tak mir, mora- j az •no najprvo pogledati kaj ima Avstrija v že¬ pu — če ima škatljico sladkorja ali škatljico dinamita. Jaz se bojim, vsled naše ruske brez¬ brižnosti, da bo Rusija vzela časnikarska raz- motrivanja glede prijateljstva z Avstrijo pre¬ resno — in bo pozalbila nevarnost. Grozna ne¬ sreča bi bila če bi Rusija, vsled navideznega sprijaznjenja ž Avstrijo, zmanjšala svojo vo¬ jaško pozicijo in prenehala s podvizanjem or¬ ganizirati samoobrambo. Rusija mora nadalje¬ vati z delom, da zgotovi popolnoma svojo o - hrambo, ker povsod kamor se obrne dregne na nemški vpliv, in sedaj je še Konstantino - pel j v rokah nemškega vojaštva. Sploh se ne more Rusija zanašati na nobeno pomoč od nobene zunanje strani.” Menšikov piše dalje: “V Rusiji vlada glede Avstrije danes isto neumno mneje, kot je vladalo glede Japonske pred rusko - japonsko vojsko. Mi si domišlju - jemo, češ, kaj bo Avstroogrska s svojo arma¬ do, ki je skup skrpana kot posteljna odeja ki je narejena iz raznobarvnih krp. Taka voj-ska ni nevarna; Avstrijce je naklestil še vsakdo. Vendar mi bomo zopet napravili groz¬ no napako, če resno podcenimo moč Avstrije, našo moč pa če cenimo preveč. Če je bila av¬ stroogrska vojska mnogokrat poražena v pre¬ teklem stoletju, .zadela je našo rusko vojsko v tem stoletju ista osoda. Če obstoji avstroogr ska vojska iz vojakov raznih narodnosti, ob¬ stoji tudi ena tretjina ruske vojske iz tujih narodov, kot Poljakov, Fincev, Judov, Armen¬ cev, itd., 'kateri nikakor ne ljubijo Rusije. Žalostna zmota bi bila, če mislimo Rusi, da avstrijski Slovani ne bi streljali na Ruse. Brat¬ ska vojna na Balkanu, ki je ravno končala, svedoei, da je to neumna misel, kajti pokazalo se je, da so se sosedni bratje iste vere grje morili in klali kot bi se klali največji divja¬ ki. Poljaki, naši najbližnji avstrijski Slovani, so naši bratje, in Ukrajinci ali Mali Rusi so iste krvi in iz iste zgodovinske zibeli kot Ru¬ si — vendar njih najljubše sanje so, da bi ko¬ rakali na čelu nemško — mažarske vojske proti Rusiji. Pred sto leti je bilo v Napoleo - novi vojski, ki je vdrla v Rusijo, mnogo av - sirijskih Slovanov. Čas je, da se znebimo zastarelih misli o avstroogrski armadi, kajti v zadnjih treh le¬ tih se je razvila v močno vojaško silo in je popolnoma preustvarjena. Več zmožnih vo¬ jaških mož je povsem reorganiziralo avstro- ogrsko vojsko, in dosegli so uspeh, katerega se ne sme prezirati. Mi smo prezrli razvoj ja- jponske vojske, in zato bili smo tepeni.” ! Menšikov piše dalje: “Tujci, ki so potovali po Avstriji ob času zadnje mobilizocije napram Jugoslovanom in napram Rusiji, pravijo, da živi med avstrij¬ skim ljudstvom želja za vojsko z Rusijo. Edi¬ no stari cesar, ki neče imeti vojske na stara leta, zadržuje prestolonaslednika in vojaške veščake, ki so zbrani okoli njega, da ne pri¬ mejo za meč. Izven tega pripravljajo se z vladno pomočjo razne prostovoljne organiza¬ cije med Poljaki in Malimi Rusi v Avstriji in tudi skrivaj v Rusiji, da pomagajo Avstro- V OBRAMBO ŽENSTVA. (Konec). Ženska lažnjivost in zvijačnost pospešuje pa še posebno to, da je pravzaprav življenska naloga žensk, prikupiti se možem in si ohra¬ niti njih ljubezen. To nalaga ženski dolžnost, da skriva telesne napake, ki jo delajo manj le¬ po in manj prikupno. Ko na eni strani skriva in zatajuje svoje hibe, pa si skuša z več ali manj dovoljenimi sredstvi navidezno pridobi¬ ti prednost in lastnosti, ki jih nima. Ženska torej laže v vsem, kakor se oblači in vede in kaže. Če se možu dopadejo kake posebne last¬ nosti, se dela, kakor bi jih imela, dasi ji po¬ polnoma manjkajo. Tako lahkega srca. kakor nosi ženska tuje lase, tako kaže tudi lastnosti, ki jih nima. Govori, česar ne misli in izraža čute, ki jih ne pozna njeno srce; joka, kadar bi se hotela smejati, in smeje, kadar bi se raje jokala. Če se zbode z iglo, je vstan na glas zakričati, obenem pa zna z občudova¬ nja vrednim samopreinagovanjem zatajevati bolečine, ki bi še trdnega moškega premagale. Tudi kadar se čuti močno, hoče biti varovana kajti možki ljubijo le ženske, ki so slabe in potrebujejo njihovo verstvo. V nasprotje s to sliko ženske lažnjivosti postavlja Finot sliko moške lažnjivosti. Mo¬ ški ne lažejo nič manj, kakor ženske. Finot navaja zanimive izglede, kako lažejo moški družbi, v službi, v kupčiji, v mali in veliki politiki, v sodni 'dvorani in na prižnici. Laž prevladuje povsod in moška lažnjivost izvira iz ravno tistega nagiba, kakor ženska lažnji vost: iz egoizma. Človek, pravi Finot, bi moral obupati nad prihodnjostjo človeštva, če bi vrjel, da se nik¬ dar ne povzdigne do višje moralne stopinje Toda na srečo temu ni tako. Ljudstva duša je zmožna razvoja do višjo popolnosti Kakor postane lahko kanibal v razmeroma kratkem času povsem spodoben človek, tako se lahko tudi civilizirani ljudje povzdignejo na višjo moralno stopnjo. Tega so pa moški ravno tako potrebni, kakor ženske. Ženska je ravno tako malo ustvarjeno za laž, kakor moški. Laž je zavladala v življenju le vsled nezdravih raz¬ mer in zlasti je morala nastati v razmerju med moškimi in ženskami vsled tega, ker je ženska v bistvu vendar le podložna možu, on pa je njen vladar in gospodar, im se premen 5 to raz¬ merje, se premeni tudi ženski značaj, zakaj to je fudamentalna neresnica, da ženski zna¬ čaj ni premagljiv. Kar loči danes moškega od ženske, ni nepremostljivo, razlika v lastnostih se da izravnati. V svoji tisočletni podrejenosti je ženstvo pač pridobilo svoj poseben značaj, ta značaj pa ni organična slabost, nego le po¬ sledica življenskih razmer, m ne dela ženske nesposobne, zavzemati v človeški družbi tisto mesto, ki jim gre, ki jim jo pa moški odrekajo. Najmanjša bistvena premena v intelektualnih in nravnih pogojih ženskega življenja omogo¬ či ženskam, da si pridobijo tiste lastnosti, ki so jih tekom stoletij vsled svoje podrejenosti iz¬ gubile. Napredek, ki se je v tem oziru pokazal v naših dneh, orpavieuje najlepša upanja na bodočnost, upanja, da pride do izravnave v značaju in obojestranske puvzdige moških in žensk. A šele tedaj, pravi Finot, bo življenje res lepo in bodo podani pogoji popolni sreči in zaidovoljivosti. Obsojena Johanca je gotovo kriva in je svojo kazen zaslužila. Toda v tem škandaloz¬ nem procesu ni igrala Johanca glavne vloge, ampak igrali so jo tisti ki jih sicer roka pra¬ vice ni prijela, ki pa so vendar v prvi vrsti in še v veliko večji meri kakor Johanca zaslu¬ žili, da bi jih bili posadili na zatožno klop. Škandal in sramota je pred vsem to da je ta proces pokazal koliko idijetskega prazno- verstva je še vedno med našim priprostim ljudstvom. Če se je v zadnjem deželnem zboru povdarjalo, koliko knjig in časopisov pride med ljudstvo — zdaj smo videli, kako ogrom¬ no mnogo je še ljudi, ki še niso na dosti višji kulturni stopnji od kakega zamorskega pleme- mena. To blazno prazno verstvo je sad siste¬ matičnega poneumnevanja, ki se pri ras prak¬ ticira. Ta naša takoimenovana “verska vzgo¬ ja” meri vsa na to, utepati ljudstvu najbolj neumne pojme, kajti samo umstveno zaosta¬ li ljudje se dajo tlačiti in izsesavati. Česar ne stori verska vzgoja, to stori potem še katoliška literatura, ki nima drugega namena, kakor v ljudeh utrjati napačne nazore in jih vzdr¬ ževati v nevednosti in v neumnosti, da potem lahko duhovniki ž njimi počenjajo kar hoče¬ jo. Uspeh tega dela nam je pokazal ta vodiški proces. Ta je pokazal, da je na tisoče ljudi verjelo v Johanične čudeže, da so si s tisto telečjo krvjo mazali oči in telo in da so kot čudodelno zdravilo pili vodo farške vlačuge. Učenost je tudi že v drugih deželah in pri drugih narodih velika. Le poglejmo Lurd: na tisoče ljudi hodi tja, ki vsi pričakujejo Čudo¬ delno pomoč. A naposled io pričakujejo od navadne vode, vse je stvar sugestije in nič drugega in se torej ne da primerjati z Vodiš¬ kimi dogodki. To, kar se je zgodilo v Vodicah, je drugod nemogoče, samo pri nas so duhov¬ niki ljudstvo tako zbegali in poneumnili, da verjame v take čudeže. A kaj naj rečemo o vlogi, ki so jo pri tej slepariji igrale različne osebe? Na Reki je be¬ nediktinski samostan; ženske v tem samosta¬ nu pravijo, da skrbe za izvelicanje svojih duš, s tem da lenobo pasejo in Boga časte. A ravno pri teh babah se je Johanca naučila slepari¬ ti. Benediktinka mater Jožefa je Johaneo na¬ peljevala na sleparijo in jo naučila goljufati ljudi s čudeži. Reške benediktinke in reški ka¬ pucini so seveda od teh sleparij imeli svoj do¬ biček, saj so sploh vso to goljufijo vprizorili zaradi denarja. A ko je Johanca pri spovedi priznala svojo sleparijo, ji je spovedujoči du¬ hovnik prepovedal, da ne sme nehati nego da mora nadaljevati. Na Reki sta obiskala Johaneo sarajevski nadškof Stadler in ljubljanski škof Jeglič. Rekla nista nič, Ali je mogoče misliti, da sta v te bedaste čudeže verjela $ Naj zdaj rečeta, kar hočeta, noben človek , si ne more misliti, da sta res verjela in bedasto komedijo smatrala res za čeznatoren pojav. Vzlic temu pa je ljubljanski škof sprejel Johaneo v svojo za¬ ščito in jo vsilil Vodiškemu župniku, da jo je vzel pod streho in ji potem asistiral pri njenih sleparijah. Na željo ljubljanskega škofa sta potem zdravnik dr. Dolšak in duhovnik dr. Ušenič- nik preiskala Johaneo. Dolšaka še noben člo vek ni proglasil za kako znanstveno kapaci¬ teto ; simpel človek je; a vzlic temu ni hotel avtentnega mnenja izreči. Zdrava pamet mu je pač rekla, da ima opraviti s sleparijo, a povedati tega ni hotel. Najbrž zato, da bi se ne zameril. Ali je tako zanesljivo vedel, da se bo zameril, če bo povedal resnico? Dolšak je zakril s praznim izgovorom svoje mnenje in tudi Ušeničnik ni bil toliko možat, da bi bil to če treba tudi proti škofu zastopal, kar je spoznal za pravo. Spoznal je Johanične čude¬ že kot sleparije, pa je molče pustil, da so se nadaljevali v Vodicah. Ušeničnik je vedel, da je to škandal, da je to navadna goljufija in tudi profanacija vere, pa se je vendar potuh¬ nil in molče gledal, kaj se godi. Če hočemo prav spoznati vos obseg tega cerkvenega škadala, se moramo ozreti tudi na izpoved Vodiškega kaplana. Ta je od Johanič- nega prihoda v Vodice vedel, da so ti čudesi goljufija, pa jih je tudi molče gledal, ker se ni hotel zameriti “na vzgor.” Ali se to pravi, da se je bilo kaplanu bati, da bo trpel škodo v svoji službi in se izpostavil preganjanju, če razkrinka sleparijo, ki je vendar imela samo namen, izvabljati neumnemu ljudstvu denar iz žepa.? Kakšne razmere pa vladajo v ljub¬ ljanski škofiji, da se mora pošten človek bati preganjanja, če nastopi za resnico in pravico? CERKVEN ŠKANDAL 'Sodna obravnava zaradi “vodiških čude¬ žev,” ki se je vršila 1. 1. decembra meseca pri ljubljanskem deželnem sodišču, je podala ta¬ ko žalostno sliko iz našega domačega življe¬ nja, da nas je lahko sram pred vsem svetom. Pripravljeni moramo biti. da nas bo obsula prava ploha zaničevanja. Sleparije se gode povsod no svetu, tudi v najbolj kulturnih deželah, gode se še večje in še 'bolj prekanjene sleparije, kakor so "vo¬ diški čudeži,” a kar daje temu našemu doma¬ čemu škandalu poseben značaj in ga dviga nad vsakdanje sleparije, to so okoliščine, v katerih se je vršil, to je milje, v katerem se je zgodil in to so osebe, ki so ga omogočile. Nič manj nevredna je vloga, ki so jo igrali različni drugi duhovniki pri tej slepariji. Ško teh vodiških dogodkih. Pa tudi kulturen škan- dovanjem Johance direktno in indirektno do¬ bili različni duhovniki za maše in očeuaše, ko¬ liko dobička jim je vse to neslo. Značilno je, da se niti enemu ni zganila vest, da bi bil ta denar vrnil! “Sveta Johanca” v hlačah in v nemški izdaji. Tudi v bližini Ber¬ lina so imeli enak slučaj, kakor pri nas v Vodicah. Razloček je bil samo ta, da je pri nas Johanca u- živala protekcijo najvišjih cerkve nih krogov, dočim se za tega hu- dodel-nika niso menili protestan - tovski cerkveni krogi. Pred sodi¬ ščem v Spandauu se je namreč za¬ govarjal občinski predstojnik Ro nicke iz Seegefelda, ker je razža¬ lil magnetizerja Weissenberga, ki je baje z magetizmom zdravil lju¬ di. Obtoženec je objavil meseca oktobra preteklega leta v listu “Nauener Kreisblatv”, članek v katerem je Weissenbergarja naz- va “ljubimca vseh mikrocefalov’. Nadalje je rabil v članku besede kakor splošno nevaren dobrotnik, ‘sleparsko delovanje” itd. Privat ni tožitelj Weissenberg je pred so diščem trdil, da je dobil od Boga posebno milost, da je vsegaveden in da dobiva od duhovh. Martin Lutherja, Leona XIII, in drugih znanih oseb pojasnila o življenju na zemlji in o življenju onkraj groba. Obtoženec pa je trdil, da Weissenberger pri vseh ‘sejah’ za sleduje le ta namen, da pride z ženskimi osebami v intimne stike Dokazovanje je podalo pravi kul¬ turni dokument za našo dobo. Pri¬ ča pastor Wildenhagen je izjavil, da Weissen’berg na popolnoma konfuzen način razlaga sv. pismo, zdal je dve knjigi, ki vsebujeta direktno zasramovanje 'boga. Pri¬ ča Pieske se je udeležil zasedanja takozvani “ljubavni lopici” pri vatnega tožitelja. Ta je svojo dravilbo metodo na ta način iz¬ vrševal, da se je dotikal kolikor mogoče lahko oblečenih deklet ter pri tem mrmral neke molitvi¬ ce Weisenberger je skušal sodnike prepričati, da je s to metodo pre¬ ganjal hudiča iz teles deklet, ki se jih je dotikal in da ima poseb¬ no čudodelno moč v sebi, ki jo prenaša z dotikanjem in boža - njem na bolnike. Za “čudodelni¬ ka” je nastopil neki dijak teolo¬ gije. Priča je bil dalj časa bolan m revmatizmu in je rekel, da ga je ozdravil “prorok”, kakor je nazival Weissen'berga. Na sodni¬ kovo vprašanje je priča izrekel mnenje, da je Weissenberger v re¬ snici poslan od boga. Pri nadalj- nem dokazilnem postopanju se je dognalo, da je imel “prorok” in¬ timno znanje z dvema mladima leklicama. Ena od teh je mati dveh otrok. Weissenberg je s svo¬ jim preroškim darom tej deklici že več mesecev pred porodom prerokoval’’, da bo rodila “an¬ gele”, ker jo je obsenčil sveti duh. Kako zelo so bile fanatične pristašinje AVeissenberga, je raz¬ vidno iz tega, da se je prej imeno¬ vana deklica z vso silo branila povedati očetovo ime obeh svojih otroh in da je pri tem tudi ostala, ko ji je sodnik zagrozil, da jo da zapreti-; izpovedala je le to da plačuje IVeissenberg za vsakega otroka mesečno 30 mark alimen¬ tov. Nadalje je priča, ki je najbr že težko histerična, pripovedova la o svojem duševnem občevanju s papežem Leonom XIII., kraljico Lujizo, Martinom Luthrom in ro¬ parskim vitezom Kalebutzom. Medecinski izvedenec — pa ne dr. Dolšak! — tajni svetnik dr. Leppmann je označil delovanje tožiteljevo kot navadno slepari¬ jo, ni mu šlo za drugega, nego da je od ljudi izvabljal denar. Nje¬ govo delovanje je nevarno za splošnost. Na.jbrže je uporabljal tudi svoj hipnotičen vpliv, da je zapeljeval dekleta. Sodišče je ob¬ činskega predstojnika Ronickeja oprostilo. To svojo razsodbo je u- temeljevalo s tem, da se mora de¬ lovanje AVeisenberga smatrali kot demoralizujoče in splošno nevar - no. Morda bo čita! kak naš škof o tem čudodelnem “preroku” ter ga povabil na Kranjsko ali pa na Re ko, da zdravi naše marinarice. Le¬ pa dvojica bi to bila: AVeissen- berg in Johanca pod proktetora- tom tega ali onega našega škofa. DR. RICHTER^ Pain Expeii Prežene bolečine revmat' kostnice, mišični revmatiz gij° ali trganje po čeljustih^’] bolečine in trdosti v členih Izvrstno zdravilo, če se kak g ne, za hromost ter odrg nen - iz Pst ozdravi prehlajenje, gri po , 3 *- jk in nahod. Zabrani vnetje' pij : . Vf i ščanje v prsih. Ozdravi glavobol i n zo^ kapljic v kozarcu °' 4—5 grgranj vrstno sredstvo za vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v de) je izvrstno zoper krč neprebavljisti. Pristni expeller pride kakor ga kaže slika. 2 ar C n v ž elod, PAZITE NA NIČVREDNI? PONAREDBE NE 25 in 50 centov steklenica v lekarn^ , s p$ yi, ; /.rii 0 ! Ud 30 i v Na 9 11 „;ll F F -wist° rl „ posl r v , 1 » p , • — ' lr Crj . In V 0ij e 1 tekočine Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko naprav prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje tj. druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, ' dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenik« po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter« pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbij?;: v^^stemu blesku. in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju oea dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo prti da ne razpok plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. ENKO RUS zlatega -/dragimi kan jedko drobnega ' razgrej šl TSfl 5 » drage* pl amP pdajuhane,prstnne L,, karhočesocist j, drgni z vročim n tan pa očisti s 'krta umivanje dragih kan diamantov, briljantov Kako obvarujemo jem sredstvo, B 11250 INDIANA AVE., CHICAGO isranko gumijeve stv pokanjem. Gumijeve gumijeve obroče za drago namaži včasih in razpok ne bo več. 5 pristnih pijač in te so Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go¬ stilničar, kateri hoče napredovati, mora po¬ skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zamore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im- portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. pr ioluida? Lasne igle iz eeloluida s-' Pooejo in postine.ii pravni ali celo neral Z0 Pd lahko pop jit za hip vtaknemo A. HORVVAT, IM N. MICAM Sl.. JOUET.ILl. »d sveče n °P r avi odstraniš a k, tresk- ten lz "inil, Potresi •krt; taci. v r°čim pesi Grant Avenue A. M. MURNIK Eveleth, Največja zaloga madeže Bika ali v ’ S»J»“ l" 4 "* a nje i Minn- zdr be Velik cerkven škandal je to in samo ko¬ ristno in dobro bo, če se ljudstvo poduči o da da se ni preiskalo, koliko denarja so pesre- dal je za vse Slovence ter nas živo spominja na dolžnost, skrbeti za kulturno povzdigo slo¬ venskega naroda zlasti tudi v verskem in nravnem oziru, na dolžnosti pravega kultur¬ nega boja, ki meri nato, da osvobodi narod iz duhovske sužnosti, prežene temo in vse praznoverstvo in vsposobi narod, da se ubrani takih sleparij, kakor so se godile v Vodicah. Naj bi bil ta cerkveni škandal začetek novega proživljenja dela na kulturnem polju, dela prosvete proti temu in goljufij’ in izkorišča¬ nju naroda. Predno se oženiš, prišij dobro vse gumbe, da se ne začne prezgo¬ daj revolucija. MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIn E, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DBu- GIH DOMAŽIH POTREBsoIN. 0 Učenje Po 1 ^ 5 - rosi t Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NASO ZALOGO TER SSi PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH H % .i" »n«n; v '»> ^ ce jih D r U f.A. Kdor streže preveč mladi že¬ ni, postane navadno na stara leta samec vsled. ločitve. Le skušen ribič zna govoriti o ribolovstvu. Človek je kakor drevo_• q ~ den raste ravno, drugi krivo. Duluth Brewing & Mailing DULUTH .MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano p lV0 v steklenicah poh imenom “R E X”, kak° r tudi pivo v sodčkih. : ‘J/ Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. “Je , ,"'V 0l °žiš Vi, * 6 t( >ka v; J “'isti; 1 “6 V 0 ha Vi l Sa‘ O b H 0 bi ha s< Ho 1 H. - % !%a l ^ \n;/> e > i oii *StH 5 ' h, !t!‘ °’i«i-'\ Za naše gospodinje. * «WS N STftcj (šmirgei) ali železnih odpadkov, K šivanke v taki vrečici nikdar ne zarjave. — Zarjavele šivanke prav- —-^fzaprav niso za rabo, prvič se ž njimi silno počasi šiva in obleka HftoJse vsa zamaže: drugič lahko po- -stane zarjavela šivanka smrtaone- varna, ako se zbodeš ž njo,, zastru- | P ||\ piš si lahko kri. A zavreči jih je HuA 1 škoda. Na sledeči način jih lahko osnažiš: Nalij četrtino kozarca laš kega olja in v olje pol žličice pe- 1 troleja, v to tekočino stresi ši - vanke. c ez 24 ur jih vzemi iz teko¬ čine in zbriši s pivnikom, potem jih stresi v enakomerno, drobno, zelo suho žaganje, dobro jih pr e - tresi in pusti v njem kakih pet [ur. Ko jih vzameš iz žaganja, se svetijo kakor nove. Snažen j e zlatega ali srebrnega nakita z dragimi kameni. Vzemi ali ko naprJ v skledic0 drobnega žaganja, do - mar 'bro ga razgrej na štedilniku ali \-aiikriijujJkakem drugem plamenu. V vroče- nnjtopleje J ga da -> uhane > P rstane ali kaj dru- ■ ™gega, kar hočeš očistiti, in nalah- ko drgni z vročim žaganjem, po - tem pa očisti s krtačico Mokro umivanje dragih kamenov, kakor diamantov, briljantov itd. škodu¬ je čistemu blesku. epricani, i I ID o ve snovi te se ne razbij idelki, v slučaju« ponj. G Kako obvarujemo predmete iz st' morajo p* gumija, da ne razpokajo? Glicerin je najboljše sredstvo, s katerim o- hranimo gumijeve stvari pred raz- pokanjem. Gumijeve cevi, kape, gumijeve obroče za kozarce in drugo namaži včasih z glicerinom in razpok no bo več. Kako popravimo predmete iz ce- . c . loluida? Lasne igle. glavniki in r P jdrugo iz celoluida s? kaj radi u- Vsak go - Ipognejo in pošto ne j o zelo nepri - mora po' pravni ali celo nerabni. Poljubno m' nap re ' [jih zopet lahko popravimo, ako tim pija^ jih za hip vtaknemo v vročo vodo. u \ k !L Madež od sveče na ublazinjeni Brinjem [ luje Bitters- pijaČ e 23 oj- 12 * [opravi odstraniš, ako jih potreseš z vročim, belim neskom. Če madež še ni izginil, potresi ga še enkrat z novim vročim peskom in potem skrtači. pišite P° Sajaste madeže, ki se dobe od iil j štedilnika ali črnega lonca na pe- jLlEjjljss: j rilu, lahko odstraniš, če iih obdr¬ ži gneš s sredico črnega kruha. Bakrena posoda ostane dolgo ^ l e P a > ako jo očistiš s pinjencem, I keteremu si dodala nekoliko jesi- j ha, nazadnje pa zdrgneš z izžeto | limono. I M inn ' I Suho čiščenje bele volnene o - [bleke z mavcem. Položi obleko na isnaŽDO mizo, potrosi jo z mavčnim prahom in zdrgni mavec z mehko Tuto po obleki, nato jo zbriši še s čisto ruto, spraši in skrtači. Tu¬ di bele čipke osnažiš lahko z mav¬ cem, če jih položiš med dve ruti, potreseš z mavčuim prahom in na- lahko zdrgneš. Za snaženje bele obleke, posebno tibeta, priporača se tudi snaženje z vročo pšenično dnoko. Bele usnjate rokavice in u- sujate rokavice in usnjati pasovi rlflf °“ st G° na enak način. Stresi IIU mavec v skledo, obleci rokavice in [drgni jih z gibsnm. Celo zelo uma- ^ zane postanejo na ta način kakor nove. Usnjate pasove pa očisti ta-> ko, kakor obleko. Kako se pozna pristno platno °d mešanega? Kani r.a platno ka- Pjlico laškega olja; ako ostane Pijico laškega olja: a,ko ostane k : ee se Pa razleze, je mešano z bom- ,i'J kažem. KUHINJA. lO k* ,iv° (Dalje.) 473. Golobje v salami-omaki. Prestrezi golobom kri, duši jih kakor prejšnje na slanini ter pri¬ deni še golobje želodčke in jetrca. Posebej pa ocvri na masti ali na surovem maslu par žemeljnih re - zin. Ko so golobje že mehki, odre¬ ži jim vratove in peruti in poberi s tega meso. Sesekljaj ga z želod¬ čki, jetrcami, slaniinskimi rezina - nami, ki so se cvrle pri golobih, in z ocvrtimi rezinami žemlje; to du¬ ši na masti od pečenke, postopaj z žlieico, moke, zalij z dobro juho, ■da bo gosto, kot kaka omaka. Pri • deni potrebne soli, popra in malo črnega vina. Potem zreži golobe in jih oblij s pripravljeno omako. 474. Golobje na način divjih golobov. Pripravi kvašo, kakor za kopu - na, kadar ga hočeš narediti na na - čin divje perutnine. V to kvašo deni za 2 dni oskubljene in očeje- ne golobe; potem pa jih speci na slaninskih rezinah ter jih polivaj s kvašo, juho in naposled tudi s kislo smetano. 475. Pečena raca. Bači odsekaj glavo ali pa jo za¬ kolji kakor piščanca. Potem jo po¬ tresi s kolofonijo ali smolo, popa¬ ri jo ter jo oskubi, odstrani drob in vse drugo, kakor kokošim. Ope¬ ri jo dobro ter peci nasoljeno v pe¬ čici. Polivaj jo z mastjo in juho in obloži pečeno s praženim krom¬ pirjem ali pa daj k nji kisle in sladke solate. 476. Pečena, nadevana raca Umešaj v skledi žlico surovega masla, 2 jajci, v mleku namočeno in ožeto žemljo, 3 žlice drobtin, par žlic kisle smetane in malo soli ter natlači ta nadev v trebuh ne premastne race. Potem jo .speci ali duši. Ali: Sesekljaj malo pečene tele¬ tine, prideni ji žlico surovega ma¬ sla, v mleku namočeno ter ožeto žemljo, 2 na maslu ocvrti, seseklja¬ ni jajci, malo soli in stolčenega popra ter 1 surovo jajce. Ta nadev dobro premešaj in ga natlači raci tja, kjer si ji odvzela drob ter ko¬ žo zašpili ali zasij. Potem nareži v kozo slanine, čebule, korenja, ma lo peteršilja in še manj zelene; pri¬ deni tudi žlico masti ali surove¬ ga masla. Na to položi raco, in ko se vse zarumeni, prilivaj po ma¬ lem juhe. Ko je raca dovolj mehka jo vzemi iz koze, posipaj slanino in korenine z žlico moke, zarumeni jo, zalij prežganje z dvema zaje¬ malkama juhe, prideni še zajemal ko vina in — ako hočeš -— par dušenih, na listke zrezanih gomo¬ ljik. Omako dobro prevri ter ob- lij ž njo zrezano raco. 477. Raca s svežim zeljem. Skuhaj v slani vodi lepo zelna- to glavo; potem jo odcedi in razre ži na par delov. Raco pa tudi sku¬ haj v slani vodi z zelenjavo, kakor jo pripraviš za juho; ko je mehka jo zreži, deni jo na krožnik, ob kraju naloži zelje, potresi po vrhu kruhovih drobtin in oblij raco in zelje s sledečo omako; napravi bledorjavo prežganje, katero zalij s par zajemalkami juhe; prideni še 8 žlic kisle smetane, malo dušenih gob, drobno sesekljanega zelenega peteršilja in soli. Ko to parkrat zavre, je omaka gotova. Oblito raco postavi za malo časa v pe¬ čico, da se lepo zarumeni. 478. Raca v črni omaki. Ko kolješ raco, ji prestrezi kri v malo kisa, da se ti ne strdi 0- skubljeno, očejeno in nasoljeno raco 'deni v kozo na slaninske re¬ zine, narezano čebulo, peteršilj, ko renje, zeleno, peresce majc-rana, li¬ monove olupke in prav malo’mate- rine dušice (timijana); polij jo z dvema žlicama juhe in s prav to¬ liko vina in jo duši počasi. Ako treba, prilij včasih še mal • juhe. Ko je dovolj mehka in se zduši vsa tekočina, deni raco iz koze, zarumeni korenine, odlij mast, ko¬ renine pa zalij s kozarcem vina. Na odliti masti pa napravi temno- rumeno prežganje iz moke in kru¬ hovih drobtin. A" to prežganje pre¬ cedi juho od korenin in tudi kri. Ko omaka dobro zavre, dem raco vanjo, prekuhaj jo še nekoliko, potem jo zreži in oblij z omako. K raci daj rahlih kolačkov (Luft- krapfeln,) krompirjevih klobasic ali makaronov. < Ali: Duši raco na koreninah ka¬ kor prej; ko je mehka, jo vzemi iz koze, v ostalo mast pa deni žli¬ co moke in pol žlice kruhovih drobtin. To prežganje zalij z dve¬ ma kozarcema dobre juhe, prideni tudi kri. Ko omaka zavre, jo pre¬ cedi ter zreži vanjo kapar ali oliv; prideni še kosec sladkorja, prevri jo iznova ter oblij ž njo zrezano raco. 479. Raca v vinski omaki. Duši raco kakor prej na koreni¬ nah na masti ali na slaninskih re¬ zinah; potem jo vzemi iz koze in napravi prežganje, katero zalij s kozarcem juhe. Ko omaka zavre, jo precedi ter deni vanjo 3 drobno sesekljane sardele, pol kozarca vi¬ na in malo soka od limone To iz¬ nova prevri ter oblij z omako zre¬ zano raco. 480. Raca na načm divje race. Odrgni raco s stolčenim; brinje- vimi jagodami, s soljo in seseklja¬ no sardelo. Tako pusti ležat'. 2 dni. Potem jo 'duši na surovem maslu ali masti z juho in z vinsko kvašo, kakoršno potrebuješ, ako hočeš narediti kopuna na način divje pe¬ rutnine (gl. št. 463.) Tudi omako napravi kakor za kopuna. K raci daj krompirjevih klobasic ali ma¬ karonov. NARODNI VESTNIK ži jetra tako dolgo, da se zaruine- ne; nato prilij .juhe, predeni eebu-' lo, v katero vtakni 1—2 dišeča klinčka majhen šopek materine du šice in soli. Ko to zavre, odstrani kozo nekoliko od ognja, in jetra iaj se približno poldrugo uro po¬ časi duše. Potem napravi iz suro¬ vega masla m moke belo prežga¬ nje, zalij ga s precejenim sokom od jeter, primešaj še 2 rumenjaka in malo surovega masla, deni je¬ tra na krožnik in jih oblij z oma¬ ko. S krvjo. Ko kolješ gos, prestre¬ zi kri, a ne zmešaj je s 'kisom, da se ti strdi. Strjeno kri sesekljaj z gosjimi jetri, katere praži prav malo časa na gosji masti, v kate¬ ri zarumeni prej malo čebule. Pri¬ deni potrebne soli in obloži jetra s karfijolo ali rižem. Z gobami. Duši gosja jetra na surovem maslu z vinom. Ko so pol mehka, prideni par na listke zre - zanih gomoljik, šampijonov ali jurčkov, žlieico kruhovih drobtin in kozarec kisle smetane. Osoli jih ter jih daj s krompirjevimi kloba- 481. Pečena gos. Gos zakolji in skubi kakor raco, nasoli jo dan preje; ako hočeš, jo lahko odrgneš tudi z majoranom ali kimljem. Potem jo peci kakor raco, samo da jo pustiš dalje ča¬ sa v pečici. Mlade gosi so pečene v tri četrt ure • starejše, pitane, katere prej nekaj časa duši ali kuhaj, pa v dveh urah. 482. Nadevana gos. Pripravi nadev kakor za raco ter ga natlači ne mesto droba, pri golžunu (krofu) in spodaj, pa za- šij ali zaspali kožo. Nadev od makaron. Skuhaj v slami vodi laške makarone, mej ku¬ hanjem jih enkrat odcedi ter jih zopet nalij z drugo mrzlo vodo, da izgube makaroni zopern okus po milu. Ko so kuhane, jih odcedi, primešaj jim žlico stopljenega su¬ rovega masla, 2 rumenjaka in par žlic kisle smetane. Ta nadev natla¬ či gosi v trebuh, potem jo duši na masti ali surovem maslu na koreninah in zelenjavi. Spočetka jo zalivaj z juho, pozneje pa z nje¬ nim sokom. Ko je gos mehka, jo vzemi iz koze, zarumeni na masti žlico moke, prežganje zr.lij z juho, prevri ih precedi ga, prideni malo kapar ali narezanih oliv ter pre¬ vri iznova omako; potem oblij ž njo zrezano gos. Tudi lahko napolniš trebuh gosi s pečenimi olupljenimi kostanji ali s kuhanim, na kocke zrezanim krompirjem. 483. Gos v svetli omaki. Duši nasoljeno, starejšo gos na slaninskih rezinah, narezani čebu¬ li, peteršilju, zeleni, korenju in na zrezanih suhih gobah; prideni tu¬ di par zrn popra in precej vode ter duši gos v pokriti posodi 1—2 uri. Potem jo vzemi jz koze, posipaj korenine z moko. zalij prežganje z juho ter precedi to omako na zre¬ zano gos. K nji daj zabeljenih kar- fijol, ali dušenega riža. 484. Gos v črni omaki. pripravi prav tabo, kakor raco v črni omaki (gl. št. 478.). 485. Gosji drob. Skuhaj v slani vodi s korenina¬ mi kakor juho. Posebej pa zmešaj gosjo kri s tremi kozarci juhe, v kateri se je kuhai drob, in s par žlicami vina, prideni 2 kosca slad¬ korja, malo popra in stolčen dišeč klinček. V tej omaki prekuhaj še enkrat drob, potem ga daj na mi¬ zo z makaronami ali z cmoki. 486. Gosje jetra. Dušena. Očedi velika gosja je - tra, razbeli surovega masla in pra- gleščine ker esparanto nuna bo¬ dočnosti. — L. N. Mihvaukee, AViss., A r i imaste list plačan do 18. maja 1914. Kako je z delnicami imeno¬ vane družbe vam ne moremo poro¬ čati. Obrnite se naravnost na družbo. Pišite na Lake Superior & AVestern Mining Co., Duluth, Minn., po “financial statement” za leto 1914, pa boste zvedeli. — M. Z. Chisholm. Minn. Na¬ znanilo glede seje S. D. P. Z. je prišlo prepozno za zadnjo števil¬ ko. Če hočete objavimo za pozne¬ je. Odgovorite z obratno pošto. šieami, z rižem ali na mizo. makaronami Pečena gosja jetra Pretakni ve¬ lika gosja jetra z rezanci od go - moljik, osoli jih, pokrij z dvema rezinama slanine, zavij v papir, na mazan s surovim maslom, polij jih še s stopljenim surovim maslom ter jih peci pol do 3 četrt ure. Mej tem časom jih še parkrat polij s surovim maslom. Potem odstrani- papir, deni jetra na krožnik, ob - loži jih s celimi šampijoni, ki jih najprej operi in obriši; nato jih pomoči z limonovim sokom, zme¬ šanim z vodo, v kateri stopi tudi žlico soli, ter jih olupi. Potem jih deni v kozo, katero postavi zk 2—3 minute na slab ogenj, da se osuše, nakar prideni surovega ma¬ sla, v katerem jih duši 'kakih 5 mi¬ nut. Take šampijone uporabljaj za garniranje. — K jetrom daj poleg tega tudi v juhi in vinu ku¬ hanih, na rezance zrezanih gomo - Ijik in posebej v skodeljici močne rjave, z vinom zalite omake. Gosja jetra v školjkah. Zreži kuhana gosja jetra na 1 cm velike kocke, primešaj pol toliko tudi ku¬ hanih, na kocke zrezanih gomoljik osoli to; napravi nekoliko bledo - rjavega prežganja iz surovega masla in moke, zalij ga z juho, v kateri so. se kuhale gomoljike in s kislo smetano, primešaj priprav¬ ljena jetra in gomoljike, napolni s tem 10—12 školjk (Muschelseha- len), posipaj nadev z drobtinami in postavi školjke za par minut v vročo pečico, ali pa opeci povrhu nadev z žarečo železno lopatico. CENJENIM ZASTOPNIKOM! Zadnje čase dobivamo več pi - sem od rojakov in rojakinj, v ka¬ terih izražajo željo, da bi jih naj zastopniki obiskali ter pobrali za¬ ostalo naročnino. Nekaj naših za¬ stopnikov je jako vnetih in se tru¬ dijo, da širijo med r arod izobraz¬ bo potom Narodnega Vestnika. Nekaj jih je pa tudi, ki storijo malo ali nič. Kedor nima časa ali veselja do zastopništva naj raje odstopi, ter naj nam svetuje dru¬ gega rojaka, ki bo lahko kaj sto¬ ril za list. Da je list priljubljen, to vidimo iz pisem, l;i dohajajo v naš urad. In iz mnogih naročnin, ki dohajajo, vidimo, da naši na - ročniki radi poravnajo naročnino. V mesecu januarju dobili smo na¬ ravnost 243 novih naročnikov in naročnic, kar svedeči, da imajo zastopniki dobro polje za razšir¬ janje lista. Treba je le iti med ljudi, in gotovo se la mnogo sto¬ riti. Zastopniki so važna opora li¬ sta, in mi se obračamo do njih s prošnjo, da širijo Narodni Vest - nik pri vsaki priliki, da pričnemo prej ko mogoče s trikratno izdajo. Vsak zastopnik je prošen, da pošlje obračun za leto 1913. Veči¬ na jih je to storilo, a nekaj še ne. Denar naj se pošlje takrat kakor naročnik, da ni nepotrebnih raču¬ nov. Zastopniki so tudi opravičeni jemati naročila na knjige, in tis¬ kovine, in oglaise. V krajih kjer še ni zastopnikov naj bi se oglasili za zastopnike oni, ki so zmožni in voljni ta po¬ sel prevzeti. Uredništvo in upravništvo. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE Ml JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga v hočemo prodajati povsod. Ce ga vas trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuffjza čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUTONCCO. 50 Union Square New York SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. VPRAŠANJA IN ODGOVORI, — Nekdo, Gormania, W. Ato. — Opijum je strjen sok, ki se dobiva z gotove vrste maka. Prideluje se v Arabiji, Perziji in v drugih top¬ lih krajih Azije, posebno v Atoho- dni Indiji. Je omamljiv, v večjih količinah strupen. Opij je .jako za¬ peljiv in nikdo naj bi ga ne po - kusil. Kdor ga bo enkrat kadil je zgubljen, ker ga človeški sistem potem vedno zahteva. Opijist ni za nobeno rabo; je mnogo slabši kot žganjar. — S. R. Trinidad, Colo. — Na¬ črt priboriti si delavskih pravic, je jako star. Prva stavka v Združenih državah je bila leta 1802 v New York, ko je več mornarjev zastav- kalo, zahtevalo višjo plačo. Po “United States Bulletin of La¬ bor” z leta 1904 bilo je od leta 1881 do leta 1900 v Združenih dr - žavah 22,739 stavk v katerih je stavkalo 6,105.694 delavcev. Pov-* prečna dolgost stavke je bila 23.8 dni. Od teh stavk je bilo unijskih 14,457 in neunijskih 8326. Unijskih je bilo zmaganih 55.8 na vsakih 100, deloma zmaganih 13.6 na vsakih sto in na sto je bilo 30.5 zgubljenih. Neunijskih je bilo zrna ganih 35.5 odstotkov, leloma zma¬ ganih 10 odstotkov in zgubljenih 54.5 odstotkov. — T. P., Eveleth, Minn. Beseda “terminologija’ se rabi tudi v slo¬ venščini in pomeni po naše “ime- noslbvje.” Imenoslovje je to ka¬ ko to ali ono stvar imenujemo, ka- košno ime ji damo. Beseda “kul¬ tura” pomeni izobrazbo ali oliko. “Esperanto kurzgafasster Sebst- unterricht” je ime knjige s kate¬ ro se zamore človek učiti sam ume¬ tnega jezika esperanto Mi vam priporočamo, da se učite rajše an- Cenjeni rojak, Štefančič! AGno sem prejel. Priloženo vam pošljem ostalo svoto. Vino je izvr¬ stno ; ž njim sem popolnoma zado¬ voljen. V slučaju potrebe se obr¬ nem z naročilom vedno na Vas. Pozdravlja Vas Anton Čuk, Box 217 Garrett, Pa. Gorenje pismo pove kakošen je moj pridelek vina. Rojaki po Minnesoti in so - sednik državah naj se obrnejo z naročilom na Anton W Fox, bov 877, Virgi¬ nia, Minn. On naročuje od mene cele kare vina in ga pošilja kot ga dobi. Za pristnost jamči posestnik vinogra¬ da. Frank Stefančič. R. R. 7, Box 124, Fresno, Cal. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. Izšla je knjiga JOHANCA ALI VODIŠKI ČUDEŽI Knjige je jako zanimiva in opremljena z mnogimi slikami. V knjigi je natančno popisano kake čudeže je delala Johanea na Reki in Vodicah, kako je kri “švicala” in kako je denar izvabljala iz revnega ljudstva ter kdo ji je šel na roko pri teh sleparijah. Knjiga je deloma v prozi_ deloma pa v pesmih; tudi MIKE CE- UrARE ji je posvetil poseben slavospev. Cena s poštnino vred je le 25 centov. Obenem naznanjam, da pošljem vsakemu, dokler zaloga ne poide, sledeče tri knjige za samo $1.00. Pravo l-udečo škofovo brošuro “Ženinom in Nevestam v pouk za srečen zakon” spisal Ant. Bonaventura, škof ljubljanski. Znižana cena 50e. 1 Johanca ali Vodiški čudeži Cena,.. ...25c 1 Nesreča na morju, Katastrofi Titanica in Volturna, Cena 40c Vse tri knjige skupaj za samo $1.00 Denar pošljite v rekomandiranem pismu, po Money Order ali pa v znamkah in takoj odpošljem, kar bode kdo naročil. L U D WIG 2302 Catalpa Avenue, BENEDIK Ridgewood, N. Y. Naj*modernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vestnik 405 West Michigan Str., Duluth, Minn. Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari lično, ceno in točno. Tiskovine za društva v eni ali več barvah naša posebnost. Pismeni papir in kuverte izdelujemo jako okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimo zadovoljnost. l : _ Unijska tiskarna. 6 narodni vestnik Cenjeni urednik Narodnega Vestnika! Že precej časa ni b’lo nobenega dopisa iz naše naselbine, akoravno je dosti za poročati. V sled tega sem se namenil, da opišem polo¬ žaj tukajšnjih slovenskih delavcev in delavskih razmer. Kar se tiče dela so moram prav pohvaliti, ker takega še nisem doživel v Ameriki. Dela se en dan v tednu; to pa sa¬ mo zato, da svojih eek numer ne pozabimo. Kompanija ne gleda na delavca, če bo kaj zaslužil za vsak¬ danji kruh. Marsikateri delavec si je na koncu starega leta mislil, letošnje leto nisem imel sreče, nič nisem prihranil, komaj je bilo za vsakdanji kruh - prihodnje leto se moram pa drugače ravnati, da si kaj prihranim. Ne smemo pa raču¬ nati na kožo volkovo, ki še po ho- sti hodi. Zadnjo jesen si koval srečo; volil si demokratično, mor¬ da republikansko stranko. Pa va¬ ral. si se. Sreče nisi koval zase. Za plačilo si prejel pomanjkanje in nestalnost dela. Nihče drugi ti ni kriv tega nego sam. Sedaj se te¬ mu čudiš in tožiš! Čemu pričaku¬ ješ sreče ? Misliš da se bode zgodil čudež! da bo prišlo samo od sebe, kakor je padala, Izraelcom v pu¬ ščavi mana? Zatoraj bratje, potrudite se, da dobite državljanske papirje, da bo mo lahko volili kar bomo mi hoteli in tako pomagali delavski stran¬ ki na krmilo vlade. Prevrat mora priti; položaj je nestrpen. Tukaj vlada Pittsburg Buffalo Company katera zna svojim delavcem tako postreči, da nobeden ne gre stran. Stvar je sledeča. Imenovana kom¬ panija imela je tukaj svojo banko, v kateri je imel marsikak premo- gar svoje prihranke in pristrada- ne denarje. H koncu meseca no¬ vembra je pa imenovana kompani¬ ja pobrala ves denar iz banke, ter kmalu nato zaprla. Tudi jame je zaprla, da se ne dela več kakor že omenjeno, en dan na teden. Se¬ daj lahko previdite, da ne more nobeden stran, kajti isti, ki ima živeti poleg slabega zaslužka še familijo, si ni mogel prihraniti nič; drugi so zopet taki, k! pre¬ več verujejo v rumeni ječ.neneek, in nimajo “božjega blagoslova;” kateri so pa prihranili nekaj, so pa prihranili za svoje sovražnike, za kompanijo. Tako smo večina vsi vrženi pod eno in isto osodo. Se¬ daj radi ali neradi poslušamo ke- daj nam bode zapela parna piščal, da bi šli zaslužiti nekaj bornega življenja, in zidati dolar na dolar da nakopičimo milijone za naše izkoriščevalce. Žalibog pa, da pi¬ ščalka tako trdovratno molči ter se noče oglašati več ko enkrat na teden. Tukaj imamo tri podporna dru¬ štva spadajoča k raznim Jedno- tam in zvezam, katera bo pa težko vzdržati, ako nas ne bo kompanija spuščala bolj redno na delo Vse jednote in zveze so toraj največ od visne od kompanij, zato je nesmi¬ selno, ker jih toliko vzdržujemo. Dosti bi še imel poročati iz te naselbine, pa ker se dopis preveč vleče, bom pa prihranil kaj do¬ brega za prihodnjič. Iskreni pozdrav vsem rojakom širom Združenih Držav, tebi Na¬ rodni Vestnik pa obilo uspeha in dosti novih naročnikiv! John Lamuth,, Bx 353. Cleveland, O. Bilo je v prvi polovici meseca oktobra 1. .1 Pri vročem dnevu in trdem delu prišel je hladen večer V slovenski gostilni v stranskem kotu so stali trije rojaki. Govorili so poluglasno med seboj. Jaz sem stal pri bari in opazoval sem tro¬ jico, ki se je nekako čudno vedla. Eden izmed njih, bolj velik mož, se je priklonil, trkal je na prsi in izgovorjal besede, to je rop bo¬ žji, tata je treba poiskati in ka¬ znovati. Potem so pristopili tik bare in so si namočili suha srla. Ko so bila grla mokra, postali so možakarji bolj glasni. Stal sem in opazoval tujce Prej tihi govor postal je čedalje živahnejši, čeda¬ lje glasne,ji. Dragoceni spisi so bi¬ li to za nas! Te besede so se več¬ krat cule. Posegel je tudi bartender vmes s svojo modrostjo. Veliko se govo¬ ri o spisih pokojnega Smrekarja, je djal natakar, vendar se pa ne ve koliko je bilo te stvari in ka- košne književne veljave je bila. Povdarjal je češ, jaz sem slišal da so bile te pesmi prestave in angle¬ ščine in nič posebnega za Sloven¬ ce, in zato tudi ne slavi pokojnega Smrekarja Matica Slovenska v Ljubljani. Jaz se čudim, je djal da se vi toliko zanimate za pesmi v teh slabili časih, ko jih je toli¬ ko brez dela, in ko se moramo boriti za vsakdanji . kruh. Delav¬ cem, ki delajo od ranega jutra do poznega večera ostaja malo časa za petje. In če bomo Slovenci pe¬ li, pojmo narodne pesmi, ki bodo zbujale čut rodoljubja, pojmo de¬ lavske pesmi, ki bodo zbujale de¬ lavsko zavednost, ne pa pesmi, ki imajo za Slovenstvo in za delav¬ stvo malo ali nič pomena. Vendar kar se tiče lastnine, če je vredna kaj ali nič, strinjam se popolno¬ ma z mislijo, da se tatu prime in obsodi, da se mu postavnim potom vzame kar ni njegovega in spada dedičem pokojnega Če zamorete tatvino dokazati, zakaj ne prime¬ te tatu, saj vendar ni zginil s sve¬ ta. Tako nekako je bartender go¬ voril ; ona trojica je pa prikimo- vala nepristranskemu razmotri- vanju bartenderia. Pozneje in še danes se govori in piše o teh pesmih. Kakor strela iz jasnega neba je pa zadela iste, ki se toliko zanimajo za te pesmi, božična številka Narodnega Vest¬ nika, ki je prinesel na površje pesem “Božični zvonovi,” spo¬ minski spis o Rev. Smrekarju in dopis iz Gilberta, Minn., v katerem sprašuje M. Pogorelc, kje je ne¬ kaj teh pesmi. Nekateri clevc-land- čani, ki imajo čas se za to stvar zanimati, so stikali skup glave in izražali so razna mnenja. Sumilo se je, da je M. Pogorelc pobral rokopise in jih nesel v Duluth Na¬ rodnemu Vestniku. Tudi jaz sem bil tega mnenja, in čeravno mi je Narodni Vestnik najljubši sloven¬ ski list v Ameriki, se mi ni zdelo povsem prav, da je priobčil pesmi, katere je odnesel baje nekdo iz farovža v Clevelandu. Rojak Anton Grdina je pozneje obdolžil v A. S. rojaka M. Pogorel¬ ca, da je o.n rokopise vzel, brez da bi imel pravico do njih. Nekaj dni pozneje , je bil v C. A. narav- nosten napad na rojaka M. Pogo¬ relca in na Narodni Vestnik glede vzetih rokopisov. A glej ga vrab¬ ca- C. A. in N. V. sta se morala nekako srečati, ker že v št, 5 je N. V. na prvi strani pojasnil kje je dobil one pesmi, katere je priob¬ čil. Uvidel sem. da imajo ti naši gospodi v Cleveland to napako, da izrečejo prej obsodbo predno ima¬ jo dejstva v rokah. Obdolžiti tat¬ vine nekoga brez stalnih dokazov je kaznjiva stvar, in to najbrže ne bo imelo tako gladkega konca za obdolžetelje in obrekovalce. Anton Pušk, naročnik. Ely, Minn. Cenjeni rojak in urednik: Od¬ merite mi prostor za ta dopis v na¬ šem priljubljenem listu. Povedal mi je vaš zastopnik, da je moja naročnina potekla s 1. januarjem 1914, vendar to me ni ostrašilo, ker list Narodni Vestnik se mi je s svojim podučnim in za¬ bavnim čtivom toliko prikupil, da bi mi bilo ljubše, da bi šla krava iz hleva kot ta list od hiše. Narod¬ ni Vestnik pove mnogo važnih nam prej neznanih stvari o gospo¬ darstvu in gospodinjstvu, prinese zanimive novice, podučljive član¬ ke in kratkočasne povesti in smeš- nice. Razmotrivanja v Narodnem Vestniku glede onih naših hrab¬ rih bratov, ki se borijo za delavske pravice na Calumet, Mich., slonijo povsem na resnici, ker dejstvo je, da so bili delavci izkoriščani, dej¬ stvo je, da imajo pravico do orga¬ nizacije, in dejstvo je, da je uni¬ ja priborila skrajšanje delavnika in zvišanje plače. Dragi bratje stavkarji, držite se, bodite složni, in v složnosti morate zmagati. Rojake na Elv opozarjam, da so previdni, če so zunaj po noči. Dne 24. januarja zvečer sem šel na po¬ što in še nekaj druzega opravila sem imel, tako, da sem se malo zadržal v mestu. Ko se vračam domu proti hCandler location sko¬ čijo izza postaje trije tujci. Slutil nisem nič hudega. Naenkrat mi pa pade po nosu ena gorka, da sem se nezavesten zgrudil na tla Tepli so me povsod kamor je padlo. Ene¬ ga imam na sumu, in bom izsledil, če sem na pravem tiru. (Pozdravljam vse čitatelje, tebi list pa mnogo uspeha. Pikar. Glavni urad : 82 Cortlandt St, Podružnica: 6104 St. Clair Ave., NEW YORK, N. Y, CLEVELAND, O. Pošilja Prodaja DENARJE I f v staro domovino ! potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; 1: za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. , m ceno, Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. New Duluth, Minn. Zopet se moram oglasiti v na¬ šem dvotedniku Narodnemu Vest¬ niku. Delavske razmere se niso pri nas niti za las spremenile Delav¬ ci še zmirom tavamo okoli in išče¬ mo dela zaman j. Sedaj se je nekaj začelo delati pri spravljanju ledu v ledenice. Plača je sramotno niz¬ ka za sedanje razmere in draginjo. Pravijo, da plačujejo le $1.75 na dan. Pa kaj se hoče. Tekma med delavstvom je srdita, delavski trg je preplovljen, in ker je delavstvo needino, 'ker ne porabi na volilni dan svojega glasu v delavski prid, zato se pa z delavci dela kakor se komu zljubi. Z delom pri tukaj¬ šnji jeklarni je to zimo večinoma prenehalo. Govori se, da bo spom¬ ladi zopet mnogo dela, a kedaj ho to nihče natančno up ve. Čuje se, da bo zaposlenih spomladi pri tu¬ kajšnjih velikanskih podjetjih Uni ted States Steel korporaciji več tisoč delavcev, a stalnega dela naj¬ brže ne bo prej, da prične jeklar¬ no obratovati, kar bo baje začet¬ kom leta 1915. V društvenem oziru se precej stanovitno držimce Društvo Leo Tolstoj, št. 265, S. N. P. J., četudi še ne eno leto staro, ima nad šti¬ rideset članov. Tukaj se je naših rojakov veliko naselilo, mnogo več se jih namerava naseliti spomladi in kadar jeklarna zaposluje, in to društvo ima lepo bodočnost. Veli¬ ko članov je šlo to zimo sicer dru¬ gam za kruhom, vendar pa spol- nujejo svojo dolžnost in plačujejo redno prispevke. Predpustni čas je pri nas miren. Dosedaj še ni noben Slovenec sko¬ čil v zakonski jarem in tudi malo upanja je, da bi kateri, ker pri¬ manjkuje slovenskih cvetk. (Do¬ pisnik, kaj imate pa v hiši?) Brez ženske se ne more fant poročiti, in deklet tukaj manjka, ki bi ho¬ tele vstopiti v zakonski stan. Ker mi je bilo dolgčas in predpustni čas me je gnal v svet, podal sem se pred kratem na železni okraj in na Chisholm kjer sem naletel rav¬ no na svatbo. Tam sem se pra- krat zasukal in tako sem rešil pred pustno zabavo. Na Chisholmu sem se seznanil z več naprednimi ro¬ jaki, a slednjič sem se loči’ od ve¬ sele družbe, med katero bila tudi edina slovenska cvetka iz N ew Dulutha. Delavske razmere po železnem okrožju so tudi jako slabe. Goto¬ vo je kriva tem razmeram kolikor toliko stavka, ker delavce se je odslovilo zato, da se delavski trg še bolj prenapolni z brezdelnimi Pozdrav vsem čitateljem Narod nega Vestnika. John Bergant. Calumet. Mich. Cenjeni urednik: Priobčite ta moj mali in prvi do¬ pis v naš delavski list. V listih či- tam to in ono: tudi o tukajšnjih razmerah se piše precej. Tako sem čital, da so tukajšnje kompanije dovolile osemurno delo in najmanj $3. — na dan. Res, kompanije so obljubile, samo spolnujejo ne. Naj težje delo je plačano po $2.60; ru¬ darji pri strojih dobijo $3 25. De¬ lavnik je vsaki dan daljši, sedaj je prišel že na 9 ur. Jaz sem stav¬ kal ravno pet mesecev, sedaj me je menda hudoba zmotila, da sem šel v staro in še gršo sužnost. Ob¬ ljubili so mi $50. — in rešili so me dvamesečnega zapora zaradi ma¬ lega pregreška iz časa ko smo še piketirali. Tukajšna posvetna go¬ sposka, razun dveh izjem, je pri¬ stranska, in tako je krivic a vedno na vrhu, pravica pa spodaj. Tukajšnji rudniki C & H. dru¬ žbe so skoro polni delavcev. A kakošni so ti delavci, to je drugo vprašanje. Turki, Perzi, Armenci, Židi, sploh najnižje vrste ljudje, ki niso še nikdar rudnike znotraj videli, so vslužbeni in njih delo se ne more nikakor meriti z onim prejšnjih delavcev, ki so sedaj na stavki ali pa izven Calumeta. Jaz sem naredil par teh smrdljivih ši- htov, pa me je sram unijskega da- htov, pa me je sram unijskemu delavcu v obraz pogledati. Jaz de¬ lujem vedno za organizacijo v rud niku. Tukajšnji skebje izmed ma¬ lih izjem so vsi naklonjeni za splo¬ šno stavko. Zakaj pa ne greste ven? Pojte ven, če ste možje, ostanite zunaj, ker brez vas, stari delavci, nJ mo¬ rejo importirani neizkušeni ljudje ničesar opraviti. Pojte ven, zastav- kajte vsi stari delavci nekaj dni, in družbe vam morajo pripoznati pravico do organizacije. Brez or¬ ganizacije je vsaka zmaga zastonj. .Citizens Alliance ne bo pomagala nikomur nič; pomagati si morate sami pdo načelovanjem delavskih vodij, če hočete doseči pravice za vedno. Citizens Alliance brusi je¬ zik, da bi vas spravila nazaj v su¬ žnost. Oni bodo potem kadili ci - gare, vi se boste pa za nje poti¬ li v jamah. Pamet, pamet možje! Op. ured.) Tukajšnji bosi priga¬ njajo domače skobe kot tlačane, pa si ne znajo in ne upajo pomaga¬ ti. Jaz in moj partner sva oba na¬ klonjena organizaciji, in to vsi bosje dobro vedo. Pred par dnevi je mene en o os zrn rjal brez povo¬ da, pa sem mu par tacih zabrusil, Ja je kar glavo povesil in je odšel. Drugi dan je rekel rudniškemu nadzorniku, da naj mene ven spo¬ di, češ, da sem premeder. A on me ni spodil. Ne vem zakaj ne? Zato stavkarji ne dajte se prevarati, da bi se prodali nazaj v sužnost kot sem se jaz. Držite skup do zadnje¬ ga, da se odpravi enkrat zavselej sužnost v bakrenem okraju na Michigan. Vsa čast vam, možje, ki vstrajate dosihmal. Vstrajajte še en čas in pravica mora zmagati, s sedanjimi delavci ne bodo druž¬ be dosegle dividend. K S. Indianapolis, Ind. Mihelčič. Ženin je rodom iz Pepe- či na Notranjskem, nevesta pa iz Bresta pri Igu. Obilo sreče v za¬ konskem stanu. Konečno iskreni pozdrav vsem zavednim Slovencem, tebi Narod¬ ni Vestnik in glasilo društva vs. Barbare pa obilo naročnikov. Anton Valentinčič. Eveleth, Minn. Cenjeni urednik: Ker že nisem dolgo časa čital dopisa iz 'naše naselbine, sem se namenil napisati par vrstic, da sporočim malo površno kako se nam tukaj godi. Kar se tiče delavskih razmer moram poročati tako kakor se v splošnem čuje iz vseh krajev, nam reč, da gre slabo. V tvornici Na¬ tional Malleable Casting Co., kjer je več rojakov vposlenih, se dela le po 5 dni na teden. Delavce dajo ven vsaki dan. Pred kratkim se je začelo v novi tovarni Link Belt Chain Works delati. Delajo po 8 ur na dan. Razmere so take, da ne svetujem nikomur hoditi sem za delom, ker je mnogo brezdelnih in med temi je tudi veliko število na¬ ših rojakov. Kadar se bo kaj zbolj šalo bom poročal. Na društvenem polju je zanima nje velikansko, mogoče pretirano, kajti nimamo nič manj kot osem podpornih društev. Vsakemu je priporočati, da se zavaruje za slu¬ čaj nesreče, vendar je med Slo - venci jednotna manija predaleč zašla. Našim prvakom, v Ameriki ni drugega mar kot jednota in zve za, in s tem kažejo, da so vsi ti slabi rešitelji ekonomičnega upra- šanja, ki je glavno uprašanje člo¬ veštva. Vsa čast oni manjšini, ki stori kaj za spodbujo gospodar - stva in gospodinjstva. Dne 1. januarja je nastopil no - vi mestni župan Joseph E. Bell, demokrat. Obljubljal je pred vo- litvijo garancijo osebne svobode. To pomeni, da ne bo vladal mesto abstinentizem, če dobi on vajeti v roke. To je bili pa le obljuba, ker v nedeljah je pri nas “suša.’ Pozdravim vse rojake in rojaki nje po širni Ameriki, tebi vrli list pa obilo predplačnikov dopisni • kov in oglasateljev. M. A. P. Slavno uredništvo našega do - maeega lista! Po mojem mnenju je Narodni Vestnik najboljši list za Slovence. Jaz komaj čakam, da pride sreda in petek, da grem is¬ kati naš priljubljeni dvotednik. Kar se tiče novic na Eveleth jih jaz prav malo vem ker moja pot je le iz doma v rudnik in iz rudni¬ ka domu. Če bi si pa človek par dni počitnic vzel, potem ge pa na¬ ši delodajalci nič več ne poznajo, ker čaka vsaki dan za delo po dva tri ducate delavcev. Tukaj vam pošlem $2. naročnine, ker mislim, da bo kmalo potekla. Prosim po¬ šljite knjigo kako postati držav¬ ljan, ker pogledati bo treba v to knjigo, če hočem kedaj državljan postati. Koncem tega malega do¬ pisa pozdravljam vse naročnike in naročnice našega preljubljene- ga lista Narodni Vestnik. Peter Štampfel. mu W M im. m mm —— 9 Najstarejša narodna banka na Mesaba R at) KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto. Dšt Farrel, Pa. Cenjeno uredništvo: Pošiljam vam naročnino in pro - sim, da mi pošljete vse številke od kar je postal Narodni Vestnik glasilo društva sv. Barbare, da bom videl, če je kaj posebnega pri društvu ali pri postajah. List se mi dopade in ga priooročam vsem cenjenim bratom društva sv. Bar¬ bare. Kar se tiče dela, se ne more - mo pohvaliti. Delamo štiri do pet dni na teden in zastonj bi bilo, če bi hodil sedaj kedo sem za delom. Društvi imamo dve v naši nasel¬ bini ; eno spada k društvu sv. Bar¬ bare, drugo k S. N, P, J. Kljub temu, da je naselbina majhna, se društvi precej dobro razvijate. Društvo sv. Barbare je bilo prvo slovensko društvo, ki je sprejelo novo lestvico, katero zahtevajo dr žave. To kaže, da se drži društvo zakonov, in vsled tega je na zdra¬ vi podlagi. Tudi kar se tiče orga¬ nizacije je društvo svete Barbare najpraktičnejše vstanovljeno. Čla ni in članice spadamo k centralne- nemu društvu, ki ima svoje posta¬ je. Pri drugih jednotah in zvezah je to bolj zmešano, bolj okorno; člani, spadajo k društvam raznih imen, in ta društva, ne pa člani, spadajo k jednoti ali zvezi. To je sicer malenkost, vendar te malen¬ kosti kažejo, da je društvo sv. Barbare pravilno organizirano, in da je napredno, zato ga vsakemu priporočam. Tukaj sta se poročila rojak John Pigelj in gospodična Uršula AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF L, MARTHA WASHINGTOH, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANI A. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil si glavni zastop: CENTRALNA LEČA. SOBE S PARNO KUR Ja r v ^ J V - 2 CISTO NA NOVO OPREMLJENO. UREJENE PO NAJBOLJ d ern EM NAC yr, TOPLO IN MRZLO ■ ■ jjfl ; No, o sb Park Hotel II I IA DATKAUirU ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENlic IN SUPERIOR STREET ^ Y prU .pil P r ^ linico 1 :tter TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN lr e5» ic0 ^ a lil bej .dol« 0 - a SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SO š. ki je da bi * ■iii več. Ta r ' W. J. BIETOW, predsednik. O. POESTE, blagajnik:. j ni s< ,muk GEOSGE HELLEIt, podpredsednik O. KAUEMANN, pomožni blatralnti Lahu 1 *'™ wsml*«S2. Glavnica in rezervni sklad GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od hranilnih vlog ji o , pazno: svoje stare maj) dvoje skomizgnt „a ret! Samo _ lahko l»i š | -‘Nazadnje še zaj L žal, da se prej m ... ko aalezov Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE L\” i £ mamo Cat> KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice obrni na PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., Nevo York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi 5&>.> 1»>’>.»V- Zgodovinski roma Spisal Staro Xiti dve ure nist na Mike. ’ močni in sablje “Vojske so « lusk “BOtO]] Pleč '^lUikak, 'jel % vse r del ,1 r 3 zakaj 0 - Siio, gred, ? enrir n Mo, i • ***:,. M * .>. X Ty *-' ; ^ 2. februarja 1914. - NARODNI V ESTNI K ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. AV B|i (Dalje.) Ch4 I “Kaj!...-” sta vzkliknila osupla prijatelja. Tam stanujeva tu- , "Uiridva..” '• [ “Vidita, potem sta me iskala takorekoč brez vzroka. Madonna ma je hotela, da mi rešita življenje!” j van j e segel v žep in položil na mizo zlatnik, videč, da sta spravila. ^■ r “Nikakor!” je vzkliknila Olimpia. “Moje plačilo je.... že >ve- L jjaji In kadarkoli bi potrebovala pomoči zoper Birbantinija s kakega njegovega zaveznika.... vedita, da rada žrtvujem živ- nje, samo da mu starem glavo. Toda še nekaj: lump, ki ga išče- se'izdaja zadnje čase za grofa Rosettija. ... to vama bo koristilo deti. Njegovega obraza ne poznate?” : “Fotografijo imam s seboj?” | “Dobro; ne pozabita si zapomniti poti k meni,” je dejala Olim- a spremljaje ju po stopnjicah k hišnim vratom, k 'Ker je vzela svečo, sta to pot videla vratarja: bil je starikav L hirek s turbanom in sivkasto brado, ki je mrmraje sprejel svoj bok- J #V Š j n pomeril naša prijatelja z zlobnimi očmi. Videla pa nista človeka, ki je bil stopil v hišo par trenutkov ^*" e j i n se umaknil pred prihajajočimi v temno ozadje veže, od koder dobro razločil njih osvetljene obraze. In ko je stekla Olimpia naglo nazaj v svojo sobo, je gledal ti- človek skozi linico na vratih za prijateljema ter mrmral s satan- [im hihitanjem: | “Donnerwetter! Nisem si mislil,' da prihiti moj mili svak tako aglo za menoj na ženitovanjsko potovanje. .. . Kje, vraga, je neki teknil resnico? Toda nimaš me še, zarobljena butica slovenska! In [bi me imel — kanarček j" prodan. In svetoval ti ne bi, da se spu- MlN| š za njim: Halil bej ima težko roko, hehelie-Sicer pa me boš kal še dolgo, ako se boš tolažil s tem, da hodiš v posete h galatskim amam! ’ ’ j “Grk je všel!” so bile prve besede, s katerimi je pozdravil pri- (telja Miloš, ki ju je čakal z ostalimi vred pred vrati. ‘Kakor da bi se raztopil;” je vzkliknil Jankovič. “Naenkrat 1 ni bilo več. Tarnal je, da se ‘boji razbojnikov, in kakorkoli smo mu po 4 pr 6 j„ l41 )lali korajžo — ni se dal potolažiti. In mahoma, ko smo za hipec u0,I >i w»n®zabili nanj — smuk! Samo pete smo še videli izginiti za vogalom. To ni dobro znamenje 1 ’ je dejal Marko, majaje z glavo in oži¬ lje se pazno naokoli. “Jovo, kar pripravi se! Nikdar več naj ne I* jdim svoje stare majke, ako nam mrcina ni nastavil kake zasede.” **■ [ Jovo je skomizgnil z ramami. gan, Wis, ■ “Prava reč! Samo po nas, komur se mudi v razbojniška nebesa; ieer pa — lahko bi šli po drugi poti, ali ne?” [ “Nazadnje še zajdemo!” je vzkliknil Miloš, ki mu je bilo v cu žal, da se prej ni mogel udeležiti aventure. “In ee nas kdo za- \KOBRODf U ^ e ’ naS k° za l ezova l tu di jutri. Rajši nocoj, ko smo pripravlje- w in imamo čas! ” POSET, T.stne men]]« “Tvoja je prava, junače !” je rekel Ivan in udaril fanta po rami. )ušan, kaj meniš? Hajdimo naravnost!” Tako se je zgodilo. Zdajci pa se je spomnil naš prijatelj: BAlf V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) Niti dve ure nista minuli, in že so stale čete druga za drugo v 529 - 318 ' ooo. ) O r aiiu 'UVC Ul C 111» L Čl 111111 Ul J, lil ZjO »u očciačv vaj. cig jjpem redu na velikem dvorišču berberske vojašnice. Svetli in ostri Ij3 “ eči, jekleni, močni ščiti, pušice in loki iz elastičnega lesa, kopja, ilge sulice in sablje daimaščenke, vse to je bilo v lepem redu. Veliki nožini vojske so ščitile glave železne čelade in oklepi so bili iz renče' 1 ’' iže in železnih luskin. Na rolkah in nogah so imeli železne plošče, li so to močni, plečati ljudje. Prve afrikanske čete so bili streči j j niso imeli nikakega težkega orožja, in so bili predstraže konjiče. IJA ’ j Ko je bilo vse pripravljeno, je že solnce tonilo. Videti je bilo, jifl se bo glavni del bitke zvršil ponoči. Saracenom in Maurom to ni po volji, izakaj oni so se ogibali nočnih bitk in spopodov. Konji so nemirno hrzali in poskakovali. Berberi so komaj čaka- da gredo v boj. Naposled se je dalo znamenje za odhod. V največjem redu so feenile afriške čete iz svoje vojašnice proti allkazarju. | Videti je 'bilo, kakor hi šli na kako parado. "1 Zahajajoče solnce je razsvetlevalo s svojim bleskom svetlo orožje »zagorela lica berberske vojske. Prvi so bili afriški strelci, smeli, 'jsčanti, na pol goli, ki so umeli tekati istotako urno, kakor konje- pa, ki jim je sledila. Za konjenico so šli z lahnim korakom pešci z Jgimi sulicami in ščiti, ki so jim zakrivali celo telo. Bobni in trom- | zadone po kordovskem mestu. Meščani planejo ven, da vidijo, J se godi. T Prodajalci in trgovci,koder je korakala vojska so, poznavajoč jZniere, jeli spravljati svojo robo, ki so jo imeli na tržišču. Boja- Ipveji so zapahnili vrata, zakaj, dasi je izgledalo, kakor bi šla voj- a na parado, vendar je mnogim ostalo dobro v spominu, da je “Da, bratje — ali niste videli kočije, ki je prišla pred vrata in se spet odpeljala? In neka ženska je menda zakričala, ko so jo po¬ sadili vanjo....” _ “Kočije? Kakšno kočijo naj bi videli?” je zategnil Jovo skoraj užaljen — on, ki je slovel, da gleda v temi kakor mačka. “Vendar! Slišalo se je, tik pod oknom.” “Morda ima pa hiša dvoje vrat — spredaj in zadaj!” se je oglasil Marko. “Manjka se v Carigradu takšnih razbojniških jam: skozi prvo luknjo zlezeš vanje živ in zdrav, skozi drugo te odneso hladnega v vodo.” Majaje z glavo je šel Ivan dalje; v njegovih mislili ni hotel uti¬ hniti ropot skrivnostne kočije. “Stojte! Kaj je tam?” je šepnil zdajci Jankovič in pokazal v temo sosednje ulice. “Pst! Tiho!” je šepnil Jovo in skočil bliže. “Ne... . ničesar ni. Ali so te varale oči, ali pa se je potuhnil, kdor je bil.” Stopili so dalje. “Poslušaj!” je zamrmral Ivan prijatelju. “Kdaj se lotiva Bir¬ bantinija — če je še pri nas? Najrajši bi ga vrgel kar- nocoj iz po¬ stelje — tako težko čakam novice. Zdi se mi, da slišim Jerico izza vsakih zaprtih vrat in da mi vsak dih prinaša njene zdihljaje. ...” “Misliš, da je*meni drugače? A dobro: kakor hitro pridemo v hotel, primemo vratarja, da nam pokaže Birbantinijevo sobo — iz- lepa ali izgrda. Samo če je lopov doma!” “Če ga ni, sedeva vanjo m poča — .” Preden je Ivan dogovoril, je šinilo izza vogala nekaj temnega proti njemu. Levo ramo mu je prešinila bliskoma ostra bolečina. Umaknil se je z vsem telesom, iztegnil roko — in komaj mu je še ostalo časa, da je prijel bradatega napadalca v zapestju. V polu- mraku se je zasvetilo kratko, široko rezilo. ... Ivan je segel po drugi roki svojega nasprotnika in začutil ta¬ koj nato, da ima opraviti s človekom orjaške rasti in nenavadne mi¬ šične sile. Kakor iskra se je zasvetilo v njegovih možganali: “Ako izpustim, je po meni!” V prvem hipu je hotel zaklicati na pomoč; toda že je slišal na vseh straneh poluglasne kletvice, škrtanje in sopihanje— ves zamol¬ kli šunder nemega, gne-vnega boja. Nasprotnik je bil odločno močnejši od njega. Ivanu je stiskal oboroženo desnico, gnetel jo — mlel jo s svojimi krepkimi prsti, ču¬ teč, kako trepeče ves od strahovitega napora . ... Debele srage so mu stale na čelu; mrzlo mu je curljalo po sencih — v možganih pa je kovala ledena, temna zavest: “Izgubljen!....” Zda/jci pa je zastokal tolovaj od bolečine: bodalo mu je padlo iz roke!.... Toda ni se dal premagati tako izlepa; zaškrtal je besno turško kletvico, in predno je utegnil Ivan izkoristiti svoj uspeh, so ga obje¬ le njegove roke kakor jeklene klešče. ... Začela se je strahovita borba. Mladi mož je čutil z grozo, kako daleč ga nadkriljuje nasprotnikova moč; edina misel, da se bori na življenje in smrt, mu je dajala silo, da se je ustavljal, dasi omaho- vaje.... Njegovo hrbtišče se je skrivilo — vdiralo se je pod straš¬ nim pritiskom — in zdajci mu je zmanjkalo zemlje pod nagami, oči so zagledale nočno nebo.... par žalostnih zvezd je švignilo mimo pogleda.... in glava je udarila z vso silo ob trda tla. Ivan je ležal premagan pod svojim nasprotnikom. Kakor iz daljne dalje je slišal blizu za seboj dva kratka, grgra¬ joča krika.... Zdajci pa je otipal z roko nekaj trdega, mrzlega.... Bil je nož, ki ga je prej izvil morilcu! Divja radost je zavrela po njegovih onemoglih udih. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška,,, Borstnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakaterl. ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obredmk, po katerem vodijo svoje seje m iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. ■— 1 ri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Scliweig-er, V. C. R., Jolin Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, Št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200-00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smr*nine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Job. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Ave, £ sčkrat iz take parade nastalo klanje. J Na či Ja-erija. A Poze čelu divjih Zenetov je dospel Abubekr že blizu Wadhe el ih .b>* i Pozdravi jo po vojaškem običaju, zatrobi v svoj rog in vpraša, e je poveljnik. Ko so ga dovedli k Hešam ben Solimanu, reče poslanik: — AVadha el Ameri me pošilja s vprašanjem, kaj pomeni to, da ^prišli v tolikem številu iz vojašnic in napolnili vso Kordovo s l ščem. Ali ne veste, da je kalif prepovedal, da v ta del mesta ne | e nobena četa, razun hrvatske telesne straže. Vaše postopanje zna- ! neposlušnost. Svetli moj gospodar, Wadha el Ameri vas pozdrav- 1 in vam sporoča, da se vrnete takoj v svoje vojašnice, ker bi bil jngače svetli kalif prisiljen proti vam rabiti silo. — Zdrobi mn glavo — vzklikne Abubeker bratu. K ta je že odgovarjal poslaniku TVadhinemu. m — Povej svojemu gospodarju, da ne sprejmem od njega nobenih dazov. Niti od njega, niti od onega, ki si je nadal ime kalifa in ana pravice do te časti. Povej svojemu gospodarju, da se moje m ne povrnejo v vojašnice tako dolgo, dokler ne dobimo glave |i'kalif a in njegovega nasilnega hadžiba, Wadhe el Amerija. Po , :.nni krvi hrepenim in z mano vse moje čete. Zakleli smo se, da hoče- Društvo sv. Petra zve Z e 20 V s kve: leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet. Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt- nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150. za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Vajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank I.enich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Ad^ras Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. mo voditi boj do zmage in da ne bomo mirovali, dokler žive. Povej svojemu gospodarju še to, da se nadjamo, da ga še nocoj zapremo v isto ječi, v katero smo zaprli njegovega zaupnika, ki ga je poslal, da pokliče proti nam na pomoč krščanskega grofa. — Smrt usurpatoru, smrt izdajici Wadhi el Ameriju — je upil Abubekr in ustne so mu podrhtavale od srda. Za hip je vpila vsa berberska vojska: — Mi hočemo glavo izdajice. — Smrt izdajici! Wadha, kateremu je bilo sporočeno nevarno gibanje sovražnika, ni čakal na vrnitev svojega poslanika, ker je slutil, kak odgovor mu prinese. Dal je takoj utrditi Alkazar in se postavil na čelo svojih Hrvatov. Hotel je, da ostane kalif v utrjenem alkazarju, ali MuLamed se ni dal pregovoriti, nego se odločil boriti se s svojimi četami. Vse je čakalo napeto, kako se žaene boj. Ko se je vrnil poslanik in so slišali odgovor berberov, jim je vzplamtela kri vsled gnjeva in niso hoteli čakati navala sovražnika. Komaj so jih poveljniki zadrževali. Hkrati nastane 'tišina, kakor pred viharjem, a nato zabobn - bob¬ ni in zaorijo trombe. In za trenotek, v samem mestu Kordovi, v najživahnejšem delu mesta, pred palačo Alkazar, pred prestolom kalifa, se je začel boj Hrvatov in berberov. S početka ni bil boj divji, nego je bil samo spopad posameznih oddelkov. Meščanstvo se ni nameravalo mešati v fo bitko. Bilo je očividno, da se m navduševalo niti za Hrvate niti za berbere. Zato je gledalo povsem ravnodušno, kako se sovražnika psujeta. Ko so začele padati prve pušice in kopja zadirati v meso vojakov, so gledali meščanje s svojih streh, kakor kako igro, ka¬ kršne so srednjeveški vitezi radi prirejali. Solnce je že zatonilo in večerna zarja je čarobno žarela nad me¬ stom, ko se je začel pravi in strašni boj. Strašen krik se je jel razlegati po mestu, krik besneče vojske in stok ranjencev. Sedaj tudi meščani niso mogli mirno gledati prelivanja krvi. Bo jazi ji ve jši so odšli v sobe, se skrili v kleti ali tajna skrivališča, nekateri so po tajnih hodnikih bežali iz Kordove, nesoč s seboj največje dragocenosti in denar. Drugi, hrabrejši so ostali na strehah in naročili slugam, naj jim prineso drva in kamenje in drugo orožje ter pripravijo v kotlih vrele vode. Sprevideli so, da to ni navadno, neznatne pobijanje kali¬ fovih in berberskih čet, nego se danes v tem boju odločuje usoda naroda. Zbesnelost se je vedno bolj polaščala obeh vojsk. Zbesneli Zeneti so navalili prav tja, kjer je sredi svojih čet dajal povelje Wadha el Ameri. Ali njegove čete so ostale kakor skala in niti zganile se niso. To je berbere razdražilo še bolj in vrgli so se z vso silo na Hrvate. Nastalo je strašno klanje. Kri je tekla curkoma po prahu kalifskega mesta in po razsekanih delih človeških trupel, so gazili divji bojevniki. In zgodilo se je, da je neki berber s svojim kopjem pobil ugled¬ nega meščana kordovskega, ki se je mirno vračal domov, iz džamije, ne sluteč nevarnost in misleč, da še pravičasno pride domov. Za trenutek se je vest o njegovi smrti raznesla po vsem mestu. Vsi so ga cenili, kakor pravičnega in uglednega človeka. fDalje prihodnjič.) Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugfel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič. redar. Mali oglasnik. CONRAD & HARD KONCESIONIEANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, H^to Dobil sem iz »rog« Washingtona za svoja zdravila se- JSkBIII rialno številko, ki jamči, da so zdra- * vila prava in ko- ristna. Po dolgem % V i'4 v {'4 »»v i'4 V i'4 vi? i'4 ¥ i'4 v*? i'4 v»? i'4 i'4 V i'4 v V V V * i'4 ¥ i'4 $ 41 G 25.000 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO. Lote v Gary, Minit. kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija jeklarno za $25,000,000, in cementno tovarno za $2,000,000, so danes najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH. MINN. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « ® » [Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 » a » denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Posetite nas. ! 8 NARODNI VESTNIK -Liparja Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. 4. Beg. (Dalje.) Gostje so pričeli pokašljevati in se drezati s komolci in sestre so delale obraze, kakor bi se hotele skriti v najmanjšo mišjo luknjo. Naenkrat pa močno pozvoni vsi obrazi se razjasne in zasvetijo, to¬ da bila je le Beti, ki je prinesla pi¬ semce, katero je izročila sestri. Bila pa ni nikaka odpoved, tem¬ več le fotografija, ki je imela za- dej neki napis in katera pe bila sicer vedno zaklenjena v pisalni mizi. Zopet je pozvonilo — zopet fotografija! Kdor bi bil mogel vi¬ deti te obraze; Dvajsetkrat je še zvonec zapel in vselej je bila druga slika in zo¬ pet druga in zopet-•— Kon'čno sta prišla dva gospoda. Precej mi je bilo jasno, zakaj: na njunih slikah je bilo namreč na - pisano: “Ta srčkan obrazek!” in “Prelepo prekrasno, da bi dolgo trajalo!” Plesali so nekolikokrat, in sicer tako, da so bili v štirih parih sa¬ mo trije gospodje in pet dam. Go- spica Hopkin se je cel čas smejala v svoj robec, sestre so pa skoraj jokale. Večerja je bila izvrstna, toda zabava je bila ta večer po - kvarjena. Sam sem bil tako vzne¬ mirjen, da sem samo s petero skle¬ dic posrebal sladoled. Slišal sem, da je rekla Suzi dok¬ torju: “Ako bi vedela, kdo je to storil, bi ga zadavila. Prav goto¬ vo bi ga! Kako prostaška, zahrb¬ tna šala! Sedaj so vsi na nas jezni to se ne da popraviti. Preseliti in se bodemo morali v drugo mesto. Nikoli več se ne bom mogla poka¬ zati na cesti, ali v drevoredu. Vse 'bi dala, če bi vedela, kdo je to storil.!” “Morda bi nam Jurček vedel 'kaj povedati,” pravi doktor in mi gleda ostro v oči. “Jaz že ne,” mu rečem. “Kve¬ čjemu je mogel biti Hektor; dal sem mu par fotografij, da se z nji¬ mi igra in morda jih je potem na cesti zgubil.” “Torej ti si jih imel,” me je na glo prijela Suzi. Nesreča je bila tedaj gotova. Stekel sem iz jedilnice in šel v svojo sobo, kjer sem se vrgel na svojo posteljo. Nisem hotel biti prisoten, ko so ljudje odhajali. Ležal sem in dolgo, dolgo premi - šljeval. Vedel sem, da bom zopet hudo tepen, ko niti prejšnih udar¬ cev še nisem prebolel. Dozdevalo se mi je da ne bom mogel prestati preizkušnje, ki me je čakala v ju tru, in zato niti za hip nisem mo¬ gel zatisniti oči 'Sklenil semuiti Te ta Liza stanuje komaj 50 milj od¬ daljena od nas; tja se lahko pe¬ ljem po železnici in bil sem tudi enkrat že pri njej. Dva dolarja imam tudi v svoji mali hranilnici. Mesec je sijal, da je bilo svetlo, ka kor podnevi. Vstal sem ter se hitro oblekel, vzel denar ter se splazil kakor miška tiho po stopnjicah, od pri vrata ter bil zunaj. Kakor hitro sem mogel, tekel sem na kolodvor. Že se je svitalo Na tiru je stal tovorni vlak ter strašno sopihal. Čakal sem na pri liko in kmalu smuknil v prazen voz. Takoj je zvonilo in — odpeljali smo se. “Z Bogom, dragi moji!” sem de¬ jal sam pri sebi. “Nič več se vam ne bo treba ubijati s tem zlobnim dečkom. Odšel je in skril se bo, dokler nevihta ne mine.” Voz je ropotal ir mi privabil za¬ spanec, izato hočem sedaj nekoli¬ ko zaspati ter jutri povem, kako sem se zbudil. # # # “Kdo je tukaj?” se je neki o- soren glas zadrl nad mano. “Jaz, mali Jurček,” mu rečem. “Svojo vožnjo vam hočem plačati; tukaj je denar, kar vzemite si, ko¬ likor je treba.” “Kako si pa prišel sem noter?” me je vprašal. “Doma sem ušel, ker vedno kaj naredim. Tepen bi bil, ker sem mladim gospodom vrnil fotografi¬ je, na katere so mojo sestre razne stvari napisale. Ali ste vi spre - vodnik?” “Seveda,” pravi in se krohota. “Kje boš pa iztopil?” ‘Harperton,” pmvim, “in mi¬ slim, da tam ostanem, dokler ne dorastem, ker drugače bodo vse moje sestre ostale stare device.”' Zadnji večer sem precej hitro odložil pero, priplazila se je nam¬ reč v spalnico miška, katero sem hotel ujeti. Razbil sem lavor ko sem vrgel čevelj za njo, vendar mi je ušla. Dobro torej ; z izprevodnikom sva se izvrstno zabavala. Pripove¬ doval sem mu o sestrah, o teti Li¬ zi in sploh o vseh. Smilil sem se mu in nobenega vinarja ni hotel vzeti za vožnjo. Pravil m; je, da je bilv mojih letih tudi redoma vsak dan tepen in da naj se tudi jaz temu privadim. “Še žaba se navadi, da jo dere¬ jo,” mi je rekel, “samo to glej in se potrudi — ako ti je mogoče — da ne boš zaviral zarok svojih sester, kajti ženini so dandanes redki. Vojska z Evropo je mnogo mladih mož pobrala.” Tega izprevodnika bom vedno rad imel, ker je bil tako dober z menoj. Bilo je okrog devetih predpoldne, ko smo se pripeljali do mesta, kjer sem moral izstopi¬ ti ; stisnila sva si še roki in si žele¬ la srečo, kakor bi bila že stara pri jatelja. Sedaj me kar nič več ne veseli za lovca na bivole, ampak najbrže bom sprevodnik, ko dora¬ stem. Kako imenitno in zabavno je tako življenje! Lahko se voziš zastonj, kjer in kolikor se hočeš. Na kolodvoru je bilo nekaj deč¬ kov, ki so bili zelo osupnjeni, ko so opazili, da sem stopil iz tovor¬ nega vlaka. Nagovorili so me in jaz sem mislil, da se lahko še neko liko poigram, preden grem k teti in ji povem, da sem prišel in da ostanem stalno pri njej. Prepričal sem se pa na svojo žalost, da so to zlobni in hudobni dečki, ki nimajo prav nobene oli¬ ke. Vzeli so mi denar, strgali mi novo obleko ter metali vame bla¬ to, da samega sebe nisem poznal. Spomnil sem se da imam doma knjigo, kjer je med drugim zapi¬ sano tudi: Varuj se neznanih psov! Bilo je že poldne, ko sem prišel k teti. Še zapazil nisem, kako hu¬ do sem lačen, dokler me ni zažga- čkal v nosu duh po cvrtju. Teta je ravno obedovala, ko me je za¬ pazila. Za Boga! Jurček Haker!” je zavpila in nož ji je vsled presene¬ čenja padel s tako silo iz rok na krožnik, da se je precejšen kos porcelana odkrušil. Odkod pa prideš? Kakšen pa si? Kdo te je tako opraskal? To je vendar-!” Teta Liza, nočem se ti lagati, ampak povem ti naravnost in od¬ krito, da sem ušel.” Ušel! Zapustil drago domačo hišo, dobrega papa, ljubo mamo, mile in pridne sest —” Tukaj je naenkrat nehala, ka¬ kor bi ji ‘bila kost obtičala v grlu. Gotovo se je spomnila, da je niso marale pri zabavnem večeru. “Prav nič se ne čudim,” dosta¬ vila je potem, “ dekleta so takšna, da lahko vsakega odženejo od do¬ mače hiše. Povej mi vse, moj lju - bi, ubogi otrok!” Rfzložil sem ji torej celo zgod bo. Zatrdil sem ji tudi, kako mi še sedaj krvavi srce, ker sem jo takrat tako razjezi). Ko sem ji pravil od fotografij, so se ji od ve¬ selja svetile oči; zelo ji je všeč, da sem spravil sestre v tako zadrego. “Sicer ni bilo lepo od tebe,” je rekla, “ampak deček je deček. Ve d°či- seli me, da si se zatekel k meni: Le pojdi v kuhinjo in se lepo umij potem pa pridi hitro nazaj, da do¬ biš še gorke piščance.” “Ali mi obljubiš, tetka, da ne pišeš, kje da sem?” Odvrnila mi je na kratko: Ako sami ne izvedo, kje da si, ostaneš pri meni dokler nisi velik.” Vidil sem, da se srdi v srcu na naše ljudi, ker je niso marali pri zabavnem večeru. Jesti sem moral toliko in tako dolgo, da sem čisto onemogel, potem mi je popravila obleko in bila sploh dobra z me- moj, kolikor je le mogla. Še precej pred štirimi popoldne je došla od papa brzojavka: Ali je Jurček tam?” Teta je brzojavila nazaj: “Kaj misliš ? ’ ■ Torej niso vedeli, ali sem tu, ali ne. Poprej sem pozabil povedati, da sem prinesel s seboj svoj dnevnik lepo v robec zavit, kakor tudi o- prano srajco in par nogovic. Lavor, ki sem ga v vozu razbil takrat, ko sem lovil miško, je bil tetin. Bil je iz čudnega rumenega da. Bal sem'se, da bi me vsledtega ne poslala domov. Sedaj sem že dva dni tukaj; teta me ima raditega, da jezi do¬ mače, toda ah, delati moram, ka¬ kor suženj. Postaja mi že zelo dolgčas. Pobirati moram kamenje in izbirati fižol — prava sramota zame! Doma stori vse to kuhari¬ ca. Ne pusti me igrati z drugimi dečki. Dvakrat sem se že splazil h kolodvoru, da bi govoril z zna¬ nim izprevodnikom in ga prosil da me vzame nazaj. Dobro vem, da bi to rad storil. Domotožje je nekaj strašnega. Štiri dolge dni in štiri še daljše noči! Čas se plazi počasi kakor polž! Čisto sem obupan, ker ni¬ mam ne denarja, ne prijatelja, ni¬ ti ne najdem prilike, da bi govoril z znanim izprevodnikom. Danes sem moral izbrati dve merici fi¬ žola in takega ponižanja moj po¬ nos več ne prenese. Ah, da bi le enkrat še mogel videti svojo rod¬ no hišo, postal bi priden deček! Toda, kako brezuspešne so vse te moje nade. Čakaj! — Živio! Dobra misel! Nočem pa svoje namere pi¬ sati v dnevnik, ker se bojim, da ga teta Liza prebira, kadar me ni doma. (Dalje prihodnjič.) Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 12 uri opoldne. Zofka Birk, zapisnikarca. A. J. Terbovec, zapisnikar. Martin Železnikar, predsednik. IŠČEM svojega prijatelja John Kimovca. kateri je pred enim letom delal na Winona Mich. Pri meni je bil na stanovanju na Ely. Minn., iz katerega časa izvira tudi najino prijateljstvo. Prosim cenjene rojake, da. mi blagovolijo naznaniti, če kedo ve¬ za njegov naslov ali pa se mi naj sam javi. Frank Galoit box 32 Beaver, Wis. ZAPISNIK skupnih konferenc slov. podpor¬ nih organizacij v Ameriki. (Nadaljevanje 2. strani.) NASELNIŠKA DRUŽBA “ILIRIJA” Naznanjamo vsem onim, ki se zanimajo za farme, da smo pre - vzeli večji del sveta v Lincoln county v bližini industrijelnega mesta Merrill, kakor tudi po ne - katerih drugih krajih Wisconsina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izre¬ dno nizkih cenah prodajati, 'kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovitna in leži blizu železnic in mest. Cene akni so po 12 do 16 dol. Imamo tudi več ob¬ delanih in na" pol obdelanih farm. Pišite po pojasnilo. — Iliria Colo- nization Co., 908 Michigan Ave., Sheboygan, Wis. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Kansas naj bi se vsa pridružila k S. N. P. J., kar potrdi tudi br. Štefančič. Brat Verderbar predlaga, da se ta debata zaključi do jutri zjutraj ko pride odvetnik Za zdaj pa vza¬ memo v pretres lestvico. Brat Šarc želi, naj bi se izrazil zastopnik društva sv. Barbare br. Podvašnik, kakšnega mnenja je on ki omenjeno dr. zastopa proti združitvi. Brat Podvašnik povdarja, da mu razprava o združitvi ugaja in da je za svojo osebo za združitev istotako je tudi večina elanov društva sv. Barbare zato, večina gl. odbora pa je proti. Predlog br. Verderbarja se sprejme. Brat Mladič povprašuie v ka¬ teri državi naj se inkorporira bo¬ doča organizacija v slučaju, da pri de do združenja. Brat Konda meni, da naj se o- staie do skupne konvencije v dr¬ žavi Illinois, ker brez skupne kon¬ vencije, tega ne moremo rešiti. Govori tudi br. Miklavčič. Brat Štefančič predlaga, da o- stane sedež nove organizacije v Chicagi, 111. Brat Miklavčič priporoča Pitts¬ burgh., Pa. Sestra Birk pa Cle¬ veland O., ker je to največja, slo¬ venska naselbina in ima 22 dru¬ štev spadajočih k organizacijam, ki so tu zastopane. —■ Vplivalo bi tudi jako ugodno na naraščaj na¬ prednega elementa v Cleveland. V debato posežejo br, Verderbar Trošt in Potokar Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70e, novo belo po 65e črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. POZOR SLOVENCI! Z dnem 1. januarja 1914 bom otvoril v Chisholmu, Minn, na 1 Ave en block od pošte blizu cer - kve novo krojačnico in prodajal - no za vsakovrstne možke oprave. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Skrbel bom ^vedno, da bom stranke postregel z dobrim bla - srom in po nizkih cenah. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najbolj Se blago po primernih in poštenih cenah. 8 NAŠI ZASTO^'" MINNESOTA Jakob Delak, Biw a hii, , Math. Kapsh, L. John Pogačnik, Ev e S ek - El, Max VolcaiisheVr J. el . et k toV 'Sjf' GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM . DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče.25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilaclja žganja, 16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta. CLEVELAND, OHIO. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Brat Verderbar predlaga načrt da če se združimo naj ostane in- korporacija v državi Illinois do skupne konvencije potem pa naj se premesti, ako konvencija ta do- NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln St. na Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Imam tudi na prodaj zemljišča za farme. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje ‘n ne vem, ali se kedaj več vrtem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom primorati to storiti. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. American Exchange ===Bank^= VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 31„ obresti od vlog. T/ T Max Volcanshek, EveW JakobMuhvich, GugVC I John Jerina Ant Mahne, ’ Frank^K? holm Minn **0i New holm, Minn.”"* Ko ^ Joseph Smuk, Greanev vr Frank Horvatich Virk; 1111 - T —‘- Petelin, Auror^ Louis _ Geo. Brozich, ’ Ra UC h, Anton Prosen, Crosbv Frank Hochevar, Mckim “• John Dragovan, Soudan ^' 1 MICHIGAN- Frank Plautz, Calumet mr. Ivan Cotič, South Range^ wisconsiu- Frank Zajc, Oliver, Wi s ' Frank Brence, Frank lUanchar, Wm a g r ^JH John Wodovnik,’ Mil Wa S John Stampfel, Grutoa^- \ Skok, West Allis,’ ^ 8 ' ILLINOIS; ■ohn Libernik Joliet tu- Simon Jesenšek, La SaliT 10 '“k Joseph Blish, Chicago m’ 11 .ToCPtvb Ti . ._ vik / VA«! V„ n 00 [tl# M Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1«. Frank Brand —: TRGOVEC s— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonvvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. Orčler I«imiting‘ Time to Pile Claims, Joseph Omerza, De p ne .. •Tnh-n TTnlaTm o__-_ Rt John Kulavic, Springfiei^ INDIANA: N. M. Vuksinich, Garv Im M ih. Pavel, ml„ Indiani T Anton Tratnik, Clinton, i™ ^ „ 3. #> f ils 011 PENNSYLVANIA' Ign. Magister, Pittsburg p, Alojz Tollar, Imperial, p a John Kern, Cannonsburg p John A. Germ, Braddock’ p a Anton Klančar, Arona, p a J oseph Yamc, Garret, p a ' Martin Klinar, Johnstown p, lohn Pajk, Conemaugh, P a 1 Tohn Lamuth, Marianna, p a | Frank Miklaucich, McDonald », '■'Iarun Koroshec. Batoht/mV 1 ; r. ifO z .-n jCtfBK' •esi> e h« c Ralphton, p, ornch Broughtbn, p, John Mlakar, Claridge, p a OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunk, n lami. Ohin. land, Ohio. Ignac Prel-gar, Collinwood, 0. Alois Ballant, Pr. Poje, Barb«^ •■■""i. Oi Frank Guna, Bradley, Ohio. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. pa i7^ ruž< JA* da flja Wiz». W 5iai labk ° nastop 'Vennstiano CaiT aI -iškega gib an i i£Vv w eri ■pPVO KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Ka Anton žagar, Kansas City, Kus Simon Bepovš, Columbus, Kan Jacob Cukljati, Pittsburg, E-:: POSUSSKA ZB' (IttONJENA fashington, 3. Popravek priseljeni WYOMiNO: Ipoim Hicker, ki S. Tauchar; Bock Spriag,Tj-1 -jperjen proti jim prepovedal Mike Krivec, Sublet, Wyo, John Globocbnik, DiamonMle, k rile and for Hearing* Thereon. State of Minnesota, County of St. l«onis, ss. Jchn Buzich, Wardner, Idabo. Kajetan Erznožnik, Eed Lodge. Mave, je bil danski zbornici s 1! Brat Sitter predlaga, da naj se na tej konferenci nominira nekaj držav za prihodnje sedeže korpo¬ racije odloči pa naj splošno gla¬ sovanje. Sprejet predlog oziroma načrt brata Verderbarja. Brat Sitter prijavi priziv manj¬ šine o stavljenem predlogu. Brat Konda želi, da bi se med debate ne stavilo predlogov, am¬ pak šele po debati. Brat Mladič želi, da se odloči, se li voli pripravljalni odbor ali ne. Virginia, Minn., 10. jan. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) Brat Konda stavi predlog, da se debatira o lestvici. Sprejeto. Brat Verderbar poroča, da sko- ro vse države zahtevajo lestvico National Fraternal Congress. Dr¬ žava Illinois še ne zahteva te le¬ stvice, ali ako hočemo poslovati v državah, ki imenovano lestvico zahtevajo moramo jo pač sprejeti. Stari člani bodo pri tej lestvici jako prizadeti. Priporoča naj se vpeljepo smrtninski razredi in si ceri: $150.00, $600,00, $1000 in porcelana in teta je bila zelo hu- 1 $1500.00. POZOR! Rojaki, kateri ste naročili N. V. svojim prijateljem ali znancem v stari kraj, ponovnte jim naročni - no, predno poteče, ker mi ustavi¬ mo pošiljanje lista takoj, kakor hitro poteče naročnina in sicer iz tega vzroka, ker je draga poštni¬ na. Na vsak list moramo dati znam ko za en cent. Obnovite naročnino, če želite, da bodemo pošiljali list redno v stari kraj. NARODNI VESTNIK! Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. n O D D D D SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik “NARODNI VESTNIK" Naročnina za Ameriko: Za celo leto.. 2.00 za pol leta.1.0 ) Za Evropo in Canado: Za celo leto ..... za pol leta ...... Mi Oayes - Len vek priseljeniške p prepovedoval vsto države vsem istim Airikanom, katerir W obstoječi ali “b novejši p 0 g ( Tst0 L je propadel, Ramo tako ni p zbornici predlog da bi se iz E predloge JfBa 'Perjen prot «1° dela!? vpra isc:°: %>„• as& ke. 5 in Vj>l % i v vSi "* C k 3.01 1 50 PošijNa N«! »ds l k ‘k H \l N* piN *' N> i K\ 1 A N k* I